KRAUKVINA SRHA, hrvata I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZKED 12 (3)
PATENTNI
INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 15. APRILA 1925.
SPIS ŽTEV. 2764.
Heiirv Harris, London
Postopek zn rafiniranje svinca s pomočjo alkalijevega hidroksida in p o delo vanje pri tem navstajajocih produktov ter sličnili produktov, ki poleg' natrijevega lii-droksida vsebujejo arzen, kositer, antimon in pod.
Prijava z dne 2 decembra 1923.	Velja od 1 aprila 1924.
Prvenstvena pravica z dne 4 decembra 1922 (Anglija)
Dum se tiče postopka za odstranitv gotovih snovi, zlasti arzena, kositra in antimona, iz svinca ali svinčenih zlitin, ki vsebujejo an-linotti. arzen in kositer, in v danili primerih tudi druge kovine. Pri doslej po svinčenih topilnicah običajnih postopkih za raliniranje svinca, da se odstranijo njegove nečistoče arzen, kosiler in antimon, so postopali tako, da so te nečistoče oksidirali s pomočjo počasnega, redovito v plameni peči izvršenega oksidacij-skega procesa, pri čemur se je oh enem oksidirala tudi znatna množina svinca. Poleg očiščenega svinca se je dobil produkt, ki se obstojal iz zmesi oksidov antimona, arzena in kositra s svinčenim oksidom. Podelovanje tega produkta y svrho pridobivanja njegovih sestavin se je moglo vršiti samo s pomočjo dolgotrajnega in stroškovitega plavžarskega postopka in je povzročalo znatne izgube na kovinah, ki so se v njem nahajale. Mesto tega splošno običajnega postopka se more nečisti svinec podelovati tudi v talilnem raztopit z alkalijevimi oksidi (n. pr. natrijevim hidroksidom), in sicer namenu primerno v zmesi z alkalijevimi kloridi (n. pr. natrijevim kloridom) iti ob pridodatku oksidacijskih sredstev, (kakor je n. pr. natrijev nitrat ali natrijev klorat). Ako se ta poslednji postopek izvrši pri primerni temperaturi, (n. pr. pod 500° C, prednosti o med 400° in 420°), se razen čistega svinca dobi solni raztop, ki je prost svinčenega oksida ter vsebuje antimon, arzen, ko-
siter in pod- v oksidifni obliki ali v obliki oksidičnih spojin z natrijevim oksidom.
Po pričujočem izumu se po lom zadnjem postopku dobljena zmes, torej produkt, ki vsebuje poleg natrijevega oksida in eventualno kuhinjske soli oksidirane nečistoče svinca, posebno antimon, arzen in kositer v obliki uporabljivih produktov pridobivajo ločeno drug od drugega, ampak da se tudi glavna množina natrijevega hidroksida zopet pri dobiva kot taka, tako da se more iznova uporabljati za ratiuaeijo nadaljnjih množin nečistega svinca ali svinčenih zlitin.
Za izvedbo izuma se obdeluje nečisti svinec ali svinčena zlitina v talilnem raztopu pri temperaturi, ki leži prednostno med dOOUn 420®, z raztaljenim natrijevim hidroksidom, ki vsebuje prednostno n. pr. natrijev klorid, in ki se mu pridodene kako oksidacijsko sredstvo n. pr. natrijev nitrat. Tesna spojitev* raztalje-nega svinca s solnim raztopom se n pr. pospešuje s tem, da sc na pr. solni raztop pusti teči zgoraj noter, spodaj pa odteči, in se to zadostno pogosto ponavlja s tem, da se spodaj odtečeni svinec provede nazaj na površino solnega raztopa.
Ko se na ta način vse sestavine svinca ali svinčene zlitine, ki se imajo odstraniti, posebno antinom, arzen in kositer, prešle v solni raztop, se obdeluje solni raztop v svrho raztopitve z vročo vodo. Ako se nahaja antimon v solnem raztopil, je mogoče ločiti, kakor
Din. 15
»e je ugotovilo, po izumu, ves antimon v o-hliki natrijevih spojin (natrijev antimonat ali natrijev antimonit) od ostalih sestavin raztopine s tem, da sc pusti, da se natrijevo antimonove spojine iz raztopine obore. Pokazalo se je namreč, da so v solnem raztopil se nahajajoče antimonove spojine v raztopini solnega rastopa neraztopljive.
Nadaljno podelovanje raztopin v svrho pridobivanja arzena in kositra temelji na dejstvu, da se odločiva arzen iz vroče, vodnate raztopine arzena, vsebujoč« arzen in visoko vsebnost natrijevega hidroksida, v obliki natrijevega arzenala pri ohladjenju potom kristalizacije, to se pravi, da je natrijev arzenal tako težko raztopljiv v vodi, ki vsebuje mnogo natrijevega hidroksida, da se docela izkristalizira pri gotovi temperaturi raztopine.
Odločivanje v raztopini se nahajajoča kositra temelji na novem doznanju, da se more kositer odloeivati s pomočjo arzena. Našlo se je namreč, da se kositer skupaj z natrijevim arzenalom kot natrijevo spojino (natrijev sta-nat) izločiva, predpostavljeno, da je v raztopini dovolj natrijevega arzenala. Ako natrijevega arzenala ni v zadostni množini, se natrijev stanat ne odločiva ali le nepopolno, /a popolno odločivanje kositra je potrebno, da vsebuje raztopina najmanj tri utežne dele arzena (As) na en utežni del kositra (Sn.) Po-temtaken so bo po izumu vsebnost arzena v raztopini v nekaterih slučajih še povečala, da se kositer sigurno popolno odloči.
Da se dovede natrijeva arzenova spojina (in s to vred natrijevo kositrova spojina, ako se nahaja kositer v raztopini) iz raztopine do izkristaiiziranja, se dovede raztopina z razred-čenjem ali izblapenjem do take koncentracije, da se vrši izkristaliziranje pri ohlajenju raztopine s temperaturo, ki leži znato nad 30° C, do temperature od približno 25° C. Koncentracija, pri koji se izkristaliziranje vrši, more kolebati v širokih mejah. Prednostno pa se vzame koncentracija tako, da se morejo odlo-čivani kristali lahko' s centrifugiranjem ali filtriranjem odločili od tekočine. Ta koncentracija se najbolje ugotovi empirično s predpoiz-kusoro. Ko se je najboljša koncentracija za en gotov slučaj ugotovila, se lahko uporablja specifična teža tekočine, iz koje so' se odločili kristali,’kot kriterij za pravo koncentracijo, dokler se podeluje raztopina enako ostajajoče sestave. Za raztopino druge sestave (n. pr. take z večjo ali manjšo vsebnostjo na 'natrijevem kloridu) se mora najugodnejša koncentracija ponovno ugotoviti..	.• ■	.
Podelovanje produkta, ki nastane, pri obdelovanju nečistega svinca ali svinčenih zlitin z obdelovanjem z natrijevim hidroksidom, even-
tualno v zmesi z natrijevim kloridom, vsebuj« n. pr. sledeče laze:
1.	) Izdelanje vroče raztopine iz solne me-šavine in odločitev neraztopljivega zaostatka, ki lahko'obstoji iz v soli suspendiranih deto«-v kovinskega svinca iu antimonovih spojin (kakor natrijev antimonat in natrijev antimonit), od vroče raztopine s tem, da se pusti oboriti ali se jo odlije ali z drugimi ukrepi.
2.	) Odločivanje soli arzena (in kositra, ako je isti prisoten), .z natrijevim oksidom (natrijevim arzenalom in natrijevim stanatora) te raztopine, ki se je očistila z oborenjem,, de-kantacijo ali filtracijo ali pod. od neraztoplji-vih antimonovih spojin, da se ta (raztopina) ohladi eventualno po izdelanju primerne koncentracije, pri čemur se arzenove in kositrove soli izkristalizirajo; zatem odločitev kristalov od osnovnega luga.
3.	) (Ob prisotnosti natrijevega klorida): Koncentracija pri operaciji 2) navstajajočega o-snovnega luga v svrho izselitve natrijevega klorida (ako se ima le-ta odločiti od natrijevega hidroksida); zatem zopetno pridobivanje natrijevega hidroksida iz tekočine, ki pri tem preostane.
4.	) (Ob prisotnosti kositra): Odločivanje kositra iz kristalov, dobljenih pri operaciji 2), z raz'opitvijo v vodi, oboritvijo kositra iz raztopine po apnu v primerni obliki "n. pr. kai-cijevnm karbonatu, in ločitev izoborjenih kositrovih spojin iz raztopine.
5.	) Izoboritev arzena iz te, pri operaciji 4) navstale raztopine, n. pr. z obdelovanjem z apnenim beležem, ter ločitev izoborjene arzenove spojine od zaostajajoče tekočine.
6.	) Zopetno pridobivanje natrijevega hidroksida iz tekočine, ‘dobljene iz operacije 5), z vhlapenjem, eventualno po poprejšnjem očiščenju tekočine; provedba natrijevega hidroksida nazaj v proces rafiniranja svinca.
V naslednjem primeru se nadrobno prikazuje ena izvedbena oblika postopka po izumu, kjer se uporablja pri slučajih, kjer se nahajajo arzen, kositer in antimon v solni zmest ali raztopi, ki vsebuje razen tega natrijev hidroksid in kuhinjsko sol ter mogoče še druge nečistoče v majhnih množinah.
1.) Mešavina se' raztopi i Vi'bči vodi, koje množina se določi, kakoi' je pozneje navedeno, in ki bodi kolikor nVogoče prosta'dglji-kokislega apna. Dočim ostane glavna množina nahajajočih sc šoli antimona neraztopljena, sc soli kositra in arzena kakor tudi natrijev hidroksid in natrijev klorid raztepe. Vroča raztopina sc previdno meša, tako da se nerazto-pljire antimonove soli obdrži suspendirane in se najprej oborijo samo svinčena zrnca. Med
smešil n j i: m se vroča ražtopina, oilliva z v su-»•peruiji se nahajajočimi antimonovimi solmi vred iz raztopilne posode v drugo posodo, pri ieimtr ostanejo svinčena zrnca v prvi posodi.
2 ) k vroče rastopine se pusti oboriti nc-vasioplene antimonove soli. Pri tem rastopina :a« sme tako ohladiti, da se prične kristalizacija arzenala in stanata, kar se lahko zgodi pri pridližno 70 0. Rastopina se zatem z odlivanjem loči od antimonove oborine.
,	3.) Odlito raztopino, ki mora imeti primer-
ao koncetracijo, se pusti ohladiti na 25—'30" C, da se aizenokisje in kositrokisle sol J izkristalizirajo. Kakor že omenjeno, se izkristalizira arzenokisla sol, tudi ako ni nikaicega , k o sit ra v raztopjni. Kpsitrokisla sol pi izkristalizira samo v prisotnosti arzena in sicer le Tedaj popolno, ako. so v raztopini prava mno-iiuska razmjera kositra in arzena, in sicer ako pride na najmanj tri utežne dole arzena en utežni dele kositra. Kadi tega je dobro, da se pri raiinaeiji svinca in njegovih zlitin na razpojago stoječe vrste svinca in svin-.čanil) zlitin tako mešajo, da vsebuje kovina, ki se ima ratir.irati in polemUken tudi pri rafinaciji dobljena solna mešavina po teži najmanj trikrat toliko arzena kakor kositra. Ako kovino na te način mešati ni mogoče, se naredi zaloge .arzenobogate in kositrobogate raztopine, (ki šobijo pri obdelovanju primerne svinčene zlitine s postopkom p i izumu), in se doda rastopini, ki se ravno ima podelovati, potrebno množino ali arzenobogate ali kosi-t-robogate raztopine. Ali pa se arzen pridoda t kaki drugi prikladni obliki n. pr. kot arzenokisla • rastopina, kakor se bobi nadaljnjem poteku postopka. Pri kristalizaciji mora raztopina imeti koncentracijo, pri kateri se iz-iočivajo kristali v obliki, primerni za oblačenje od rastopine. Primerna koncentracija se mora ugotoviti s poizkusi, pri kojih se cnpo-iskusni del rastopine ohladi, na ker se nav-stali kristali odločijo od osno.vnoga luga ip se ugotovi spec. teže osnovnega luga. Ako je n.
. pr. za relinaeijo svinca uporabljna solna zmes vsebovala natrijev hidroksid in kuhinjsko sol , približno v utežnem razmerju 3 proti 1, se pridoda od svinca in antimona oproščeni raztopini toliko vode, da znaša njena specilična teža kakih P35. Ako ni nikake kuhinjske soli, se prinese spec. teža rastopina tudi na prib-.ižo 1.35. Ako se ima cela potrebna vodna množina upotreblati že pri rastopine solne zmesi, ze mora ta vodna množina tako umeriti, la im tekočina po odstranjenju svinčenij zrnc, nerastopljive antimonokisle soli in kristalizira-re arzeno in kositrokisle soli zgoraj omenjeno spec. težo.
Ker prisotnost natrijevega klorida v rasto-pini zmanjšuje raztopnost antimonovih spojin
in radi tega pospešuje popolno, iz'očivanje antimonovih spojin, je dobro, ako v -solni zmer si, ki se ima podeliti, ni nikake kuhinjske soli ali ne zadosti, pridodati vodi, upotrebljeni za rastopitev solne zmesi, kuhinjske soli ali druge primerne soli x zadostni, množini.
Kristali, ki so nastali pri v predstojećem o-pisani operaciji, se odločijo od svojega osnovnoga luga s liitiracijo ali s pomočjo centrifugiranja. Lahko so onečišćeni z majhno množino antimonovih spojin.
4) Od kristalov odločeni osnovni jug, ki vsebuje malone ves prosti natrijev hidroksid in kuhinjsko sol (razen one, ki se mehanično zadrži pri odlučivanju antimonovih soli po leteti), se vpari do spec. teže 1.0. Pri to.j kon-cetraciji se izločiva vsa kuhhvj-ka sol in preostane raztopina natrijevega hidroksida, ki je dovolj čista, da se moro iznova uporabiti pri refinaciji svinca!
5.) Kristali natrijevega arsenala in natrijevega stanata, dobljeni pri pod 3 opisni koncentraciji se prednostno očistijo mehanično se jih držečih množin nerastopnih antimonovih spojin in rastopine natrijevega hidroksida. To očiščenje se doseže z raztopitvijo kristalov v vroči vodi,, z oborenjeui nerastopnih antimonovih spojin iz vroče rastopine, ločitvijo vroče rastopine od neraztopne antimonove soli z od--livanjem ali pod. ter oblajenjem vroče raztopine, pri čemur se zopet Vrši izkristaliziranje arzenovih in kositrovih soli. Izločeni kristali se s centrifugiranjem ali tiltiranjem zopet oproste od svojega osnovnega luga.
(i.) Očiščeni kristali oksi-soli arzena in kositra se potem zopet rastope v vodi. Rastopina obdeluje z določeno množino primerne apno vsebujoče snovi, kakor je na pr. kalcijev karbonat, najboljše v obliki zmleta krede, pri čemur je rastopina lahko vroča ali mrzla. Potrebuje se n. pr. 150 g krede, ki vsebuje 52" o CaO, da se obori 100 g kositra. Oborina vsebuje praktično ves kositer in le prav malo arzena. Kositer se odluči od rastopine, v koji se nahaja arzen.
7.) Arzen vsebujoča rastopina iz operacije 0, ki vsebuje po oboritvi kositra s kalcijevim karbonatom 'tudi natrijev karbonat, se potem dalje obdeljuje da se dobi arzen. Rastopina se v ta namen kuha z raz,jednim apnom, pri čemur obori arsen kot kalcijev arzenal. Raztopina se potpm razredči in obdeluje z na-daljeno množino 'razjednega apna, da se provede natrijev karbonat, ki je se v raztopini, v natrijev hidroksid. Tako se konačno dobi raztopina, ki vsebuje natrijev hidroksid v prosti oblik, ki je bil vezan na arzen in kositer. Iz te raztopine se zopet pridobiva natrijev hidroksid ko tak, da se zopet upotreblja pri postupku raliniranja svinca.
Nekatere izprembe, opisane izvedbene oblike izuma se opišejo v našlednjem:
(> a) Kristali natrijevega stanata in natrijevega arzenala se odbelujejo z zadotno množino vazjednega apna, n pr. na ta način, da se rastope v vodi in s« mrzli rastopili pridoda po 472 g CaO v obliki apnenega beleža na vsakih 1000 g kositra. Dobi sc oborina, ki vsebuje ves kositer in nekaj arzena, (»lavna množina »ržena se nahaja v raztopini, ki se odloči od kositrove oborine.
7 h). Iz te raztopine (6 a) se potem odločiva arzen. To se lahko izvrši na ta način, da se rastopina kuha z obilico apnu, da se odloči arzen kot kalcijev karbonat, ali da se rastopina vrati, do koncetracije, pri koji se izkri stalizira natrijev arzenal. Pri tem nav-stajajoči osnovni lug vsebuje potom glavno množino natrijevega hidroksida, ki se je nahajal v oksisolih arzena in kositra v kemičnem spoju. Iz lega od arzenala oproščenega luga se zopet pridobiva natrijev hidroksid.
(5 b) Rastopina kristalov od natrijevega sta-nata in natiijevega arzenala se lahko obdeluje tudi z aikalijevim bikarbonatom ali ogljikovo kislino. V la namen se kristali rastope v vodi in se raztopina kuha z natrijevim bikarbonatom, ali pa sc provede tok ogljikove kisline skozi vročo raztopino. Pri tem se odluči kositer v obliki kositrovega oksida ali kositrove kiseline, v raztopini pa ostane natrijev arzenal. Celotni alkali, ki je prvotno tvoril v n»-trijeven stanata s kositrom kemično spojino, ostane kot karbonat v raztopini.
7 b) Raztopina, ki vsebuje arzen alkalijev karbonat, se nadalje obdeluje, da se zopet dobi arzen. To se lahko zgodi kakor navedeno pri 7.
0 e) Raztopina kristalov soli arzena in kositra se lal ko tudi obdeluje z obilico apna n. pr. s kuhanjem z obi'ico apnenega beleža. Tedaj se odločita arzen in ko.dtcr skupno ter še lahko po znanem postopku ločila. Preosta-jajoča tekočina vsebuje potem zopet ves alka-Ji, ki je bil prvotno vezan na kositer in arzen.
Samoposebi se razume, da se more iz ar-zenatne raztopine, dobljene po odločivanju kositra, dobivati tudi druge, arzenatne spojine n. pr. svinčev arzenal.
Konečuo se lahko izvrši ločiiev kositra in arzena v prvotni raztopini ali v raztopini, dobljeni po zopetni raztopitvi kristalov, tudi z elektrolizo.
Ako se nahaja v obdelovanem svincu ali obdelovani svinčeni zlitini cink, se sprejme ta v raztop natrijevega oksida kot oksid ali natrijev cinkat in se zopet pridobiva z drugim, produkti vred v nadaljnjem poteku postopka
Izum se ne omejuje na obdelovanje takih solnih zmesi, kakor nastanejo pri postopku za
rafiniranje svinca, opisanem v predstojećem, ampak se tudi lahko uporablja za pridelovanj* podobnih, natrijev hidroksid vsebujočih produktov dtugega izvora, n. pr. produktov, dd nastanejo pri obdelovanju drugih kovin in nuji, n. pr. kositrovih rub z natrijevim hidroksidom.
PATENTNE LASTIT VE:
1.	) Postopek za odstranitev arzena, kositra., antimona in pod. iz svinca in .svinčenih zle-tin, in za ločeno pridobivanje iz svinca alt svinčenih zlitin odstranjenih snovi oh zopetnetot pridobivanju rabijenih reagencij, oz.načen‘% tem, da
a)	sc niztaljcni svinec ali svinčena zlitina, obdeluje z raztaljenim aikalijevim hidroksidom v navzočnosti kakega oksidacijskega sredstvu (in eventualno v zmesi s solmi, kiuor kuhinjske soli) pri nizkih temperaturah, tako da
v alkalijcvem raztopunahajrjoatv.cn, antimon in kositer, a nikakor svinčeni oksid.
b)	se raztopi alkalijev raztop v vroči vodi ali event. v vodi, ki ima raztopljene soli, kakor n. pr. kuhinjsko sol, pri čemur preostanejo antimonove spojine v neraztopm obliki ter nastane vroča raztopina, vsebujoča natrijev hidroksid ter kuhinjsko sol pa arzen in kositer.
c)	se odstrani arzen in kositer iz raztopine, dovedene na primerno koncentracijo, z ohift-jenjnn raztopine in izkristaliziranjem arzenu-vih in kositrovih soli, pri čemur se ob prisotnosti kositra v raztopini skrbi za prisotnost zado-tne množine arzena v svrho popolnega, odločivanja kositrovih soli.
d)	se zopet v primerni obliki pridobiva iz osnovnega luga, ki preostane po odločivanju potom filtriranja, centrifugiranja itd. izkristaliziranih nrzenovih in kositrovih soli, natrijev hidroksid, eventualno po izločenju kuhinjske soli z vparjenjem, v svrho zopetne uporabe v krogotoku postopka.
e)	se kositer in arzen po eventualnem čiščenja in zopetni raztopitvi svojega od osnovnega luga ločene krisUlnc zmesi zapored alt skupaj oboritva s pomočjo kalcijevih spojin ali z drugimi reagencijami na ta način, da se nahaja v kositrovih in arzenovih soleg se nahajajoči natrij v obliki natrijevega hidroksida v tekočini, ki preostane po oboritvi arzena in kositra, in se v primerni obliki pridobiva zopet iz le-te v svrho zopetne uporabe v krogotoku postopka.
2.	) Postopek za podelovanjc produktov, dobivanih pri odstranjenju arzena, kositra, antimona in pod. iz svinca ali svinčenih zlitin s pomočjo natrijevega hidroksida, ter drugih podobnih produktov, ki vsebujejo natrijev hidroksid, arzen, kositer, antimon in pod., označen s tem, da s* ti produkti v vroči vodi raztepe
in se ta raztopina toliko časa drži pri zadostno visoki temperaturi, da se obdrži arzen in kositer v raztopini, dokler se niso od raztopine ločile vse neraztopne sestavine, zlasti ne-raztopne antimonove spojine z oboreujem, o-dlivanjem, filtriranjem ali na drugi način.
3.	) Postopek za izločivanje arzena iz raztopin, dobljenih po lastitvi 2., in drugih raztopin, ki vsebujejo arzen in natrijev hidroksid, označen s tem, da se vroča raztopina, potem ko se je, ako potrebno, provedia z razredče-njem ali parjenjem na primerno koncentracijo, do take temperature ohladi, da se privede arzen v obliki natrijevega arzenala do kristali-ziranj«, nakar se kristali natrijevega arzenala s tiltriranjem, centrifugiranjem ali pod. ločijo od osnovnega luga.
4.	) Postopek za izločivanje kositra iz raztopin, dobljenih po lastitvi 2., in drugih raztopin ki vsebujejo kositer in natrijev hidroksid, označen s tem, da se natrijeve in kositrove soli iz raztopine, po potrebi dovedene na pravo koncentracijo, s tem do popolnega ali še bolj popolnega izločivanja s kristalizacijo, da se izkristaliziranje povzroči v prisojnosti kositrovo vsebnost raztopine presegajoče vsebnosti na arzenu v raztopini.
5.	) Izvedbena oblika postopka po lastviti 4., označena s tem, da se razmerje med kositrovo in arzenovo vsebnostjo rastopine tako odmeri, da pridejo na I utežni del kositra najmanj trije utežni deli arzena.
6.) Izvedbena oblika postopka po lastitvah
3.,	4. in 5. označena s tem, da se rasto-pina uporablja v tasi koncetraciji, da ima spec. težo kakih 1,35, potem ko se je iz nje po ohladitvi na približno 25o G izkristalizirala ali odločila arzenova sol ali zmes arzeuove soli.
7)	Postopek za ločitev kositra od arzena v kristalnih zmeseh, kakor se dobe po postopkih 1 do 6, ozuečen s tem, da se kositer na ta način obori iz raztopine kristalnih zmesi z obdelovanjem s primerno kalcijevo spojino, da se ne dbore znatne množine arzena.
8)	. Izvedben^ oblika postupka po lastitvi
7.,	označena s tem, da se za oborenje kositra rabi razjedno apno na mrazu.
9.	) Izvedbena oblika postopka po lastitvi
7.,	označena s tem da se za oboritev kositra uporablja kalcijev karbonat in da se za sledečo oboritev arzena rabi razjedno apno v taki preobilici, da se pri oboritivi kositra nastali alkalijev karbonat provede v natrijev hidroksid.
10.	) Postopek za ločitev kositra od arzena v kristalnih mešavinah, označen s tem, da se kositer obori iz rastopine kristalne mešavines pomočjo alkalijevega Mrkabonata ali ogljikove kiseline, in da se sledeča oboritev arzena vrši s pomočjo razjednega apna v taki preo-bilici, da se v rastopim se nahajajoči alkalijav bikarbonat prove fe v natrijev hidroksid.
ft
V

ii
a-.. ■ ■ ;i }-• .!• ii •
i	. ;	:	:
! I •
i ■
f
>-■. ■	r " i	!	•>
. ! i	:

T
• ■■	■■!• f':
■: .
■ :
• -t:
: n




.
' . r'
f ■
1 ■ <
i;
: j. •
•	^	> '•	t:-:	,	. .	•
i •
' *

..
> • f
i; t,.'-
■

iv •
a

•;r;