Poštnina paviallrana. s Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". List izhaja 25. vsakega meseca. Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno D 6’—. Sicer stane list celoletno D 7.—, polletno D 3 50, četrtletno D 2-—; posamezne številke ; 1 Din. ■ Cena inseratom: ‘/48 strani D 1 —, pri večkratnih objavah popust. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je urednlš,vo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me- seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. - ■ ■ ■ —= Št. 5. V Ljubljani, 25. maja 1922. Leto IX. Poroka Nj. Vel. kralja z romunsko kraljično Marijo. Uprava kraljevega dvora je naznanila pokrajinskemu namestništvu željo, da bi pri kraljevi poroki servirali slovenski natakarji. Namestništvo se je obrnilo na zvezo, da preskrbi 25 natakarjev za ta odlični posel. Ker pričenja ravno kopališka sezona in gospodarji težko pogrešajo boljše moči, nam je uspelo nabrati le 20 odličnejših v Sloveniji, ker je bil nabor iz drugih delov kraljevine izključen. Dne 27. t. mi. so se odpeljali z brzovla* kom ob 15.56 iz Ljubljane na kraljevi dvor v Beogradu sledeči tovariši: Breznik Konrad iz Maribora, Čretnik Martin iz Maribora, Črešnjar Adam iz Ljubljane, Derganc Ernest iz Ljubljane, Demšar Anton iz Ljubljane, Drnec Bern-hard iz Ljubljane, Ganter Filip iz Maribora, Hendler Josip Zidanmost, Ivančič Alojzij Maribor, Križnar Janko iz Ljubljane, Moti Jos., Zidan most, Muzzolitii Makso iz Ljubljane, Sedej Jakob iz Maribora, Skale Srečko iz Celja, Sedev Stanko iz- Ljubljane in Šulek Iv. iz Mariborai. Skupaj 16 gospodov. Za kraljevo vilo na Bledu so določeni gg. Nachtigall Martin, Roškar Ludvik, Kampoš Zvono in Drolc Franjo, vsi iz Ljubljane. Želimo vsem, ki ponesete dokaze naše gostilničarske znanosti na jug v našo pre-stolico, najboljših uspehov in izražamo odkritosrčno veselje na tem, da so poklicani baš predstavniki slovenskega gostilničar- stva streči na dvoru pri poroki prvega Ju-goslovenškega kralja. Živela kraljevski ženin in nevesta! Živeli naši fantje, dokažite svetu znanost, treznost in poštenja Slovencev na čast slovenskega gostilničarstva! ★ ★ ★ Omalovaževani. Postavimo se enkrat na stališče, oziroma na razglednik, od koder vidimo svoj stan, svoje težkdče, s katerimi se imamo v tein stanu boriti, skrbi, trud, neumorno in neprestano delo, najmanje 16- ur na dan, uspehe vsega tega za osebo gostilničarja in na to se ozrimo v nasprotno stran, v koliko smo vpoštevani za vse to naše marljivo in neutrudljivo gibanje in delovanje pa moramo priti do spoznanja, da simo naravnost omalovaževani. Najprvo hočemo razmotrivati, v koliko smo svetu potrebni, na to pa, v koliko nas svet vpošteva. Vzemimo najprvo samo najbližjo preteklost svetovne vojne. Koliko so se posamezniki trudili in si prizadevali, da so v prehranjevalnem oziru vzdržali vsaj deloma zadoščenje svojih gostov in oskrbeli prehrano onim, ki so iskali pri gostilničarstvu hrane, ter s tem rešili 100.000 skrbi, kaj bom danes ali jutri vzgriznil. Koliko je stalo gostilničarja v vojni in še začetkom povojnega časa truda to iskanje iji zbiranje in priskrbljevanje prehranjevalnih sredstev, da je zamogel dati lačnim ljudem vsak čas kaj pod zob. Nihče ni tega hotel uvaževati, nikjer ni bilo slišati o kaki pohvali te trudoljubnosti, ki ni bila nikdar poplačana z ozirom na brezprimer-no skrb, ki jo je posameznik imel v tem oziru. Stotisočem je bila odvzeta skrb za prehrano samo potom gostilničarjev, stotisočem ni blo treba v najkritičnejših časih druzega, kakor priti v gostilno, zahtevati, nasititi se, plačati in iti. V zahvalo za to se je vedno našel kdo, ki je sicer vedoč, kako neznansko so rastle cene vsem živilom in prehranjevalnim pripomočkom, še podal pritožbo na kako oblast, ki so se tudi porajale vsak trenotek pod drugim imenom * a preganjanje navijalcev cen, a s ponosom lahko rečemo, da se gostilničarstvu ni v enem slučaju moglo dokazati pretiranja. ali ode* ruštvai v cenah, nasprotna: vsakteri je lahko dokazal z računi na dlani, da so bile kalkulacije gostilničarja vedno prenizke napram drugim povzročiteljem draginj-skega navijanja in v svoji poštenosti je marsikateri obrat opešal, ker ni mogel več postreči s cenam1!, kakoršne bi si sam želel za svoje odjenvnike, za zvišanje draginji in nakupu primerno pa m Imel srca in je raje prejenjal in naznanil svojim ljudem: po primernih cenah ne morem, po pretiranih pa nočem, in to dejstvo je pripomoglo, da so nergači morali utihniti, ker kamor so prišli, se jtrni je tako povedalo in v najnovejšem času so taka obrekovanja in obmetavanja na gostilničarski stan, da pretirava v svojih cenah, vendarle potihnila. Pojdimo dalje! Vse kulturne države vidijo in pripo2najo, da je promet s tujci in inozemci za deželo in državo najvitalnejšega pom'ena in le z velikim tujskim prometom raste blagostanje države in kdo je tukaj najglavnejši faktor, ki pa- \ ■vzroča, da gredo obiskovalci krajev zadovoljni v svoje domove in si želijo zopet in zopet priti kakor lastavice v mile naše planinske kraje, to je zopet edinole gostilničar in še enkrat gostilničar. Vse druge vabe, bodisi milina kraja, godbe, petje, vožnja ali karkoli se hoče, ni nič proti temu, kakor izvrstna restavracija, lepo, udobno prenočišče in okrepčilna zlata vinska kapljica. Kdor je bil v kakem kraju dobro postrežen in zadovoljno spravljen, ne more pozabiti tega leta in leta. To moje. priznati vsakdo, če je še tak preklinje* valeč gostilničarstva. Preidimo pa sedaj še k tretji in naj-glavnejši točki. Ali ne nosi gostilničarstvo najgigantnejše breme vse davčne sile v državi, deželi in občini? Kadar finančni voz nikamor več naprej ne more, je rešilno zatočišče zopet gostilničar. Milijarde šn milijarde spravljajo gostilničarji s svojo pridno roko in obrtno znanostjo v državne blagajne. Vse zavoženo občinsko gospodarstvo mora zopet gostilničar z naloženimi dokladami »izvintati« iz jarka. Kadar v občini nič več ne gre z računi skupaj, se zopet v rešilni voz vpreže gostilničarje, ki naj iz ljudstva izvlečejo v svoji obrti nekaj tisočakov, da bo rešen občinski deficit, dočim se obdavčevati drugih slojev in panog nihče ne zmisli ali ne upa. Svojca« so se občinski zastopi zadovoljevali z 10, 20 ali 30% dokladami na užitnino, v nekaterih bolj mizernih občinah so imeli tudi 100% doklade na užitninski davek. Seveda to pri takratni postavki užitnin-skega davka, ki je znašal 6 krajcarjev na liter, ni bila taka posebnost, ali dandanes podraži tak nesmiseln sklep vino kar za 2 K pri litru. Nekje na Gorenjskem so obč. možakarji s svojo učenostjo šli kratkomalo kar tako daleč, da so enostavno sklenili pobirati od gostilničarjev od vsacega l ira vina po 4 krone, tako da bi 6 ali 8 go* stilniških obrti moralo iztisniti iz prebivalstva preko 100.000 K takega občinskega harača. Pokrajinski vladi se je tak izum’ občinskih svetnikov slavne gorske vasi zdel vseeno prekosmat in je dovolila le 150% doklade na državno užitnino, kar znaša pa tudi horendno svoto 210 K na hi. Tudi to dovoljenje je velika neprevidnost, ker odpade s tem na samih dobrega pol tucata gostilniških obrti v tej občini preko 100.000 obremenjenja za občinski Žakelj. Porabljamo to priliko in opozarjamo vse gostilničarske organizacije, naj bodo pri takih eksperimentih občinskih zastopov na straži in naj vsak’ tak občinski sklep z vso vehemenco pobijejo prav^asno s protestnimi vlogami na pokrajinsko upravo, ter naj se vsevprek branijo tacih roparskih sklepov. Dovesti moramo do tega, da se več kakor 20% doklade na drž. trošarina ne bo dovoljevalo, ker se s tem vendarle po-dražujejo življenske potrebščine. Enakih primer bi lahko našteli še cele knjige, s katerimi lahko dokažemo ne-pobito važnost gostilničarske obrti v dr- žavi, o tej obrti lako trdimo, da je steber gospodar, politike, skratka, dobro ure* jeno gostilničarstvo je znak blagostanja v državi. Ozrimo se sedaj na drugo stran in primerjajmo, ali je ta stan kakor je važen, tudi temu primerno upoštevan. Zal da moramo že vnaprej vzklikniti: »Ne!« — Omalovaževani smo! Začnimo najprvo pri kardinalni točki policijske ure. Vojni me-tež je zahteval, da so se točilnice z ozirom na takratni podivjani čas ukazale toč-nejše in predčasno zapirati, kar je bilo slednjič popolnoma upravičeno in se tudi proti temu ni pritoževalo. Po preteku štirih let pa so se razmere v tem pogledu vobče predrugačile, a ob-lastvom nikakor še ni mogoče dopovedati, da ni nikakega povoda, da se pri nas v Sloveniji še vedno oklepa okrog tiste na-redbe nekdanje klerikalne gostilničarstvu sovražne .deželne vlade, ki je določala, da se morajo gostilne po deželi zapirati že ob 9 uri zvečer. Posamne zadruge, predvsem pa zveza je že neštetokrat moledovala pri pokrajinskem' namestniku, naj se policijska ura vsem enako pravično deli in jasno obrazložila to oviranje možnosti obrt tako izvrševati kakor jo potreba ljudstva obče zahteva. Pred kratkim še je bila zopet de-putacija pri pokrajinskem namestniku in mu razložila vse te neprilike, ki jih povzroča neopravičeno utesnjevanje. Izročila se je obširna spomenica, kazoča na vse napake, ki jih ta ozkosrčnost vlade povzro-čuje. Bili smo v dobri nadi, da bo pokra- , jinsko namestništvo to spoznalo ln nared-bo deželne vlade iz leta 1920, ki določuje v zimskem času že od septembra do junija zatvarjanje gostilniških obratov po deželi ob 9. zvečer razveljavilo. Rešitev pa je bila negativna in je dospela naslednja odločba: Splošno podaljšanje policijske ure za kavarne v Ljubljani in drugih večjih mestih do 1. po polnoči ter izjednačenje policijske ure za deželo z ono za Ljubljano se ne more še dovoliti. Pijančevanje v Sloveniji je žalibog še mnogo preveč razširjeno, zato smatra pokrajinska vlada za svojo dolžnost, da omeji priložnosti za popivanje v teh gospodarsko težkih časih kolikor je to z upravičenimi interesi gostilničarjev in kavarnarjev združljivo. Pokrajinska uprava pa bo želji zadruge rada ustregla, kakor hitro se vrnejo normalni časi ter se gospodarske prilike urede in pijančevanje poneha. V posamnih utemeljenih slučajih se prošnjam za podaljšanje policijske ure itak vedno ugodi. Tako tedaj! Pijančevanje naj se omejuje s tem, da se krati gostilničarjem slo-boda ob njihovem obratovanju. To je ravno toliko, kot bi se hotelo pobijanje ir> klanje ljudstva med seboj omejiti s tem, da se ne sme več prodajati nožev in palic. Pijančevanje bo ponehalo itak samo po sebi vsled previsoke draginje, kar čutimo go- stilničarji sami najbolj in za pijance in ponočnjake se mi itak ne vlečemo, da pa mirnemu in potrebnemu gostu pred 15tirn junijem ne smemo po deveti uri več postreči, to je pa že tako trapasta pedante-rija, da smo le radovedni, kaj poreko k temu tujci iz južnih krajev naše kraljevine, kateri bodo slučajno v zgodnejšem času letoviščne sezone prišli k nam na deželo, ko bodo zaznali o tej pristriženi svobodi naših obratov, česar po drugih krajih nimajo'Le žganje, žganjareske špelunke naj se vzamejo strože pod oko; po teh so gnezda, kjer se goji rabijatnost in posuro-velost gotovih slojev. Gostilna stori k večjemu le,,veseljake, a še ti so dandanes že redki. Ne smemo torej odnehati, da se nam vrnejo zopet nekdanje pravice. Omalovaževanje se nam izkazuje tudi na druge načine. V mnogih krajih so organizacije že naprosile za predrugačenje sistema o pobiranju državne užitnine. Sistem, ki dela sedaj zelo neznosne neprilike. V prejšnjih časih je užitninski uradnik prišel popisat dospele količine pijač, izmeril in prevzel tudi denar za izračunjeni davek. Danes opravi finančni kontrolni organ svoje delo, davek pa nesi še dve ali tri ure daleč zopet k drugemu uradu plačat. To že ni več omalovaževanje obrtnika, marveč groba brezobzirnost napram no-siteljstvu visokih davčnih bremen in državo vzdržujočega sloja. Porajajo se tudi slučaji, da zasledujejo kontrolni organi gostilničarje ali njih uslužbenstvo pri tem, ko v svoji postrežlji-vosti preskrbe svojim gostom smotk ali cigaret ob času, ko teh izdelkov ni nikjer dobiti. Zgolj iz postrežljivostl ln da služijo s tem le državi sami pri izpečavanju monopolnih pridelkov, biti pa zato še nadle-govan ali celo zasledovan, je vendarle prezirljivost in žaljenje za državo se tru dečega obrtništva. V nekaterih krajih so ukrenila oblast-va tako, da so umaknila gotove postojanke finančnih kontrol v večje kraje in nakopičila tam uradništvo v nadštevilnost. Tako, da morajo gostilničarji in tudi drugi, ki imajo posla pri teh uradih, hoditi do 5 ur daleč za vsako malenkost. Ali ni to omalovaževanje državljanov? Namesto da bi bilo kontrolno urad* ništvo razpostavljeno na večjih točkah z malim številom organov, da je davkoplačevalcem pri rokah, se nažene skup v centre, češ mi, ki smo za to plačani, ne bomo hodili k Vam, ampak pridite Vi, ki nas plačujete! Merosodne postaje ali uradi so tako redki, da morajo gostilničarji po nekaterih krajih po 12 ur daleč voziti svojo posodo cimentirat. Menimo1, da bi se vendar dalo urediti tako, da bi vsaj v vsakem sodnem okraju bil po eden poverjenik z merosodnim izkustvom kot postranskim zaslužkom. V vseh naštetih točkah so posamne zadruge že napravile korake za odpravo teh otežkujočih razmer, kar je podpira- la s sodelovanjem tudi osrednja organizacija. Bomo videli, ali ostanemo' še vedno prezirani in omalovaževani?! Povemo pa, da se zavedamo svojega prava in ne bomo odjenjali zahtevati pravic, slobodščin in ugodnosti za nemoteno priboljševanje naše vzvišene obrti. P. ★ ★ ★ Iz naših organizacij. Občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Tržiču se je vršil dne 24. aprila 1922 ob 3. pop. Ker se občni zbor ob napovedanem času ni mogel vršiti, vsled nezadostnega števila članov, se je vršil uro kasneje v navzočnosti tridesetih članov. G. predsednk proglasi sklepčnost zborovanja in pozdravi došle gg. zborovalce, nakar preide k dnevnemu redu. Tajnik prebere zapisnik lanskega občnega zbora, nato poroča o delovanju zadruge v preteklem letu. Zadruga je imela v letu 1921 49 članov, od teh se je ena koncesija opustila. Prošnje za nove koncesije so bile tri in sicer dve odklonjeni od zadnje se prošnja še ni rešila. Dopisov je imela zadruga triindvajset na različna oblastva. Koncem leta 1921 je imela zadruga skupnega premoženja 2147 K 27 vin., katero je razdeljeno na posamne zaklade in sicer: Inkorporacijski zaklad 271 K 50 vin., vajeniški zaklad 139 K 90 vin. in raz* položljivo zadružno premoženje 1735 K 87 vin. Pregledovalca računov g. Anton Jeglič in g. Jožef Kavčič konštatirata, da soglašajo računi s poslovnimi dogodki na prilogah. Na predlog gosp. Josip *Perkota se je soglasno odobrilo, naj se letna doklada poviša od 10 na 20 K vsled podraženja pisalnih in upravnih potrebščin. Sklenilo se je tudi soglasno, da se članom, kateri se niso občnega zbora udeležili, ne da bi se opravičili, kazen zviša od 20 na 40 kron. Dalje predlaga g. Jakob Jeglič iz Dupelj, da naj zadruga za vse člane naroči strokovni list »Gostilničar«, zato pa naj člani zadrugi plačajo določeno vsoto, kar se soglasno dobri. Tajniku se je za njegovo delo določila nagrada 300 K. Nato se prične volitev. Volitev se je ivršila ustmeno. Izvoljen ie bil zopet prejšnji načelnik gosp. Karel Ruech, njegov namestnik pa gosp. Anton Jeglič, Tržič. V odbor so bili izvoljeni gg.: Lončar Ivan, Tržič; Kavčič Jožef, Tržiči Perko Jožef, Tržič; Primožič Jožef, Pristava, Sajovic Ivan, Bistrica; Slapar Franc Sv. Katarina. Namestniki: Globočnik Anton, Tržič; Legat Jožef, Pristava; Zaplotnik Ivan, Retnje pri Križah. Pri točki raznoterosti predlaga g. Jakob Jeglič, naj zadruga zaradi podaljšanja policijske ure odpošlje resolucijo na Osred-njo zvezo gostilničarskih zadrug za Slove- nijo, katero naj ona predloži pokrajinski vladi, naj nam vsaj za eno uro podaljša do 15. junija policijsko uro. To se je prosilo in zahtevalo na občnem zboru dne 24. aprila 1922. Ker se nobeden več ne priglasi k besedi zaključi g. predsednik ob 6. občni zbor. * # * XLI. redni občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. za ljubljansko okolico se je vršil dne 10. maja ob 10. dopoldne v vrtnem salonu g. Košaka v Ljubljani v navzočnosti 46 članov. Po enournem čakanju otvori načelnik g. Jesih zborovanje, pozdravi navzoče, nenavzočim pa izraža obžalovanje na njih stanovski nezavednosti. Prečita se zapisnik zadnjega občnega zbora in letno pon>-čilo o-delovanju zadruge v pretečnem letu. Obe poročili se brez ugovora vzameta na znanje. Iz letnega poročila povzamemo sledeče: V preteklem letu je imela zadruga sledeče posle: Vršilo se je osem odborovih sej, v katerih je bilo oddati zadružno mnenje o 72 prošnjah za podeljenje gostilničarskih obrti. Proti ustanovitvam gostilničarskih obratovališč na novo je oddajala zadruga vedno odklonilno mnenje, osobito proti otvoritvam novodobnih vinotočev čez ulico in podobnim otvoritvam novih gostilniških obratov se je zadruga striktno zavarovala. Nadaljne podelitve koncesij naslednikom, oziroma sinovom, pa1 so se vedno toplo priporočale, kakor tudi prošnje za razširjenje obrtnih pravic svojih članov. Vseh poslovnih spisov in dejanj, ki šo se v odborovih sejah obravnavala, je bilo 223. Za podaljšanje policijske ure je podala zadruga dvakratno spomenico na pokrajinsko vlado, eno spomenico radi dopuščanja plesov in enkrat je načelstvo osebno interveniralo za podaljšanje policijske ure tako kakor v Ljubljani. Zadruga je tudi podala širšo pritožbo na obrtno oblast proti točilcem žganja po kramarjih in branjevcih ter zantevala revizijo obrtnih listov tacih kupčevalcev, ker se bo gotovo izkazalo, da točijo vsi brez vsakršnih pravic žganje, pijance se pa pripisuje na rovaš gostilničarstvu. Zadruga je nadalje tudi urgirala ugasnitev nekaterih koncesij, o katerih so ime-jitelji javili, da ne obratujejo več. Bavila se je tudi z dobavljanjem nekaj vagonov vina, s katero akcijo so bili odjemniki tako glede kvalitete, kakor tudi cene zadovoljni. Zadruga je podala tudi obširnejši memorandum proti začetemu zasledovanju gostilničarstva ob povišanju cen piva na odsek za prehrano in državni urad zoper navijalce cen z navedbo troškov in kalkulacijo pri nabavah blaga ter s tem pripravila prizadete faktorje, da so odnehali z neutemeljenim zasledovanjem. Vseh članov in koncesij ima zadruga z zakupniki vred 334. Vajeništva je pristopilo dvoje, oproščenih je bilo četvero, vseh še priglašenih in neoproščenih je 19. Iz svojih vrst smo izgubili dva marljiva odbornika; t. j. gospoda Ivana Kanca in Ivana Končana. Bodi zavednima tovarišema ohranjen blag spomin! Nato se poda računski zaključek za preteklo leto, ki-izkazuje K 7800-50 dohodkov in K 7360-20 izdatkov, prebitka K 440-30. Čistega imetja koncem leta K 3513-83. V imer.u pregledovalcev izjavlja g. B r i c e 1 j, da so se računi natančno pregledali in v vseh točkah našli v redu ter predlaga, da se izreče vodstvu abso-lutorij. J Proračun za tekoče leto znaša okrog- lo 12.000 K potrebščin, ker redni dohodki ne dosegajo te višine, je potrebno primanjkljaj pokriti z zvišanjem pristopnin-ske takse in ravno tako zadružne doklade, ter predlaga g. Bricelj tole spremembo: Pristopnina za novo vstopivše člane, ki hočejo na novo pridobiti gostilničarsko koncesijo, znaša 300 Din. članarine. Za najemnike in one, ki prevzamejo obrt po starših, 200 Din. pristopnine in ravno toliko, ako se prinese obrt iz ene hiše V drugo. Letna članarina pa bodi doslej določena na 15 Din. za vsakega člana. Načelnik poudarja te točke še enkrat in du vsako posamič na glasovanje in so glasovalci vse tri predloge soglasno odobrili. Iz nabrane doklade plača zadruga za vse člane prispevek zvezi, oziroma naročnino za strokovni list »Gostilničar«. Nato se vrši volitev odbora. Zborovalci sklenejo ustmeno volitev. Gospod Šušteršič prečita med tem od odseka sestavljeno listo in so bili soglasno izvoljeni sledeči odborniki: Josip Anžič, Ivan Gerbec, Anton Kandare, Ivan Erbežnik ml., Avgust Kuhar, Ivan Bohinjc, Anton Prusnik. Jože Mrhar, Iv. Rus. Mihael Anžič, Ivan Božič in Anton Novak. Kot namestniki pa: Ivan Bricelj, Leopold Kuhar, Ivan Knez, Alojzij Javornik, Ignacij Mercina in Janez Štrumbelj. Pregledovalcem računov so bili izvoljeni: Jože Jebačin in Franc Kregar. K posameznostim se vsestransko na-glaša, da naj poda zadruga še enkrat razlago pokrajinski upravi, da če le-ta že noče dati vsej deželi enakih pravic glede policijske ure, da se zadevna uredba spremeni vsaj toliko, da velja poletenski čas zli. policijsko uro vsaj od 1. majnika do 31. oktobra, ker vendar ni nikakega po- I voda utesnjevati obratovanje po deželi, da bi se gostilne zdpirale že ob belem dnevu. Nadalje se soglasno zahteva podati na finančno oblast spomenico, naj ta izda podrejenim finančnim organom navodilo, da ne bodo zasledovali ali še celo kazensko preganjali gostilničarstva ali celo njih uslužbenstva za to, ako gostom postreza- jo s smotkami ali cigaretami, ker je to vendar le samo dejanje vljudnosti in po-strežljivosti napram gostom, državi pa v korist. Na predlog g. Šušteršiča se tudi soglasno sklene podati pokrajinski upravi spomenico, da naj ne potrjuje ali odobrava trapastih sklepov občinskih zastopov, ki sklepajo najrajše kar o 100% občinskih dokladah na užitninski davek, ker mnogi, občinski zastopi niti ne vedo, koliko je 100% in tako nastane dejstvo, da mora gostilničar cene živilom znatno zvišati in le on sam zbirati na tisoče in tisoče za stroške zavoženih občinskih razmer. Vlada naj več kakor 20% naklad na trošarino kmetskim občinam ne dovoljuje. Sklene se tudi podati pritožbo finančni upravi proti temu, da se dovoljuje pobirati finančnim organom' doklado na trošarino tudi na tista vina, ki se niso potočila na drobno, samo da se je plačala trošarina, čeravno se izvozi tisto vino po plačani trošarini drugam v druge občine, koje občinskih doklad na užitnino sploh nimajo, če pa jih imajo, se mora ondi zopet plačati doklada na že v prvi občini plačano užitnino. To so preveč samovoljne razmere in se mora od oblastev izposlovati taka odredba, da se plača občinska doklada le od tistih vin, ki se v do-tični občini nastavijo za nadrobno točenje, nikakor pa ne od onega vina, ki se izvozi na debelo. Razpravlja se nato o troskih dobave piva v steklenicah ter dogovori medsebojno obvestiti vse tovariše ljubljanske okolice, da se bo prodajalo, kakor je sedanja pivovarniška cena, pivo v steklenicah po 14 K, v sodčkih pa po 10 K vrček kakor v Ljubljani in je ta odgovor sporočiti po= tom »Gostilničarja« vsem Članom. Kombinira se nato še deputacija, ki naj bi v dosego preureditve policijske ure v preje obdelavanem smislu posetila pokrajinskega namestnika in predlaga v to gospode: Šušteršiča. Briclja, Mrharja, Novaka, Kolenca in Štrumblja, vodilno vlogo pa naj bi prevzel g. Kolenc. Ker se nihče ni več oglasil k besedi, se zahvali g. predsednik za živahno udeležbo razprav vsem navzočim in zaključi občni zbor ob 11. in pol. ★ ★ ★ Na naslov naših pivovaren. Na zadružnih občnih zborih se pojavljajo zopet pritožbe, da se je začelo od strani pivovaren vnovič tisto oosovraženo prodajanje piva v steklenicah po privatnih hišah. Gostilničarji izpričujejo, da izkladajo pivovarniški vozniki pivo v steklenicah v njihovi neposredni bližini v privatne hiše po več zabojev celo z ledom, katerih ugodnosti gostihiičarstvo žal brez plačila ni deležno. Morda to pošiljanje v privatne hiše ni povzročeno direktno od pivovaren, gotovo pa od njih založnikov, ležeče pa je vendarle na pivovarni, da tako razproda- janje prepove, s čimer se dela znatna škoda lastnim odjemalcem in s temi prav nič več ne proda kakor če se vrši prodaja edinole potom v to upravičenega gostilni-čarstva. To havziranje s pivom je povzročilo svoj čas veliko nevoljo med legitimnimi odjemniki pivovarnarjev ter se je na čast podjetjem ob neprestanih pritožbah od naše strani vendarle precej odpravilo'. Kakor se vidi, pa se pričenja ta nehonet-nost zopet pojavljati. V interesu gostilničarstva kakor tudi na ugledu pivovaren je, da to krošnjare-nje s pivom po privatnih hišah radikalno odpravite, in prosimo to spomenico uvaže-vati. Gostilničarji. ★ ★ ★ Razno. Članom gostliničarske zadruge v Železnikih se naznanja, da je zadruga poravnala naročnino za vse člane za leta 1921 in 1922, naj torej nikomur ne pride na misel, list vračati v lastno škodo. Upravnišvo. . Tečaj za vinogradnike in sadjarje. Na državni kmetijski šoli na Grmu se vrši dne 13. in 14. junija tečaj za vinogradnike in sadjarje in sicer za zeleno cepljenje trt, okuliranje sadnega drevja in zatiranje trtnih in sadnih škodljivcev. Kdor se ga želi udeležiti, zglasi naj se po dopisnici pri ravnateljstvu šole na Grmu, p. No'*to. 229. Gumi za cepljenje trt prvovrstni kg za K 650’—, 5 kg a K 600*— se dobi pri S*. Satne Kastelic, Novomesto Kastelčeva ulica št. 112. Veletrgovina vina in žganja Bolbecher in drug. Novo mesto dobavlja na veliko in malo iz svojih skladišč prvorazredna banatska, dalmatinska, ljutomerska, štajerska in hrvatska vina ter domačo slivovko. Zaloga steki?, porcelana Id svetili* Fr. Kollmann v £jubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene. fi. Jajec * cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. vV it S ji w r j Mazilo zoper „SrbeCicou garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni £! Trnkoczv, Ljubljano. • VlosKa trgovina in restavracija ■ ; Peter Stepic: ■ Spodnja Silka štev. 256 ■ ■ priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® _ veliko zalogo zajamčeno naravnih p vin iž dolenjskih, goriških, istrskih ■ in štajerskih vinskih gpric. ® m Telefon it. 262. Z gXXX X M N M H N X X X N M X N Slivovko tropinovec 'rum cocnac-medicinal razne fine likerje :: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc & Verlič Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. !yi3onrTTTrrrTTrrY ii m m * v v x j* M M N H N M H N X H H X SODE vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo, — vse solidna in trpežna izdelava. 1 Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnlijih cenah, mi Zaloga sodov ter sodarskega lesa. - Cene zmerne. Točna postrežba. Solidno delo. Franio Repič sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolesijska ulica St. 18 l itž Ev i Mi Ut e H pekarija, slaščičarna in ¥ #9 m m iiA ¥ kavama Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. IZ A L O G O | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. Milti a sini gostilničarske zadruge v Liublianl Marije Terezije cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse službo Iščoče ' : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v, — z dežele I K. ■ ■ — ■ : Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I Največja slovenska hranllnloa Cjubljana, Prešernova ulica št. 3. je imela koncem leta 1910 vlog . . II 80,000.000-— rezervnega zaklada........ 2.500.000' — Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje Ima vpeljane Učne —— domače hranilnike. ■ Hranilnica je pupi-larno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju In obligatornemu odplačevanju dolga. I podpiranja trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno drultvo. priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih olu Iz dolenjskih, hruatskih In Štajerskih olnsklh goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. PRISTNI BRINJEVEC se dobi po primerni ceni pri FRANC SUIGELJU na BREGU p. Borovnica zamJJke oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBJLANA. AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Pivovarna „UNION“ v Ljubljani1 (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobč se tudi tropine la sladne cime, ki so kot živinska krma selo priporočljive. A. & E. Skaberne Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10, Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in jnoške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, biuze iz svile in etamlna.fNajvečja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenke in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti; vsakovrstne triko in giace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majice, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd. Solidna in točna postrežba. Izdaja in zalaga ,.Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ..Narodne tiskarne".