Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... Za pol lete..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto Second Class Matter, September 21, 1903, at ths Post Office at New York, H. Y, under Act of CongrNa of Karen 3. 1870 TELEFON: CHELSEA 8878 NEW YORK. THURSDAY. OCTOBER 31. 1929. — ČETRTEK. 31. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXV11 IZEM SI JE ZADAL NOVO USTAVO ITALIJAN, KI JE IZKLJUČEN IZ FAŠISTIČNE STRANKE, JE IZOBČEN IZ JAVNEGA ŽIVLJENJA Ministrski predsednik Mussolini bo še vedno ostal najvišja instanca v stranki. — Generalnega tajnika bo na Mussolinijev predlog imenoval sam kralj. — Sredstva za vzdržan je discipline. — Narodna fašistična stranka je meščanska milica v službi naroda. RIM, Italija, 30. oktobra. — Ko bo v eliki fašistični svet odobril novo ustavo stranke, bodo stopile v veljavo razne izpremembe v upravi. Na včerajšnji seji narodnega sveta je bilo rečeno, da bodo izpremembe objavljene v dnevnem povelju. Soglasno z novo ustavo, bo imenoval generalnega tajnika stranke kralj in sicer na predlog Mussoli-n.ija. Sarže se bodo vrstile takole: ministrski predsednik Mussolini, generalni tajnik, član narodnega direktorija in zvezni tajnik. Red organizacij bo naslednji: narodni direkto-rij, veliki svet, zvezni direktorij in direktorij veteranskih zvez. Nova ustava predvideva sredstva za vzdržava-nje discipline ter določa: — fašist, ki je izključen jz stranke, je izobčen iz vsega italijanskega javnega življenja. Nazaj v stranko ne more biti nikdar več pod nobenim pogojem sprejet. Naj važnejša točka nove ustave je pa naslednja: narodna fašistična stranka je državi j nska milica v narodni službi, njen cilj je pa vtelešenje velikosti italijanskega naroda. EINSTEIN PODPISAL PROŠNJO STRAŠEN ČIN PODIVJANCA NADE NEMŠKIH NIKARAŽANISE NACIJONALCEV j ŽE PUNTAJO SO SE RAZBLINILE Zaeno z drugimi odličnimi Nemci je podpisal tudi svetovno slavni učenjak Einstein prošnjo, naj se dovoli obsojenim štrajkarjem v Charlotte novo obravnavo. KRALJ OTVORIL BOLGARSKO SOBRANJE SOFIJA. Bolagrska, 29. oktobra. Kralj Boris je otvoril včeraj sobranje s prestolnim nagovorom. Kralja so pozdravljali na celi poti iz kraljevske palače v parlament. "ZEPPEL1NA" BODO PRENOVILI PRIHODNJI TEDEN FRIEDRICHSHAFEN. Nemčija. 30. oktobra. — Vodljivi zrakoplov, "Graf Zeppelin", bo vprizoril še eno potovanje dne 6. novembra, nakar ga bodo prenovili. Novembersk: polet se bo završil v Frankfurt am Main. POŽAR V CANADSKEM ZLATEM RUDNIKU SOUTH P ORCUPINE, Ont , 30. cktobra. — Mlin Dome Gold Mine, eden prvih, ki so bili zgrajeni na Porcupine polju, je bil uničen vsled i požara včeraj zvečer in škodo cenijo na poldrugi milijon. Po obup-i ni bitki dveh ur se je posrečilo re-j šiti strojarno in drugo opremo, vred no nadaljnega pol milijona dolarjev. BERLIN. Nemčija. 30. oktobra. — Slavni nemški učenjak dr. Albeit Einstein je vdružbi šestnajstih odličnih Nemcev podpisal prošnjo, k: ki je bila vročena ameriškemu poslaništvu v Berlinu. Prošnja vsebuje protest proti obsodbi tekstilnih stavkarjev. katere je sodišče v^harlotte. N. C., obsodilo na dolgotrajne kazni. Einstein in drugi prosijo, naj s? ! sestavi novo poroto ter nadomesti državnega pravdnika. ki je vodil proces v imenu države. V listini je med drugim rečeno: 1 — Proti bogatim severocarolin - { skim tovarnarjem protestiramo.; ker skušajo vplivati na sodišče v procesu proti stavkarjem. V imenu progresivnega javenga mnenja zahtevamo neodvisno in nevtralno porotno Sodišče. Ta dokument je izdala nemška "SekelJTT za Ljudske Pravice", kise tudi zgraža nad početjem Kukluks-kancev, ki so odvedli več delavskih voditeljev ter jih pretepli. Morilec je izjavil, da so hujskali ženo proti nje mu. — 2eno je bil že Nacionalistična stranka pred tednom strahovite ni d o b i 1 a zadostnega pretepel ter je bil pod števila podpisov, ki jih varščino $2,500. j J*e Potrebovala za splo- | šno glasovanje glede Robert Phiilipe je v prepiru za- YoUIigOVega načrta. s*ran svoje žene ustrelil svojo -e-s tre. resno ranil in poškodoval Jr-se. letno hčerko ter nato obstrclil s vej o sestrično. Včeraj, ga je policija pridržala brez i?mščine. Na policijski stražnici je izjavil Phiilipe: — Streljal sem nanjo, ker ! ljudsko glasovanje, so me sovražili ter so bili prijatelji j racijonalisti so dobili moje žene. BERLIN. Nemčija. 30. oktobra. — Vsi napori nacijonalistov. .da porazijo Youngov načrt potom splošnega ljudskega glasovanja, so se izjalovili, ko se je izvedelo, da ni- j bko množino orožja in municije, so mogli dobiti dovolj glasov za PAMETEN ODGOVOR _ROOSEVELTA SAN JU AN, Portorico, 30 okt. — Polkovnik Roosevelt je poslal por-toricanski panogi W. C. T. U. pismo, v katerem je strogo priporočil zmernost, a trdil, da misli v resnici zmernost, kadar pravi zmernost. — Nikakega fanatizma ne sme biti zvezanega s tem. — se glasi naprej v sporočilu, — Postave ne morejo nikdar stopiti na mesto grajenja značaja. Dosti lažje je zahtevati postavo od kakega zakonodajnega zastopstva, kot pa naporno učiti narod, kako naj živi. Postava je metoda lenega človeka. Bodoči cilj dežele mora biti zgraditi moške in ženske, ki bodo delale dobro iz svojega lastnega nagiba. Pred devetimi dnevi so Phiilipa aretirali, ker je napadel svojo ženo Elviro. katero je grozovito pre tepel. Stavljen je bil pod jamščino S2500. 1 I Divjak stanuje v Queens ter se je v torek podal k svoji sestri, ki stanuje par blokov vstran. Pri njegovi sestri je bila njegova hči Jo-sephina. odkar se je njegova žena preselila v Bronx. Seboj je nosil dvocevko. Prišedši v hišo, je oddal dva strela na hčer in na sestro. Njegova sestra Mrs. Angela An-uelino je bila pri priči mrtva, do-čim je hčeri skoro roko odstrelil. Zdravniki izjavljajo, da ne bo o-krevala. Nato se je odpravil na dom svo- ' sestrične Mrs. Micaheline Chelliii. I kjer je zopet nabasal puško ter vzkliknil: — Baš zdaj sem ubil svojo sestro in svojo hčer, zdaj bom pa še tebe. Oddal je strel, ki je ranil žensko na obrazu in vratu. Mornariški glavni stan poroča, da so uporniki premagali častnike ter se polastili municije. MAN AGUE, Nicaraga. 30 okt. — Tukajšnji "mornariški glavni stan je objavil danes da so s? nacijo-nalne straže uprle v mestu Terpa-neca. Upor se je završil dne 21. oktobra v jutranjih urah. Uporniki so premagali svoje častnike ter se polastili vojašnic, kjer so zaplenili ve- H katero so nato pobegnili v gričevje. BRIAND NOČE NAČELOVATI KABINETU Etienne Clemenetel j e sprejel ponudbo predsednika Doumergue-a, naj tvori novo francosko vlado. so dobili dva na-daijna tedna odloga, da si preskrbe zadostno število podpisov, kei mora so glasno z ustavo glasovati za referendum ena desetina volil-cev. predno more nemški državni zbor dati tozadevni predlog na glasovanje. Rok teh dveh tednov pa je potekel včeraj opolnoči. Ob tem času so nepopolna poročila kazala, da ni bilo oddanih dovolj glasov, in da ( se je izrekla za poraz Youngovega ! načrta le ena četrtina splošnega volilstva. Dr. Alfred Hugenberg, voditelj nacijonalistov, pa ni hotel priznati poraza ter je rekel, da ni še dobil poročil iz raznih nacionalističnih postojank na deželi. ^ Vsa poročila so prišla iz okrajev, ki štejejo več kot enajst milijonov volilcev. vseh teh okrajih pa je glaso- Vojaki so ujeli več beguncev, ki so izjavili, da so jfh njihhovi tovariši prisilili k vstaji, da pa so tovariši pobegnili preko meje v Honduras. General Dion Williams, poveljnik mornariških vojakov v Managvi, je uvedel temeljito preiskavo. Vstajo sta baje započela dva ne- 1 zadovoljna narodna stražnika. O-blasti smatrajo, da se taki dogodki ne bodo več ponovili in da dobro obvladajo ves položaj. I Krajevni listi, ki so objavili po- j rjčila o tej vstaji, izjavljajo, da ča- ; ka smrtne kazen vse upornike, ki1 bodo zajeti. ZAPRTI GOZDOVI BOSTON, Mas., 29. oktobra. — William Baseley, državni komisar za konservacijo. je rekel danes, da bo naprosil governerja za ekseku- Policija ga je aretirala, ko je bežal iz hiše s puško pod pazduho. Izja%ril je, da so bili vsi njegovi sorodniki proti njemu. Zdravniki domnevajo, da se mu je vsled ne-prestnih prepirov z ženo omračil um. Naročite se na "Glas Naroda* V valo le nekako pet odstotkov za I tivno povelje, da sme zapreti goz-predlog. V Berlinu je glasovalo za; dove radi nevarnosti ognja, če ne PARIZ. Francija. 30. oktobra. Etienne Clementel. predseduj; francoskega senata, je sprejel vabilo predsednika Doumergue-a, naj stvari novo vlado, potem ko je Ari-stide Briand v veliko presenečenje svojih pristašev odklonil ponudbo Clementel bo skušal svoriti koncentracijsko ministrstvo, temelječe na podpori levičarskih in cen-trističnih skupin. Clementel je bil dosedaj že v raznih vladah minister. Bil je minister za trgovino in delo v kabinetu Geo. Clemenceau-v letih 1917 do 1920 ter finančn' minister od leta 1924 do 1926. Tedanji vladi je načelo val Edward Kerriot. Kakohitro je Daladier informiral Doumergue-a, da ne more sestaviti kabineta, ki bi Imel večin« v poslanski zbornici, je hotel predsednik poveriti to nalogo Briandu. kar je pa slednji odklonil. Prilike Daladiera, da stvori vlado, so temeljile na zvezi strank le vice, a so se včeraj razblinile v nič ko so socijalisti glasovali proti vstr pu v vlado z ladikalci. čeprav j in je Daladier obljubil, da bodo imel; več kot polovico vseh mest v kabinetu. predlog cdv. le osem odstotkov volil- SAMOMOR MADŽARSKEGA PISATELJA BUDIMPEŠTA, Madžarska, 30 oktobra. — Znani madžarski avtor« Ernest Oswath se je ustrelil. Njegovo truplo so našli poleg trupla njegove hčere, ki je umrla vsled jetike. VON OPEL SE JE POROČIL BERLIN Nemčija, 30. oktobra. — Fritz von Opel, prvi človek, ki se Je spustil v erak z raketnim aero-planom in ki namerava priti tudi v New York, v pričetku novembra, da študira in dela pri General Motors napravah, se Je poročil z soboto z gospo Selnikovo, prejšnjo ženo nekega wiesbadenskega igralca. Že več mesece* poprej je bila von Pl lova profesijonalna svetovalka r bila sama ena Šestih nemških pilotk, ker Je letala s svojim Hand-ley-Page aeroplanom z veliko izurjenostjo. Frau von Opel je tudi drzna avtomobilistka, čedna, vitka in 2 BORZA BO DVA DNI ZAPRTA Panika na newyorški borzi se je včeraj polegla. Zaslugo zato imajo vele finančniki, med njimi stari in mladi Rockefeller ki so s svojimi nakupi zvišali vrednost akcij. V petek in v soboto bo Dorza zaprta. AG1TIRAL Z JETN1ŠKEGA STOLPA BUDIMPEŠTA, Madžarska, 30. oktobra. — Stradalna stavka političnih jetnikov v madžarskih jet-nišnicah bo najbrž zahtevala načini j no žrtev. Franz Litzman, jetnik iz Oedjn-burga, je splezal včeraj na najvišji jetniški stolp ter rekel, da ne bc prišel doli preje, dokler se ne bo ugodilo zahtevi jetnikov glede boljše hrane. Njegovo stališče je bilo osemdeset čevljev visoko ter le en jard široko in vsled tega ga ni bilo mogoče doseči. Požarna bramba ga je včeraj oblivala dve uri z mrzlo vodo, vendar pa ga ni mogla pregnati. Ostal je na svojem mestu celo noč in šele danes zjutraj so ga odstranili v skrajno izmučenem « stanju. Oblasti domnevajo, da je smrtno-nevarno zbolel na pljučnici. največji slovenski dnevnik v Združenih državah. SENATOR BURTON UMRL WASHINGTON, D. C., 28. okt.— Senator Theodore Burton z Ohija je umrl včeraj zvečer malo po deveti čfcci. Senator se ni prebudil iz nezavesti, v katero je padel včeraj popoldne ob dveh. Malo pred deseto uro je zapazila bolniška strežnica. da narašča njegova temperatura, dokler ni postalo utripanje • srca skrajno neredno in kmalu nato je senator mirno zaspal, ne da bi se mu vrnila zavest. bo padla v naslednjih dveh dnevih kaj dežja. SORODNIK CLEMENCEAU-J/i NA ZRAČNI MISIJI. SPOMIN NA ROOSEVETA POČAŠČEN Parniki na morju in v pristaniščih so oficijelno proslavili Navj Day. Čeprav so se vršile vse slavno-si že v nedeljo, je bila proslava roj-LIMA, Peru. 29. oktobra. — Pier- ^ stva Theodorja Roosevelta na mor-re Clemenecau. vnuk prejšnjega ju določena za ponedeljek. Vsi francoskega ministrskega predsed- parniki v pristanišču so bili v zanika, je dospel danes semkaj na ' stavah in občinstvo Je bilo povab-dvamesečni obisk, v interesu zrae- ljeno. naj jih obišče. Na vseh vladnega transportnega razvoja v Juž- nih parnikih so visele posebne za-ni Ameriki. stave. " ^ ILl ml t»«nf ^mw : t!Tgg?T«gMCTm»; : naa^gm .1, —. t s PREISKAVA PROTI AGENTOM VELIKIH KORPORACIJ DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po aledečenj ceniku: v Jugoslavijo Dim. 600 .... .... 1 9.30 Lir 109 M 1,000 ____ .... $ 18.40 ** too M t,600 .... .... $ 46.75 M 800 M 6,000 .... .... $ 90.60 M 600 M 10,000 ____ .... $180.00 M 1000 v Italijo fii.se $16.80 137.40 $54.11 Slika nam kaže senatni odbw, ki preiksuje delovanje in mahinacije ljudi, katere so najele velike kor-poracije v svrho, da prigovarjajo senatorjem in kongresnikom. naj ne glasujejo za predloge, ki bi ne bili korporacijam po volji. Z leve na desno so: sen. Johnson iz Indiane, sen. Caraway iz Ar-kansasa, sen. Borah iz Idaho, sen. Walsh iz Montane in sen. J. J. Blaine iz Wisconsina- Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma 9 nahm zvezam 9 starem ""kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 9% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih sneakov kot garaj navedeno, bodkl t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bol ji© pogoj«. Pri ralikih naka-silih priporočamo, da m poprej s nam aporasuMt« gltde nakaafla. IZPLAČILA PO PO*TI BO REDNO IZVRitNA V BVCH do TftSIt TKONI« WUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE ZMTTMM U PRISTOJBINO 754. 3AKSER STATE BANK OOBTLANDT STREET, T§Uph)ueije katero je vlrjžil senator Heflin ter je hila nato v/r ročena odseku za znnanje zadeve. Resolucija temelji na razkritjih ki jih je objavil Mar" r us i)uffield v noveniherski številki 4 4 Harper's Magazine". Olanek ima naslov 4*Mussoliiiijevo ameriško kraljestvo". Namen fašistične Lige je preprečiti amerikanizacijo tukajšnjih Italijanov, preprečiti z vsemi silami in sredstvi kritiziranje Mussolinija ter pripraviti k molku nasprotnike fašizma. Fašistična Liga Severne Amerike je podrejena rav; nateljem fašizma, ki ga je ustanovil v Italiji Mussolini. Razeu dveh italijanskih časopisov v Združenih drž;: vali, so vsi pod vplivom fašizma. Oitateljem, ki čitajo te časopise, se neprestano vbija v glavo, da je treba smatrati' Italijane ki postanejo ameriški državljani, za odpadnike; Sorodniki v Ameriki bivajocih Italijanov, ki prebivajo v Italiji, so izpostavljeni neprestanemu preganjanju in zatiranju. Oblasti jih skušajo na vsak način pripraviti do tega, da bi pregovorili svoje sorodnike v Združenih državah, naj postanejo člani fašistične Lige. Otroke ameriških državljanov italijanskega pokole" nja, vzgajajo v italijanskih šolah, katere so ustanovili t'a~ >isti, v fašističnem duhu, in jih navzlic protestom stari" šev vežbajo za fašistično armado. Več ameriških državljanov italijanskega pokolenja, ki so se podali v Italijo na obisk, je bilo aretiranih in vrženih v ječo. Italijanske oblasti so jim odvzeli ameriške potne liste, ker so v Združenih državah nasprotovali fašističnim aktivnostim. Zgodili so se slučaji, ko so ameriške državljane italijanskega pokolenja ki so obiskali Italijo, aretirali in jim .šiloma obleki italijansko vojaško suknjo. IVed to nevarnostjo so zaščiteni le tisti vojaščini podvrženi Italijani, ki so dobri člani fašističnih organizacij v Ameriki. Senatni odbor za zunanje zadeve bo natančno preiskal, ee temelje ie obdolžbe na resnici. Najbrž so resnične, kajti Mussolini jeva drznost ne pozna nobene liieje. Italija mu ni dovolj — še preko morja je začel segati ter si hoče tudi tukaj zajamčiti svoje pristaše. Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti GLEDALIŠKA ZVEZDA- ELEKTRIKA Gledališki ravnatelj se poslužuje vseh mogočih -sredstev, da ustvari zanimive učinke na odru. V zadnjih letih, ko postajajo predstave bolj krasne in bolj pestre, je gledališki upravitelj dognal, da zamore z uporabo električne luči ustvariti skoro vsako predstavo, ki so jo želi. Prizore slika z lučjo, izpreminjajočo se od zore do polne dnevne svetlobe; mesečino kaže lebdeti na vodi, zdražbarju pusti, da zažge junakinjo, in daje presenečenje za presenečenjem — električnim potom. Elektrika je zvezda v uspešnem gledališkem predstavljanju. Razen, da se jo uporablja za razsvetljavo odra in za prizorne učinke, poveličujejo električna znamenja predstavo; električna sila pomaga prestavljati kulise; električni ventilatorji pripomorejo k udobnosti gledalcev. V New Yorku je več pravih gledališč kot v naslednjih osemnajstih mestih skupaj. Vsa dobivajo svojo elektriko naravnost iz naš:h central. President The New York. Mtlisoii Company The 1'iiile«! KlecJrie Lidit aru! Power Company Brooklyn Ktlasoii Company. Inc. Ne« York aiul Oiicciis Klerlrir Lijjlil ami Power Company Tiie \ oiiker.^ Kleriric l.iirlii and Power Company Atentat na Ijubrka. 13. oktobra zvečer se je odigrala na promenadi v Novem Sadu zanimiva tragikomedija. 24-letna Marta Lavrinac je polila svoj?ga nezvestega ljubčka Mila Jovanoviča z lužno razstopino po obrazu in ga težko poškodovala. Jovanoviča so morali prepeljati v bolnico. Oslepel je na desno oko. bati 5e je pa da izgrubi tudi levo. Marto je policija aretirala. Pripovedovala je. da je imela z Jovanovič^m ljubav-no razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Jovancvič se pa za otroka ra brigal 'in začel je tudi njo zanemarjati. Pozvala ga fe večkrat, naj se pobriga za otroka in njo. pa se ni zmenil. Nedavno je dete umrlo , in sklenila se je osvetiti se nezvestemu ljubčku. Policija jo je izročila sodišču. Ljubezniva žena. Peter Zgaga m 'flVK i i Starokr ajsko časopisje objavlja podrobnosti o procesu proti Vladimiru Gortanu in o dramatični u-sm rti t vi. Gortanu so baje dokazali, d.i je bil v zvezi z jugoslovanskimi nacionalističnimi organizacijami, nakar je v svoji proprosti nevednosti streljal na ljudi, ki so odhajali na vo:išče. Hotel jih je oplašiti ter izkazati s tsm nekako uslugo svojemu narodu. Fant se je seveda britko zmotil. Fašisti se ga zalotili in pred štirinajstimi dnevi je bil ustreljen. "Ustrelien v hrbet, kajti tako kaznuje Italija izdajalre " Zakopali so ga tam, kjer je pači el. Težko je obujati žalostne spomine. Toda v zvezi s tem bi bilo intere-santno dognati, koliko Italijanov je bilo tekom svetovne vojne ranjenih v hrbet in koliko jih je bi- | Streljanja v hrbet se poslužujejo Italijani napram svojim nasprotnikom najbrž zato. kei ui-ko streljanje v polni meri občutili na svoii ki-tni koži. Posestnik Stjepan Markcvič iz Siska se ni razumel s svojo ženo j kar je bilo končno razumljivo kajti mož je star že 60 let. žena pa še- i 1 le 34 let. Marija ?e je kmalu nave-; iičala priletnega in nervoznega mo-I ža in zaljubila se je v nekega fan- , j t- čeprav ima z možem tri otroke I lo_ranjenih V pr'sa" ! Mcž je zvedel za ženino razmerje | in posledica so bili neprestani pr.^-' piri. Položaj se je ^e poslabšal, kc je žena zahtevala, naj mcž prepiše j pol posestva nanjo. Markovič je do-; bo vedel, kam pes taco moli, pa ni j hotel prepisati imetja. Pretekle dn. j sta se zakonca zopet sprla. Mož se j je končno naveličal prepira in od-j še? je v stajo, kjer je legel spat j Žena je medtem zasnovala peklen-; ski načrt. Stajo ie zažgala. Okoli 9. i je v Osijeku izbruhnil velik po-| žar. Gorelo je pri Markovičevih. Gasilci so komaj pogasili ogenj in rešili Markoviča. ki je bil zaklenjen v staji. Ljubeznjivo ženo. ki se je hotela odkrižati moža. je policija aretirala. 6666 VSTOPNIC IN SAMO 2#66 PROSTOROV. Pri nekem koncertu berlinske filharmonije je prišlo pre teč ene dni do nevrjetnih rabuk in prizorov zaradi preveč prodanih vstopnic in premalo prostorov. Koncertna poslovalnica je namreč razposlala serijo vstopnic z opombo, da velja vsaka vstopnica za Štiri osebe. Ifa ta način je priilo v roke ljudi 6000 vstopnic. Naval pri koncertu je bil toda dvorana, kjer se je vršila prireditev, je bila majhna in je mogla sprejeti kvečjemu 2000 oseb. Policija je zaprla vhod, čim so bili vsi prostori zasedeni. Zaradi tega so se jeli na ulici pretepati. Posredovati je morala, policija, ki je razganjala nasilneže z orožjem, ker se drugače niso hoteli pokoriti njeni volji. Morilec obsojen na dosmrtno ječo. i Lani v decembru je bil v Kikindi izvršen strašen umor. Brivski po- j močnik Jefat Ronako je vdrl v stanovanje opankarja Štefana Zvorni1 ka. kjer je ležala Zvornikcva žena. težko bolna sama doma. Ronako ji je imel namen romati, je nesrečno ženo toliko časa pretepal s palicc, aa je poškodbam podlegla. Po tem je preiskal vse stanovanje in odnesel 300 Din. Morilca so pa prijeli in tedni se je moral zagovarjati pred sodiščem. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. vedal je, da je bii z materjo, ko je ta ubila redovnico. Z eno roko ga I je držala za roko, z drugo pa jc cpletala po redovnici teliko časa : da se je mrtva zgrudila. Umerila jo | I je v koči blizu samostana. Po zlo- , j činu je naglo preiskala vso kočo: in vzela 100 Din. Orožniki so Mi-1 hajlcvičevo aretirali. Priznala je zločin, dejala pa je. de je živela v t nepopisni bedi. Plamenčeva ji je i posodila 300 Din, ki jih je potem zahtevala nazaj. Denarja ni imelr in tedaj je sklenila cdkrižati se redovnice. Orožniki so ubijalko izročili sodišču. 192,000 Din. To se je zdelo gostilničarju sumljivo in prijavil je zadevo orožnikom, ki so Taffa aretirali. Po kratkem obotavljanju je mož vlom v ambulančni voz priznal in izdal tudi svoja sokrivca. Pri zasliševanju je Taffe trdil, da je Biča-nič inicijator vloma. Lukeman jc pa izdelal ponarejene ključe za odpiranje vagona. Taffe je bil obsojan i na 6 let težke ječe. Bičanič na 8 me-| secev, Lukman pa na 6 mesecev je-! če. Ker je državni pravdnik radi prenizke kazni pritožil, se je vršila pred apelacijskim sodiščem nova razprava. Apelacijsko sodišče je potrdilo Taffejevo kazen, zvišalo pa je Bi-čaniču kazen na tri leta ječe. Samomor 77-letne starke. Uboj v Debeljači. V Debeljači je neki Dima Mar-' janov dne 4. aprila pred gostilno zabodel posestnika Ilijo Živanova.! Pred sodiščem v Pančevu je bil ob- i sojen na 2 leti ječe, novosadskO j prizivno sodišče pa mu je kazen j zvišalo na 10 let. Otrok izdal lastno mater — morilko. Lani v januarja so našli v bližini samostana Ostrog umorjeno staro redovnico Marijo Plamenac. Vse poizvedovanje za zločinci je bilo brezuspešno. Te dni pa je bil zločin skoro po dveh letih nenadoma pojasnjen. Otrok posestnika Jože Mihajlo-viča je izblebetal, da je njegova mati ubila nesrečno redovnico. O-rožniki so otroka zasliševali in po- Poštni roparji pred sodiščem. Pred novosadskim apelacijskim sodiščem se je te dni vršila senzaci-jonalna razprava. Radi oropanja poštne ambulance so se zagovarjali 28-letni Jcsep Taffe iz Baške, Anton Bičanič iz Miškovca v Slavoniji in Miha Lukman, rodom iz Celovca. Vsi trije so lani od 2. na 3. oktobra vlomili v ambulančni voz med postajama Novi Sad-Futog in odnesli tri vrečice denarja v skupni vrednosti 882.000 Din. Tatvina je bila odkrita šele v Novem Sadu. Vlomilci se pa niso dolgo veselili bogatega plena. Dne 4. oktobra je Taffe popival v Kamenici z veliko družbo. Plačeval je vse sam, naročal najboljšo pijačo in jedi. kolikor-si jo je kdo zaželel. Pred odhodom je pri gostilničarju shranil } Pri kopališču Trnje v Zagrebu so j te dni potegnitt-:iz Save truplo starke. Komisija je ugotovila, da gre za . 77-letno starko Ljubico Majhenič. Starka je 13. oktobra odšla z doma, češ da gre v cerkev, pa se ni več vrnila. Bila je bolna in je baje že večkrat dejala, aa si bo končala življenje. dan. IN ZA Nesreča ne počiva! Tudi smrj. ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak KAJ STE P2Č STORILI ZA SVOJO OBRAMBO OBRAMBO SVOJIH OTROKT AH ste že zavarovani ta slučaj bolezni, nezgode ali smrti? Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami t Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph 'Fishier, Ely, Minnesota. L V n?ki cerkvi v starem kraju je j pridiyoval sjaven pridigar in cer-| kev je bila vedno nabito polna, j Nekoč je rekel svojim tovarišem. I Vi se čudite, da me pr:de toli-• ko ljudi poslušat. Toda l j ni nič čudnega.'Poslušat me hodijo štu-j čentjr. lepe mlade ženske in solda-1 ti. Študenti pridejo poslušat mojo i pridigo. Ženske pridejo gledat str,-i dfnte. Soidati pridejo pa zaradi ; žensk. J Ameriška Delavska Federacija je . na svoji zadnji konvenciji sklenila, da bo ostala nepolitična. I Ali bi ne bilo umestno, da bi bila I pri oni priliki sprejeta tudi določ-ba. da se voditelji Ameriške Delavske Federacije ne smejo vmešavati v politiko? H- Mladega dekleta so vprašali: — Torej si se pobotala in sprijaznila s svojim fantom? — Seveda. — je odvrnila. — Toda le začasno. Prihodnji teden bo namreč poroka. — Ta teden sem izgubil veliko premoženje. — je tarnal rojak — Kako? — Hote! sem se poročiti z bogato nevesto, pa mi je dala košarico. V- j — Preselil sem j bordar, — ker je I preveč radvedna. Pred zagrebškim sodiščem se je ! — Kako to° te dni zagovarjala podjetna tripe - I — Zadnja dva meseca je hotela resna vlomilska deteljica. Na ob- vsak dan vedeti, kdaj ji plačam Po 50-letnl OdisejacJi doma. Na policijskem uradu v Velikem Bečkereku se je te dni zglasil ves izmučen in onemogel 83-letni starček Petrov Rusin in prosil, naj mu dajo nekaj denarja, da se odpelje v Niš, češ da je to njegova zadnja želja. Usoda sivolasega starčka spominja na Odisejado. Leta 1785 jc bežal pred Turki iz Niša v Lugos. Peš je potoval do Hamburga, tu se je vkrcal na pamik in odpotoval v Ameriko. Iz Amerike ga je zaneslo v Afriko, pozneje v Azijo itd. Prepotoval >3 skoro ves svet. na stara leta pa se ga je lotilo domotožje. kateremu se ni mogel upirati. Po dobrih 50 letih domov. Policija Niš. se je sedaj vrnil ga je poslala v Obsojeni vlomile? pred zagrebškim sodiščem. se. — je rekel bila gospodinja tožni klopi so sedeli Ivan Lenard. Danijel Lovnički in Slovenec Ivan Čepin. ki so vlomili v blagajno zagrebška oblastne samouprave in odnesli 23.000 Din ter v prostore davčnega urada v Prelogu pri Zagrebu. kjer so ukradli 516.568 Din Razprava je trajala dva dni. in je sodišče izreklo obsodbo. Lenard in Lovnički sta bila obsojena vsak na 3 in pol leta, Čepin pa na 3 leta ječe. Državni pravdnik Je radi prenizke kazni vložil priziv. m H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, . i ZABAVE O G Lr A S U J T E u v fc-. - GLAS NARODA" ne cita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE i V najemnino. jf. — Gospodična, vaš klobuk je tako lep, da kar očara človeka. — Veste, natančno vzeto, ga imam že deset let. Sedem let sem ga nosila takšnega, kakor sem ga kupila pri moditski. Pred dvema letoma sem ga dala predelati, pred letom dni pobarvati in pred enim mesecem sem ga srečno zamenjala v restavraciji. * — Kaj ste ustrelili včeraj na lovu? — so vprašali lovca. — 99 zajcev. —Saj bi lahko, trdili, da ste jih Sto. — Oprostite, zavoljo enega zajca vendar ne bom lagal, — je odvrnil. * Mlada dama stražniku: — Pri-mite gospoda, ki beži tamle. Hotel me je poljubiti. — Pustite ga, naj beži. saj ste tako lepi, da boste lahko dobili de- * Pa recite, da se ne vrše na svetu skrajno čudne stvari! Neki plačilni mojster zvezne mornarice se je bil v Char les tonu po francoski poslovil ter odnesel seboj $54,000. Zdaj so pa našli $47,000 tega denarja v nekem washingtonskem kokošnjaku. * — Pravica vedno zmaga. — je rekel neki kandidat, ki kandidira za }avni urad. Morda ima možak prav v gotovem oziru. Toda dogodili so se že slučaji ko pravica ni zmagala. Taki slučaji se posebno pri volitvah dogajajo. ■Hi •CIH NARODA" NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 31, 1929 H r» f ' » 1 • * The LARGEST SLOVENE DAILY ha U. 8. A. HI HAL ZAŠČENKO: NI SE VSE IZGUBLJENO Čudno, zares čudno je, kako sč nekaterim ljudem ne ljubi živeti. Krog in krog je vse polno 2ani-| mivega. pGStavim borba se razvi-, ja, razni dogodki se odigravajo, vedno se kaj prii>eU. koliko je samo teh tatvin! Lahko ročemo, da razmetava na- ; rava sama okrog nas z radodarno: roko .^vcje brezplačne dobrote. Solil čece sije ,travica raste, mravlje lazijo. In glej, pri vsem tem najdete tudi melanholike, ki na vse samo1 godrnjajo in ne najdejo v tem nič j pomembnega, In sploh niti ne ve-! do, kako naj žive na tem božjem svetu. Ne vedo, kako naj žive na tem! vetu in kaj bi počeli. A morda zares nimajo kaj početi, morda bi bilo .še najpametneje, če bi skočili v reko Fontanko. Ti ljudje so seveda večinoma puhloglavi melanholiki in inteligent! ki so izgubili tla pod seboj uli k; jih mori površna izobrazba. Ti so že pod prejšnjim režimom sejali svojo melanholijo tako, da ne kaže valiti vse krivde zastran njehovega stanja na sednnje dogodke. Dovolite torej, da vam namesto te pra-,zne filozofije opišem takega utru-jmesa človeka. Dovolite, da vam poverr, kaiio se je nehal dolgočasiti in kako je našel pravi smisel življenja. Zadeva je absolutno resnična in vredna splošne pozornosti. Skratka, posebno koristna 'oo ta pevest inteligentnim ljudem, katerim leze že četrti križ na rame, pa še vedno ne vedo, v čem je cilj življenja, če se smem tako izraziti. Kar potolažijo se naj. ni še vse izgubljeno na njihovi življenski fronti. Stanoval je torej v naši hi$i na Vasiljevskem otoku že dokaj priletni inteligent Innokentij Ivanovič Barinov s svojo ženo. Otrok seveda nista imela. sreče. Po cele dneve je hodil po formacije, kako in kaj storiti, kje stopnicah gori in doli ali je pa stal dobiti zdravniško izpričevalo in ka- kar tako pred hišo in gledal tja v en dan, kaj se godi okrog njega. Bil je popoln melanholik. Gledati ga je bilo navadni proletarski duši naravnost, da ne rečem absolutno neznosno. Ni ga mikalo napiti se, s telesno kulturo se ni ukvarjal, na javnih shodih je govoril med splošnim smehom o neaktualnih rečeh — tako postavim je vam nekoč razlagal, da smeti na dvoriščih tako smrde, | da človek še okna ne more odpreti; na stežaj. Evo vam, pa recite, če! ni bil res fant od fare. Inu. saj vam pravim: preprostemu, delavnemu človeku ni bilo posebno prijetno gledati takega soseda in najemnika. In tako se je naš sonajemnik zopet enkrat napotil iz svojega nadstropja in ko se je tako majal pc stopnicah, mu je prihitel naproti predsednik našega hišnega odbora in mu zaklical kar na stopnicah: — Prijatelj, one.... tovariš Innokentij Ivanovič Barin. dovolite, da vas informiram o nečem. — Inu, za tole gre. kakor veste, se kani srednje krilo naše hiše podreti in glede na to nevarnost bodo potrebne nekatere izpremembe . — Inu. kakšne izpremembe? je vprašal Innokentij Ivanovič hitro. Kakšne so običajne lzpremambe v takih primerih? Komisija deložira najemnike in jih nastani po drugih stanovanjih. A vi imate veliko sobo in tudi kuhinjo. In tako se boste morali zavoljo te nezgode malo stisniti. Skratka, sporočil mu je, da mu pošljejo dva najemnika iz ogroženega srednjega krila. Tedaj je pa Innokentij Ivanovič izjavil: — S tem se ne morem strinjati. Stanujem tu že od začetka revolucije in ne dovolim, da bi delali z menoj take eksperimente. — Po posebnem dovoljenju vas sploh ne vprašamo. Vaše dovoljenje za nas ni merodajno. Angležinja o habsburškem ognjišču. teri komisiji predložiti izpričevalo. Po te nujne informacije se ie Innokentiju Ivanoviču tako mudilo, da je v naglici pozabil zakleniti stanovanje. A treba je že pripomniti, da je bila njegova žena baš v tem kritičnem času z mačko na izprehodu, in da se ji še sanjalo ni, da se bo tok življenja nekoliko izpremenil. Bodisi, da je Innokentij Ivanovič slabo zaloputnil vrata, tako da so vzbujale mimoidočim gotove misli ali pa je kdo zavohal izredne okol-nosti — skratka stanovanje zakoncev Barinovih so v naglici malo očistili. Niso ga očistili preveč, pač pa so nekatere stvari izginile. Grozen vrišč je zagnala madaine Barinova. ko se je vrnila s svojo mačko domov. Na ženski krik se je zbrala vsa hiša. Sosede so polile gospo z vodo in jo spravile za silo zopet v človeško stanje. Po tem so i o začele tolažiti in naštevati ukradene stvari. Izkazalo se je, da manjka kožuh, binokl. galoše in razna druga roba rodbinskega inventarja. In baš ko so takole naštevali, se je vrnil dobri Innokentij Ivanovič s svojega uspešnega lova za zdravniškim iz-pričevalom. Treba je priznati, da je še dokaj junaško prenesel to grozno dramo. Najprej je spodil iz svojega stanovanja zbrane najemnike, da bi mu pri priložnosti ne odnesli še zadnjega imetja. Potem je hitel kar v svojem mednarodnem plašču na policijo prijavit zločin. V Londonu je pred kratkim v nenavadnih okoliščinah umrla lady Valpurga Paget, soproga nekdanjega angleškegt poslanika Avgusta Pageta na dunajskem dvoru, ki je zastopil angleško vlado na Dunaju od 1. 1884. do 1. 1893. Pokojnica je ostavila nekaj zgodovinsko prav dragocenih zapiskov. Sir Paget je bil prej poslanik angleške vlade v Rimu in je sprejel poslaniško mesto na Dunaju samo zaradi pomanjkanja boljše Službe. Njegova soproga je bil namrač silno kritič- lo odklonilno. Čeprav je bil prvi vtis, ki ga je dobila od nje. impo-nujoč, se je njena sodba pozneje spremenila v negativno stališče. Ko je Elizabeta prišla na Dunaj, so jo dvorne dame iz \*isoke aristokracije prezirale zaradi meščanskega pc kolen ja njene prababice. Tako je cesarica naposled zamrzila družbo. Franc Jožef pa je bil tedaj še zaljubljen, v svojo ženo in je dovolil, da dela, kar hoče. .. Dvorne dame so Elizabeti silno zamerile, da je prišla k odkritju spomenika na opazovalka življenja okolu sebe Mariji Tereziji v navadnem kostu-In je posebne dogodke zabeležila \ j mu. dočim so bile one v gali. svojih spominih. O cesarici Elizabeti piše lady ze wsmoi zj 'r; t .s ^^"fSfiiw^riS'^*^^ Mali Oglasi imajo velik uspeh \\ pahnil desno roko. Junaško je pre- ! našal tudi ta udarec. Še ko je le- i žal na stopnicah, je glasno koman- j diral in delil povelja. Naročil ie nai pokličejo voz "nujne pomoči" potem se je pa dal prepeljati v bolnico v trdnem prepričanju, da je v polni meri storil svojo dolž-' nost. A čez nekaj dni je Innokentij Ivanovič zopet hotel po nujnih o-pravkih. čeprav je imel obvezano roko. Zjutraj je begal po mestu, o-poldne je hodil v bolnico, kjer so mu masirali izpahnjeno roko. zvečer je pa v krogu znancev tako rekoč raportiral o uspehih prejšnjih dni. In glej. ta mož. ta inteligent. ki je bil izgubil tla pod nogami, se je v kratkem času temeljito izpreme- j nil. ; Poprej je imel tako žalosten o-braz in bledo polt, zdaj je bil ?>a iepo rdeč in sukal se je, da nikoli tega. Lahko rečemo, da je bil po- j polnoma okreval na duhu in se iz- j premenil v energičnega, vrlega dr- f žavljana. Ne da se pa reči. če boj držal ta duševni pogum vse življenje. Morda vzdrži. Vse bo pač odvisno od tega. kako uredi svoje zadeve. Morda ga bo predsednik našega hišnega odbora tožil sodišču, ker Cesarjevič Rudolf ni bil v očeh kritične lady nič posebnega. Imela ga je za preračunljivo naturti — Lady je opazila, da ne gleda Ru-dolf, kadar govori z ženskami,- nikoli v oči. Imela ga je za vetrerija-ka, čeprav ne za hinavca, za nadarjenega moža. ki pa ne bo svojih talentov nikoli prav porabil. — Dne 20. januarja 1888. beleži lady j v svoj zapisnik: "Prestolonasledni-kova žena je vnovič obžalovala u- j sodo Waleske princese. Zdi se, gj. Štefanija ni posebno srečna v zakonu...."' Leto pred strahovito tragedijo v Mayerlingu je bilo leto slabih znamenj in vse prej nego dobrih obetov. Najprej ie grozila vojna nevarnost z Rusijo. Franc Jožef je bil pri nekem dineiu 1. 1888. zelo pobit in od zaskrbljenosti naravnost plašen. Morali so vleči besede iz njega. V tem letu je bilo mnoge . samomorov v aristokraciji in med i meščanstvom. Slednjič je prišla i mayerlinska tragedija. Lady Pa^et je poznala Marijo : Vetsero. ki jc bila bolj majhne po-! stave, vendar pa dražestna mladenka. Imela je eno ramo višjo od j i druge, temne plave oči. črne lase, ' markantne trepalnice in dolge o-brvi, debele rdeče ustnice in teint ; ki je spominjal na lilije in rože.' Lady jo ni mogla nikoli trpeti.-baje zaradi tega. ker je namigovala vsem oženj enim možem in je splo^i SLAVA IN POLOM DR. SIEGHARDTA S polomom "Bodenkreditanstalt" je končana tudi javna vloga enega največjih finančnih magnatov Avstrije. Gre za predsednika dr. Rudolfa Sieghare.ta. ki je napravil eno najsijajnejših karijer v Avstriji. Kot sin židovskega rabina Singerja jc postal tiskovni šef liberalne stranke na Dunaju in prišel v finančno ministrstvo, kjer je služil 10 let kc-tajnik. Pozneje je postal sekcijski šef v predsedstvu ministrskega sveta, a poleg tega je bil šef tiskovnega cddelka in tako je postal eden naj- i ne plačuje najemnine. ... ; bila velika koketa. Namen njenega Ali pa ga...... ., , .. . J . . . _ , . , . . ,... ; koketiranja je bil tako očiten, aa Ves naslednje dan je Innoken- preiskovalni organi znova poklice- . , , , , ,. _ t. ' . , ... v , . , * .. . . . • je lahko vsakdo vedel, kam meri.... tij Ivanovič zopet begal po svojih 1Q v zadevi ukradenih stvari. A mor- • opravkih — dvakrat je bil pri pre-! da si zlomi še drugo roko ali iz-, Cesarja Franca Jožefa sodi lady iskovalni instanci, potem je pa be- pahne nogo, ko bo znova begal po zelo milo. Pravi, da je nosil svoie gal po vseh trgih, da se prepriča, nujnih opravkili. - i mučeništvo z veliko dostojaiwtve- če morda kdo prodaja njegove siva' nostjo in resignacijo. Zatekaj se ' Ni pa izključeno, da umre sre- je venomer k veri in dolžnostim *n čen in zadovoljen. In pred smrtjo; se je navidez zanimal za vse. samo. POTREBUJEMO DOGAKJE, ki so izvežbani na Claret dopah Imamo mnogo dobrih gozdov v j Texas in Louisiana. Plača S130.00 j za tisoč kosov po 42 col. Pišite na: Massman & Co., Inc., New Orleans, La. < 15x) ri. Njegova žena je bila. kako bi dejal, dam i ca ne tako docela brez tal pod nogami. Po cele dneve se je ukvarjala s svojo mucko, vodila jo je na izprehod in jo krmila z je trči in to je bil menda pravi vzrok, j----- ,--------- ——---------- da se ni posebno hudo dolgočasila. < ropota drugih ljudi. Saj že itak ko-( Saj sem bolehen nervozen inteligent in na noben način ne mo-! rem poslušati v svojem stanovanju Tudi naslednje dni Innokentij * Ivanovič ni počival. Hodil je po ko- J misarijatih in prosil, naj pošljejo k njemu preiskovalno komisijo, pa j tudi sam je iskal po trgih svoje i-] metje. j Da bo nesreča še večja, je padel i devetega dne po stopnicah in si iz- se bo spominjal vseh svojih oprav- i da bi na ta način pozabil svoje >kr- kov. ki so napolnili njegovo živ-; ljenje, te življenske borbe, ki jo jej tako pogumno nosil na svojih ramah. In zadovoljen pojde na oni svet. Vse naše življenje je borba. bi in bolečine, ki so ga trle. KoC posebno zanimivost peroča lady i Paget, da ni videl cesar pročelja svojega gradu niti šest mesece" pc— j tem. ko je bila fasada dovršena in so jo vsi občudovali. i DOMAČA ZDRAVILA V zalogi iin.im je.lilne dibftve. Knajpovo ječmenovo kavo in im-jKirtirana rtomai-a zdravila, Ivateru priporoča mgr. ICnajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišiie po brezplačni i->nik, v katerem je ■ akratko pop^.u.a vsaka nistlina za I:aj ee rabi. f V ceniku bodete našli mnoge drugih koristnih stvari. MATH. FEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. Innokentij Ivanovič pa mačke ni Otrokov kašelj! Zaustaviti ga Je treba, predno postane nevaren. Odpravite nadležno žtegetanje s Seve-ra's Cough Ba'iamom, ki je priljubljen otrokom in odraslim že 50 let Ugcdno. varno, uspešno. Vaš lekarnar ga ima. > 25c in 50c. COUGH BALSAM moj vzdržim s svojo ženo, a če mi; pošljete še dva ali tri najemnike, ne morem jamčiti za posledice. — O vaših boleznih slišim prvič in sploh je vsaka beseda odveč, tovariš. Toda če ste že tako hudo in-teligeni, si pa preskrtite in predložite hišnemu odboru izpričevalo o svoji bolezni, iz katerega bo razvidno, da res potrebujete večjo sobo. Teh besed se je Innokentij Ivanovič navdušeno oklenil. Takoj je hitel v svoje stanovanje, oblekel je dežni plašč in hitel po in-razumel in ni našel v nji posebne vplivnejših mož v Avstriji. Bil je o-peovano odlikovan in imel je pravico zglasiti se vsak čas in brez vsake formalnosti pri cesarju Francu Jo-zeiu. Prestolonaslednik Franc Ferdinand ga je sovražil, ker je bil zagrizen pristaš cesarjeve stranke.— Sieghardt je znal svo- položaj tako spretne izkoristi; da je imel kmalu tesne stike z vodilnimi krogi. Kmalu je ime! odločilen vpiiv na va žne državne finančne zadeve in tako je prišel v stik s finančnimi magnati. L. 1912 je postal kljub energičnemu odporu Franca Ferdinanda guverner "Bodenkreditanstalta". Prvi cm cesarja Karla po smrti Franca Jožefa je bil izgon Sieghardta Iz vodstva ' Bodenkreditanstalta". Po prevratu sc- jc vrnil Sieghaidi na čelo banke, toda ne kot guver-I r.er, ker je bil to mesto odpravlje-I nc. temve. kot predsednik, čeprav 1 ni bil finančni strokovnjak. Ker ie bil pa vajen voditi zasebne in javne 1 posle v veiikem obsegu, je prenapel sile banke na zunaj in na znotraj. [ Zdelo se je. da i;na mož izredno j srečo in na Dunaju se je govorilo, ; da ga podpira sama usoda. Vse biv-' še njegeve prijatelje. Franca Ferdinanda. cesarja Karla, ministrskega predsednika Stuergha. Bosla in Castiglionija je usoda kruto preganjala Zdaj se je sreča izneverila tudi Sieghartu. Moral j? zapustiti vodilno mesto v bank:, a v kratkem bo moral zapustiti tudi Avstrijo in lahko bo vesel, če ga ne bedo pre^annjaii luai kazensko. Avstrijsko ljudstvo je sicer potrpežljivo. vendar mu pa gre na živce zavest da zasebno premoženje bivših bančnih ravnateljev neverjetno narašča, dočim banke po vrsti propaadjo. U NAZNANILO in ZAHVALA vV> S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem sirom Amerike žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu sinu v najlepši moški dobi. star 23 let. Martin Kožel Ponesrečil se je v premogokopu. Dne 5. avgusta je šel delat zdrav in vesel ah ob 8:40 zjutraj ga je nesreča zadela ob električnem motorju. Pogreb se je vršil 8. avgusta po katoliškem obredu na Central pokopališče v Uniontown, Pa. — Član ;.e bil J. S. K. J. št. 55 Union-town, Pa., Prudential Insurance in H. C. Frick Insurance. Pokojni zapušča očeta in mater, tri sestre in 4 brate. Vsi v Collier, Pa., ena sestra Katie Stritar, je pa omože-na v Cleveland, O. Zapušča tudi veliko sorodnikov in prijateljev. , Dolžnost me veže, da se na tem mestu vsem lepo zahvalim, ki se so udeležili pogreba v velikem številu. Tebi dragi sin pa želim: — počivaj mirno v grudi matere zemlje. Nam ostaneš v trajnem spominu. Žalujoči ostali; ANTON KOŽEL, očp GERTRUDE KOŽEL, mati Bratje: JOE, JOHN, ANTON in FRANK Sestre: KATIE (omožena STRITAR), ANNA, MAE in GERTRUDE Fairch&nce, Pa., Box 4»6. , STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek; ki čita liste, ne more in' ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepifija, ee hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. Slab tek? CENA SAMO (Za Canado $1.20 • poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Bdlnole veliki zemljevidi zadoščaj« dnevnim potrebam. Če te posluževati atlasa, morate listati p« njem In predno najdete, kar lite-to. mine ponavadi dosti tua. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa- lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraia-njih. Na ZEMELJKVIDU lahko natantno ueotove. kje m je zgodita kaka nesjreča. kje je porušil tornado, kam je dospel letalec Itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ka sa nte zemljepizja. Nai STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skaplna zemljevidov šest strani, ki vsebujejo priMišna 60M kvadratnih iočev. Dole Js U, širok pa U Intev. Dostikrat ste ie titall v Časopisih aH knjieah • krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje M bilo dosti vetje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM j« pa tej potrebi V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vaeh kontinentov, t>akan t petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem nt ieleeniee in cesta. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU SO Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Sdruženih državah. Zemljevidi Padžigulgl Milni, otočja in ameriške lastnine. Opia dežel, meat, otokov, rek,itd. • sa aa ta, fe ie imate zemljevid ali atlaat. U STENSKI ZEMLJEVID bo za vaa velike ip»& 9 * Mp dali »Ki za pet dolarjev. NAROČITE GA PBU Ka ffiSWtiT PUBLISHING COMPANY 216We.tlSthSlr«et, New York Mr. A lex Taylor. «;»-ig»-r. ,\U pravi: "Xug.i -Tone nu j* Cwb-v it o pum ^ eal. Ko pri.'el jemiul. int. je b. jWIj na !>tra.ni ».."••-m ime! tt-hn d n je.j tn ne u rr.ejt.i I** iika j»o i H- •la j bo 111»m dober n okre- t-r -e .tini »w.ijSi v vn:tk> u Tiforfv mof. in tena }*■ im el«> v tekli X> l«-t i Štr- flciiAnie w btlt • *l*be- li in nf rvfUTii 'IrnRi «■«> itn Hi n< r eflnostl S".«*'« h If-;,.. EUv>lK>i, «rnot * o. 2- [It -t drugI t rj>»l vxlwl žel<>d<'riih pi i lini. eredno- *t» t'rtv if in pi el Nu K.i-T«-ne jim jp i %t»til*a) zdr-tvj.- in < >IHi PO- jiii";« mi m krepk«»st t» Nu pa -T«>ne mora p« iruta-itl. a ko r denar P4VTM. ja iiKtvii na ovoju. K upi te sa eno stekleni (i tl;uie« - -A d V ) DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST ISth STREET NEW YORK CITY if ,m r^'-l - *QtAI R ABOD Am NEW YORK, THURSDAY. OCTOBER SI, 192« VM largest stofun daily t* r. ». jl MAŠČEVALNA LJUBEZEN HMMMCKKKU.. Francoski spiral Georges Ohnet. SEKWtJWP« I" II«««" Za Glas Naroda priredil G. P. Prvo poglavje. Poštni podpis je bil opravljen. Trelaurier Je ravno poklical svojega prokurista. si nažgal smodko ter si pričel greti nogi ob ognju velikega kamina v njegovi delavni sobi, koje okna so se odpirala na vrt v Lafayette cesti. Bankir je bil lahko zadovoljen s svojim dnevnim delom. Zelo natančna operacija, obstoječa iz na račun turške vlade iz-\išene konverzije armenskih obligacij se je popolnoma posrečila. Ugled ivrdke Trelaurier je v trgovskem svetu se je zopet enkrat obnesel in i»orzi v Lodonu in Berlinu sta ugodno uplivali na uspeh njegovega podjetja. Iz province so prišla kupoma naročila, telefon in telegraf sta delala od zgodnjega jutra naprej in Trelaurier je lahko, sicer izmučen. .1 popolnoma zadovoljen, pošiljal modrikasti dim proti stropu. Ali se mu ni vse posrečilo v življenju? Njegov oče. borzni agent, mu je zapustil lepo premoženje, katero je podesetoril, ko se je zvezal 4 veliko ženevsko tvrdko Bassard & Mainguet. Bili so ustanovitelji emisijske banke, na koje čelu je stalo sedaj njegovo ime. splošno spoštovano ime. ki je prineslo vsaki finančni operaciji s katero se je l>ečal, prednosti velikega strokovnega znanja ter neomadeževan blesk poštenosti. Ali ni imel v starosti o.semintridesetih let. ko so se mu pričeli na trnih pojavljati prvi beli lasje, sreeč, da spozna očarljivo Anino, katero je napravil za svojo ženo in ki je dajala njegovi trgovski postojanki oni duh odličnosti, oni čar lepote, ki je vzbujal pri njegovih prijateljih občudovanje, pri njegovih tekmecih pa zavist? Mičnost in okus njegove mlade žene sta zadovoljila vse njegove i. lje. Ona je razumela ustvariti mu najbolj sijajno domačijo, krog izbranih prijateljev, ko je v svoji hiši združevala umetnike in posvetnja-Le, ki so zaslužili potom svojih talentov in osebnih prednosti upoštevanje. Kadar Je pri svojih veselicah sprejemala vrhove družbe, je delala to z obnašanjem popolne dame, čeprav je bila vzgojena skrajno priprosto in v puritanski okolici. Bila je ravno rojena Parižanka, ki pride na svet ter brez napora razume vse ter zmaga vsepovsod, kjer ie nastopi. V očeh Trelaurier j a je bila poosebljena čednost, le da mu ni dose-daj podarila še nobenega dediča. On sam pa je bii star šele štirideset let. dobro na nogah, brez putike ali nevrastenije. ker je vedno živel v delu in zmernosti. Nikakor ni bilo niti najmanjšega razloga, da bi opustil vsako upanje. _ BOZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Eožič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — ILEDE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov i. t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Kretan je Parnikov 7 ,— Shipping New« - 1. novembra: Vult-ania, Trst Olympic. Cficrtours l^-i [>I.t mi. Cherbourg. Minnti'JU, Plymouth. M«r Afitvu U-.u... ff 216 West 18 New York Street City USTVARITELJ ČASN1ŠKEGA ROMANA Na Francoskem so se spomnili 100 letnice, odkar se je rodil nekoč prav tako slavni kakor plodovi ti pisatelj romanov Ponson du Teriail. Imenujejo ga u-stvaritelja t« vrste romanov, čeprav so že prej posamezni pisatelji, kakor Eugene Sue in celo nesmrtni Defie, objavljali svoja dela v nadaljevanjih, no, v takšni meri. kakor Ponson du Terrail, ni delal tega pred njim nihče. Bil je ljubljenec publike in njegov gentleman i ropar Rocambole, tip. ki so mu ga 44 let. a je v tem času napisal o-koli 250 del. Prvi roman je obja- j vil. ko je imel 19 let. potem pa jih, ni imeli nikoli manj nego pet "pod,__ roko". Seveda ni utegnil paziti pri I tem načinu dela ne na slog ne na' CALIFORNIA POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. 2. novembra: Cleveland. CItfrbourg. Hamburg I.eviathan. Cht-rLuUrt, t'.r»rn^n N«-w Amsterdam. Boulogne, Sur Jlrr, Rotterdam 5. novembra: Thurlngia Hamburg 6. novembra: Muurt-iii lila. Ch*rfc«>ur| lvMrluruhe, f*.r«-in»-n 1'renident. Um.in-v.lt. Chert*.ure. Bremen 7. novembra: 1»»- Unix>4, Havre 8 novembra: II.- de Francf, Havre ll<>m»-rio. Cherbourg P»nn!un-I, Cherbourg. 20 novembra: l*i-!.Kjtiu, i'h«rU»ur( 1. Jtli:-r». Olwrtiourj. Itrnnrn 21 novembra: I t.»f»»-ml«rau. Havre [•r*»d*-n. Chcituurt. Itfmm 22 novembra: lllvmpu', 1'hrrbi urr AraM.-. «"lierhcurs. An!«rerp«-n Krante. 11 a vrv novemOra: i" nt«- ilrai de. \.i|«>'l, Ri-nora Ih-uiM Uhiiid. Chert»ouif. Hamburg 2' rtovdtiDfJ: Maurelania. r"hei "koui'K t "r» f!'!r*ri» llarding. Ch«-rl"iurg. i!rr-ITIt-II 28. novembra : .Murtli llFIl, Milili« mrli Kur NJ^r. Ur Ar.twerpen vsebino. Prečestokrat se mu je zgodilo, da mu je junak, ki ga je bil nekoliko poglavij prej pošteno moril nenadoma od mrtvih vstal in doživljal nove avanture. Na svo- j ji pisalni mizi je imel pisatelj zato cele tucatc voščenih figur, ki so predstavljale posamezne osebe v potem posneli mnogi drugi pisate-' romanu. Zaljubljence je predstav-lji. je postal s svojimi avanturami ljal moder trak. ranjence rdeč, mrt-vsakdanja duševna hrana najšir- vece rumen itd., no, pa vseeno se ših mas. Mnogo listov je živelo sa- je še zmerom dostikrat zmptil. Kar mo na račun du Terrailovih roma- se pa tiče sloga, bi lahko navedli V Parizu, kjer so hudobni jeziki tako neumorni, so ga spoštovali j nov in tako je eden med njimi za celo knjigo takšnih stavkov, kakr- l:ot zakonskega moža in imel je redko srečo, da je imel mično ženico, o kateri se je domnevalo, da pripada le njemu. Anina se Je rada smejala, a zmerno, bila postrežljiva in dostopna. a dokazala pri tem takt in varnost v odlični meri. Celo lepa gospa Roche, ki Je bila najbolj jezična ženska v Parizu, ni našla niče?ar na .slovesu Anine, kar bi bilo vredno graje. Za to pa se je tudi osvetila s prerokovanjem: Mala Trelaurier nima nobenega ljubimca, — je rekla. — a to je ne ovira nikakih, da ne bo imela enkrat ljubimca. Ce pa ga bo er-krat zares imela, naj se pazi njen mož. Ona spada k onim, ki ne utis-nejo šip, temveč jih razbijejo, kadar hočejo skočiti ven. Trelaurier, kateremu so ta izrek seveda takoj sporočili, se je le smehljal. Veselimo se, da je sedanjost zagotovljena ter čakajmo bodočnosti. Ce bi bile Sipe kedaj v nevarnosti...., bi se moral seveda naučiti .steklarske obrti, da jih popravim..,. Pri tem pa se ni niti malo vznemirjal, temveč se nasprotno zaupno veselil uspeha svoje žene ter se lotil s podvojeno silo svojih bančnih poslov v idejo, da bodo prišli vsi dobički Anini v dobro. Vstopil je prokurist. Bil je širokopleč, rdečelas človek, po imenu Bernaut, ki je preživel Kfie r M-rr'Tr« iu»-n 'Irnrsn Washington, Ch»»rbr>u i k Itrem^n Itmna. Xapoll. 14. novembra: Itremen. Cherbourg, T'.rem^n 15. novembra: Maj«—tii . <"herbourg 16. novembra: n»-lgenU*n«l. Chi'rtn'iirjr M iiin«-kalida. IMymouth Stir M»-r N. w Vurk Cherbourg, Hamburg 19 nnvMibrJ-Paturnia. Trst StHtendam, IU.ulogne ti*rdam 29. novembra: IIi.ruerH-, Cherbonrg J^tj.Jan.l. C!i«*rt».iU! K. A i Minn----1... i'lyinoutb. 1. Mt-r Auku^Iui-. Xapt.ll, H. ii. 30. nc vembr a Ml il r, Iv. >;.!• m i'.t-nil 11 llamb Cfeevfc Bniiini ikuc de F-ar»e«". ti ix'et, — • dec , •*!!• A n.i» -r|..-n {^■•ulirgne. :r Mi-r, Tt'.t- COSULICH LINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: g DNI PREKO OCEANA Niikrtjta in najbolj ugodna pot sa sotovinj« na ogromnih earniKih: ILE DE FRANCE 8. nov.; dec. • 10 P M. > '10 P M i FRANCE IZ. Nov.: 12. decembra • 10 P M «6 P M • PAIIIS 21. januarja. 5 P. M. ■ • Najkrajta pot p> tcieantcl Vvakd Je v ^oirbm kabini s vaemt m -di-rnl ml udubnoetl — Pijana In al»vn« f'»n.ui«i kublDj* !xrpJou nlske canr VpraJaJte kaltr^RakoM i r»oobl»4£anega agbota Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO « se dobi pri u GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 F^OPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU4 VSAKI TEDEN KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. KitzmiUer, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barlch, Ant. Janealti i MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth, J^ouis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe. Virginia. Frank HrvatJch. » MISSOURI St. Louis, A. Nabrgo]. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L>. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Stemisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek. C has. Karllnger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Baiant in J. Kum£e Niles, Frank Kogov&ek. " Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Pvevlfi, Louis Japan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. j Greensborg, Frank Novak, ** Homer City in okolico, Frank Fe- rencback. VULCANIA 2. NOVEMBRA — 7. DECEMBRA 8. MARCA SATURNIA 20. NOVEMBRA 9. JANČARJA—15. FEBRCARJ \ Haturnia in Vulvania P' '-k:t~a v-e lail-j,- »vetu v razkošju, udobnosti in t>a-ijg i. i ter nudi najt«.IjS«> s!u/.b'i v Kvr..-Im.. l*<»s«-br»e vene za tja in razaj. Vet novosti na tvh motiunih ladjah vktj i fno plavalni bazen v drugem r:utredu. PHELPS BROS. & CO. <:»•» Agentje 17 Battery Plača, New York ali S FRENCH LINE It STATE STREET NtW YORK, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway. John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister. Vine. Arh in U. Jakobich, J. : Pogačar. Presto, J. Demshar. i Reading, J. Pezdirc. f Steelton. A. Hren. Unity Sta. Fr. Schifrer. i West Newton, Joseph Jovan I Wiilock, J. Peternel. Kdor je namenjen potoratl v starf kraj, je potrebno, da po-učen o potnih Ustih, prtlja&i in drugih stvareh. Vsled naše »!ol|o-Martln letne izkušnje Vam mi umorimo dati najboljša poiasnila in priporočamo vedno ie prvovrstne brjto-parnike. Tudi nedržarljanl zam'Tjo potovati v stari kraj aa obisk, todLk preskrbeti si morajo dovoljenje za pokrili lev (Return Permit) iz VVash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permit« je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku S. mesecev in bu se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden m< in okolico. J. Skerlj, pred nameravanim od potovanjem in on!, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj ve jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA WISCONSIN Milwaukee, Jos. Koren Joseph Tratnik in Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovan-.ska kvota 845 priseljencev letno, a Racine in okolico. Frank Jelene. kvotni se bda*aJ° »mo 0Dia prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 192«. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 28. leta poljedelcev. Ti so opravičeni , >Io prve polovice kvote. Do druge i jKtlovice pa sc opravičeni žene Vsak zastopnik izda potrdilo "i >° neporočeni otroci izpod 21. leta svoto, katero je prejel. Zastopnike | »nih nedržavljanov, ki so bili po- Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. stavno pripuščeni v to deželo za stal-| no bivanje. j Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK I i..... ji ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA TRGOVCA. (Aeency tor s&arttm Radio) IVAN P A J K CONBMAUCH, PA.