Polonci tedna se ° suho vreme, možno manjše ie bodo za dokon-odločili te dni, in-krT«2* P* naj bi stekla v začet-»d^^Jega leta. V Bel tu po-°* * prodajo ulitkov ne V A. BARTELJ .poeli z zmaji niso le £°X‘aai* letalce, temveč tn , števinim gledal tf. Lice so tako na ^^Joljskem polju v ne-0 . Uo glavno množico. »* ***** *etaB nekaJ T*®> kamor so se iC ?. “godnih zračnih a taCT; Ltscc je na trenutke » Us i? *** letalcev, z 11 kot jata ujed. 25 LET BELTA V soboto bo Belt praznoval 25-letnico te delovne organizacije in 60-letnico livarstva v Črnomlju. Proslava .bo na kampu v Vinici, poleg Beltovih delavcev pa so nanjo povabili tudi svoje domače in inozemske partnerje. v 'v ■■■ v------------------------------------- ^ USPEŠNE V STRELJANJU - V sevniškem centru za obrambno vzgojo izvenšolske mladine so se deset dni usposabljala dekleta. Posebno dobro so se odrezala pri streljanju z vojaško pu&o na strelišču na Radni. Precej manjšo tremo kot pred puško pa so imele mladinke pred gosti, s katerimi so preživele prisrčen kulturni večer v taboru na sevniškem gradu. (Foto: Pavel Perc) Čas preizkušenj šele prihaja 49 tekmovalcev proti Kompoljskemu polju niso le gledal-so tako na polju v ne- j^VBSNov *,U*U SALAJU” 9' septembra na mganov upravljanja ŽS?* Salaj”, cV/^OTnc skupnosti v "““M proslavili 3(Hetni- - in prvega delav-h *^?’CČai’osti 50 vsem 1*2?» P™®edmkom delavske- >»S,S5T'.ske listine’ ~ *“di kulturni pro-“ g*b3eju so izdali aedišče. Gozdovi, železnica, Save in še kaj, niso bili nikakršna ovira. h Med posamezniki se je na nedelj-] skem II. republiškem kriteriju nai-bolje odrezal Peter Soklič iz Škofje Loke (4.186 točk). Iz vrst pizadev-i nih prirediteljev, krškega kluba Krila, je med kar 49 tekmovalci zasedel odlično peto mesto Herman Čater. Ekipno zmago si je priboril Delta klub iz Ljubljane. **•*“ postavljene« ™ minut, izvesti! v začrtanem kro-»skočili” v samo internega glasila NESREČA POKVARILA PRIREDITEV - Organizatoijem nedeljske diike v motokrosu (kije v kategoriji do 250 ccm štela tudi za državno prvenstvo) v Brezju pri Črmošnjicah jo je ob koncu zagodla nesreča, ko je enega od tekmovalcev vrglo med j^edalce. Tako so morali štiije obiskovalci na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko so poškodovanega tekmovalca prepeljali v Ljubljano. Več o prireditvi na športni strani. (Foto: B. Budja) ( ^ Izvozni podvig Vsa družina žrtev gob Družina z Rožnega vrha jedla zelene musnice Zaradi zastrupitve z gobami se je v nedeljo v novomeško bolnišnico zatekla štiričlanska družina z Rožnega vrha pri Trebnjem: 51-letni oče, 40-letna mati ter 13- in 5-letna otroka. To je letošnji prvi in eden najtežjih primerov z zastrupitvami z gobami. Po otrokovem popisu je družina jedla zelene mušnice, misleč, da so štorovke. Zoper najnevarnejšo gobo - zeleno mušnico medicina še •ni našla pravega zdravila. Po nudeni prvi pomoči in izpiranju želodca so družino nemudoma pripeljali v Ljubljano v Klinični center, kjer so vsi nesrečniki v zelo kritičnem stanju. Zdravniško pomoč so iskali pozno, saj je od zaužitja gob preteklo že več kot 12 ur., kar je zdravljenje še otežilo. Na Jovu” za razvitimi Pred SIS za ptt promet stoje pomembne naloge — Dobri poslovni rezultati poštnega podjetja Novo mesto Z vollno sejo, ki je bila 15. septembra v Novem mestu, je skupščina območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Novo mesto zaključila prvo obdobje dela, za katero je značilno, daje bilo kljub oranju ledine (bila je prva v Jugoslaviji) plodna Poštna dejavnost že posluje v samoupravnih okvirih. Po izvolitvi Metoda Šonca za predsednika skupščine in Janeza Požara za predsednika izvršnega odbora ter volitvah ostalih potrebnih organov so delegati poslušali poročilo o polletnem poslovanju Podjetja za ptt promet Podjetje posluje na območju, ki je poštno nerazvito in mora dohitevati druga območja v Sloveniji, kar je mogoče le z dobrimi poslovnimi rezultati. Prav z njimi se dolenjski poštni delavci lahko pohvalijo. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so ustvarili za 43 odst višji celotni prihodek, občutno zmanjšali stroške, tako da je dohodek večji za 50 odst, čisti dohodek pa celo za 69 odst V vseh teh številkah je podjetje nad republiškim panožnim povprečejm. Zaostaja le pri povprečnih osebnih dohodkih, kar pa popravljajo in tako lažje obvladujejo nekatere kadrovske težave. Pri obravnavi osnutka samoupravnega sporazuma o temeljnih plana Najprej razstava 15. septembra se je v Novem mestu začel Teden upokojencev s slovesno otvoritvijo razstave ročnih del in koncertom pevskega zbora upokojencev. Razstava bo trajala do 21. septembra. Ta teden bo še niz drugih prireditev. Uspešno so bile izvedene občinske športne igre s 64 tekmovalci, ki so se pomerili v šahu, streljanju in balinanju. Organizirali so tudi srečanje starostnikov od 77 leta dalje. Povabljenih je bilo 180 ljudi. Danes pa je Janko Goleš, predsednik novomeškega izvršnega sveta občinske skupščine, sprejel predstavnike petih društev upokojencev v občini. Popoldne pa bo koncert novomeških pevcev v Metliki Teden bo sklenjen v soboto, ko bodo v Novem mestu republiške športne igre z 90 prijavljenimi tekmovalci v kegljanju in šahu. Medtem pa poteka tudi vrsta zdravstvenih predavanj. Zelena luč *a novo jgftovo livarni 2?OT du dovoljenj opreme - Infl; podražila gradnjo “gotovosti je čmo-1) j_^tP*cd kratkim le do-"1?“^ republiške interes- — ekonomske ** tar.* *** uv°o opremo °UWdh uUtkw-pomeni začetek ("»■ore livarne. T leh dneh za Ljub-k«rk° pripraviti nov ri^^j^^tonnčneati te velike od predvidene ■ov a ^resticiie 360 milijo-* letn 1978 se je **wT|nli>C9C m devalvacije ta i» » 560 milijonov dinar- ^*wi>tnai 360 miijonov di-zagotovljenih že do|| J**”'’*n*lar takrat Belt ni j^praja za uvoz opreme. w Beltu preraču-7*ooo Jr,*?, proizvodnja okoli Ki ulitkov na leto *^je» šetK^1 milijonov di- Kl«? 'Lonomična ali je pa-*P°4tevati že zagotov-pravi 360 milijo-in raje na račun opreme zmanjšati na 6.000 do 6.500 _"iov na leta Večina po- Ki; ** “z račun gradbenih ” naneslo treh elektro-p^^—iavdi te dve, bi se obseg *dK .^»npal. Poleg tega v razmišljajo, da bi se nekaterim strojem za najkvalitetnejše litine. ri kontrolnih in-i*e kar kaže tudi na družbeni p Grkinj. Nepismenost vlaaa Za pomanjkanje mesa ni kriv izvoz in g? ne bi smeli omejevati, zatijujejo pri jugoslovanskem skladu za pospeševanje prireje in izvoz mesa. Tujih kupcev mesa ne bi sneli izgubiti, k^ti v preteklih letih smo jih težko pridobili. Gostinci v Dalmaciji bi lahko dobili dovolj domačega mesa, če bi v začetku leta sklenili pogodbe s klavnicami. Take in podobne razlage pa se ne dotaknejo poglavitnega vprašanja, zakaj ni dovolj mesa za domače porabirike in hkrati za izvoz. V Šolskem letu 1979/80 je obiskovalo poklicno tekstilno kdo Beti 75 učenk; od tega je uspešno končalo razred 71 učenk ali 94,7 odstotka. V šolskem letu 1980/81 pa je v prvi letnik vpisanih 45 učenk. Za srednjo tehniško tekstilno šolo pa je prijavljenih 33 slušateljev; predavanja se bodo začela v začetku prihodnjega meseca. POBRATENI NA OBISKU Sedemnajst prosvetnih delavcev iz pobratene italijanske občine Arcevia je pred kratkim za štiri dni obiskala občino Ribnica. Z ribniškimi prosvetnimi delavci so se pogovarjali o načinu šolanja pri nas. Obiskali so več osnovnih id, telovadnico in vrtec v Ribnici, Inles, Glažuto in nekdanjo partizansko bolnišnico Ogenca.___________________ Vojvodinske klavnice, Id bi bile po talcih iz ne poslati gostiščem v l dovolj svinine, če bi ta sklenila z njimi ustrezne pogodbe, so letos oskrbovale glavno mesto svoje avtonomne pokrajine Novi Sad komaj s polovičnimi količinami svinine in perutnine, čeprav so v začetku leta sklenili z njimi pogodbe in so v mestnem proračunu določili za dotacije pri prodaji mesa 5 milijonov dinarjev. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Uresničevanje reforme usmerjenega izobraževanja, ki smo jo pospešeno načrtovali za letošnje leto, nekatere založbe pa so že izdale Eotrebne nove učbenike, je preložena za eno ito. Da je to povsem prav, je poudaril predsednik CK ZKS France Popit na ponedeljkovi seji predsedstva CK ZKS, saj bo tako mogoče temeljito pripraviti in tudi proučiti vse posledice. Premišljena reforma »Reforme šolstva si ne moremo predstavljati drugače, kot da se v skupen tok zlijeta avtonomno usmerjeno šolstvo in združeno delo, ki to področje preveč pušča vnemar. Zato je naloga komunistov v sindikatih, v gospodarski zbornici in posebnih izobraževalnih skupnostih, da začno odprta vprašanja hitreje razreševati. Časa, če hočemo vpeljati reformo šolstva v prihodnjem šolskem letu, ni veliko,” je bil mnenja France Popit. Sodelujoči so v razpravi posvetili največ pozornosti odprtim vprašanjem v pripravah na Erehod na usmerjeno izobraževanje v pri-odnjem šolskem letu, ki mora zagotoviti neposredno soodvisnost med načrtovanimi kadrovsko-izobraževalnimi potrebami združenega dela in vzgojnoizobraževalnimi dejavnostmi, zmanjšati neskladja v kadrovski bazi naše družbe, reševati probleme zaposlovanja n uveljaviti znanje v bitki za boljšo produktivnost in organizacijo dela. Pri pripravi vseh vrst 136 vzgoj»izobraževalnih programov se je pokazalo, da marsikje slabo razumejo, kaj sploh je reforma izobraževanja. Kako sicer razumeti nasprotovanje določilu, da posamezni program ne sme imeti manj kot tri oddelke, kar edino zagotavlja, da bo izpeljan do konca? Kar zadeva programe, je očitno, da se visoko šolstvo drži 360 smeri kot pijanec plota, namesto da bi si v duhu stabilizacije prizadevali za bolj smotrno in gospodarno organiziran visokošolski študij. NE ZIDOVI - LJUDJE IN VSEBINA Veliko je bilo govora tudi o mreži šol, kjer je še preveč nesmotrnih gradenj, zapiranja v ozke meje in pretiranih želja, ki ne zagotavljajo kvalitete dela, pa postavljanje mreže šal na sedanjo sestavo gospodarstva in navidezne želje združenega dela, ki marsikdaj na pamet in kratkoročno načrtuje kadre. Še je očitna miselnost, da reforma ni možna brez novih stavb, saj pedagoški delavci v srednjem in visokem šolstvu načrtujejo doleta 1985 investiranje kar 7,47 milijarde dinarjev. Takšna usmeritev je popolnoma napačna, saj računa z denarjem, ki ga ne bo in skuša reformo izpeljati z novimi zidovi, čeprav je jasno, da so pomembni predvsem ljudje — ustrezni pedagogi — in vsebina. Nerazumno je tudi obnašanje nekaterih, ki skušajo pod pretvezo stabilizacije ukinjati celodnevne šole, češ da so predrage- Z. L. Živinorejci so spitali premalo prašičev, da bi klavnice imele dovolj mesa za vse. Če bi vojvodinske klavnice sklenile pogodbe za večje količine mesa z gostinci ob morju, bi ga imele še manj za domače porabnike. Enako, če bi več mesa izvozile. Oskrbe torej ni moč urejati le z razdeljevanjem mesa, četudi s celoletnimi pogodbami — tudi v Ljubljani in še nekaterit mestih niso dobli toliko mesa, kot bi po pogodbah s klavnicami morali — temveč z načrtno živinorejo. Kako nenačrtna je naša živinoreja, kažejo podatki, da so npr. ▼ Vojvodini, kjer je največ koruze in pitanih prašičev, spitali leta 1978 za tamkajšnje klavnice skoraj poltretji milijon repov, lani le slaba dva milijona in v prvi polovici tega leta še sorazmerno manj. Leta 1976 so jir spitali le 1,6 milijona- Zakaj take razlike? Največ prašičev JO spitali takrat, ko so rejci spodbudile rejce k pitanju. Od pujska do pitanca pa preteče več mesecev. Temu pomanjkanju mesa bi se lahko izognili in tudi izvažali bi ga lahko več, če bi cene mesa in živine zviševali postopoma od takrat, ko je svinine bilo dovolj, torej v preteklih dveh letih. Tako bi privarčevali tudi tiste devize, ki jih bodo letos izdali za uvoženo meso. JOŽE PETEK ŽaJ VJIMIIJ. « med vsemi generacijami te de le, saj so ugotovili, da J*,., Grkinjami, ki ne znajo dre svinčnika, 320.000 takih, ki že dopolnile 65 let, toliko pa J starih tudi 70.000 nepismen« Grkov. V deželi je sedem in na njih približno 100.000 dentov, od tega jih je ae ' Študentk. INSTITUT ZA HITRO V* MOC N. V. Sklifosovski, zve0' kardiološki center v Moskvi, ga vodi prof. A. P. GolikovJ^ preučeval okrevanje nekaj de _ pacientov, katerih srca so bila koncu svojih moči, se piavi> pred infarktom. Sovjetski Z® stveniki namreč že nekaj c preskušajo novo zdravilo, ®e vrste laboratorijsko pridoMJ^f ferment, ki ga bolniku vfnzgaJ v krvničke. Največji Pr0 li. kardiologov, kemikov, Eiok*®« kov, biologom in kliničnih zdra nikov je bil, kako fermentu vzeti vse strupene snovi in ® preprečiti, da bi škodoval veškemu organizmu. Ko so P skrbeli za to, so morali ukro*1 odpor zoper tujek. Količine f* menta, ki so bile potrebne, d8 . raztopile čepe krvi, so bJe P starem načmu zdravljenja deS® krat večje kot zdaj, medtem k je delovanje novega fermenta de setkrat močnejše. Moč organizma pa, ki je ustvarjen tako, da se upira fermentu, je tridesetkrat šibkejša. dobili za 1 kg žive teže toliko kot za 1 kg mladega pitanega goveda, in sicer okrog 23 din. Zdaj plačujejo za prašiče že 40 din, pa jih je vzlic temu premalo. Izvršni svet AP Vojvodine je pred dnevi dovolil zvišati cene svežega mesa. Poprečna cena svinine je 99,60 din za kilogram in je izračunana iz odkupne cene 40,66 din za kilogram žive teže pitanega prašiča. Hkrati je seveda odobril tudi zvišanje cen drugega mesa in odkupne cene mladih pitanih goved na 49,71 din. Ali bo zdaj dovolj mesa? V Vojvodini ga bo tako dolgo, dokler ne bodo vse republike enako zvišale cen. Potem ga bo še nekaj časa povsod premalo, kajti zvišane cene bodo šele Vem, tudi meni je moj prisegal, da nima rep rim* zdaj pa... mENJSKI LIST Št. 38(1623) 18- sep« iTO-CBna AK STOJI V CENTRU — Pri železniškem pre-^ Ljubljanski cesti že od 9. junija vstopajo Da Potniki Zelenega vlaka, od 1. septembra J Je novo postajališče odprto za ves potniški 2 ?®et Novo postajališče je za mesto velika pri-J Pv^’ Sa^ J’e Pot v Sinjin precej daljša. (Foto: POZNO SO SE SPOMNILI - Oglarski piknik, ki ga je zadnjo nedeljo popoldne na Loki pripravilo gostinsko podjejte „Goq'anci”, je privabil za Krko množico obiskovalcev. Podobne prireditve bi bile v času poletja lahko večkrat, žal pa je za letos zaradi hladnih večerov že prepozno. (Foto: J. Pavlin) MLADINA ZA ČISTOČO — Za prijeten videz in čisto okolje okrog športne dvorane in Kettejevega drevoreda so se prejšnji teden pomujali dijaki ekonomske in kmetijske šoie, pa tudi gimnazijcem so krampi v rokah pridno peli. Akcijo je organizirala občinska konferenca ZSMS Novo mesto. (Foto: S. Pelko) PREROJENA VAS — Asfalt je letos pririnil na Kozjansko, in Zabukovje nad Sevnico se je za vselej znebilo blata. Prebivalci te krajevne skupnosti so ponosni, da bo letos osrednja proslava občinskega praznika Sevnice prvič v njihovem kraju, ki je z asfaltom postal lepši. (Foto: J. T.) OKTOBRA LOVSKA RAZSTAVA Od 24. oktobra do 2. novem-i bc v«ču toa bo na Gospodarskem razsta- ... v Ljubljani pod pokrovi-“jjjstvom skupščine mesta Lju-Jsne razstava „Narava- —........ -divjad ovstvo 80”, ki jo Lovska zveza °venije načrtuje že od leta 197-7 . '> ko je praznovala 70-letni-j°. Mojega delovanja. Osrednji razstave bo diorama, raz-~f Je.na na 4 tipična slovenska jcolja, v posebnem delu pa bo "Jnološka razstava. Razstavljene 0 tudi redke in ogrožene falske vrste v Sloveniji, arheo-® ke najdbe, lovsko orožje od stoletja do danes, zbirka P°slikanih tarč in trofeje divjadi r okoli 250 starih grafik od 16. °letja naprej, ki naj bi prikaza-e Povezanost lovstva in umetno-. Svojo dejavnost bo prikazal .d* foto-kino klub Diana, pred-v, ki jih je bilo naprodaj ‘tal-650 do 2.400 din. jeij ŽICE: Tudi sobotni se’ Ca;n v tem kraju ni poznal obi-244 vrveža. V prodaji je bilo Po ■yP’Jjsk°v, prodanih pa 133 teže ^ kilogram žive V štirih občinah dolenjske regije so polletni gospodarski rezultati na* videz prav ugodni, toda bržčas je v ozadju še nekaj nejasnosti, zato ni čas, da bi hvalili dan pred večerom. Tako so menili v izvršilnem odboru Medobčinske gospodarske zbornice, ko so 12. septembra tehtali gospodarsko analizo iz polletnih bilanc. Resda so bile dosežene sorazmerno visoke stopnje rasti celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, da gre za ugodne premike pri akumulaciji, po drugi strani pa tudi ne gre zanemariti dejstev, da so izgube večje, da se nelikvidnost stopnjuje in da nekaj večjih delovnih organizacij, nosilcev razvoja, posluje z minimalno akumulacijo. To je zaskrbljujoče. Tudi visoki porasti akumulacije ne bi smel zavajati, kajti vedeti je, da je večina teh sredstev že oddana za odplačilo posojil. Razvojne možnosti so po občinah zelo različne, v težavah je domala povsod industrija, zaostrujejo pa se razniere tudi v trgovini, ker promet nazaduje. Kot so menili v zbornici, se letos ni bati, kam bodo šli presežki preveč dotečena sredstva — na žiro račune posameznih interesnih skupno sti,- ker presežkov ne bo. Bati pa se je, da bo prišlo v drugi polovici leta Kmetijski nasveti ^trah pred strupenim sadjem S neltajg^vnjaki ne mislijo vreči puške v koruzo in so že dosegi ^ tastiin fe sP°dbudne uspehe v biološkem in ekološkem varstvu S je 5e ve(lno res, da si brez kemičnega zatiranja - rt'°8očeU1 ■ Dolezni škodljivcev pridobitnega sadjarstva ni ftraf^ n*ti predstavljati. Ostaja torej in bo še dolgo ostajal in uj’ s° ostanki teh kemičnih pripravkov nevarni za človeka Vrednn°V^,zdravie- Da bo strah manjši ali celo odpravljen, je Da h pogledati, kako je s tem. g1 ^avarovii zdravje človeka in živali, so naši predpisi ^oučen-r^fctth pripravkov za varstvo rastlin, ki jim ** Prinra k31 P0^ rečejo stmpi, zelo strogi. Če se za ugotovi, da je nevaren, ker se v naravi prepočasi *ioyj ’ PrePovedo nadaljnjo prodajo. Na spisku prepovedanih 11 ovit* ^ znašla nekatera nekdaj zelo uporabljena in *jja,Srf<^5*va> »ned njimi sloviti DDT, ki je svoj čas Velika *• ™sti človeštvu. ^jantvu^3 za^*tnih snovi, ki jih zdaj pri nas uporabljajo v * kisika šJe 0r8anskega izvora in se pod vplivom toplote, sonca s » 0 imen^raZmerno ''it10 razkrajajo. Za vsako je ugotovljena J J^jega karenčna doba, to je čas, ki je potreben od N ?°^ovati °P Jenja do uporabe sadja. To je treba dosledno * f ^arenčnaj sT®e° P3 je škropilni načrt že tako zastavljen, da J ..ot je nuino običajno vedno upoštevana še v večji meri, ( r^ke ie k P_. ebno. Nesmotrno je pač škropiti in imeti s tem > * SWinf?čaS P-red obiranjem K 5 k.°^k pouiufpi?v*c*so razen tega ^>ko razredčeni, da bi moral ^ d* vasf sto kilogramov sadja takoj po kropljenju, da N d«?'*** kdco.«^nrtno d°z° strupenega pripravka, denimo pol d močnega organskega fosfornega estra. Tudi to 5* -.^n.kar je strah pred zastrupitvijo s sadjem močno Pa ne pomeni. Ha smo lahko bn 1 brezbrižni in da lahko k« -iujemo "'pomeni,da smo------------------------------------ Ut» šteie t 9V®3 navodila in varnostne ukrepe, med s p°tabo. onec koncev tudi temeljito pranje sadja pred ^ Inž. M. L. ali morda že v letu 1981 do hujših težav, če ne bodo razmere pri uvozu urejene. Utegne zmanjkati surovin za proizvodnjo, ki bi morala v tem primem stati. Na seji so osvetlili še zlasti težaven položaj transportnih delovnih organizacij, prevoznikov na cestah in po železnici. Izračunali so, da je v Sloveniji v potniškem in blagovnem transportu vsak dan 1 milijon izgube. Cene v transportu so ob cenah bencina, rekli bi, smešne. Za avtobusni prevoz iz Novega mesta v Ljubljano plača potnik komaj 1,5 litra bencina. R.B. Davčne olajšave Nov zakon se vedno predvideva v kmetijstvu obdavčitev po katastrskem do-_____________hodku____________ V začetku prihodnjega leta naj bi v naši republiki uveljavili spremenjeni sistem obdavčevanja občanov, predlog novega zakona o davkih občanov pa bodo delegati slovenske skupščine obravnavali konec septembra. Novi zakon naj bi enotno urejal sistemska vprašanja na področju davčne plitike, konkretno reševanje posameznih vprašanj pa ostaja na občinah, zaradi česar bodo morale občinske skupščine pripraviti do konca leta nekatere odloke in podzakonske predpise, sta na nedavni tiskovni konferenci povedala republiški sekretar za finance Anton Slapernik in podsekretar Franc Škufca in opozorila na novosti, kijih prinaša novi zakon. Pri posameznih davkih je predvidena vrsta olajšav, ki naj pravičneje opredelijo davčno obveznost. Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti bo še nadalje slonel na katastrskem dohodku, občine pa imajo možnost, da za določene dejavnosti uvedejo obdavčitev po dejansko doseženem dohodku. Položaj občanov, ki se ukvarjajo s samostojnim delom, naj bi izenačili s položajem delavcev v združenem delu. Zaradi tega novost, naj bi obdavčitev dohodka od obrtnih gospodarskih dejavnosti posegla le v čisti ustvarjeni dohodek, ki ostane po odštetju vseh stroškov in izplačanih osebnih dohodkov. Za storitvene obrti, ki jih najbolj primanjkuje, je predvidena pavšalna obdavčitev. Zato jim tudi ne bo treba več voditi poslovnih knjig, ampak le registrske blagajne. Seveda pa je davčni zavezanec le tisti, ki ima za opravljanje obrtne dejavnosti ustrezno dovoljenje. Zato odkriti dohodek šušmarjev ne bo obdavčen, ampak bo uveden postopek za odvzem celotne premoženjske koristi od takšne dejavnosti. _______________________Z. LINDIČ OZIMNICA V TRGOVINI Po samopostrežnih trgovinah sev-niškega trgovskega podjetja so že nalepljena obvestila o možnostih nakupa krompirja za ozimnico. Prodajajo ga po 4,90 dinarjev za kilogram, kjer je všteta tudi 30 kg vreča. Bližjim ga pripeljejo tudi na dom. Republiška skupnost za krompir je letos določila celo nižjo odkupno ceno kot lani Kmetje marsikje drži-’ jo višjo ceno. Toča pospravila letino Hudo neurje nad šent-jansko krajevno skupnostjo Poročali smo že o hudem neurju s točo v ponedeljek, 8. septembra nad Novim mestom. Prav peklensko pa je bilo to popoldne tudi nad hribovskim predelom šentjanške krajevne skupnosti „Toča je klestila zdržema skoraj pol ure. Se starejši ne pomn jo, da bi padala tako na gosto,” dejala po ujmi Marjja Urban- Načelnik sevniške davčne uprave Jože Zveglič je dejal, da bodo prizadeto območje predlagali za odpis davkov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Upajo, da bo tako storila tudi zdravstvena skupnost. O gmotnem obsegu škode bomo še poročali A. 2. Ič v uničenem vinogradu na Vrhe h. Znano je, da je leto« va tast v dokajšnjem zaostanku. Pepca Brate s šentjanškega krajevnega urada se je udeležla ogleda prizadetih krajev skupno z občinsko komisijo. Od 17. večjih naselij z okolico v krajevni skupnosti je toča klestila po osmih. Tako je ujma zajela Leskovec z okolico, Oaedek, Kladie, Mafi Ornik, Podboršt, Svinjsko in Stajngrob z Velikim Cifnikom. Nekatere kraje, predvsem Kal, Gradec in Bransko je toča prizadela že 21. maja. Najhuje je klestilo po vinogradih na Vrheh. TOČA OKLESTILA TRTE - „Pidepo, da bi dižalo, a upali smo vendarle,’'je dejala Marija Urbančič ob po toči zbitih grozdih. (Foto: Železnik) 5 I t \ * * I HRIBČEK BOM KUPIL~. Ureja: Tit Doberšek Virusne bolezni vinske trte Nadaljujem vizualne opise virusnih obolenj vinske trte. Rumeni mozaik ali kužna kloroza (Po skriptih dr. Hrčka) Najbolj odgovarja ime KUŽNA ALI INFEKTIVNA KLOROZA, ker obstajajo še druge oblike mozaik a. Za to bolezen je značilno, da se na listu vzdolž listnih žil pojavlja rumena1 ali rumeno zelena barva v obliki širših ali ožjih pasov; rumena barva je torej razporejena vzdolž listnih žil, zajemajoč ožje ali širše zone listne ploskve (parenhima) na obeh straneh lista. Lahko se zgodi, da se ta mmena barva razširi na večji del lista ali na celi list. Znaki te bolezni so lahko jasno izraženi v obliki peg ali pa v obliki drobnih pegic, ki so nepravilno razporejene po listu. Pri tej bolezni skrajšanost in-temodijev oziroma deformacije trte ni vedno izražena, medtem ko zmanjšanje rodnosti zmeraj spremlja to bolezen. Bolezen lahko najdemo na vseh sortah vinske trte. Izraženost znakov (simptomov) oziroma mozaika variira glede na čas vegetacije in na stadij obolelosti trte. Znaki so najizrazitejši na pomlad v prvi polovici leta, pozneje, s povečanjem dnevne temperature, znaki oslabijo in izginjajo. Progavost listnih žil (Vein banding) Značilni znaki za to bolezen so pojavi svetlo zelenih in zlato rumenih prog vzdolž listnih žil. Ta pojav je najbolj značilen pred trgatvijo. Barva lista in oplodnja je na okuženih trtah nenormalna. Grozdi so nepravilno razviti, imajo drobne jagode brez semena (apokarpija), le posamezne jagode so normalne velikosti in s semenom. Brezbarvni mozaik Znaki brezbarvnega mozaika se kažejo v obliki intervenalnih številnih klorotičnih.peg, ki da-jajo sliko nepravilnih marog mozaičnega izgleda. V okviru tega mozaika je listna ploskev prozorna, skoraj brez barve, odtod tudi ime. Listje trte je navadno nepravilnih oblik (asimetrično), zavito, nabrano pri listnih žilah, tako da dobi list valovit izgled. Bočne zareze na listu so včasih globoke. Zavijanje listov (Leaf roli) Za to bolezen je značilen znak zavijanje lista od roba proti naličju. Stopnja zavijanja je pri različnih sortah različna. Ti znaki se pojavljajo sredi leta, in to najprej na starem listju na osnovnem delu trte, medtem ko je tedaj listje na gornjem delu trte še normalno. Pozneje se ti znaki širijo proti vrhu, tako da pozno v jeseni obsegajo celo trto, iz-vzemši vrhove mladik. Zavito listje je navadno nagrbančeno in krhko. Pri rdečih in modrih sortah začne listje predčasno man-jati barvo v rdečkasto in vijoličasto. Sprememba barve se začenja najprej od roba lista in se širi, da dobi pozneje list rdečo ali vijoličasto barvo, izvzemši ozke zelene pasove vzdolž listnih žil. Pojavijo se tudi nekrotične pege (listni ožig), ki nimajo značilnih oblik. Grozdi obolelih trt imajo manjši odstotek sladkorja. Včasih so mislili, da so ti znaki fiziološkega značaja. Se danes mnogi vinogradniki sodijo, da je predčasna sprememba barve listja pri modrih sortah sortna značilnost. Pri belih sortah imamo isti pojav zavijanja listov, vendar s to razliko, da je sprememba barve neznatna ozir. manj značilna kot pri modrih sortah. V toplejšem podnebju poleg spremembe barve nastajajo inter-venalne nekroze, ki pa, kot rečeno, nimajo značilnih oblik. Prvi znaki spremembe barve listja se javljajo konec julija in v avgustu. Takrat je listje zdravih trt brez ozira na sorto zeleno, kar je znak, da so trsi s spremenjeno barvo lista bolni, virusni. Opazovanja v zadnjih letih pa kažejo, da se v naših ekoloških prilikah pri nekaterih sortah ti znaki začenjajo kazati že v juniju. Poleg zavijanja listov je za to bolezen značilno nezadostno dozorevanje mladik in prestrelje-nost grozdja. Bledica listnih žil (YeUow vein) Bolezen pogosto zamenjujejo z rumenimi ozir. klorotičnimi oblikami listnih žil. Rumenenje listja nastopi v raznih oblikah. Včasih se pojavijo blage kloroti-čne pege, ki imajo obliko hrastovega lista in v starosti izginejo. Značilna je zlato rumena barva listnih žil. Pri nekaterih sortah je posledica sušenje dvetov ali groz-dičev takoj po cvetenju. Plutavost skoije (Corky bark) Za to bolezen je značilno pokanje skorje vzdolž mladik. Mladike so zelenkaste barve, ne dozorevajo in se ovijajo kot bi bile iz gume. DT S s * i * 1623) 18 Septembra 1980 Čas preizkušenj... (Nadaljevanje s 1. strani) radi zadržanih stopenj rasti osebnih dohodkov in zaposlovanja se tudi družbene dejavnosti letos ne »kopljejo v denarju”, še več, pričakovati je, da bo v nekaterih dejavnostih, na primer otroškem varstvu, še pošteno zaškripalo, zlasti v Novem mestu, kjer doma ostaja otrok za tri vrtce, denarja pa je samo za enega. Razprava je prinesla vrsto kritičnih ugotovitev in napotil za ravnanje in delo v prihodnje. LOJZE ŠTERK je grajal neodgovorno ponašanje in oportunizem, premajhno učinkovitost in usklajenost političnega dela, sestankovanje zaradi sestankovanja in slabo planiranje. MIRAN SIMIČ je kot predstavnik banke seznanil prisotne, kako je banka prišla na rob likvidnosti in kako je bilo treba zaostriti kreditiranje in investiranje. Sekretarji občinskih komitejev oziroma predsedniki občinskih konferenc ZK (FRANCI BORSAN, IVAN MALEŠIČ, PANKRACIJ ZUPANC in IGOR SLAK) so poročali o političnih razmerah v občinah, ki so sorazmerno dobre, čeprav problemov ne manjka, zlasti tam, kjer je zašepala oskrba prebivalstva in tovarn ali imajo velike izgube, kot na primer v Industriji gradbene keramike na Račjem selu ali v rudniku Kanižarica. Več se sicer varčuje, dela pa se bistveno ne več, je ugotavljal LOJZE RATAJC, predsednik MS SZDL za Dolenjsko, ki se je zavzel zlasti za pospeševanje kmetijstva, vključevanje raziskovalnega dela v reševanje delovnih organizacij, ki imajo izgube. Ostro je .grajal lagodnost, razsipnost (snemanje filmov!), razraščanje birokracije. Tudi gradnjo pionirskega doma in drugih negospodarskih objektov je treba dati na »stabilizacijsko sito" in pretresti, kaj ta hip zmoremo in 6e*a ne. Potem ko je MARJAN PURE-BER, predsednik MS ZSS za Dolenjko, govoril o nalogah sindikatov, je gospodarske razmere precej črnogledo ocenil DUŠAN LAVRIČ, direktor Iskre v Žužemberku. PD njegovem bodo težki meseci šele prišli, saj se bo ide sedaj pokazal učinek devalvacije in skokovitega naraščanja cen ter zaostrene devizne bilance. Vse to utegne zmanjšati celo obseg proizvodnje, kar bi bilo za ljudi, ki bi ostali brez dela, mnogo hujše kot sedanje zmanjšanje stvarnih osebnih prejemkov. • FRANC ŠALI seje naglas spraševal, kako to, da smo v teoriji vedno tako dobri, v tekočem gospodarskem življenju pa tako radi odpovemo. Po njegovih besedah zato, ker ne gradimo na realnih tleh, ker ne znamo ali nočemo zakoličiti mej rasti, ker ne gradimo na rezultati) dela, marveč neodgovorno na ambicijah in željah, ker konec koncev ne upoštevamo čisto navadne ,Janečke Iogjke”. Ce ne bomo zdržali pritiskov in apetite*, ki ne donijo na rezultatih dela, nam bo Se hoje. LUDVIK GOLOB je menil, da se je treba odpravljanja težav lotiti diferencirano ter se osredotočiti na bistvene. Predvsem bi marali Dolenjci več narediti M boljšo organiziranost gospodarstva, oskrbe, povezovanja v tako imenovane reprodukcijske verige ipd. MARJAN LEGAN Na Dolenjskem seminar za zamejske Solnike Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je tudi letos organiziral seminar za učitelje in profesorje s Tržaškega in Goriškega. Tokrat je seminar potekal od 8. do 13. septembra v Novem mestu oziroma na Dolenjskem, bil je sedemnajsti po vrsti, udeležilo pa se ga je 40 Šolnikov. V zamejstvu na italijanski strani je nekaj sto slovenskih prosvetnih delavcev. Do sedaj so sc izmenoma po skupinah seznanili še z vsemi pomembnejšimi predeli Slovenije. Dolenjci smo jim bili do sedaj gostitelji dvakrat. Pri pripravi in izvedbi seminarja je tvorno sodelovala tudi organizacijska enota zavoda SR Slovenije za šolstvo v Novem mestu. Letošnji seminar je bil po vsebini bogat, privlačen in hkrati zahteven za udeležence in izvajalce. Predavatelji so goste seznanili s starejšo zgodovino Dolenjske in Novega mesta, z geografskim orisom Dolenjske in Posavja, z družbenim in gospodarskim razvojem tega predela Slovenije po osvoboditvi, z dolenjskim narežem in njegovo vlogo pri nastajanju slovenskega knjižnega jezika ter s pedagoškimi vprašanji narečja, pogovornega in knjižnega jezika ter šolskim siste- v Sloveniji in dosežki na področju šolstva na Dolenjskem. Ogledali so si muzej v Metliki, vini&o osnovno šolo, Zupančičevo rojstno hišo, Bazo 20, muzej v Brežicah, Avvuštkičičevo galerijo v Klanjcu v SR Hrvatski, rojstno hišo tovariša Tita, bogate zbirke likovnih galerij v Kostanjevici ter muzej in Studijsko knjižnico v Novem mestu. Obiskali so tudi šolski center za gostinstvo, osnovno šolo Katja Ru-pena, osnovno šolo s prilagojenim učnim programom Dragotin Kette, Dom učencev Majde Sile, IMV in tovarno zdravil KRKA. Seminar je v celoti uspel, kar je zasluga prav vseh, ki so požrtvovalno sodelovali pri uresničevanju seminarskega programa za naše goste. j. Škufca Belt bi rad draže kupoval Zagotovljena je polovica potrebnega koksa — če ne bo podražitve, ne bo koksa, brez tega pa ne morejo delati — ..Mešanica" povečuje izmet Beltova temeljna organizacija združenega dela — Livarna potrebuje za nemoteno proizvodnjo 320 ton koksa, 570 ton železa in 35 ton furanskŠi smol na mesec. Letos pa se je že zgodilo, da so morali zaradi pomanjkanja ene, druge sii tretje surovine ali pa vseh treh naenkrat proizvodnjo močno zmanjšati ali celo prekiniti. Zaradi pomanjkanja koksa je Li- ne dinarjev, je uvoz letos poskočil vama prvi teden v tem mesecu dela- kar na 40 milijonov dinarjev, kajti la le s polovično zmogljivostjo, saj je obratovala samo elektro peč. Tudi za naprej ni jasno, kako bodo delali, saj imajo do konca leta zagotovljeno le polovico potrebnega koksa. Zaradi težav pri preskrbi z livarskim koksom iz edine tovrstne koksarne v Lukovcu sedaj dragoceni livarski koks v Bel tu mešajo z manj kvalitetnim, kar pa je povzročilo, da se je povečal izmet. Medtem ko je Belt lani s konvertibilnega tržišča uvozil za štiri milijo- sami so morali poskrbeti za uvoz železa in furanskih smol. „To smo še nekako zmogli sami, nikakoT pa ne moremo sami rešiti vprašanja preskrbe s koksom,” poudarjajo v Beltu. To je pač zadeva, ki jo je potrebno rešiti z medrepubliškim do-dogovorom. Sredi prejšnjega tedna so imeli v Beltu le še za šes dni koksa, na poti za koksarno Lukovac pa je bilo 35.000 ton črnega premoga, kar bi povsem zadostovalo za potrebe ju- Naša kultura na Švedskem Letošnji festival je pripravilo društvo ..Lipa' Slovenska društva na Švedskem, ki so povezana v interesno skupnost, so tudi letos pripravila kulturni festival, ki je tokrat že šesti. Letos je festival pripravilo kulturno društvo »Lipa” iz Landskrone na južnem Švedskem. Bogatemu kulturnemu programu, ki je trajal kar štiri ure, je sledilo blizu sedemsto gledalcev. Novost na letošnjem festivalu je, da so se ga udeležili tudi predstavniki švedskih oblasti z županom mesta Landskrona na čelu. Ko se Slovenci na Švedskem na svojih festivalih tako množično srečujejo, izkoristijo priložnost tudi za medsebojne sestanke in dogovore. Tako sta se sestala odbor Slovenske interesne skupnosti in odbor društva slovenskih učiteljev na Švedskem. Na sestanku je ponovno izvoljeni predsednik skupnosti Marjan Kra-mariič opozoril, da sta pri uresničevanju predlaganega programa nujno fotrebna usklajenost med društvi na vedskem in sodelovanje z domovi- Vsi sposobni za obrambo V metliški občini spet akcija „Nič nas ne sme presenetiti" — Na rešetu bo tokrat usposobljenost krajanov V metliški občini se pripravljajo na novo akcijo „Nič nas ne sme presenetiti”. Prav te dni so člani občinskega štaba za civilno zaščito obidcali vseh trinajst krajevnih skupnosti in si ogledali, kako potekajo priprave, kako so opremljeni in kadrovsko usposobljeni. Akcja NNNP 1980/81 bo potekala v dveh: delih v jesenskem obdobju bo v vseh krajevnih skupnostih potekalo usposabljanje prebivalcev, spomladi prihodnje leto pa bodo pripravili akcijo, v kateri se naj pokaže, kakšna je usposobljenost krajanov za splošno ljudsko obrambo. Zadnja akcija „Nič nas ne sme presenetiti” je v metliški občini sicer uspela, vendar je pokazala tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih naj bi sedaj odpravili. Na zadnji seji občinskega štaba za civilno zaščito so precej pozornosti posvetili poročilom članov občinskega štaba o obrambnih načrtih v krajevnih skupnostih in' o programih njihovih aktivnosti v zvezi s to akcija KO POPRIMEJO VOJAKI Občinska mladinska organizacija si je zaman prizadevala, da bi z enodnevnimi delovnimi akcijami mladinci zasuli okoli 800 metrov vodovodnih jarkov v Adlešičih, ki so jih skopali in vanje položili cevi brigadirji. Zadnjo nedeljo pa so za lopate poprijeli vojaki iz črnomaljske garnizije. Kakih 70 vojakov tudi jutranji dež ni oviral in so jarke zasuli v rekordnem času. Delo je torej opravljeno, škoda le, da si člani mladinske organizacije niso prišli v Adlešiče vsaj ogledat vojake pri delu, da bi za drugič vedeli, kako je treba streči taki stvari. DENAR ZA NOVO NASELJE Ko so poravnali vse račune, je od letošnje MDA Bela krajina 80 ostalo še okoli 200.000 dinaijev. (Seveda tu ni všteta vrednost del pri gradnji vodovoda, ki so ga pri Petrovi vasi in v Adlešičih gradili brigadirji iz vse Slovenije). Ta denar bodo porabili za pieselitev brigadirskih barak iz Kota pri Semiču in ureditev novega brigadirskega naselja na Lokvah. SE DOLGOVI Ob letošnjem prvem polletju so zavezanci davkov in prispevkov v Sloveniji dolgovali 757 milijonov dinarjev, kar je za dober odstotek več kot ob koncu lanskega leta. Dolg pri sknpnatti pokojninskega in invalidskega zavarovanja znaša 236 milijonov dinaijev, zdravstvenim skupnostim dolgujejo zavezanci 244 milijonov, drugim interesnim skupnostim pa skupno okoli 277 milijonov dinarjev. Očitno ni zalegla niti pospešena izterjava dolgov po posebni uredbi o prisilni izterjavi prispevkov, ki jo je marca letos sprejel republiški izvršni svet Interesne skupnosti so letos izterjale nekaj pod 60 odstotkov obveznosti, le nekaj več pa davčne uprave, ki pa tudi same nosijo nekaj krivde za tako stanje, saj občinske davčne uprave nemalokrat zaostajajo za roki pri odmeri davkov ZAMUDA, KI PRESEGA VSE MERE Marlesove zamude in prigode okoli gradnje prizidka mirenske šole in obnove njenih prostorov presegajo običajno potrpežljivost Poročali smo že, da bi moral biti prizidek končan že do 20. maja, naslednji rok za tehnični pregled je bil 25. avgust, kot skrajni rok pa 4. september. Vendar ni obveljal tudi ta datum, pa tudi 18. septembra ne bodo šole tehnično prevzeli. Vendar se bo pouk kljub vsem težavam začel 18. septembra tako rekoč na prostem. S kakšnimi težavami se bodo morali šolniki zaradi teh zamud ubadati, koliko prostih sobot bodo morali delati, pa skoraj ni mogoče opisati. Z zamudo sc je namreč porušil ves program in umik šole. Zaupanje sevniškemu klubu »Vega’ Upanje za gradnjo observatorija na Lisci Sobotna seja izvršnega odbora Zveze astronavtično-raket-nih organizacij Slovenije na Lisci, ki jo je vodil predsednik dr. Drago Matko, je izzvenela v priznanje in potrditev ugleda, ki ga uživa sevniški astronavtično-raketni klub „Vega”. Da je bilo desetletno delo uspešno, najbolj dokazuje odločitev ZAROS, da znova, že tretjič, zaupa organizacijo simpozija o avstronavtiki, astronomiji in raketnem modelarstvu prav Sevničanom. To najlepše darilo ob jubileju zahteva hkrati precejšnje napore domačinov. Računati morajo z udeležbo predstavnikov vseh republik, obeh avtonomnih pokrajin in tujine. Sevniški raketarji upajo, da bodo dolgotrajna »pogajanja” s PD Lisca glede postavitve observatorija na Lisci končno obrodila sadove. Planinci, razumljivo, skrbno čuvajo okolje, raketarji pa po drugi strani sodijo, da predvideni posek gozda le ne bi bil prevelik poseg v naravo v okolici znane izletniške točke. Če bi se poprej sporazumeli, bi v soboto ob skromnem jubileju raketarji že postavili temeljni kamen za observatorij. P.P. no. Učiteljica Rada Pišler je predlagala, da se še razširi uspel poskus, da bi vključili slovenske mladince iz Švedske v mladinske akcije v domovini Republiški komite za informiranje goslovanskih livarjev. Vendar je jasno, da koksa ne bodo dobili, če Lukovcu ne bo odobrena za 40 odstotkov višja cena koksa. Belt in verjetno tudi ostali so pripravljeni plačati tudf tako podražen koks, samo da bodo lahko delali, Lukovac pa bo, če jim ne bodo odobrili podražitve, koks prodal na zahodno tržišče, kjer so cene višje. A. BARTELJ OCENILI DELO BRIGADIRJEV Predsedstvo OK ZSMS Brežice je izdalo poročilo, v katerem je ocenilo letošnje delo brigade „,Brežiška četa”. Brigada je štela 39 brigadirjev in je delala na MDA Goričko ’80 v drugi izmeni, od 13. julija do 2. avgusta. V brigadi je sodelovalo največ srednješolcev (33), od tega 14 mladink. Povprečna starost vseh je bila nekaj nad 16 let Omenjene so težave pri zagotavljanju stalnega števila brigadirjev in zaskrbljujoča udeležba štipendlitov, še posebej študentov, saj je bil letos med brigadirji le eden od njih. Na splošno pa so delo letošnje brigade dobro ocenili, še posebno na področju interesnih dejavnosti. MILAN JAZBEC Znanje po drobtinicah Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto o predlogih raziskovalne dejavnosti V naslednjem obdobju — Preslabo organizirani strokovnjaki Na seji novomeške občinske raziskovalne skupnosti 12. septembra to člani obravnavali predloga za samoupravna sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti po novem zakonu in o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za obdobje 1981-85, pripravljena tudi na osnovi posvetovanj s predstavniki gospodarskih organizacij in Zavoda za družbeno planiranje. V razpravi je padla marsikatera pikra pripomba na račun tega, da so strokovnjaki, ki j8i že imamo, preslabo organizirani in tako drobimo znanje, zaradi česar so tudi težave z zagotavljanjem potrebnih sredstev za raziskovalno dejavnost in uporabo inovacij ter rezultatov raziskovalne dejavnosti v praksi. Da bi se morala sredstva, ki jih za raziskovalno dejavnost prispevamo vsi, drugače razporejati, «e je dalo zaključiti iz razprave, kajti povsem razumljivo je, da se npr. dolenjski raziskovalci veliko bolj zanimajo za problem varstva reke Krke kot pa drugi in manj za probleme in raziskovalne projekte na drugih območjih. Raziskovalno in razvojno dejavnost je treba načrtovati. iz drugih izhodišč in z drugačnimi stavljati osnovo za nadaljnji v sestram ki razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. Treba pa jo je vključiti tudi v stabilizacijska prizadevanja, da bi zmanjšali surovinsko in tehnološko odvisnost od tujega znanja in dosežkov. In kaj program raziskovalne in razvojne dejavnosti občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto predvideva za naslednjih pet let? Okvirno je začrtano raziskovanje in pospeševanje razvoja gospodarstva in družbeno političnih dejavnosti v novomeški občini, potrebne raziskave za izdelavo dolgoročnih razvojnih planov, varstvo okolja - s posebnim poudarkom na reševanju problematike reke Krke in njenih pritokov - raziskovanje o čimbolj racionalni uporabi surovin in energije ter raziskave razvoj a komunalnih dejavnosti vključno z razvojem ptt prometa in tetekomunil^cjj. V programu je poudarek tudi na pospeševanju inovacijske dejavnosti pa na sodelovanju v skupnih razvojnih programih v Sloveniji, prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso in usmerjanju kadrov. Za uresničevanje vsega zastavljenega pa bodo potrebna precej-Wt pogledi kot do sedaj, raziskovalna dejavnost pa mora pred inja sredstva. Če jk ne bo, bodo vsi načrti padli v vodo. ZDENKA LINDIČ Jože Kočevar Zelo boleče je v petek, 29. sta, odjeknila žalostna vest, > JJ nenadoma veliko prezgodaj jni«t* bogato in plodno življenje pg Kočevarja, glavnega direkt j ISKRA, industrija kondenzator Semič. Tovariš Kočevar se marca 1935 v Vavpči VWi malega kmeta. Otroška vo)nj*. koval preživel doma_ in tam °CrnoW let* osnovno šolo. Po vojni je v < lju končal gimnazijo, nato t.itto 1953 v Ljubljani še elektrotd»> srednjo šolo. Po končanem . ^ se je kot prvi tehnik zapou>r kratnem obratu Telekomu«***^ Semiču in se takoj vključil v jj(0 upravno življenje v tovanu. ^ leto je postal član delavske#! ^ Po vrnitvi iz JLA, kjer je opn" L lo za rezervne vojaške prevzel vodstvo proizvodnje^ jajoči se tovarni. S svojim vatnim delom tako znotraj, k0*^ zunaj tovarne si je pridoro {y ugled, zato je bfl že *957. s£ članstvo ZK. Pot ga je v letu privedla na mesto tehničneg»Ej|[ tovarne. Pozneje je postal pom^njj. direktorja, v letu 1974 pa rektor Industrije kondenzator mič. ^ Vse svoje ustvarjalne SP®*°25? in moči je, zlasti v zadnje«. J*"!, bju, posvetil semiški ISKRi, J‘Lon. razvila v moderno proizvodnjo v denzatorjev in «e uveljavila državi kot tudi na zunanjem® zlasti zahodnem. Kljub cpreggfe * ipaje Jože Ko^o, časa m moči ntav- n os ti v Iskri našel dovolj i------------- vsestransko družbenopolitično -vanje, saj je v svojem življenju oj’ . ljal vrsto pomembnih funkcij; »■J.f OO ZK v tovarni m " sekretar «jvj v mmim — ... predsednik odbora SZDL v Sem* . odbornik SOb Črnomelj, P°“P a - -Jan p*®. sednik SOb, član DPZ in občinskega komandant 11. bataljona skega odreda. Značilno za Jožeta bilo, da je sleherno dolžno** ljal vzorno, zagnano in z vso stjo. Razdajal se je povsod Iger je bila njegova pomoč P°.h je, in dobrodošfa. Ob takih vrmj razumljivo, užival velik ncštevilne sodelavce ih . ISKRI, na občini, v domačem ču, povsod. • M****’ množica ^ Semičanov, Belokranjcev 0 'jLa«0 spremila na njegovi zadnji* prezgodnji poti. Bolečina J njyfj srcih je bila globoka, žg.°f*jiS»5 se zavedali, da so izgubili t«>' ^tf človeka, ki je dal veliko veC^ mogel dobiti povrnjeno. vo delo in vizije, k> jB* veliko težje uresničiti. Pozdraviti tudi zdravstvjl Izdatki v zdravstvu prehitro naraščajo — Izguba lani in letos — Prispevne^toP^ bodo zvišali — Tudi v zdravstvu izdelati sanacijski program - Vedno več Na področju gospodarstva in negospodarstva v občini Ribnica je samo občinska zdravstvena skupnost ob polletju izkazala izgubo, in sicer v znesku preko 2,7 milijona dinarjev. Ta skupnost je izkazala izgubo tudi konec lanskega leta. Razen tega v tem znesku niso prikazani nekateri neplačani računi. Tako znaša po oceni skupna izguba do polletja okoli 10 milijonov dinarjev, do konca leta pa bo narasda na 17 do 18 milijonov. Soglasna ugotovitev na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je bila, da je treba tudi izdatke v zdravstvu spraviti v dogovorjene okvire. Težave in višji stroški (energije itd.) so še v drugih SIS, vendar tam disciplinirano in preudarno rešujejo zadeve. To je treba doseči tudi na področju zdravstvenega varstva. Seveda bo treba težave v zdravstvu odgovorno obravnavati ne le v zdravstvu, ampak tudi v okviru združenega dela, ki zdravstvo finansira, in političnih organizacij. Izdatke za zdravstvo je treba prilagoditi zmožnostim gospodarstva. Ze na seji izvršnega sveta so se vprašali, če je stalna pripravljenost v ribniški lekarni sploh potrebna, saj ni v 15 letih rešila nobenega kritičnega primera, izdatki pa so zato večji. Vendar so to pripravljenost zahtevali uporabniki, se pravi plačniki. Na seji so opozorili, da mora bolnik k specialistu v Ljubljano po večkrat, ker se pogosto dogaja, da zdravnika ni v ambulanti. Prehitro naraščajo izdatki za zdraviliško zdravljenje. Obseg zdravstvenih storitev je vedno večji. Vse to zahteva, da se napake popravijo in da zdravstvene storitve širimo v razumnih mejah. Ugotovili pa so tudi, da ima zdravstvena skupnost občutno manj izdatkov za osnovno zdravstveno mrežo (v občini), kot za bolnišnično, specialistično ali kakšno drugo zdravljenje, ki poteka izven občine. Tudi izgubo na področju zdravstvenega varstva je treba obravnavati podobno kot v —r_r”— gospodarstvu, se PjraV‘ rLtv<> £ sanacijski program itd. L A(M0 * ne sme zanašati, da bo naprej pokrito izgubo iz p‘ vplačil za vse SIS. PA zadev okoli izgub v &flt1 (posebno še pri kontroli ^ bo potrebna u, ^ družbenega knjigovodstva drugih organov. J. KOVINARJ«^ ftnno POME**1 BODO POI V Litostroju bo A 3.d°5’ od 3 it « ENJSK1 USI Prijeten dopust v Selcah Sevniška Kopitarna ima v Selcah 3 počitniške hišice ^^POileni v slovenskih delovnih rganizacijah lesne stroke dobro P°zn«o letovišče Selce, kjer ima tri Počitniške hišice Lisco, Vesno in Metko tudi sevniška Kopitarna s skupno 19 ležišču V Selcah letujem ob koncu glavne sezone že sedmo FILATELISTIČNI kotiček televizija je PRESENETILA Zbiralci znamk, ki smo pedali ulo sredo televizijo, smo bili v . Pred dnevnikom prijetno pre-zn u* Pr*kazane so bile lepe Do jI? P°dano res strokovno 0Z’ nasvet z® sestavljanje ie z*3'r*C- Tematsko zbiranje 0.r°bnejše. °d klasičnega in tudi mio!] kar-*e ^ Poscbno ugodno za na t zbirke je laže uvrstiti ematske razstave, tako društveno’ "^društvene in tudi mednarodne. leto in sem zelo zadovoljen. Kopitarna je lepo poskrbela za dobro počutje svojih delavcev in za njihovo rekreacijo. Letos so za Lisco in Metko kupili še manjša hladilnika, že prej pa so bili tudi kuhalniki, na katerih se da pripraviti kaj malega za pod zob. Pri Metki so namestili tudi varovalno streho. Dovolj je tudi vrečk za odpadke, da je okolje čimbolj čisto in urejeno. Do lepo urejene plaže pa se pride po stopnišču z ograjo. Letoviško mestece Selce je prijetno, zanimivo, prav tako tudi okolica. Zgrajeno je na ruševinah rimske naselbine, o čemer pričajo izkopanine, ki jih hrani arheološki muzej v Zagrebu. To prijetno letovišče obiskuje veliko turistov. Letos jih je bilo dnevno do 6.000, nekateri tujci pa obiskujejo ta kraj že 20 in več let. Turistom skušajo kar najbolj ustreči. V kioskih se dobijo tudi slovenski časopisi. Delo, Dnevnik in drugi. STANKO SKOČIR pisma in odmevi MALI ROK ZE PLANINEC Rok Vidič je letos učenec 2. razreda grmske osnovne šole, vendar kljub mladosti že navdušen planinec. Planinarske vneme se je navzel od očeta Danila, ki je ustanovil planinsko sekcijo v novomeški Tovarni zdravil. Osemletni Rok je že prej obiskoval vrhove v okolici mesta, letos pa sta se z očetom skupaj povzpela na Grintovec. Prvi dan sta prispela do Kokrškega sedla na višini 1791 metrov, drugi dan pa sta se povzpela na 2558 metrov visoki Grintovec. Preizkušnja je bila sicer težka, vendar pravi planinski užitek, posebno za malega Roka, ki je tako postal pravi planinec. Želimo mu, da bi obiskal še veliko vrhov in postal zgleden ljubitelj narave. ST AN KO S KOCI R »Na vrata ji trka samo še obup” Pripombe in pojasnila prizadete oskrbnice glede usode Ivanke Tisu iz Dob stu tnji teden ie v Dolenjskem liki o-* ^krnek P°d tem naslovom, no • naP‘sal vaš novinar. Vem, da nbnarStV0 hvaležen posel, me-Pa, da ni najbolj prav, če se pi-Pierf11 ^°8ovoril z vsemi prizadetimi, e,t je objavil tako kritičen zapis. er sem po menju pisca in njego-ohf1 m^ormatorja kriva za bedo in “Up Ivanke Tisu jaz, Minka Božič, Val‘ dveh nedoraslih otrok, žena in-^ 'dskega upokojenca, ki je bolan ?a fizično delo nesposoben, je , °Ja dolžnost, da pokažem problem l^ge plati. . . vljenje moji teti Ivanki Tisu ni jj^anašalo, posebno na stara leta • Vseskozi je bila poštena, dobra 2 . ® članica Zveze komunistov. . 0 je bila navezana na dom. Imela y ttater in sina, toda oba je izgubila Dn ^tkem času, kar jo je zelo ^zadelo. Zaradi bolezni, ki se je zadala, in nerazumevanja nekaterih NA KONJSKIH DIRKAH V nedeljo sem si s stricem in jranoem ogledal konjske dirke 1 'ntjerneju. ž pr ed dirko sem izvedi da Jože Krainer ne bo tekmo- stenia • “ mu kopja v hlevu m hudo poškodovala. Oba je' ruji,, odPfljati v Zagreb k veteri-Molpi “arkiza sedaj okreva doma, pa rj P® je ostal v Zagrebu. Vesel j&ki T- ^ zmage Modete v šesti Sene,, 1 J° Je Krainer prodal Janku tek%;„,VCu z Bizeljskega. V obeh. J teh tekmah sem navijal za dru*0 Joviča, ki pa je dosegel le [1 nJeg°v oče pa ie bil ekrna v dvovpregi je bila zelo r\ uYuyj,iegije oua zeio JeknLl . tekmovalca sta svojim ^aliPJ kazala Jezik in na ves glas "Kjer . Uresničil se je pregovor Čelt m,!*„Wepirata dva, tretji dobi-I*av nlč jpo^0 0^>na^anJe Pa n‘ t>ilo SAMO PETELINC, 5. c OS BREŽICE Itanc Jelenc 31 deht0^ s tar os ti je preminil vestni HTp 1 č!an TVD Partizan Ko-•°dd0v.!anc Helenc. Pri društvu je Zen nriH *dno> dokler ga ni bole-hil 2o oei?!ia na postelja Rojen je vsi fe ' 1®9 v Ljubljani. Službo-Jeleznjj. očevju kot nadzornik uPokojene *)roSe' kjer je bi tudi al5kee!U^u Je prevzel vodstvo sod-Je s prii^ta J« leta 1954. Vodil ga J« bflo f bednostjo, kakršno v "Jegovo življenje, fatnihs- je je imel 12 sekcij Itbel pan°g in za vse je tajite ^ sodnikov društvene, ?°Pnje ^“hlUke in celo zvezne • v*e to je vestni France H?*0 povezoval in vodil, vse tovi len_ms? *ekdje Partizana po ^oZ^aeiji telesne kulture klube. 6 V saniostojna društva ]e,Mnibak.^ovnega človeka je za i ka, Pa hl^ro Kočevja izredno 0 sPoštr,. ' mesto samo je izgubijo Drin anf.ga občana. Bil je društvih pomagati pli BZ- , ^setp, i.• 111 Političnih akcijah. k?. °*tal v s m° z "1“" sodelovali, Jjga 5nSpo.nimu kot v*” nese-k S^kega organizatorja li, vju. v. f8 telesne kulture v ,^'tdjsko Hn]egovo nad 25-letno ^^spoiaj0 mu dolžni ANDREJ ARKO ljudi, je postajala čudaška, predvsem pa zbegana. Po pomoč se je zatekala zdaj k temu, zdaj k onemu, toda nihče ji ni verjel. Počasi se je omejila samo še name, ki sem jo skušala pomiriti tako ali dmgače. Bolezen je iz dneva v dan napredovala, in ko ji je odvzela slehmo razsodnost, ni bila več zmožna sama skrbeti zase. Le redki so bili svetli trenutki; kaj je takrat govorila in koga obtoževala, ve marsikdo, posebno pa Čukovi. Ker se je vedno zatekala k meni, sva 1. septembra 1978 na pošti v Kostanjevici dvignili hranilno knjižico in stalno pooblastilo, da lahko dvigujem njeno pokojnino. Neresnična je izjava tovariša Cuka, da je bila po več dni brez hrane in da smo ji prinašali le ostanke. Nasprotno, velikokrat sem zanjo kuhala posebej, nekaj pa je res, teta razen mene ni prepoznala nikogar in RAZSTAVA V LISCI V avli krmeljske „ Lisce” si je te dni mogoče ogledati razstavo o življenju in delu tovariša Tita, s katero so v tej organizaciji proslavili tudi 25-letnico temeljne organizacije. Hkrati si gledalci lahko ogledajo stalno razstavo Lisca-TOZD Krmelj v sliki. A. F. sploh ni vedela, kdaj in koliko je jedla ali pila. Zato seje večkrat zgodilo, da je odšla k Čukovim. Ob trditvi, da zanjo skrbita onadva, Branko Cuk in njegova tašča Marija Stupica, se sprašujem, kdo je skrbel za Ivanko, ko so bili na počitnicah na morju. Zanima me tudi, kdo je dal Mariji Stupica in Branku Cuku pooblastilo, da sme kontrolirati jedilnik v tuji hiši. Ker se je Ivanka bala za vsak predmet, je skrivala pred „nekom" vse, kar je bilo v hiši. Elektrike ji nismo izključili, pač pa zaradi kratkega stika in okvare kuhalnika odstranili le vrv kuhalnika. Vžigalic ni potrebovala, saj sem ji jaz vsako jutro zakurilav štedilniku. Sleherni dan sem bila jaz ali pa kdo iz moje družine po trikrat pri njej. Zaradi bolezni sem bila letos spomladi z njo v novomeški bolnišnici, od koder sem jo spremljala v-lju-bljansko bolnišnico, iz Ljubljane pa na Vojnik. Ni prizadeta od kapi. Dokument o tem, kaj je ugotovil zdravnik hranijo v naši ambulanti v Kostanjevici. Povedati hočem le to, da je Ivanka Tisu stara in bolna, ne trpi pa revščine in pomanjkanja. Zanjo skrbim iz humanosti in vesti do sorodnice, ki je v stiski, čeprav nisem nikjer uradno podpisala, da sem njena skrbnica. MARIJA BOŽIC V spomin prof. Mlinarju V loki smo se pred kratkim poslovili od rojaka prof. Ivana Mlinarja. Profesor Mlinar se je rodil: Na nas pozabili? Ob koncu avgusta so se iz Suhe krajine odpeljali brigadirji zadnje izmene akcije „Suha krajina 80”. Prebivalcem Poloma, Seča in Žvirč je bilo ob tem slovesu še posebno hudo, saj je z odhodom brigadirjev padla v vodo zadnja možnost, da bi brigadiiji pomagali letos graditi cesto Polom-Žvirče. To cesto gradimo prebivalci udarniško. Kdor iz upravičenih razlogov ne more sodelovati pri delu, je dal prispevek v denarju, kajti vsi si želimo, da bi tudi skozi naše kraje nekoč vozil avtobus. To si še posebno žele stari in onemogli. V sodelovanju s krajevno skupnostjo Struge si prizadevamo, da bi h gradnji pritegnili občini Novo mesto in Kočevje. Nekatera podjetja iz občine Kočevje so doslej pri gradnji že pomagala, iz občine Novo mesto pa le Gozdno gospodarstvo, čeprav poteka večina trase po novomeškem območju in so žvirčani zelo zagreti za izgradnjo te ceste. Prav bi bilo, da bi se odgovorni v občinah Novo mesto in Kočevje končno le sporazumeli in nam pomagali. Neuspeh te pogumno zastavljene akcije bi nam lahko vzel voljo za nadaljnja udarniška dela. JANEZ PAPEŽ Seč 3 P. HINJE 1897, v Ljubljani je študiral zgodovino, potem pa je služboval na gimnaziji v Murski Soboti Med vojno so ga kot mnogo prosvetnih delavcev izselili v Srbijo. Po osvoboditvi je služboval na nižji gimnaziji v Radečah, potem pa do svoje upoko-titve na gimnaziji v Celju. Profesor Mlinar je zelo ljubil svojo rojstno Loko In jo je večkrat obiskoval kot predavatelj ter je rad raziskoval zgodovino tega kraja in sosednjega Brega. Žal nr-i zaradi bolezni ni uspelo izdati zbranega rokopisnega materiala. Priljubljenega rojaka bomo Ločani in okoličani ohranili v lepem spominu, njegovi ženi Anici pa izražamo iskreno sožalje. STANKO SKOČIR ZADOVOLJNI GOSTJE Vikend naselje v Selcah ob morju, kjer imajo počitniške hišice delovni kolektivi iz raznih krajev Slovenije, vodi uprava, v kateri so na najodgo-vomejših mestih sami Kočevci, saj je Kočevje najbližje Selcam. V tem naselju je bilo treba letos nahraniti včasih celo po 600 ljudi, da so hrano delili kar v štirih izmenah. Samo mesa je kuhinja v naselju pogosto porabila za 10.000 din na dan. Na hrano so prihajali tudi tuji turisti, ki so hvalili hrano in postrežbo. Za razvedrilo je skrbel „Turist” iz Selc, ki je vsak petek od 18. do 19. priskrbel koncert godbe na pihala. Zanimivo je tudi, da so turistom vsako leto na voljo fige, ki jih vsak lahko nabira zastonj in kolikor želi. Letos so bili turisti razočarani, ker zaradi hladne pomladi fige niso dovolj zgodaj dozorele. S. SKOČIR Dobra knjiga je bogastvo Pogovor s prof. Jožetom Zupanom, predsednikom Zveze bralnih značk Slovenije Že precej obledelo čast naših bralnih navad rešujejo šolarji Imamo ,grmado” 130.000 mladih bralcev, ki v tradicionalnem tekmovanju za bralne značke tudi dokazujejo, da je knjiga vendarle še vedno nepogrešljiv zalogaj našega kulturnega vsakdanjika. Prvič so bralne značke podelili ob 10-letnici smrti pisatelja Prežihovega Voranca v koroških občinah. Tu je vzniknila tudi pobuda za tekmovanje, ki se je kasneje razraslo v vseslovensko bralno gibanje. Slednje že dvajset let vodi in usmerja Zveza bralnih značk Slovenije. Njen zdajšnji predsednik prof. Jože Zupan, slavist na osnovni šoli v Šentrupertu, se začetkov tekmovanja takole spominja: ,,Ob 20-letnici te naše Zveze ne morem mimo tega, da ne bi omenil pobudnika za bralno značko prof. Stanka Kotnika s prevaljske osnovne šole. Zamisel sc mu je rodila, ko je razmišljal, kako približati knjigo Slovenci malo beremo. Statistiki trdijo, da Slovenec v poprečju ne prebere na leto niti ene knjige. Ugotovitev ni razveseljiva, ob njej bi nas moralo biti sram, pa nas ne vznemiija preveč. Izgovarjamo se na razne načine, najpogosteje pa, da nam je zanimanje za knjigo odtegnil sodobni ritem življenja. otroku. Pokojni pisatelj Leopold Suhodolčan, ki je takrat na tej šoli ravnateljeval, mu je prisluhnil in postal goreč uresničevalec res izvirne ideje. Kmalu sta dobila pristaše po vsej Koroški, od tam pa se je gibanje razširilo na druga slovenska območja. Pravi razcvet je doživelo šele v sedemdesetih letih. Tako imamo zdaj že 26 bralnih značk, imenovanih po znanih pesnikih in pisateljih. Za bralne značke tekmujejo tudi otroci zamejcev in zdomcev.” Za proslavitev 20-Ietnice je Zveza bralnih značk Slovenije določila 17. september, dan, ko je (pred desetimi leti) umrl pisatelj France Bevk. Zveza prijateljev mladine je predlagala, naj bi se ta dan imenoval dan zlatih knjig, to pa bo poslej tudi prvi dan tekmovanja za bralne značke, ki bo trajalo vse do 2. aprila, torej se bo končalo z mednarodnim dnevom mladinske književnosti „Dneva za proslavitev jubileja naše Zveze torej nismo izbrali naključno, temveč smo se za 17. september odločili zato, ker smo hoteli obuditi priznanja zlata knjiga, ki so jih nehali podeljevati,, ko so začele pod naslovom Zlata knjiga prihajati knjige v kompletih. Pobudo za oživitev omenjenega priznanja so dali sami tekmovalci za bralne značke, ko so v občasnih anketah povedali, kaj najraje bero,” pravi prof. Jože Zupan. Dolenjski osnovnošolci so se v tekmovanje za bralne značke vključili v šolskem letu 1967/68. Gibanje je v tem delu Slovenije steklo dokaj gladko, saj so Dolenjci lahko porabili izkušnje drugih. Tudi tu so RAZSTAVA D. *DŠIR - V **** ta učitdji teknu>- okviiu nedavnega ribniškega sejma je dokajšnjo pozornost pritegnila tudi razstava del samorastniškega kiparja Draga Koširja iz Jelovca pri Sodražici V prostorih Združenja obrtnikov občine Ribnica so bili na ogled leseni reliefi, s katerimi je Košir svojsko upodobil posameznosti iz zgodovine Slovencev od začetka do danes. (Foto: J. Primc) RAZSTAVO DEL M. MUŠIČA SO PODALJŠALI Predvideno je bilo, da bo razstava o življenjskem delu akademika Matjana Mušiča v Dolenjski galeriji odprta do 17. septembra. Zaradi izjemnega zanimanja javnosti pa je bila spre-, jeta odločitev, da bodo slikarske stvaritve, arhitektonski in ureditveni načrti, publikacije in drugo gradivo tega novomeške-a na ogled še do torka, 3. septembra. vanje kaj hitro vzeli za svojo nalogo, ne da bi jih bilo treba k temu posebej siliti Tla pa je kljub temu bilo nujno skrbno pripraviti Nekaterih posameznikov, ki so se trudili predvsem z bodrilno besedo, ne bi smeli nikoli pozabiti. Prof. Jože Zupan: „Živo se spominjam, kako nam je naš pedagoški svetovalec prof. Karel Bačer skušal na nevsiljiv način približati tekmo- im krški šolski CENTER NI PRAZEN V krškem Šolskem centru so tudi letos zabeležili precejšen vpis, zlasti na tehniški šolL Na dveh strojnih, oddelkih je število učencev zado-< v oljivo (po 31 in 32), elektro oddelka pa sta prepolna, obiskuje ju 37 oz. 38 učencev. Slabši je bil vpis v poklicno šolo, kar gre na račun tega,! da je nove oddelke odprl tudi novo-' meški Izobraževalni center za tehniške stroke in krški šoli ..pobral” učence iz svoje okolice. Tako imajo: v Krškem zdaj le dva oddelka kovinarske poklicne šole, v elektro poklicno šolo pa se je vpisalo le 20 učencev. V Krškem so v tem šolskem letu odprli tudi dislocirani oddelek ljubljanske Poklicne šole tiska in papirja; vpisanih je 17 učencev, kar seveda ni veliko ob dejstvu, da so v tovarni celuloze in papirja ter v se novski kartonaži dokajšnje potrebe po tovrstnem kadru. M. PLESTENJAK kultura in izobra- ževanje PRIZNANJE VSEM BRALCEM Dvajsetletnico tekmovanja za bralne značke bodo osnovnošolci širom po Sloveniji zagotovo najbolje počastili z zavzetim branjem knjig, uvodna prireditev, posvečena tej hvalevredni akciji za širjenje bralnih navad, pa je bfla včeraj v ljubljanskem Cankarjevem domu. Z njo se niso spomnili le obletnic smrti Prežihovega Voranca in Franceta Bevka, ampak izkazali priznanje vsem dosedanjim dobitnikom katere koli od 26 bralnih značk, mentorjem, literarnim ustvaijalcem in izdajateljem dobrih knjig. Ob tej priložnosti so izdali posebno značko, ki jo bodo prejeli tisti značkarji, ki že vseskozi tekmujejo, dobiti pa je moč še ličen plakat oz. zloženko s podobami pesnikov in pisateljev, po katerih se na posameznih šolah imenuje tekmovanje za bralno značko. Prof. Jože Zupan: „Vse naše delo bo potekalo v prizadevanju, da bi dobra knjiga ostala last mladih ...” vanje. Nekoč je povabil med nas mentorje z območij, kjer se je bilo to gibanje že razraslo in utrdilo, da so nam povedali nekaj o svojih izkušnjah.” Tekmovanje za bralne značke je razširilo zanimanje za dobro domačo in tujo literaturo, prerodilo knjižnice in založniško dejavnost. Včasih so bili na policah po največ trije izvodi kakega dela, zato so se učenci težko zvrstili pri branju, tekmovanje pa se je zavleklo. Zdaj so na voljo najrazličnejše zbirke, ki jih založbe tudi ponatiskujeja Učenci laže pridejo do predpisane literature, ki v tekmovanju obsega poleg knjig pisatelja ali pesnika, po katerem se imenuje bralna značka, tudi druga mladinska dela iz domače in prevedene književnosti. Med obvezno čtivo so uvrščene tudi knjige s tematiko iz NOB, po katerih učenci sicer radi posegajo. „Za knjigo so veliko naredili tudi pisatelji,” pove prof. Zupan. »Pisatelji in pesniki so obiskali skoraj sleherno šolo v Sloveniji. Po srečanju z njimi so učenci segali tudi po tistih delih, ki niso bila predpisana s tekmovalnim programom. Tega bo moralo biti še več v usmerjenem izobraževanju. Skupaj z ZKOS naša Zveza razmišlja, kako bi popestrili dejavnost vseh javnih knjižnic, ne samo šolskih, kaj bi še ponudili tistim bralcem, ki vanje stalno zahajajo.” Pogled v prihodnost ni pesimističen. Vsaj kar zadeva tekmovanje za bralne značke in osvajanje bralne kulture pri mladih ne. V Zvezi bralnih značk Slovenije, organizaciji, ki ji odmerjajo čedalje uglednejše mesto tudi v družbi, so se odločili še veliko narediti za širjenje dobre knjige. Predsednik prof. Jože Zupan poudarja: „Vse naše delo bo potekalo v prizadevanju, da bi dobra knjiga ostala last mladih, pomenila trajno vrednoto. Mladinska knjiga pa bi naj dobila med vsemi knjigami mesto, kakršnega po vsej pravici zasluži že zavoljo svojega vpliva na mladi rod.” I. ZORAN Trgovska šola že pred 70 leti Prva trgovska šola v Brežicah je bila nemška V Brežicah so začeli prvič šolati bodoče trgovce pred kakimi sedmimi desetie(jL Sdo so ustanovili Nemci, zato je potekal pouk v nemškem jeziku. Otroci slovenskih staršev so se kasneje vpisovali na obrtno nadaljevalno šolo, osnovano pod okriljem združenja tamkajšnjih trgovcev. Po osvoboditvi so se mladi Brežičani učili trgovske stroke na ustrezni šoli v Novem mestu. Tako je bilo do leta 1958, ko je tedanji trboveljski okraj ustanovi v Brežicah vajensko šolo trgovinske stroke za učence iz Posavja in Zasavja. To leto so ukinili trgovsko šolo v Novem mestu, zato se je okoliš novoustanovljene brežiške šole povečal za celotno Dolenjsko. Kronika nadalje pravi, da so šolo v Brežicah zaradi povečanja dejavnosti preimenovali v šolski center. Slednji se je leta 1963 preseli v novo zgradbo ob Savi, leto kasneje pa mu je bil priključen internat. Po letu 1965 se je začela trgovina hitreje razvijati in se širiti, zato je morala temu slediti tudi šola. Vpis učencev je naglo naraščal: medtem ko je brežiško trgovsko šolo v šolskem letu 1965/66 obiskovalo le 74 učencev, jih je blo štiri leta kasneje na s šoli že 180. V minulem šolskem letu pa se je na njej šolalo že 278 bodočih trgovskih delavcev. Toliko učencev je mogla šola sprejeti le v novopridobljenih in za pouk usposobljenih prostorih. V zadnjem desetletju so šolo zajele najrazličnejše reorganizacije. Zdaj se imenuje šala za kadre v blagovnem prometu, izobražuje pa kandidate za poklic prodajalcev in trgovskih poslovodij. Na šoli pa potekajo še druge dejavnosti, med drugim sije moč ob delu pri dobiti poklic pomožnega prodajalca, blagovnega manipulanta in prodajalca. Trgovska šola ima 22 oddelkov in dvoizmenski pouk. Učenci iz oddaljenih krajev bivajo med šolanjem v domu. V šolskem letu 1980/81 bodo stanovali v novem domu učencev, ki ima 240 postelj. V sodobni stavbi bodo pogoji za življenje in dela zlasti za številne in raznovrstne aktivnosti, neprimerno boljši. DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI spored PETEK, 19. IX. Olabod 8.45 TV V SOLI: TV koledar, Morje pripoveduje, Ruščina, Kako preživeti -na pustem otoku, Skoljkin dan ■10.00 TV V SOLI: Angleščina, Namesto odmora, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Zadnjih minut 14,55 TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 LETI, LETI PIKAPOLONICA 17.40 DRUŽINA SMOLA 18.05 SREČANJE OKTETOV 80 18.35 OBZORNIK 18.45 SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE: ŽIVLJENJE NA SKALNI OBALI IN TRDNEM DNU 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 GLASBA IZ ATELJEJA, zabavnoglasbena oddaja 20.55 BLAKOVIH SEDEM 21,50 V ZNAMENJU 22.05 NOČNI KINO: PREKLETI Film, ki ga bomo gledali drevi, je 1962 posnel angleški režiser Joseph Loscy. Gre za pripoved o fantu, ki s pomočjo dekleta odkrije skupino otrok, zaprtih v čudni stavbi, kjer so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju. Glavne vloge igrajo Mac-donald Carey, Shirley A. Field, Oliver Reed in Waltcr Gotell. 16.55 lest — 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -17.45 Mali svet — 18.15 Namesto top liste — 18.45 Muppet shovv — 19.30 Dnevnik - 20.00 Družba in kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti - 21.45 Kratek film — 22.05 Minnie in Moskowitz (ameriški igrani film) SOBOTA, 20. IX. (D labod 8.15 POROČILA 8.20 VRTEC NA OBISKU: NASA GALERIJA 8.35 COLARGOL 8.50 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.20 PISANI SVET: KONCERT V ULICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE 9.50 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR 10.50 SLOVENSKA MESTA: PIRAN 11.35 in 15.35 POROČILA 15.40 NAS KRAJ: PREVORJE NA KOZJANSKEM 15.55 BORAC: ZAGREB, prenos nogometne tekme 17.45 TAKO SE ZAČNE LJUBEZEN, češki mladinski film 19.15 ZLATA PTICA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 PARIŠKE ZGODBE - M. Avme: MILOST 21.00 MUPPET SHOW (gostuje Leslev Uggams) 21.30 DEKLE, TAKO KOT DEŽ, ameriški film Na ogled bo film, ki gaje Robert Mulligan 1965 posnel po drami Hor- tona Foota. Dokaj psihoanalitično delo bo govorilo o ženi, ki se je odločila, da bo moža, pravkar izpuščenega iz zapora, spravila na pravo pot. Ji bo uspelo? Igrajo Steve McQueen, Lee Remick, Don Murray in drugi. 23.05 TV KAŽIPOT 23.25 POROČILA 17.45 Znanost - 18.30 Narodna asba - 19.30 Dnevnik - 20.00 ečer z mostarskim simfoničnim orkestrom - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Feljton - 21.40 Posnetek z evropskega prvenstva v tenisu - 22.10 Športna sobota NEDELJA, 21. IX. Olabod 8.25 POROČILA 8.30 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO:BENEŠKI FANTJE 9.00 VIKING VIKI 9.25 JAZON IZ VESOLJA 9.50 ZGODOVINA POMORSTVA 10.40 VRNITEV ODPISANIH 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 13.35 in 15.35 POROČILA 15.40 POT NA VZHOD, potopisna oddaja 16.05 Športni dan 16.25 Športna poročila 16.30 KRIŽARJI, poljski film Vsebinske zasnove tega filma ne kaže povzemati, saj je istonaslovni roman Henryka Sienkiewicza, po katerem so ta film posneli pred dvema desetletjema, znan tako rekoč vsem. Spektakel je zrežiral Aleksander Ford, igrajo pa Andrzej Szalowski, Grazyna Stanizszewska, Mieczyslaw Kalenik, Aleksander Fo-giel in drugi. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 R. Marinkovič: KIKLOP 21.20 JE REŠITEV V OVCAH? , dokumentarna oddaja 22.05 POROČILA 22.10 Športni pregled 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Igrani film PONEDELJEK, 22. IX. Olabod 8.45 TV V SOLI: TV koledar, Koš fio koš, Kultura govora in branja, vo Vojnovič 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba 14.55 TV V SOLI, ponovitev 16.15 KMETIJSKA ODDAJA 17.15 POROČILA 17.20 MINI GODCI V GLASBENI DEŽELI 17.35 DELAJ Z GLAVO 18.00 ZNANA - NEZNANA JUGOSLAVIJA 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Lubardič: STUDENEC Mladima zakoncema se rodi potomec, v nazadnjaškem patriarhalnem okolju začnejo ženo obrekovati, mož zdvomi v njeni zvestobi, težki položaj žene hoče omiliti tašča, ki obupanki svetuje, naj obišče zdravnika. Vse pa na glavo obme nepričakovana novica. Vsebinsko tako zastavljeno dramo Jovana Lubardiča je za sarajevsko televizijo priredil režiser Muhamed Mehmedovič, v glav- nih vlogah pa nastopajo Nada Dju-revska, Zivomir Ličanin, Dana Kur-balija in Tah ir Nikšič. 21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.45 V ZNAMENJU 22.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: SIRJENJE NA OVČJI PLANINI 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Slonček Mamfi - 18.00 Bajke daljnih ljudstev - 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik -20.00 Znanost in mi — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Cesare Biro-tteau TOREK, 23. IX. Olabod 9.00 TV V SOLI: TV koledar, Kakšna dežela je Jugoslavija, Pošta, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Naravoslovje, Risanka, Književnost in jezik, Glasbeni pouk 15.00 TV V SOLI: Kakšna dežela je Jugoslavija, Rudjer Boškovič, Učenci in samoupravljanje 17.10 POROČILA 17.15 COLARGOL 17.30 KAKO RDEČE ROŽE CVETO, glasbena oddaja 18.00 POLETAVCEK 18.30 OBZORNIK 18.40 CAS, KI ŽIVI: SLOVENSKI POMORŠČAKI V BOJU ZA OSVOBODITEV 10. septembra 1943 je bila ustanovljena narodnoosvobodilna vojna mornarica Jugoslavije, leto dni pozneje pa se je po nalogu vrhovnega komandanta Tita že pripravljala tudi slovenska vojna mornarica, da bi osvobodila Slovensko primorje in Trst To je številnim slovenskim mornarjem, zbranim v odredu mornariške pehote pri 9. korpusu, uspelo maja 1945. Obdaja bo govorila o nastanku in akcijah slovenske vojne mornarice. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 ZGODBI IZ NANIZANKE AMERIŠKE NOVELE 22.05 V ZNAMENJU 22.20 IZ BALETNEGA ARHIVA TV LJUBLJANA 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.40 Pionirski TV studio — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Družina in družba - 21.55 Poezija ________ SREDA, 24. IX. Olabod 9.20 TV V SOLI: TV koledar, Spominjamo se Ive Marinkoviča 10.00 TV V SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.25 POROČILA 17.30 O ČUDOVITEM POVODCU, 2. del 17.45 VELIKE RAZSTAVE 18.10 NA OBISKU..., glasbena oddaja 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: TA MRAČNI PREDMET POŽELENJA Bogat starejši možak se zaljubi v mlado Španko, ponuja ji vse, toda dekle ostaja hladno, čeprav mu včasih nakloni nekaj zlagane nežnosti. Tak odnos pripelje oba do skrajno nemogočih stani, Ta svoj film je znameniti Luis Bunuel pred dvema letoma posnel po romanu Pierra Louysa Žena in lutka, igrajo pa Fer- nando Rey, Angela Medina, Caroie Bouauet, Maria Asaurino in drugi. 21.40 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.45 V ZNAMENJU 22.00 625 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik — 17.45 Sezamova ulica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Amaterski studio - 19.30 Dnevnik — 20.00 Posnetek predstave z Bitola - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.35 Pot na vzhod - 22.05 Glasbena oddaja ČETRTEK, 25. IX. Olabod 9.00 TV V SOLI: TV koledar, Mesto, v katerem živim, Začetki matematike, Živi svet in fizika 10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja 15.05 TV V SOLI: Mesto, v kate rem živim Rudjer Boškovič, Učenci in samoupravljanje 17.00 POROČILA 17.05 ZGODOVINA POMORSTVA 18.00 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 18.30 OBZORNIK 19.40 ZANIMA ME 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 TRETJA RAZSEŽNOST V prvem prispevku oddaje bo dr. Matjaž Kmecl skušal pojasniti, zakaj pesniki in pisatelji iz nerazvitih dežel tako poredko dobijo Nobelovo nagrado za književnost. O piratstvu in izkoriščanju morskem bocastva bo govoril dr. Borut Boh te. /aključ- pnspevek pa bo posvečen člo-Ski plati iranske revolucije. Sode- m veški loval feo tudi Vladimir Dedijer. Posamezne prispevke bo s pesmimi neuvrščenih držav povezoval Slovenski oktet 21.35 ODPRTO ZA USTVAR-JLANOST 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik — 17.45 Tri zgodbe — 18.15 Znanost - 18.45 Kabaret — 19.30 Dnevnik - 20.00 Kino oko — 23.00 Včeraj, danes, ju tri POTA l\ sm? RAZGRAJAL, SE PRETEPAL IN GROZIL - Novomeški miličniki so v petek zvečer pridržali do iztre-znitve 21-letnega Borisa Šabiča iz Šmihela. Boris je razgrajal v gostilni Bučar, za nameček pa seje pretepal in pričel tudi groziti. »Kadri” imajo prednost Sodišče zavrnilo predlog Smerketove, da Donit neupravičeno drži dvoje praznih stanovanj POSTAVI U SO GA PRED VRATA - To 28-letnemu Marku Hudo-vorcu iz Stranske vasi očitno ni bilo všeč, kajti zaradi vinjenosti in prepirov z gosti so ga slednji v gostilni na Ruperč vrhu postavili pred vrata. Pričel se je pretepati, tako da so morali posredovati se miličniki. KDO POTREBUJE AKUMULATOR? - V četrtek je prišel na novomeško postajo milice Semso Djedovič, voznik pri Tuzlatranspor-tu. Tovornjak je čez noč stal v Kettejevem drevoredu, Djedovič pa je zjutraj ugotovil, da mu je nekdo odmontiral in odnesel akumulator, vreden 2.700 din. TUDI ZONTA BREZ KOLESA - Ze v prejšnji številki smo poročali o krajah koles z motorjem, ki jih miličniki raje označijo kar z odvzemi. Konec koncev skoraj sleherno vozilo slej ko prej najde svojega pravega lastnika. Tako je bilo tudi s Silvom Zonto, ki je po dveh dneh iskanja ponovno dobil svoje kolo z motorjem. Med vožnjo sedel kar na blatniku Z denarno kaznijo je novomeško sodišče kaznovalo Viktorja Dolarja iz Gornjega Maharovca, ker je 15. junija letos vzel na traktor tudi 28-letnega Slavka Bašlja iz Gornjega Maharovca navzlic temu, da na vozilu ni imel posebnega sedeža, kot to določa predpis, pač pa je vinjenega sopotnika posadil kar na desni zadnji blatnik traktorja. Ko je Dolar med vožnjo zavil s ceste na vaško' pot, je Bašelj padel in obležal nezavesten. Na srečo njegove poškodbe niso bOe hude. Ob dejstvu, da nesreče s traktorji, tudi najtežje, vse hitreje naraščajo in da je med vzroki najpogosteje malomarnost, je' vsekakor potrebno vsak tovrstni primer kaznovati strožje, kot bi ga ričet. Branka Smeike iz Hrastja pri Mimi peči je na novomeško sodišče združenega dela vložila predlog, naj senat odločitev Donita — tozd Tesnila Trebnje, s katero je bila Smeiketovi zavrnjena prošnja za dodelitev stanovanja, zavme. Še posebej, tako trdi Smrketova, ker delovna organizacija zadržuje dvoje praznih stanovanj. Smerketova je ogorčena nad ravnanjem Donita, češ da nima posluha za delavce, saj zadržuje t. i. kadrovska stanovanja, medtem ko sama prebiva v nemogočih pogojih. In namesto, da bi ji dodelili prosto stanovanje, je prejela odgovor, da za to ne izpolnjuje pogojev in da bo upoštevana šele pri naslednji delitvi stanovanj. TOVORNJAK JE ZAGOREL Na magistrali pri Ponikvah je prejšnji torek prišlo do požara na tovornjaku tovarne „Sana” iz Bosanskega Novega. Voznik Milenko Svilar je zavohal smrad in vozilo ustavil na bližnjem parkirišču. Ko je odprl pokrov nad motorjem, je iz njega bruhnil ogenj in se nato razširil še v kabino. Vozniki, ki so peljali mimo, so skušali Svilarju pomagati pri gašenju požara, vendar brez uspeha. To je uspelo šele poklicnim gasilcem iz Novega mesta, tako da je nastalo za 60.000 din škode. Vse kaže, da je do ognja prišlo zaradi pregretja motorja. Suhi vrh: jelka ubila gozdarja Huda delovna nesreča med žaganjem dreves V petek dopoldne je prišlo pri podiranju dreves na Suhem vrhu pri Crmošnjicah do hude delovne nezgode, pri kateri se je smrtno ponesrečil 45-letni delavec GG Novo mesto, tozd Gozdarstvo iz Crmošnjic, Lovro Bubnič. Skupina treh delavcev, med njimi je bil tudi Bubnič, je v petek dopoldne podirala smreke. Podžagali so drevo, ki pa ni padlo, marveč je obviselo na sosednjem drevesu, zato so sklenili podžagati še to. Pri tem pa je prvo padlo tako nesrečno, da je vrh zadel Bubniča, ki je zaradi hudih zadobljenih ran po glavi in prsih na kraju nesreče umrl. VEČ UR BREZ ZVEZE Z LJUBLJANO Prejšnjo sredo je Novo mesto že ob zgodnjih jutranjih urah ostalo brez telefonskih in teleprinterskih KAMEN SPOTIKE - most (na posnetku) med Orehovico in Cerovim logom je že dalj časa kamen spotike. Prometni znaki jasno prepovedujejo promet na mostu, vendar se tega nihče ne drži. Ali bo šele huda nesreča pripomoga k temu, da bodo odgovorni most tudi popravili? (Foto: Polde Miklič) zvez z Ljubljano. Delavci PTT so se kmalu polotili iskanja napake in končno našli pretrgan kabel pri Medvedjeku. Pokazalo se je, da se ie tam utrgal 10 metrov široki zemeljski plaz in kabel pretrgal. Okvaro so še isti dan odstranili in okoli 13. ure je Novo mesto spet dobilo zveza S KOLOM PRETEPAL ŽENO Miličniki iz Dolenjskih Toplic so v četrtek popoldne pridržali do iztreznitve 5(Metnega Janeza Kaplarja iz Uršnih sel. Precej vinjeni kaplar je s kolom tako pretepel svojo ženo, da so io morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Namesto sodnika za prekrške bo imel tokrat besedo javni tožilec. PRI POŠTI ZAPRLA POT -Prejšnji torek popoldne je Marta Baša iz Žužemberka pripeljala osebni avtomobil v križišče pn posti v Žužemberku in zavijala na levo. Zaprla je pot osebnemu avtomobilu Ljubljančana Ivana Muma, ki je takrat pripeljal nasproti. Pri trčenju je nastalo za 45.000 din škode. SONCE GA JE ZASLEPILO - V petek popoldne se je 25-letni Novo-meščan Bine Bajc neljal z osebnim avtomobilom in Šentjerneja proti Novemu mestu, pri odcepu za Otočec pa ga je med vožnjo zaslepilo sonce. Bajc je zavil na rob ceste in zdrknil • čez jarek v grmovje ter se Eeljali na zdravljenje v novomeško olnišnico, praske in odrgnine pa je dobil tudi 24-lctni '•opotnik Samiz iz Bosanske Dubice. Materialne škode je bilo za 60.000 din. Nasprotno pa so pri Donitu na opravljeni obravnavi vztrajali, da Smerketova nima prav. Podjetje ima velik primanjkljaj strokovnih delavcev in da je zato na osnovi razpis® natečaja za pridobitev nepovratni« sredstev in kredita za reševanje stanovanjskih zadev „kadrov v manj razvitih občinah dobila od Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije odobrena sredstva kot udeležbo pn nakupu kadrovskih stanovanj, f1 prav zaradi tega je delovna zacija dolžna upoštevati pravilnik pogojih in merilih za odobravanj posojil namensko združenih sre stev, ki pravi, da se smejo stanovanja, kupljena z udeležbo nih sredstev”, dodeliti le delavcetn. ki imajo najmanj srednjo izobraz • Konec koncev pa je iz Donita pri tudi obvestilo, da omenjeni Pr® stanovanji po sklepu delavskega ta čakata na vodjo komercialne be in delavca v razvojnem °d j Ze iz enostavnega razloga, da P® Smerketova nima zahtevane brazbe za dodelitev stanovanja, r privedel senat sodišča do odloči • da njen zahtevek zavme. DEKLICA NENADOMA ČEZ CESTO ' Minulo sredo popoldne ** ^ Marjan Radešček z Rateža P“J (j osebnim avtom od Rateža Pr Gabrju. V Malih Brusnica«^ pripeljal do avtomobila, kije cesti. Ko je privozil do njega, je®^ vozila nenadoma stekla čez c 74etna Betka Turk z Ratc^| kletce je avtomobil zadel in z-,0 tla. Odpeljali so jo v novom« bolnišnico. LJUBEZNIVOST STAl> 4.000 DIN V soboto popoldne je Ljubija^ na Franca K. zanesla pot v na*"^ Romov na Otočcu. Pogovarja1 seJ; z ženskami in jim delil cigarete, j* vsakdanjo ljubeznivost obisko'^ pa je s pridom izkoristila en* Romkinj in mu iz žepa suM zmaknila 4.000 din. Dejanja J osumljena Z. K., za kar bo mo1" pred sodnike. MAHAL Z NOŽEM Črnomaljski miličniki so v soboto pridržati do iztiezn* 224etnega Ljuba Stošiča iz No^g, mesta in 23-letnega Dragana ča iz Črnomlja. Stošič je že prišel v črnomaljski disco klub^a pričel prepirati z gosti, ko pa^ t hoteli izgnati, je pričel še m* ,*(• nožem. Miličniki so ga peljali, da se ohladi. Kaže pa. # ni bilo všeč Pateriču, saj je s^jti šel na postajo milice in pričel miličnikom, tako da so m0* njega obdržati na treznjenju. PREHITRO, S SLAlgf ZAVORAMI IN BRfc* VOZNIŠKEGA 214etni Janez Lukše * jl< vrha, se je v nedeljo zvečef Vr jjo-osebnim avtom od doma VLOMILEC OBIS!^ PRIKOLICO ustavil šele na cesti, ki vodi na Otočec. Voznik je pri tem padel iz vozila, vendar je na srečo dobil le nekaj prask in odrgnin, škode pa je bilo za 30.000 din. SPREGLEDAL TOVORNJAK -39-letni Ibrahim Delanovič iz Vel. Kladuše je v soboto med vožnjo po magistralki pri Zalokah spregledal tovornjak, ki ga jo nasproti pripeljal Zivorad Stanič iz Čačka. Pri trčenju je bil Delanovič ranjen in so ga pd- k ie p V noči na minuli tor^n[ne§^ vlomljeno v prikolico n° jbi^j Zavoda za planiranje na P od0*., Medvedjeku. Vlomile® j ytd ključavnico na vratin „jnski f a prikolice 50-metrski kovu**1 ^ in samokolnico, tako oškodoval za 500 din. NAŠLI POVOŽEN^0 KONJA jP, v torck 2! + f vemu mestu. V zaselku ®la ^ »1» vozil s kratkimi lučmi. t3^el&e cesto prečkala 69-letna Jože gorčič in Anton Brajc, ob8 «* '•« ka. Lukše, ki je takrat hitro, zraven pa še s pok'' ^ zavorami, ni mogel časno ustaviti, zato je Grego ^ jo zbil po tleh, sam pa metrov naprej na njrvo. p^^gotc vi so v novomeški bolnici vili hude poškodbe, me , 1^*0^ miličniki ugotovili, daje L kar brez vozniškega d°v0'J® ya it>* avtomobilu potekla iepiUi kaj. magistralni povoženega ličniki so poškodovan ugc poškodovan pa Je nogah. Za poginulo in^jo li veterinarji. čigav^ prišlo do nesreče n S13''' bil P° V r™ LENJSKI LIST V soboto beg z dna lestvice? Novomeščanke tudi po drugem kotu brez drugoligaške točke — Zmaga Ribničanov v slovenskem derbiju — Poln izkupiček tudi Kočevkam in Šentjernejčankam Tudi 2. kolo prvenstva v II. zvezni rokometni ligi med ženskami ni prineslo edini dolenjski predstavnici, vrsti Novega mesta, prvih točk. Sicer pa teh tudi niso načrtovali, saj so dekleta gostovale v Železnikih pri ekipi Alplesa. Bolje se je odrezal Inles, ki je konkurenci drugoligaških moških ekip po pričakovanju odpravil Jadrav Timav in tako dosegel prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Velko " republiške ligašice, Se čevke, saj so oboje zabeležile prepričljivi zmagi. uspeha pa so imele tudi republiške ligašice, Šentjemejčanke in Ko- nIiRlN92u NAVDUŠILI V ŠENTJERNEJU - Šentjemejski hi-Pjjrom je v nedeljo ponovno oživel, saj so bili delavci domačega . a za vzrejo konj organizatorji velike konjeniške prireditve, kije stezo privabila, blizu 4.000 ^edalcev. (Foto: Bojan Budja) Upena nova rekorderka Rekord šentjernejskega hipodroma je poslej 1:23,0 Kar 4.000 obiskovalcev — Pohvale organizatorju Kar blizu 4.000 obiskovalcev v lntW° °^>'s^a^° hipodrom Šentjerneju, saj so bili doma-^ganizatoiji velike konje-r^e Prireditve, med drugim ._T dveh dirk, Id sta šteli za avno prvenstvo. ^ve sta vzbudili med Bil« največ zanimanja. Re sda ni o na Startu prijavljenih konj iz niT-i rePu*3Uk, vendar tekma zato Slav ' sJ.Pfav nič manj razburljiva.. ^ škofi Pot^ vaJetm' Ange- ki je dosegla tudi fcuT" !“P°dr( ^som 1 ;2 3,0 aroma s nov kilometrskim prejela kristalno v*°> W ji jo je izročil predsednik Si? ^ke zveze Slovenije Drago 0rmak- Nasploh pa velja, da je bila rganizacija nedeljske prireditve, na je bilo na sporedu 8 dirk, zorna, za kar gredo pohvale organi-86 "tjernejskemu klubu za zullati: 1. dirka „Iskra” -®0vPrežna vožnja za 2-letne kasače p* .Progi, dolgi 1.400 metrov: 1. fui? (Darko Werbolle), 2. Lari ^~*ko Galunder), 3. Izidora (Ja nez 3 dirka ..Triglav” - avtostart za do 12-letne kasače na progi, dolgi 1.800 metrov: 1. Fis Lord (Janko Slavič), 2. Eli (Ja nez Pogačar), 3. Dik Deaner (Alojz Pogačnik). 3. dirka ,,SOB Krško” - časovni handicap za 3 do 12-letne kasače na 1.800 metrov dolgi progi: 1. Ta H (Matevž Krušič). 2. Roksi (Jagotič), 3. Polis (Vlado Žnidaršič). 4. dirka „SGP Pionir” - enovprežna dirka v dveh tekih za 3 do 12-letne kasače na 1.600 metrov dolgi progi za državno prvenstvo: 1. Le pena (Angela Škofič), 2. Dimitrija (Ma rko Slavič), 3. Disa (Marko Slavič mL 5. dirka „ La bod” - enovprežna dirka za domače toplokrvne konje na progi 1.800 metrov: 1. Abri II (Ivan Košak), 2. Ronson (Slavko Franko), 3. Danica (Ma rtin Kocjan). 6. dirka - časovni handicap za 3 do 5-letne kasače na 2.000 metrov dolgi prod: 1. Modeta (Janko Se pe-tavc), 2. Dukat (Matevž Krušič), 3. Forda (Jurij Sos). 7. dirka - II. tek za državno prvenstvo: 1. Lepena (Angela Škofič), 2. Disa (Marko Slavič), 3. Duk (Boris Dolinar). 8. dirka „Krka” - dvovprežni handicap za 3 do 12-letne kasače na 2.000 metrov dolgi progi: 1. Pik Deaner - Duk (Alojz Potočnik), 2. Elikrispa (Konrad Hojs), 3. Roksi-Litos (Cilenšek). ALPLES - NOVO MESTO 20: 15(10:9) V srečanju slovenskih ekip II. zvezne lige so se Novomeščanke dobro upirale vrsti Alpl sa. Priznati je treba, da so domačinke v srečanju nastopile oslabljene, zmago pa so dosegle šele v zadnjih minutah po zaslugi sester Lušina. Po dokaj nesrečnem porazu v prvem kolu so Novomeščanke tudi tokrat zadovoljile z igro, vendar je to kaj slaba uteha za rezultatsko slab start v novo prvenstvo. Novo mesto: J. Štrukelj, Grgič, 3, D. Štrukelj , Uičin 1, Sitar 1, Godler, Bon 2, Ovniček, Mršnik 3, Udovč. Po 2. kolu so Novomeščanke še brez osvojene točke na repu lestvice, vendar imajo že v naslednjem kolu priložnost za prvo zmago. Igrajo namreč doma proti vrsti Slavonije Dl. INLES - JADRAV TIMAV 20 : 15 (10 : 9) Popolnoma enak izid kot v srečanju Novomeščank, vendar tokrat v prid Ribničanov, ki pa so imeli z igralci Timava veliko dela. Igro PRISTRANSKA SODNIKA Sevniški rokometaši so v zadnjem' kolu II. slovenske lige-vzhod gostovali na Ravnah. Vse je kazalo, da bodo proti Fužinarju zanesljivo zmagali, saj so do 45. minute vodili z dvema do tremi zadetki Tedaj st& stopila na ..sceno” mariborska sodnika Ogner in SalecL Dovolila sta grobo igro domačinov, goste pa večkrat oškodovala za 7-metrovke. Sevničani so izgubili voljo, za na-: meček pa se je še poškodoval najboljši mož Novšak. Fužinar je tako dobil tekmo z 32:22. V prihodnjem kolu se bosta v posavskem derbiju v Krškem pomerili moštvi Sevnice in Krškega. P.P. dveh, sicer dokaj enakovrednih ekip je odlikovala precejšnja grobost in rezultatska negotovost. Izid je bil vseskozi tesen, v začetku pa so gostje celo povedli s 3 : 1. Do konca prvega dela so igro prevzeli v svoje roke domačini in nrvi polčas odločili v svojo korist Se zanimiveje pa je bilo v nadaljevanju, saj je bil rezultat vse do 50. minute izenačen, nato pa so domačini prevzeli pobudo in zasluženo zmagali. Inles: Gelze, Križman 1, D. Ilc 1, Strnad 1, Fajdiga, Žuk, Karpov 2, Troha, T. Ambrožič 4, Mate 6, Putre 5, Kljun. Ribničani so s to zmago prišli na 4. mesto na lestvici, že v naslednjem kolu pa jih čaka težko gostovanje pri ekipi Borca. PRVE TOČKE TUDI ŠENTJERNEJU Šentjernej - eta 17 : 11 (11 : 8) - Tekma sicer maloštevilnih gledalcev na igrišču OŠ v Orehovici ni navdušila, vendar je najpomembnejše to, da so domačinke zabeležile prvo zmago po dveh zapo- Sed n ih porazih. Čeprav zmaga entjemejčank nikoli m bila ogrožena, so morale vendarle vložiti precej truda, da so zlomile odpor borbenih -gostij. Najboljši igralki sta bili vratarki. Šentjernej: Judež, Zalokar, Škoda 1, J. Kovačič, Gorišek 1, Kastelic 2, Foršek 1, Radešček, Čeme 9, M. Kovačič 2, Zagorc 1, J. Rešetič. SLOVAN - ITAS KOČEVJE 21 : 27 (8 : 10) - Nekolikanj nepričakovano so Kočevke slavile v Ljubljani, čeprav je po prikazani igri njihova zmaga povsem zaslužena. Domačinke so vse preveč grešile v obrambi, kar so gostje s pridom izkoristile in si že v prvem delu nabrale dva zadetka prednosti, svojo boljšo igro pa so v nadaljevanju še kronale z visoko zmago. Derbi odločile zadnje minute Razburljivo srečanje v Novem mestu med nog otaši Elana in Bele krajine — V zadnjih minutah dva zadetka — Kočevci še brez točke — Prvi zadetek na prvenstvu j dramatičnosti je nedeljski dolenjski nogometni derbi v zabrni skupini slovenske območne nogometne lige zasenčil vsedo-jjfanje. Delitev točk je verjetno še najpravičnejša, čeprav so gostje jiin ^to Pred koncem povedli in slavili tudi končno zmago. Veselje U Je zagrenil v zadnjih sekundah srečanja Perhaj. Nasprotno pa jun"0* še naprej ostajajo brez osvojene točke. V edino tolažbo le dejstvo, da so po štirih odigranih kolih vendarle ' prvi zadetek na prvenstvu. EUN - BELA KRAJINA D 3 : 3 (2 = 2) Ptilt3,erMsH' nogometni derbi je po 8,11 igri, se bolj pa po številu »Prekratki” za Jjgset kegljev ^ani domačini kegljaške-^ mu četveroboju *£■ V* Južne Tirolske in Bavarr-i moških so slavili skami ’ Itle<^tem ko je med žen-najboljše pripadel se je v moški kon-?!ovenije in (Rter ^ med ekiPa«na P°, nastem., -) .'^ 6’ s*ednj‘ Pa so li14 kecHi d ‘gralcev povedli kar f^alu, f‘J: .Pobrat pa je nastopil KJfiovairi ^ P° nastopu petega ioTe,dla S1°ven^a s **adnjem vendar jim te !KDrugače io lSPU n- '“P®10 obdrža-vrsta vini1/11 Ukletih, saj je wiSltuPnem ^f,a i?mala vso ‘ekmo. ^bc tevku so Slovenci na- J?dstvo Dren n"U porazu obdržali lanice s Snu®?varci> medtem ko so v skunn nastopom prvo Udae. KuPnem seštevku le še po- t?95?U2.tasi: člani: !• Bavarska 3- Tf^ka 23sk Siov®nija 2381, 2. MeSka 2l07’ naj 2327* 4-sta najboljša lji^jeiFrajzmintS«dstavnika s‘°- m Marinšek (933) P°drtimi keg- zadetkov in dramatičnosti navdušil maloštevilne gledalce, ki so se zbrali na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu. Ko je po prvih 30 minutah srečanja že vse kazalo, da bodo gostje dosegir prepričljivo zmago, saj so s Čurkovima zadetkoma v 18. in 22. minuti povedli z 2 : 0, so Novomeščani bolje zaigrali. Najprej so preko Bradača v 32. minuti iz 11-metrovke znižali rezultat, le 5 minut kasneje pa je Perhaj izenačil. S tem rezultatom sta ekipi odšli na odmor. Prava drama pa se jr začela minuto pred koncem srečanja pri rezultatu 2 : 2. Ljubljanski sodnik Djordjevič je namreč takrat dosodil enajstmetrovko za goste, ki jo je Weiss tudi realiziral, vendar veselje gostov ni bflo daljše od nekaj sekund. Tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom je Perhaj dosegel še svoj drugi zadetek na tekmi in tako postavil končni rezultat, ki najbolj ustreza razvoju dogodkov na igrišču. LITIJA - KOČEVJE 2 : 1 (1 : 0) Kočevcem tudi proti razmeroma slabi enajsterici Litije ni uspelo doseči kaj več od častnega poraza, medtem ko je bila domačinom to prva zmaga na prvenstvu. Gostje so tokrat borbeno zaigrali in imeli po vodstvu domačinov v 3. minuti vrsto priložnosti za izenačenje, vendar jim je to uspelo šele v 60. minuti preko Dobriča. Ko je že vse kazalo, da bodo Kočevci vendarle uspeli, so domači 12 minut pred koncem srečanja dosegli zmagoviti zadetek. Kočevje: Salika, Marčetič, Rajšel, Dobrič. Klarič, Kozič, Kovač, Muren, Kuzma (Abramovič), Začič (Peterlin), Gyoerek. Po odigranem 4. kolu vodi Primorje z 8 točkami, Elan je 4. s štirimi točkami, kolikor jih ima tudi Bela krajina na 5. mestu. V naslednjem kolu igrajo: Kočer e - Stol, Bela krajina - Litija in Elan: Pugelj, Petretič, I. Avbai, Pavlin, Vujičič, Gajič, Primc, Perhaj, Janežič (I. Avbar), Venta (Gabrič), Bradač. Bela krajina: Milič, Kapš, Simčič, Zupančič, Djokič, Petrovčič, Curk, Zimerman, Modrinjak, Curk II, Weiss, Domig. ISKRA OLIMPIJA -NOVO MESTO 63:65 (18:38) Poročilo iz Ljubljane je sila krat- ko. Piavi, da so Novomeščanke pre-» igale zapisnikarsko mizo, sodnika povrhu še ekipo Ljubljančank. Novo mesto: Avguštin 18, Bilo- in i TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE ni- Partizan Novo mesto žira redno telovadbo pred S otrok vsako sredo od 16. ure v gimnazijski telovadnici. Vabljeni! abor Jadrav - Elan. brk 6, Bunc 18, Žura 6, Kure 15, Tomšič Z POGUMNI ZMAJARJI V nedeljo je bilo v Se vnici 2. republiško prvenstvo zmajarjev. Za tekmovanje, ki bi se moralo pričeti že v soboto, se je prijavilo rekordno število zmajarjev - kar 50, iz vseh še stih slovenskih klubov. Neugodno vetrovno vreme je odgnalo le 4 prijavljence, večina pa Je vztrajala. Da bi bilo prvenstvo regularno, so<» morali izvesti tri serije poletov, organizatorji - krški Krila klub - pa so načrtovali celo 4 serije. V nedeljo ob 10.40 so prvi zmajarji poleteli zares, in sicer a bližine Tončkovega doma na Lisci proti Kompolju. Me d gosamezniki je bil najboljši Peter oklič (Let, Škofja Loka) s 4186 točkami, drugi Miran Simerl (De Ita, Ljubljana) 3971 točk in tretji Tine Kos (Let) 3912 točk. Ekipno je zmarala Delta s 17.684 točkami, drugi so bili zmajarji Leta (15.942) in tretji Posoški aeroklub (14.476). Krčani so bili s 13.478 točkami 4. P. P. PONOVNO ZENSKI RALLY V počastitev novomeškega občinskega praznika pripravlja AMD Novo mesto avtorally za voznice. Tekmovanje bo v nedeljo, 5. oktobra. Pričetek ob 9. uri pred tovarno zdravil Krka. Nastop bo obsegal spretnostno vožnjo, izpit iz časovne točnosti in izpolnjevanje drugih nalog na 30 km dolgi progi. Vse informacije dobite v pisarni AMD Novo mesto. ZAKAJ TAKO? - Motorizirani obiskovalci nedeljskega oglarskega piknika na novomeški Loki so po navodilih' orjjpnizatotja parkirali svoja vozila kar na športnem stadionu, kamor gotovo ne sodijo. Če je upravljsuec že »odpisal” stadion, ki je v času šole vedno oln mladine, naj bi dal vsaj Mu bila razen igrišča žrtev parkira- S nja tudi žična ograja. (Foto: Pavlin) Kočevje: N. Oražem, Vilicer, Mi-lešič 3, Oven 4, Novak 2, S. Jerič 9, M. Jerič 6, Turk 2, B. Oražem 1, Stefan išin. Po odigranem tretjem kolu so Kočevke na dobrem petem mestu s štirimi točkami, medtem ko so šentjemejčanke z 2 točkama osme. V 4. kolu igrajo: Itas Kočevje -Izola in Burja - Šentjernej. V PLAVANJU IMV Pred dnevi je bilo v Dolenjskih Toplicah v okviru delavskih športnih ir občine Novo mesto, tekmovale v plavanju. Udeležba je bila dobra, saj je svoje znanje v bazenu pomerilo blizu it o nastopajočih-Med moškimi je v skupnem seštevku slavila novomeška IMV z 279 točkami, pred UJV Novo mesto 262 in. Novolesom 256. Pri ženskah je slavila vrsta Novo lesa s 126 točkami pred Iskro 115 in Krko 112. POVEDEL PAR JARC - HRASTAR Na kegljišču Loka se je te dni pričelo dolenjsko kegljaško prven- ■ Odbojka: Pionir v finalu prvenstva SRS V soboto bo v Novem mestu odločilna tekma z ravenskim Fužinarjem Resne skupne priprave na Bledu ter enomesečna trda, skoraj vsakodnevna vadba pod vodstvom novega treneija, nekdanjega državnega reprezentanta, profesionalca v Italiji in priznanega odbojkarskega strokov-njaka Vladimira Jankoviča iz Zagreba že kaže prve sadove. Z zanesljivo, hitro, kombinatorno in moderno igro je moštvo Pionirja v četrtek pred približno sto navdušenimi gledalci brez večjih težav ugnalo anhovski Salonit, ki je v zadnji sezoni zmagal v slovenski ligi in se znova uvrstil v drugo zvezno ligo. K zasluženi zmagi s 3 : 1 (8, 6, - 13, 11) so prispevali vsi igralci, zlasti pa se je spet izkazal z inteligentno igro in ukanami državni mladinski reprezentant Bojan Brul ec iz Žužemberka. S to zmago se je Pionir uvrstil v finale tekmovanja za slovensko pokalno prvenstvo v odbojki. V odločilni tekmi za prvaka se bo pomeril v soboto, 20. septem bra, ob 19.30 v športni dvorani v Novem mestu z moštvom Fuži-narja z Raven, ki je v polfinalni tekmi presenetljivo „sprašilo" zveznega prvoligaša, maribor-St ■ • M. L. skega Stavbarja. stvo za moške pare. Po startu sta povedla Novomeščana Jarc in Hrastar s 1.698 podrtimi keglji, sledita Trebanjca Goleš - Lavnč (1.662), itd. V drugo kolo se je uvrstilo osem najboljših sdvojic, tekmovanje pa bo v soboto na kegljišču doma JLA. N. G. PRVI KOLESARSKI MARATON Veteranska sekcija kolesarskega društva ,,Novoteks’ prireja v nedeljo. 21. septembra, kolesarski maraton „Po partizanski magistrali”. Udeležence ob vodila pot iz Novega mesta preko Vahte v Belo krajino do Črnomlja, nato pa po slovenski Avnojski poti ob partizanskem Rogu do Dolenjskih Toplic nazaj v Novo mesto. Start bo ob vsakem vremenu v nedeljo ob 8. uri zjutraj z Glavnega trga, kjer bo tudi cilj. Startnina za udeležbo na maratonu je 100 dinarjev in se plača ob dvigu kontrolnega kartona. Vsak udeleženec bo prejel po prevoženi 95 km poti spominsko_______________________________ kolajna Z motorjem med gledalce Nesreča na nedeljski motokros prireditvi v Brezju — Tekmovalec in 4 gledalci v bolnišnici — Prepričljiva Avbljeva zmaga Organizatoiji dirke za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 250 ccm in republiške dirke v kategoriji do 125 ccm, ki je bila v nedeljo na progi v Brezju pri Črmošnjicah, so imeli navzlic obilici vloženega truda tudi veliko smole. Zaradi nediscipliniranosti gledalcev je namreč po startu dirke v kategoriji do 250 ccm prišlo do hude nesreče. Takoj po startu sta dva od tekmovalcev trčila, Ljubljančana, 27-let-nega Dušana Novaka, pa je pri tem nesrečno vrglo čez vrv med gledalce. Pri tem so se poškodovali motorist uč od vhodnih vrat, da ne b& ODPRT ŠAHOVSKI TURNIR Novomeški ša hovski klub razpisuje za 27. september s pričetkom ob 9. uri rekreacijski šahovski turnir v prostorih SD. Pravico igranja na njem imajo vsi šahisti, la žive v novomeški občini, ne glede na kategorijo ali članstvo. Organizator pripravlja šest lepih nagrad. Madžari bili razred zase Uspeh naših speedwayistov na dirkah v Ljubljani in Krškem za „Pokal štirih narodov — Boljši celo od Zah. Nemcev in Italijanov Krški prireditelji so z nedeljsko organizacijo mednarodne prireditve v speedwayu za .Jokal štirih narodov” znova pokazali, da laskave ocene ob organi-zaciji junijskega svetovnega prvenstva niso bile odveč. Škoda le, da Stadion Matije Gubca ni v nedeljo privabil kaj več od 2.000 jjedalcev, ki pa so bili nad mojstrovinami tekmovalcev iz Italije, Madžarske, Zahodne Nemčije in Jugoslavije navdušeni. Po sobotni prvi dirki v Ljubljani, kjer so naši presenetili z odličnim drugim mestom takoj za nepremagljivimi Madžari, so bili tudi v Krškem v nedeljo na pragu podobnega podviga. Krčani, za katere so vozili Žagar, Kekec, Kocuvan, 2i- bert in Gerjevič (resda kar naša državna reprezentanca), so zasedli tretje mesto z 22 točkami, medtem ko jih je prvi, Miškolc, zbral 30, Pocking iz Zah. Nemčije 26 in zadnji, Lonigo iz Italije, 17. Med posamezniki je bil najuspešnejši Madžar Sziracky z 12 točkami, le točko manj pa je zbral naš Kekec. Četveroboj bodo nadaljevali prihodnje leto. PAPEŽ ZMAGAL, BOJANC TRETJI V Kobaridu je bila pred dnevi kolesarska dirka pod nazivom »Solidarnost 76”, na kateri so nastopili tudi Novoteksovi kolesarji. Izreden uspeh je dosegel Papež, ki je slavil v konkurenci mlajših mladincev, medtem ko je bil pri starejših mladincih Bojane tretji. in zraven še štirje gledalci, da so jih morali odpeljati v novomeško bolnišnico, medtem ko se Novak zdravi v Ljubljani. Na zdravljenju so ostali Pavel Zupančič iz Soteske, Franc Hlebec z Dol. Kamene, Jože Strniša in Josip Skvorc. Sicer pa je tekmovalni del minil v veliki premoči Marjana Avblja iz Lukovice, ki je v kategoriji do 250 ccm prepričljivo slavil v obeh vožnjah. Nasploh pa je nastop okoli 100 tekmovalcev, ki so se pomerili v šestih vožnjah, povsem zadovoljil večtisočglavo množico. Rezultati: do 125 ccm (republiško prvenstvo) - 1. Pečjak (Šentvid) 40, 2. Marin (Sloveniiaavto) 37, 3. Vandur (Orehova vas) 35. II. liga - 1. Mayer (Velenje) 39, 2. Šuštarič (Sloveniiaavto) 35, 3. Novak (Slovenijaavto) 34. do 250 ccm (državno prvenstvo) - 1. Avbelj (Lukovica) 40, 2. Vese-rriak (Koper) 36, 3. Živoder (Zelina) 33,4. Zorič (Karlovac) 31 itd. V skupni uvrstitvi vodi v kategoriji do 125 ccm v seštevku za republiško prvenstvo Pečjak iz Šentvida, v n. ligi Velenjčan Mayer, medtem ko v tekmovanje za državno prvenstvo v kategoriji do 250 ccm vodi Avbelj s 191 točkami pred Šinkovcem, ki jih ima 188. B. B. NOVOMEŠČANI NA NAJDALJŠEM MARATON Osem novomeških kolesarjev veteranov se je minuli vikend udeležilo najdaljšega kolesarskega maratona od Kokrice preko Kranja do Lonjera pri Trstu. Proga je bila dolga kar 180 kilometrov. USPEH DOLENJSKIH MODELARJEV AK iz Bele krajine je ob koncu minulega tedna pripravil tekmovanje Brosto letečih modelov za „Pokal 'olenjske", na katerem je nastopilo 65 tekmovalcev iz 8 slovenskih letalskih klubov. Na prireditvenem prostoru Aa Otoku je v kategoriji modelov A-l slavil Miro Huč z Mirne, v kategoriji F-l-A Novomeščan Stojan Kranjc, v kategoriji F-l-B Dragan Stankovič, v kategoriji F-l-C Stojan Kranjc (oba iz No vega mesta). V skupnem seštevki vseh kategorij so zmagali tekmovale Novega mesta. septembra 1980 DOLENJSKI LIST JAZ SEM PELA PRAVO PESEM, LE DRUGI JE NISO hitrost 12 vozlov tudi ni tako majhna. Zaenkrat plujejo le modeli v poskusnih bazenih, a predolgo najbrž ne bomo čakali, da prave tovorne jadrnice zaorjejo brazde v svetovna morja. Spet pri jadrnicah Jadrnice' so prehitro odpisali. Danes je to vse bolj jasno, še posebno ker človeštvo drugače premišlja o energetskih vprašanjih. Fosilnih goriv ni za večne čase, medtem ko vetrovi so in še bodo pihljali nad širnimi morskimi prostranstvi. Naši predniki so njihovo moč izkoriščali, ker drugačnih pogonskih moči niso poznali, mi jih bomo morali uporabljati, ker moramo ravnati varčneje. Japonci, Američani in Nemci načrtujejo gradnjo novih tovornih jadrnic, ki naj bi v bližnji bodočnosti prevozile večino nepokvarljivega tovora. Jadrnice bodočnosti bodo imele več vrtljivih jambtov, s katerimi bodo lahko lovile naj-manjše sapice, za brezvetrje pa bodo imele vgrajene tudi običajne dieselske motorje. V primerjavi s sedanjimi tovornimi ladjami naj bi jadrnice prihranile Risba šestjambome jadrnice z 90 odst goriva na običajnih vrtljivimi jadri — tovomjača bo- prekomorskih poteh. Potovalna dočnosti. T aJ m foto slišal: Milan Markelj Prerasli delavske svete SLABA ORGANIZACIJA dela hromi proizvodnjo v mnogih kolektivih. Delavski sveti se morajo tega vprašanja resneje lotiti in zahtevati od operativnih organov v podjetju več skrbi na tem področju. Strokovni kolegiji so se marsikje izrodili v birokratski organ, ki razpravlja, pretresa, sprejema sklepa in jih daje v formalno potrditev delavskim svetom. Skratka, ponekod je čutiti težnjo, da bi strokovni kolegiji prerasli delavske svete. Tak način ..upravljanja” moramo v kali zatirati; delavski sveti naj strokovnim kolegijem določajo konkretne naloge, te pa naj rešujejo strokovnjaki. NA NOVOMEŠKEM GLAVNEM trgu bodo prej ali dej obnovljeni lokali. Skoraj vsi so že zastareli, pri prodajalni Avtodeli je obnovo vodila misel približati trgovino kupcu že na zunaj. Izložbo v starem pomenu so opustili, pač pa deluje cela trgovina kot izložba z velikimi svetlimi površinami. NEKOLIKO VEČ skrbi bi morali posvečati splošni higieni in preventivi tudi občinski ljudski odbori. Vsako gledanje skozi prste komurkoli, ki ima opravka z živili, ima lahko hude podedice. Res da to leto v našem okraju nismo imeli primerov epidemij, toda to je zaduga čuvarjev higiene in naših predpisov, ki ščitijo potrošnika. Na splošno je v okraju premalo sanitarnih inšpektorjev. PO OSVOBODITVI JE potreba po vodi na Mimi naraščala vzporedno z razvojem vasi, v kateri se je naglo razvijala industrija, z njo vred pa je rastlo število prebivalstva. Dobiti zdr avo pitno vodo je bilo tem bolj nujno, ker večina prebivalcev Mirne črpa vodo iz dveh vaških studencev, ki sta oba pod nivojem ceste,' zaradi česar je voda v obeh stalno okužena z bakterijami, kar so že večkrat ugotovile strokovne preiskave. Razen tega pa tudi voda v privatnih vodnjakih ni povsem zdrava. ZAMENJAM VEČ dobro ohranjene moške, ženske in otroške obleke za jabolka in krompir. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. septembra 1960) dolenjski ust pred 20 leti ŠMRC IZ ZAKONA - Zakoni, v katerem eden od zakoncev navdušeno teka, se sedemkrat pogosteje razbijejo kot zakoni za tek manj navdušenih zakoncev. To so ugotovili Američani, pri katerih se je navdušenje za lahkoten tek (jogging) najbolj razširilo, pa tudi pri nas je videti vse več prešerno sopihajočih tekačev. Soproge, pozor! Ce možiček rad teka, takoj raziščite, ali ne teka za kakšno brhko tekačico, da ne bo šel zakon po zlu. KORISTNE SOLZE - Jok z veliko solzami bi pravzaprav moral postati vsakdanje opravilo. Takega mnenja je biokemik W. H. Frey. Trdi, dasečloveks solzami znebi toksičnih snovi. Seveda pa niso vse solze enako olajševalne. Tiste, ki privrejo na oči pri rezanju čebule, še zdaleč ne vsebujejo toliko proteinov, kot jih vsebujejo solze, izvirajoče iz žalosti, besa ali razočaranja. Torej: malo žalosti in solzic za boljše poočutje! KOLESARSKE TEŽAVE -Zdaj vemo že tudi, kaj je vzrok, da kolesarje po daljšem kolesar- Siju zagrabi odrevenelost, šib-st in za nameček še izguba sposobnosti koordinacije gibanje rok. Odgovor leži v kolesarjevih dlaneh. Pri vožnji krmilo pritiska na izplet podlahtnične-ga živca na korenu dlani in prav to povzroči omenjene motnje. Rešitev je preprosta: rokavice in pogosto preprijemanje krmila. MEŠALEC - Tudi za gospodinje se od časa do časa izumi kakšna nova napravica. Nedolgo tega je neko kalifornijsko podjetje začelo izdelovati dek- trični mešalec za jajca. Novost je v tem, da naprava zmeša rumenjak in bdjak v jajčni lupini. Naprava naj bi prihranila čas, zmanjšala kun umazane posode, spodbudila pa naj bi tudi kuharsko žilico, saj izumitdji priporočajo, naj se gospodinje lotijo kuhanja zmešanih jajc v lupini. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjska Novice. Modrost štajerskega berača (Približuje) se trgatev. Po Dolenjskem letos v obče ne bodo posebno vesda. V dostih krajih pozeble so trte po zimi in na spomlad. V dostih krajih potolkla ie toča, v dostih pa — človeška neumnost Poslednja povsod tam, kjer so vinogradniki »štajerskemu beraču” več vere in zaupanja naklonili, kakor pa učenim ljudem in že večletni izkušnji. Glas gre namreč po deždi, da je nek štajerski berač zdo po edem Dolenjskem zatrosil modro novico, da škropljenje trt proti peronospori, trtno plesnobo prov*. zročuje. In koliko je po Dolenjskem ta bedaka-rija vernih poslušalcev in posnemovalcev našla? Koliko je vinogradov, kateri niso bili letos di kar nič ali le enkrat škropljeni? Take vinograde zdaj ogledovati, in ni jih malo, je pač žalostno. Kako škodo je povzročila ,.modrost" tega »štajerskega berača". (Letošnje) žito je sploh zdo smetno in plevdno. Zaradi tega bo treba letošnjo pšenico in rž skrbno očistiti, predno je sejemo. Potrebni stroji za čiščenje se že dobe sem ter tja po deželi. Steklenice s starim lafitom v Rothschildovi kleti so prave dragocenosti. Na sliki desno je viden prahu, ki nastane pri trgatvi plesnivega grozdja, iz katerega pridelujejo yquem. Sonce zapirajo v steklenice Vdika vinska prireditev v Ljubljani se je končala, pričakujemo podražitev vrhunskih in kakovostnih vin iz naših najbolj poznanih goric, grozdje v vinogradih po Dolenjskem in Beli krajini zori in pije moč sonca, da se bo za Martinovo sladki mošt spremenil v vince, ki vžiga tople plamenčke radosti. Skratka, zdaj je tisti čas, ko se misd in beseda radi sukata okoli vina in trtja. Vsak berač svojo malho hvali in tudi čez domači vinski priddek ga ni, bi človek sodil, ko posluša navdušeno hvalo domačih vinogradnikov. Dobro pa je pogledati malo čez domači plot, saj so ponekod v svetu gojenje trte in pridelovanje vina dvignili izredno visoko. radi pohvalijo, da je sredi In če vprašamo po najbogatejši vinski pokrajini na svetu, je en sam odgovor - Bordelais. Slavni so tudi Burgundija, Champagna, obrenski vinogradi pa v zadnjem času v svetovni vrh se vzpenjajoči kalifornijski vinogradi in ne čisto na koncu naše vinske gorice na SV Slovenije, vendar gre največja dava in hvala Bordelaisu, pokrajini, ki se razteza v dolinah rek Gironde, Garonne in Dordogne. V tej pokrajini so doma Gaskonjci, radoživi ljudje, ki Nove v literaturi po junakih Cyranoju de Bergeracu, d’Ar-tagnanu in njegovih mušketirjih, slove pa tudi po razborito-sti, saj so se od 6. stoletja naprej bojevali s Saraceni, Normani, Franki in nazadnje še s Francozi. Nekaj bojevitega je v njih že od nekdaj in ni jih srborite naredilo le dobro in obilno vino, ki je kruh Borde-laisa. Krivico bi jim naredili, ko bi jih poznali le po tem, saj se Spreminja spol če zmanjka ribonov, samice' pohite in spremene spol V vodah ob Filipinih živi med koralnimi čermi svojevrstna riba, ki je razvila nenavadno sposobnost spreminjanja spola. V primeru, da v jati začne primanjkovati samčkov, se samice v nekaj dneh spremene v svoj nasprotni spol in seveda opravljajo ustrezno razmnožitveno nalogo. Samci te sposobnosti nimajo. Portoriški znanstvenik Douglas Shapiro, ki že dlje časa preučuje preobrazbene ribe, je opravil nekaj poskusov in natančno opazoval, kako sprememba poteka. Iz jate je vzel pet samcev in po petih dneh je pet samic začelo spreminjati barvo plavuti, na bokih so dobile temne črte, nato pa so se iz jajčnikov preobrazile še moške spolne celice. Preobrazba je bila popolna. Za poskus je iz jate stotih rib odstranil 58 samcev. V nekaj dneh je 57 samic spremenilo spol. Pa ne, da znajo ribe šteti? D. Shapiro domneva, da imajo pravico menjave spola tiste ribe, ki stojijo višje v hierarhični lestvici teh nenavadnih morskih živali. (V Sarajevu) nastali so precejšnji nemiri, ktere pa je vojaška moč hitro potlačila. Ondotni mohamedanci hoteli so v predvečer sultanovega jubileja razsvetliti svoje hiše, ter za to vladno dovoljenje že dobili, a policija je to kasneje zopet preklicala ter sama trgala lampijo-ne in ugaševala luči. To je mohamedansko ljudstvo razburilo. Množica je naskočila policaje ter stražmeštra na pol ubila; ostali policaji so morali bežati. (Oglas) Častite dame! Dovdjujem si nauljudneje naznaniti, da sem svojo izbiro v konfekciji za dome letos izdatno povekšal, in da so jesenske novosti v veliki izberi že v zalogi, kakor: dežni plašči, jopice in pelerine v raznih bojah in velikostih. Konfekcijsko blago imam v prvem nadstropju in sem z veseljem pripravljen isto razkazati, brez da je kdo primoran kupiti. Jos. Medved. je njihovih vinogradov pisal veliki Montaigne svoje slovite Eseje, navdih za delo pa je sredi zorečih grozdov dobil tudi Montesquieu. Bordojska vinska pokrajina je velika kot Švica; razdeljena je na več okolišev', srce pokrajine pa je Bordeaux s 600 tisoč prebivalci. V rimskih časih je pokrajina nosila latinsko ime Aquitania (Vodna dežela), kar nikakor ni v skladu z njenim slovesom in navadami, saj če kaj teče po gaskonjskih grlih, teče vino, ne voda. Z gojenjem trte so se tamkajšnji prebivalci ukvarjali zelo zgodaj, saj je dežela že v srednjem veku slovela kot največji izvoznik vina na svetu. Z vinom vred je slovela trta biturica, ki ima ime po kletskem plemenu Bituriges vivisci, danes pa ji pravijo cabernet sauvignon. Kdaj so trto prvič zasadili, nihče ne ve, znano je le, da je v 4. stoletju že rasla. Bordojska rdeča vina so bila in so cenjena po vsem svetu. Nobeno drugo vino ne uživa tako velikega in razprostranjenega ugleda, to pa zato, ker so rdeča bordojska vina »najbližje popolni harmoniji,” kot je zapisal veliki poznavalec vin An dre Simon. Seveda vsa vina iz bordojske pokrajine ne segajo v svetovni vrh. Kvaliteta sega od namiznih do vrhunskih in slovitih vin z nazivom »premier cru”. Lafite, latour, margaux, mouton-roth-schild, haut—brion so vina, ki so dobila laskavi naziv »premier cru” že leta 1855 na pariški razstavi, ostala vina pa se razvrščajo po lestvici navzdol. Ta razdelitev je še v uporabi. Območje ne slovi le po rdečih vinih. Južno od Borde-auxa v okolišu Sautemes pridelujejo najbolj slavno sladko belo vino na svetu yquem. Vino delajo iz mošta polposušenih grozdov, ki jih ročno, zrno za zrnom, obirajo. Veliko vlogo pri tem vinu igra »pourriture noble”, plemenita plesen botry-tis cinerea, saj puste grozdje plesneti in ga šele poberejo. Če je jesen de:ze trgajo tudi po enajstkrat, P ^ se lahko dogodi, da z nič in gre vino v svet navadno belo vino. KadaMRr jesen sončna in grozdje da : je stvar drugačna. vin si leto lepe jeseni zap° -jo, da lahko čez de*»J naroče zaželeni letnik yclue , Baje je prvi pridelal W . daljni prednik sedanjih/f tc kov vinogradov, ki dajej0 1 * vino, že leta 1847, ko je popotovanja po Rusiji zatf čas običajne trgatve. GroZPLj je že grbančilo in na P0^ jagod plesnelo, ko se je( Vseeno je velel grozdje ] * sprešati, narediti mošt, je ob času pretočil v but^j Ko je čez 12 let odprl en ^ teh buteljk in poskusil vin®^ mu je po ustih razlezel nebeškega nektarja. Rodil^J, »zlato vino, v katerem davnega poletja še žari , yquem poetično označil p1 F. Mauriac. Današnji lec zasluži s prodajo rins denarje, kar niti ni tako vino, ki ga da ena trta leM.* za en kozarec, res ne m°ie poceni. . j| Drugo slavno vino, ki eno najdražjih na svetu, Roth iz vinogradov okoliša Vinograde ima v lasti schild. Vina iz njegove dosegajo na javnih dl vrtoglave cene. Lani Chicagu prodali buteljko GR' teau lafita 1806 (letnik trg*v\ za 756.000 dinarjev. Trene je v kleti 8.000 buteljk la? lepo razdeljenega po leb®! trgatve od 1797 naprej. G%|j je klet prava zakladnica, v nji pa v nasprotju z drugje leta v leto pridobiva vre®? 30 Steklenicam lafita le vs8^jpš let zamenjajo zamaške, jim raste, raste v tiste p kamor se običajni statfjSht ljubitelj »najčistejše pijače’ niti ozreti ne upa- (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1900) | 1 VRTIl! Jaz pa se nisem hot^ ^ Jaz pa se nisem IIW -Micko lahko srečal- 'Ltic*Vfl Trebelno. Dekli je ^ j »fveg*'a4 lepši in bolj dišeč od iK glasom in s sdUU«J ^ odgovorila mrzlo: • razvpili ljudje za ba ^ pameten.’ Jaz je nisem najel, » ^ kajti bržkone je ved k bed-^ ,(P Micki Punco je je*°s* . Vfh, mlinarja, če je že z**1. teden. Storila je to l* ^ it u Stopilajeknamvvež* bilo nikogar doma a pomenek. ve* Micka se zajoka ttfl a Matiček? Ja*"®" ri*a«JJ vsakega drugega- 41 okužena. Vem, kri ^ ^erb Ali ni prav, da se je*- djer^ dobro veš, da nam 8 poh^f uči tudi pamet, da j1 tremi leti ni nikam neki bi me bi J" ^eni*e .,1^ tebe. Ce si sl45al°bIjSi m« * lfv da me zapusti čs^oP nič zakrivila, k« Vi * p* l ponudbe naših f ne prositi, da me ni" &P , -ljubiti, ker se lju“ , *-*s - prositi, .< bJ* , i*l-i svetom. Rekla verjemi, da m*.£bi,kam‘* obnašanja P1®"® rjs-’’0<) 1 jemal v misd rajši pogovarjala *_______ Vse živali so namreč predstavili tudi v posebnem ,,manekenskem" krogu, kjer so zmagovalke in zmagovalci dobili zvonce v znak priznanja za mlečnost, izgled in podobne lastnosti Koliko dela je z živino, je pri tem lahko spoznal tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, ki je morai eni izmed nagrajenih krav pripeti nagradni zvonec. To mu je uspelo, čeprav se je nagrajena krava precej upirala. Morda si je zraven lahko mislil, kako te krave nagajajo šele doma, če se že na paradi tako grdo vedejo. Ko je Andrej Petelin govoril o takih in podobnih prireditvah, je med drugim dejal, da so kmetom vsekakor potrebne. Na neki način namreč kažejo, kaj vse so kmetje naredili (in tega ni tako malo), hkrati pa take predstavitve pomenijo tudi spodbudo za naprej, hvale tekmovalnega duha med kmeti. Prav tega duha pa bodo kmetje še potrebovali, saj stoje pred njimi vedno večje in zahtevnejše naloge. Tudi Dolenjska, ki doslej ni kdove kako napredovala v kmetijstvu, čeprav je bilo to od nekdaj njena domena, je prav na tej prireditvi pokazala velik napredek. ,,Napredek je vsekakor več kot očiten", pravi Ivan Kozole, direktor tozda Kooperacija iz Agrokombinata. ,,Medtem ko je bilo na zadnji razstavi na območju Agrokombinata — razstava je bila leta 1970 — skoraj polovica govedi brez porekla in s slabo mlečnostjo, je danes položaj precej drugačen. Povečalo se je števjlo krav, povečal se je odkup mleka in goved. Čeprav je bilo doslej v prednostnem položaju sadjarstvo in vinogradništvo, pa imamo tudi na področju govedoreje in odkupa mleka velike načrte. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi na leto odkupili 7 milijonov litrov mleka, zredili naj bi 3.500 telet, 2.500 govedi do 500 kilogramov, poldrugi tisoč ovc, 400 konj in 20.000 prašičev letno." Kmečki praznik je minil, žal pa so na njem sodelovali samo Agrokombinatovi kooperanti. Ker Dolenjsko skupaj s Posavjem čakajo velike naloge v kmetijstvu, ne bi bilo napak, če bi imeli tako prireditev za vse naše področje. Tako med kmeti, kot med obiskovalci se je pokazalo, da bi take prireditve naletele na dober odmev. Seveda tu ne gre samo za folklorni nastop kmetovalcev, ki bi bil samemu sebi namen, gre tudi za to, da se z vse pomembnejšo gospodarsko panogo, kot je kmetijstvo, seznani čim več ljudi. Morda bodo potem znali bolj ceniti včasih tudi trd zrezek ali pa bodo zmetali manj kruha v smeti. In če bo kmečki praznik dosegel vsaj delček tega, je več kot izpolnil svoje poslanstvo. J. SIMČIČ ^fnečki praznik, kakor ga je pripravil eno J'!teklih nedelj krški Agrokombinat, je privabil ‘lr Drecejšnje število ljudi. Med kmeti, ki so 'Sijali na ocenjevanje svoje najboljše mlekari-Pa bike, ovce in prašiče, so se nomešali tudi n°ai, ki poznajo kmetijstvo le od daleč. Poleg Krn!aVe *'v'ne ie Mercator — Agrokombinat iz jeti, a Popravil še razstavo izvirnih kmečkih opr’ p0P°ldne pa še povorko s prikazom del in trL,|jV|*' ki z našega podeželja že izginjajo. In a. ^i bilo videti, kako so uživali oboji: Pri|< ^ s° v nekakšnem karnevalskem stilu g, afovali starodavne načine dela, in tudi srpA3,0'' ki so se na ta način spet neposredno Cal' ^ kmeti. Q| ker ec’a'ci so verjetno uživali predvsem zato, živlvS° Se srečali s podobo kmetovanja, ki sicer vedp ,teratUr*. v našem pomnjenju in površnem V ' a z resničnim kmetovanjem nima zveze. Ubac| . virih kmetovanje živi kot težko n* -nl? z zemljo, a je v kmetovem življenju v Vsak(|'ni predstavah naj bi v kmetovem čaji 'ku prevladovali nekakšni folklorni obi- bi|Q p°l'ii smeha in veselja, medtem ko naj bi 9rerij e?ko delo samo nekaj vmesnega. Kmetu šen f ^'v'ienie poleg davkarjev (tudi ti so nekak-p 1 ^orni privesek kmetov), samo še vreme. lično Vendar> sodobno kmetovanje ni več idi-najbQ| tudl davkarji ne nastopajo več v njem kot P>rob|e ^rn'’ Kmete tarejo danes vse težji ^tVnji^11' *<0t so vedno višje cene goriv, re bitnih ,^e*ov zu stroje, semen, gnojil in za tehn0| Sredstev- Kmetovanje je namreč postalo dovanj napleten proces, za katerega obvla-ne na,6 )e treba biti podkovan v celi vrsti stvari, r’a^lJpt,C n*6 !>a ’e tre^a obvladati tudi trgovanje, | lr90vin Va,1*e' Poslovanje z bankami, zadrugami, | to*, ' arr,i- Zato je kmečki praznik tudi kme-Krne?60'* Pozabo vsakdanjih težav. 9osPod- strateška panoga vsakega bo^u^3'. sai hrana po moči prekaša atom-tribu °' *e sP°ročil eden izmed govornikov 'e?nja ^at0 je v ozadju te prireditve tudi ete, d k 1116 'judm' vzbudili zanimanje za r' a kar najširši krog ljudi seznanili s .Majvef kmet°vanje. '*ih (je| z.an|nrianja so pritegnili prikazi kme-^Ordg p „ln opravil. Mnogi radovedneži so S CePci /C v ^'v'jenjii videli, kako se mlati žito pf'PraV|: ■ 0 Se tare in prede lan, kako se Ii kruh* '<°*' za v'n°grad, kako so včasih j ča, oborožena in opremljena z najsodobnej avtomatskimi in elektronskimi napravam1 raketami morje—morje. Te hitre in zares najsodobnejše ladje, J0 jn posebej pripravljene za Jadransko rn°r^sjjo njegove meteorološke in druge razmere, J® imena narodnih herojev: Rade Končarja« ^ za Sadika in drugih, mornarje in star njih pa še posebej odlikuje visoka moralno litična zavest in seveda izvežbanost. ■ . |lj za vprašanje, ali so se v IMV dovolj da pridobe dele, ki so potrebni za vozil, ki stoje na travnikih. Preverjajo že izven moči argumentiranega pri čemer smo inšpektorji brez pj^odnevni so pozivi, bodisi telefonski ali ki novomeškim tržnim inšpektorjem. Vsi, kri»«J J0' da ti ob samovoljnosti IMV sedijo rok, se hudo motijo. P02RTE OBLJUBE T x O inšpekcija je ob številnih pritožbah ■•StirinL-U9°.t,°vila zastoj v prodaji „katrc", lic. f^l^ic", ,,osemnajstic" in turističnih priko-ePrav IMV v kupoprodajnih pogodbah zagotavlja šestmesečni dobavni rok, še do danes vozil niso dobili kupci, ki so vozila vplačali celo 15. junija lanskega leta. Kljub temu da so bili dobavni roki tudi pred tem zastojem dolgi 8 do 9 mesecev, je IMV v kupoprodajnih pogodbah kupcem še naprej jamčila šestmesečni dobavni rok. Po poteku tega roka prodajna služba IMV kupcev ni obveščala, da so rok dobave podaljšali, tako da so številni naročniki po brezuspešnih telefonskih posredovanjih prihajali v novomeško poslovalnico, kjer pa so jih za nameček še neprijazno odslovili Ob takšnih ugotovitvah novomeških tržnih inšpektorjev je treba pojasniti občanonv da se zmotno obračajo na inšpektorje, ko uveljavljajo pravice iz kupoprodajnih pogodb, kajti za to je pristojno civilno sodišče, pri katerem je za zaščito pravic potrebno sprožiti civilnopravni postopek. Čeprav so tržni inšpektorji kupce na to redno opozarjali, so bili doslej obveščeni zgolj o dveh primerih, ko so občani pravice iz kupoprodajne pogodbe iskali s postopkom na sodišču. PRESKAKOVANJE VRSTNIH REDOV Tržni inšpektorji so pred časom opravili tudi pregled prodaje uvoženih vozil R—14 in R—18. Ugotovili so, da za ta vozila IMV kupcem ni priznavala predpisanih obresti od vplačanih kupnin, prav tako pa je prišlo do kršitve vrstnega reda dobave avtomobilov glede na prispela vplačila. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je bila podana ovadba za storjen gospodarski postopek temeljnemu javnemu tožilcu in podan 'predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve vrstnega reda dobave. Inšpektorji so svoje delo opravili, zanimivo pa je, da na podane predloge zoper kršitelje novomeški sodnik za prekršne ne ukrepa. Mar takšni primeri zaradi svoje aktualnosti nimajo prednosti pred, recimo, pouličnim razgrajanjem ali popivanjem? Novomeška sodnica za prekrške Sabina Jazbec namreč pravi tako: ..Postopek zoper kršitelje vrstnega reda pri dobavi štirinajstic in osemnajstic je v teku in še ni končan, zato tudi odgovora, oziroma sankcij z naše strani še ni. Prioriteta? Po zakonu, ki opredeljuje naše dek>, imamo letno kar 2.800 zadev, katerim bi pri obravnavi morali dati prednosti.." Toliko o tem. Področje zase pa je prodaja turističnih prikolic IMV. Inšpekcijski pregled je bil opravljen v letošnjem juliju v sodelovanju z republiškim tržnim inšpektorjem. Ne tako obrobna ugotovitev in spoznanje obeh je, da je kar 90-odstotkov proizvodnje prikolic namenjene za izvoz, le 10 pa za prodajo na domačem trgu. Ugotovljeno je bilo, da dolguje IMV kupcem še več sto neizročenih prikolic razfičnih tipov, zaradi česar se je IMV obvezala, da bo začasno omejila izvozne količine in pospešeno delala modele za domače kupce. Pri tem pa imajo kupci veliko pripomb predvsem glede cene prikolic in njihove slabše opremljenosti. Upravičeno je vprašanje, kako je lahko IMV podražila prikolice modela „80" za okoli 20.000 din, pri tem pa iz njih odstranila hladilnik, peč in še kaj. Pri tržnih inšpektorjih smo dobili naslednje pojasnilo: JMV je predlog o odobritvi novih ccn skupaj s potrebno tehnično dokumentacijo poslala Splošnemu združenju za predelavo kovin pri Zvezni gospodarski zbornici. Ti so se na sestanku 10. junija letos s predlogom strinjali, končno besedo pri vsem tem pa naj bi imel Zvezni zavod za cene. Ta v roku tridesetih dni IMV ni poslal nikakršnega odgovora, zato je prodajna služba IMV pričela s prodajo po predloženem evidentiranem ceniku." Molk Zveznega zavoda za cene je po povsem zakoniti poti pomenil IMV odobritev za zvišanje cen prikolicam, čeprav so te ostale slabše opremljene. Pritožbe kupcev so bile bob ob steno. Spornih pa ni zgolj tistih več sto na pašnikih in travnikih (ne)dokončanih vozil in prikolic, pač pa tudi zelena površina. Tudi tu so v IMV ukrepali na svojo pest. Po besedah kmetijskega inšpektorja je zadeva takšna: PARKIRIŠČA NA PLODNIH NJIVAH ..IMV je pred časom sklenila pogodbo s Kmetijskim šolskim centrom Grm za najem 1,5 hektarja površin. Ne samo da je bila pogodba sestavljena brez soglasja zemljiško-kmetijske skupnosti, pač pa si je IMV namesto dogovorjenih 1J5 ha .zemlje prisvojila kar blizu 6 hektarjev. Zaradi pomanjkljive pogodbe smo izdali odločbo, da se pogodba odpravi, s čimer se seveda v IMV niso sprijaznili. Pritožili so se v Ljubljano, kjer pa so njihovo vlogo zavrnili. Naša odločba je torej pravnomočna, vendar kot da to nič ne pomeni, saj IMV še naprej parkira vozila na površinah, ki še zdaleč niso njena last. Prav tako smo morali podati predlog tudi za zemljiški prekršek, saj v IMV niso napravili niti tega, da bi spremenili namembnost zemljišča. Konec koncev stoje avtomobili na kmetijski površini." Imajo štirinajstice in osemnajstice s kmetijstvom kaj skupnega? Temu na rob smo dolžni dati še kratko pojasnilo, da ima IMV v okviru svojega že odobrenega zazidalnega načrta dovolj površin, na katere bi lahko preselila vozila, ki sedaj parkirana krasijo obronke Gorjancev. Seznam izdanih odločb, ki zadevajo omenjeno parkirišče, pa je dopolnila še ena, ki so jo izdali urbanistični inšpektorji. IMV je namreč zemljo (o njenem lastništvu ali najemu nimajo nobenih veljavnih papirjev) kratko malo ogradila z obrazložitvijo, da je to potrebno, ker imajo tam neko skladišče. Urbanistični inšpektorji so zato izdali odločbo, ki zahteva odstranitev te ograje. V potrdilo samovoljnosti IMV ograja še vedno stoji, enako tudi avtomobili. Je nesmiselno razmišljati o nasilni odstranitvi ograje, še bolj pa o nasilni odstranitvi avtomobilov z zelenih površin? PREOBREMENJENO ELEKTRIČNO OMRE2JE Ta zapis sega še na eno področje, ki lahko usodno vpliva ne le na razvoj IMV, pač pa tudi Novega mesta oziroma električnega omrežja. Elektroenergetski inšpektorji ugotavljajo v IMV vrsto nepravilnosti, največja je, da avtomobilski orjak sčasoma preobremenjuje električno omrežje. Po izjavi elektroenergetskega inšpektorja bo imela IMV pri razvojnih ambicijah še resne težave z dobavo elektroenergije. Že danes je moč zapisati, da je stanje na tem področju kritično, saj je (strokovnjaki naj oproste poenostavitvi) obremenjenost električnega omrežja takšna, da lahko vsakršna nova dodatna obremenitev električnega kraka, ki napaja IMV, povzroči ogromno škodo in seveda tudi posledice. Konec koncev taisti električni krak med drugim napaja tudi novomeško bolnišnico. IMV NE DOHITEVA SAMO SEBE? Že na začetku smo omenili, da je področij dela, kjer so novomeški inšpektorji morali posredovati v IMV, še nekaj. Spomnimo se tudi primera stanovalcev v Gubčevi ulici, ki so se nenadoma znašli kar na tovarniškem dvorišču, in še česa. Po napisanem je na dlani, da IMV ne dohiteva sama sebe. Veliki proizvodni načrti, povezani s prenekatero investicijo, postajajo nenadoma preveč utesnjeni, za njihovo uresničitev Novo mesto ne ponuja dovolj možnosti. Če smo pred leti z zadovoljstvom spremljali, kako IMV pogumno koraka vzporedno z razvojem Novega mesta, moramo danes zapisati, da njegovi ljudje niso več kos ambicijam avtomobilskega velikana. Dovoljujejo si ravnanje, ki bi si ga ne smel i. Ne zgolj zato, ker je nezakonito. BOJAN BUDJA Po nekaj urah avtomobilske vožnje iz Wuhana smo se v nizkem motornem Čolnu prepeljali preko reke Jangce. Z nami sta bila visok sodni funkcionar in predstavnik kitajske komunistične partije. Na obali je bila zbrana vsa direkcija zavoda. Direktor, pametnega in bistrega videza, me je slovesno pozdravil. Taka ceremonija najbrž tudi zato, ker so prvič dovolili tujemu novinarju obisk v takem zavodu. Kitajka mojih let me je takoj neprisiljeno objela okrog pasu in mi pomagala po kamniti obali navzgor. Kar nerodno mi je bilo ob taki pozornosti. Opazila sem, da gre kitajska vljudnost do tujcev tako daleč, da bi mu najraje odvzeli Se tako majhen napor. Na prvi pogled je institut videti kot počitniška kolonija, če ne bi bilo okrog dva metra visokega zidu, posipanega s steklenimi črepinjami. V sprejemni sobi sedimo za dolgo mizo,pijemo čaj, predstavnik partije pa pripcfveduje: „Ta institut obstaja 20 let. Naša naloga je prevzgojiti mlade stranpotnike v smislu nove kitajske ideologije in morale. Gojenci zavoda so stari do 18 let. Nekateri so bili obsojeni. Najnižji sodni organ sestoji iz enega človeka, ki ima že daljšo sodno prakso, navadno je sodni uradnik ali pa študent prara, zraven pa sta še dva člana partije. Gojence skušamo tako prevzgojiti, da dobijo veselje do dela, da postanejo disciplinirani in da bodo zavestni in pridni državljani. V času režima ..bande štirih" je bil institut nekaj let zaprt, zdaj pa smo ga spet odprli in skušamo po starem nadaljevati. Ker delamo s kriminalci, moramo biti zelo strogi. Učenje kombiniramo z delom. Posebno pozornost pos/ečamo pouku o razredni borbi, družbeni znanosti, pogovarjamo se z otroki o bodočnosti, učimo jih revolucionarne zgodovine, socialistični pravni sistem in moralo. Predavajo veterani revolucije ali pa zgledni delavci. Osnovni pouk pa je tak kot v vsaki normalni šoli. Če se gojenci zelo trudijo, jih pohvalimo in postarimo za zgled drugim. Pri vzgoji pokličemo na pomoč tudi starše. Ker morajo naši otroci poleg učenja tudi delati v poljedelstvu in v kamnolomu, je urnik dokaj napet. Imamo lastna polja, zelenjavne vrtove, sadovnjake, gojimo pujske itd. V majhni tovarni zrcal pa delajo samo dekleta. Organiziramo tudi redne športne in kulturne prireditve. Zahtevamo, da imajo gojenci obleko vedno čisto, da so iskreni in vljudni in da se disciplinirano in hitro zberejo na .apel'. Na osnovi teh načel smo izdelali nekaj predpisa/, ki veljajo za vse. Obešeni so na steni." Ko pa sem hotela te predpise fotografirati, mi je direktor energično prepovedal. — To ni logično, sem rekla. Če ste mi natančno pojasnili točko za točko, zakaj ne dovolite fotografirati? Sest dol2nosti „Pri nas še nimamo enotno pisanih zakonov," pojasni direktor. „Ti predpisi so napisani na osnovi naših lastnih izkušenj, zato niso uradni in veljajo samo za naš zavod." Na steni pritrjena tabela pa ima tako vsebino: Šest dolžnosti: 1. Vse priznati. 2. Ljubiti partija 3. Študirati marksistično leninistično teorijo in vse, kar je napisal predsednik Mao. 4. Kritizirati dekadentne teorije antirevolucionarnih družbenih ureditev. 5. Aktivno se udeleževati dela. 4 Aktivno se udeleževati vseh športnih in kulturnih dejavnosti. Dobro ti zapomniti: 1. udeleževati se kolektivnega dela, 2. imeti v redu šivalne potrebščine, 3. redno čistiti in krpati obleke, 4. delati dobra dela za kolektiv, 5. skrbeti za inventar, 6 biti higieničen. Prtpovadvo ja: iz zavoda zbežati, ponoviti kriminalno dejanje, krasti, poškodovati inventar, imeti prepovedane kontakte, skrivati moril ne predmete, kleti, kaditi, pretepati se itd Gojenci morajo te predpise znati na pamet. Od časa do časa povzame besedo direktor, medtem predstavnik partije vljudno molči. V sobi je tako tiho, da bi slišal iglo, če bi padla na tla. Presenečena prisluhnem, ko nekje iz daljave zaslišim iz radia znano melodijo dunajskega valčka. Nenadoma se tudi zavem, da vlada zunaj smrtna tišina, da so bile vse poti sveže Ključno vprašanje, ki ga vse ^ brez razloga postavljajo ribiči. pa - pravice ribičev glede na predpise o rwj* Odgovor je, da imajo ribiči m r® > zakonu prost dostop k vodi smejo hoditi po njem, ob vod ‘ri£nt>P°^ tako daleč od brega, kolikor izvrševanje ribiške pravice. To 0 da smejo ribiči in ribiški čuvaji bo^. ^ zemljišču ob vodi ne glede na m. Odgovor je, da imajo ribiči in ri> ^1^ tez .j ^ rodi, ve***— * or je > prakt vaji ho zemljišču ob vodi ne glede na to splošno ljudsko premoženje ali štvo. Za to ni potrebno posebno Po drugi strani pa je upravitelja ali uporabnika zenHM**^^ jn hojo čez dvorišča, vrtove, sadov zemljišča, če so ograjena. Tako nekako je po zakonu z in potokov, prilaščanjem oba«. mi itd. Zadevo so začeli ribiči, pomeni, da ne bi divje cvetlice z obale smel utrgati tudi vaš otro _ ^ p tako svobodne, kot piše, navaja zakon. PREVZGOJA NA KITAJSKI NAČIN — Kaj razumete pod slabo moralo? Sledila je dolga tišina, potem so pojasnili: | | ^ ,,Slabo moralo ima pri nas dekle, ki »na ^ odnose pred poroko z enim ali več moškimi. časih so morala dekleta s prostitucijo^ dužnt, ^ danes to ni več potrebno. Zdaj to nekatere veselja, kitajska morala pa to prepcvetkije. _ j, Starši lahko obiščejo otroke enkrat na meat imajo starši denar, lahko prinesejo wojim c* obleke, sicer pa jih dobijo v zaroAJ- Držarada na razpolago po 20 juanov za vsakega * po mojih izračunih okrog 14 dinarjev). -^ | a namenjeno 12 juanov za hrano, 1 za pap zdravstveno nego, 2 za zobno pasto, brisače, za rjuhe. Dekleta, ki imajo menstruacijo, dot»jo juana za vložke. Otroci gojijo prašiče in ribe. Vsi poljski prtda'^ ^ v lastno kuhinjo. Zvečer gledajo filme, sei«da in samo kitajske. Imajo televizor in čitalnica .^js. lahko odbojko, košarko, badminton in nam™* Imajo lastno apoteko in polikliniko. '„Če RDEČA zastava za higieno Trije zdravniki poskrbijo za enostavne boto^1 težje bolnike pa napotijo v bolnišnico. ^ polagajo posebno pozornost. Otroci, ki * ” odlikujejo, dobijo rdečo zastavica Gojenci so se mojega obiska zelo spalnicah so z žeblji in brisačami naptsdi ali prisrčno pozdravljena." Po trdih, rumenih stezicah me vodijo naokrog, direktor," se stezice spremene v močvirje, dvorišču otroci igrajo košarka Nekaj **> 1 sedi na nizkih stolčkih povsem mimo in a# * Ko nas zagledajo, prekinejo igro in n* burnim aplavzom. Dalje v čisti dvorani z gd«1-vidim okrog 40 otrok, zatopljenih v citatov. Kot bi bili negibni. Niti poseda ne wy^ knjig! V spalnicah so desno in levo ,8r*t0 nadstropje. Po 80 jih spi v eni baraki. ^,0» skromni prostori za umivanje. V knjižnici p« mladega, skrbno oblečenega in prijazna®* ^ Mislila sem, da je eden od vodstva zatoda, Pf ,0) gojenec, težko kaznovan zaradi kriminala. hotel pomagati prijatelju, sem se začel pretep*1'™ pa je bil eden od nasprotnih pobcev teže ranjen- „Tako cestno pretepanje je Moj®*# anarhizma," pojasni direktor. „Vsi, ki tottd*1* 1 predpisom v šoli ali disciplini, so bili v štirih' postavljeni za zgled. Tako so otroci, ki*0**1 v šoli, kritizirali učitelje." PREMLADI ZA POLITIKO „Za tako vedenje so bili takrat celo Resnični simpatizerji .bande štirih' niso več zavodu. Tu so samo tisti, ki so bili vplivom. Hoteli so popolno anarhija na primat ** ^ bilo več izpitov. Učenci so zmerjali učrtrfi* zionističnimi hudiči, mazali ao po stenA pohištvo in razbijali stekla na oknih. ( nered. Ni bilo več avtoritete in tudi ne prejšnjem smislu." po vzorno obda 1 čete mladih goje povaWr° pripravljeno iz pridelkov gojencev. Na mizo P Sprehajamo se po vzorno obdelanih pdj* pcvsod srečujemo čete mladih gojencev, ki *■ * j. vrsti vračajo z dela. Ob 13. uri me povab^o •"'.j. eno sladico za drugo, direktor pa pove. da • sosedno vas po kmeta, ki te je v vojski da je vse to pripravil. j* Ko se spuščamo po strmi stezici k obeli, m* spet prime okrog pasu. Preden stopimo » vprašam: — Ali se mladina upira vaši sedanji „Kje pa!" zamahne z roko direktor, J* v premladi." S čolna še dolgo mahamo prijazni družbi na dlje časa. Naš princip pa je: mnogo hvale, malo kritike in še manj kazni." — Ali so otroci pod nadzorstvom psihiatra, sociologa, psihologa? vprašam. Zbrana družba pa me začudeno gleda, nato se dolgo in živahno med seboj pogovarjaja „Naši otroci niso duševno bolni. Bivanje v zavodu traja 2 do 3 leta Pri nepoboljšljivih je kazen podaljšana. Ta zavod je edini v provinci Hopei, ima 700 gojencev in 150 nadzornikov. Otroci so razdeljeni v skupine po 100 in te so spet razdeljene v oddelke po 10 otrok. Imamo tudi deset deklet, ker so bodisi kradle ali pa so naredile moralne prekrške.” ZASEBNE OBALE? Primerov, da si zasebniki, gospodarske ali druge organizacije prilaščajo bregove rek ali potokov .(da o morju niti ne govorimo) je iz dneva v dan več. Hiša, počitniška hišica ali hotel ob vodi so lepe stvari, zakaj ne bi blagodejnega miru užival samo lastnik in njegovi prijatelji ali pa gostje, ki tako ali tako vse plačajo? In tako se ob vodi pojavijo zapisi »zasebna last", last podjetja tega in tega, zrastejo ograje in ograjice, včasih celo take, kot so jih poznali v koncentracijskih taboriščih. Zelo učinkovit ukrep zoper .vsiljivce' je tudi napis „Zelo hud pes", čeprav lastnik še mačka ne premore. V večini primerov pa Jastni-ki" obal ob vodi psihološko naštudirano urede gospodarske organizacije, Skupščina občine predpiše z odlokom tudi obveznosti lastnikov ali uporabnikov priobalnih zemljišč glede čiščenja potokov. (O čiščenju v večini primerov ne bi mogli govoriti, kvečjemu o onečiščevanju.) Iz navedenega torej lahko povzamemo, da znaša pas zemljišča ob vodotoku, ki je splošno ljudsko premoženje, najmanj 10 metrov nad višino srednje letne vode. S tem zemljiščem razpolaga skupščina občine, gospodari pa območna vodnogospodarska organizacija. Upravičeno je tudi vprašanje, ali lahko ribiči na priobalnem pasu nemoteno uredijo pristope in ribolovna stojišča, odstranijo grme ali posekajo veje, očistijo plevel. Ker s temi zemljišči gospodarijo skupščine občin po območnih vodnogospodarskih organizacijah, je seveda za vsak večji poseg v priobalno okolje potrebno soglasje pristojnega organa oziroma organizacije. Če gremo po tej sledi naprej, je potemtakem treba nekoga vprašati tudi, če reko ali potok obzidaš, ogradiš z žico. Če je to seveda sploh dovoljenoI Kaj so namreč tiste posekane veje v primeri z betonsko obalo? pometene, da ni bilo nikjer niti najmanjšega papirčka ali odpadka. Soba se počasi polni s cigaretnim dimom. Na stenah ni niti najmanjšega okraska. Kitajka mi ponovno nalije do roba polno skodelico čaja, direktor pa nadalju-je: HVALA, KRITIKA IN KAZEN ..Spodbujamo otroke k pridnosti, zato jih vedno ocenjujemo. Kdor se vede, kot mi želimo, je preje odpuščen iz zavoda, tisti, ki se slabo obnašajo, ostanejo Zakon o vodah določa, da so poleg voda, vodotokov, jezer itd. tudi vodna in priobalna zemljišča dobrine splošnega pomena pod posebnim družbenim nadzorstvom. Dovoljeno jih je izkoriščati le na način, ki ga določajo predpisi. Nekaj osnovnih pojmov, ki odgovore na vprašanje, kolikšen pas ob vodi je splošno ljudsko premoženje: Priobalna zemljišča so vsa pribrežna zemljišča nad višino srednje letne vode v Širini najmanj 10 metrov. Meje priobalnih zemljišč ter način gospodarjenja z njimi predpiše področna skupščina občine z odlokom, ki ga izda na predlog vodno- lepotni, sadni ali zelenjavni vrt. In potem ti je nerodno (čeprav imaš vso pravico) tacati po njegovi solati, se zapenjati ob vrtnice ali pa celo pohoditi črvivo slivo. Prvi so se zganili ribiči. Če so vode in obrežja last vseh ljudi, od kod nekomu pravica ograjevati obalo? Poglejmo torej, kaj pravi zakon. Je sicer suhoparen (kateri to ni? ), vendar v njem vsak najde svoj košček ali predalček pravice in dolžnosti. ŽIVLJENJE •N SMRT PRED TISOČLETJEMA IN POL katerega so položili mrtveca. V dveh grobovih smo odkrili tudi ostanke krovnih desk, ki kažejo na uporabo preproste krste. Žgani grobovi so bili naknadno vkopani v plašč gomile. Na to kaže dejstvo, da so bili odkriti zelo plitvo pod površino. Tudi pri grobovih z žganim pokopom moramo ločevati dve kronološko in stratigrafsko ločeni skupini. Prva predstavlja grobove, ki so verjetno nastali po prihodu Keltov v naše kraje, kajti pod njihovim vplivom se je začelo uporabljati pokopavanje s sežiganjem. Keramika, ki smo jo našli v teh grobovih, pa zanesljivo kaže na starejše, halštat-sko obdobje. Vsiljuje se misel, da je bil v tak grob pokopan pripadnik starejše etnične skupine, vendar že po novem načinu pokopavanja. TUDI ANTIČNI GROBOVI Druga vrsta žganih grobov pa je časovno dosti bolj jasno opredeljiva. Gre za žgane grobove, ki so nastali v rimskem obdobju. Lahko jih uvrstimo med tipične dolenjske antične grobove, kakršne najdemo skoraj na vsakem grobišču iz tega obdobja na Dolenjskem. Trije antični grobovi so bili sestavljeni iz lomljenih kamnitih neobdelanih plošč, eden od njih pa je bil še dodatno utrjen s slabo apneno malto. Vkopani so bili tik pred rušo in zaradi tega verjetno že v antiki vsaj delno izropani. Četrti antični grob je bil po načinu pokopa preprostejši. Plitvo vkopano grobno jamo, v katero so položili pepel umrlega ter nekaj pridatkov, so pokrili s kamni. Grob je bil tako na površini dosti manj opazen in je zato ostal nepoškodovan. Keramična lončka, ki kažeta močno keltsko tradicijo v načinu ornamentacije in izdelave, predvsem pa dve bronasti fibuli, stavljajo grob časovno v 1. stoletje našega štetja. MODERNI PLENILCI GROBOV ***** tujih turistov in težko naloženih tovor- ne usahnejo niti za minuto. Valijo se z — proti vzhodu in obratno, turisti hitijo I *» morju naproti ali pa se že vračajo, dvanajst metrov nad cesto, na robu vseka, pa se odvija potrpežljivo in sjv®10 delo arheološke ekipe, ki skuša v zemlji *risnost življenja in smrti pred dvema 3g*"winpol- ki pred davnimi časi ni brzdo s mg mimo teh krajev, vendar pa tudi *- ^Povsem mirno. Že sistem gradnje naselbin časa kaže. da so tedanji prebivalci lii^ misHiti predvsem za lastno varnost. Nasd-n*nr®č gradili na naravno utrjenih ki so jih zavarovali še s kamnitimi in |e^~n''ln* naspi in okopi ter na vrhu dodali še Hj. W»«lt Ilirski vojščaki so znali preceniti ioh-.- iPraioja med st iško ravnino in temen iškim tnJT’'*' so naselbini nad Vdikim Gabrom tovo zaupali vojaško opazovalno službo. VEZ MED EVROPO IN JUTROVIM k. da segajo začetki prometne žile, ki ®**s srednjo Evropo z Bližnjim vzho-v ta čas, saj so gradišča na Magdalenski v Višnji gori. Stični, Brezju Novem mdtu. Vi njem vrhu, nad na libra in Vel kih Malencah, če najvažnejša, Igot na ogrlica nanizana - r**ts*u cesti in današnji povezavi med ^ "2»rdbom. gehgg~**m*nah so v tem času nastajala gomilna Up večjih je gomil eda vrsta, ponekod oh manjših pa je ohranjena le Vdiko gomil je bio prekopanih v strastne in pridobit niške _ Meddemburške in Jerneja P*nstvengi podatkov pa so dab Narodnega muzeja v Stični in Do * Novem mestu. Ob tdi izkopa ttobliamb tehnika izkopavanja gomil. Seveda se po tej ustaljeni ?Jdi »kopava nje na Medvedjeku. 2?* deb I* *ndet*a J** pJT/r* *■¥, preden zakopljemo v __’®*asno določimo stalno točko ie oh^!"^-1^ O2na*imo glavne smeri T® j* osnova za zakoličenje 1 je pri izkopavanju gomile a. _ “* *■ J® pri izkopavanju gomile ja metra. Kontrolni križ oziroma k ;—«■* (fcJ5n dobimo, nam pokažejo, kako talko plasteh je bib nasuta pmotna obda in obseg. Posamezna nasula zemlje zelo dobro MOŠKIM OROŽJE, ŽENSKAM NAKIT Vrsta dokaj dobro ohranjenih bojnih sekir in sulic iz moških grobov kaže, da so bili tudi tod dobri železarji. Med nakitom, ki je pogostejši v ženskih grobovih, smo našli jantarne ogrlice, votle in masivne bronaste zapestnice, fibule za spenjanje obleke, posebnost pa je prav gotovo ogrlica, sestavljena iz steklenih perl. Poleg enobarvnih modrih jagod so tu še jagode z modrimi očesci, izjemno lepi pa so nekoliko groteskno izdelani obeski v obliki živalskih glavic. Med raznobarvnimi obeski smo zlahka prepoznali glavo ovna. Živalske glavice so bile izdelane iz raznobarvne steklene paste v kombinacijah modre, zelene, bele in rumene barve. Po skoraj dveh tisočletjih in pol so obeski ponovno zasijali v vsej svoji lepoti, žal pa so bili posebno na spojih med posameznimi barvami precej prepereli. Za pestrost ogrlice so poskrbeli še kovinski obeski, ki so bili izdelani iz bronaste tordirane žice, na kateri so visele po tri kroglice. Ogrlico smo s pomočjo ing. Sedlarjeve, vodje preparatorskih in konservatorskih delavnic Narodnega muzeja iz Ljubljane, previdno dvignili in predali v restavriranje v upanju, da bo lahko kmalu popestrila zbirko prazgodovinskega ženskega nakita. PREPROSTE KRSTE V gomili na Medvedjeku so pri pokopavanju razmeroma pogosto uporabljali grobo tesane deske, s katerimi so oblagali dno in stene grobnih jam. Izdelali so torej neke vrste lesen zaboj, v Takšno je nekako trenutno stanje raziskav, s katerimi smo pričeli 19. maja 1980. Gomila je bila v začetku aprila ob miniranju za razširitev vseka pri gradnji tretjega pasu ceste delno poškodovana in vestnosti delavcev na gradbišču se moramo zahvaliti, da so o najdbi prvega groba in predmetov takoj obvestili pristojno spomeniško-varstveno organizacijo. Zavarovalno izkopavanje izvaja novoustanovljena enota za varstvo naravne in kulturne dediščine Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto, sredstva zanj pa je prispevala Skupnost za ceste SRS. Tudi v tem času je torej zanesljiva naselitev področja okoli Medvedjeka oziroma Velikega Gabra. Antični cesti po dolini Temenice proti Praetoriu Latobikov — Trebnjemu poteka preko Medvedjeka neka vzporedna vicinalna pot, ki ji še danes lahko sledimo v dolžini enega kilometra in jo vaščani uporabljajo kot poljsko pot, saj je še razmeroma dobro ohranjena. Prav tako so bIR v bližnji okolici na več mestih odkriti rimski grobovi, o katerih usodi pa nimamo točnejših podatkov, ker so jih izkopali privatni iskalci starin pred 2. svetovno vojno. Za področje gomile na Medvedjeku je torej očitno, da je pripoved o pokopališču na tem mestu živela med prebivalci vsaj okroglih 600 let in da so to mesto tudi uporabljali za pokopališče. V okolici smo, kot kaže, vzbudili zelo različno zanimanje za naše delo. Na terenu nas je obiskalo poleg strokovnih kolegov tudi nekaj krajanov in skupina šolarjev z OŠ Veliki Gaber, ki so se zanimali za potek in rezultate našega dela. V zadnjem času pa so se očitno pojavili tudi obiskovalci, ki prihajajo takrat, ko nas ni na terenu, in ne prihajajo tja z dobrimi nameni. Na prvem nočnem obisku sredi avgusta so razbili in razmetali predmete v treh grobovih, na naslednjih dveh pa so se lotili našega orodja in opreme. Kakšni so njihovi nagibi? Zgolj hudobija ali morda škodoželjnost ali koristoljubje? Seveda upamo, da bodo prizadevanja delavcev milice ob sodelovanju okoličanov končno kronana z uspešno izsleditvijo storilcev in tudi njihovih nagibov. DANILO BREŠČAK GOMILA IMA KVADRANTE S tem, ko smo zastavili tako imenovani kontrolni križ, smo gomilo razdelili na štiri kvadrante, ki jih drugega za drugim začnemo raziskovati. Izkopavamo po plasteh, ki so debele okoli 25 cm, posamezne nivoje pa moramo dobro očistiti in z grebljami in strgali postrgati, kajti pri tem se pogosto pokažejo obrisi grobnih jam. Žal, tega v gomili na Medvedjeku skorajda ne poznamo. Ko ugotovimo grob ali grobno jamo, sledi risanje groba in celotnega planuma v kvadrantu. S tem dosežemo, da so grobovi tako po relativni višini kot v prostoru natančno locirani. Vse te podatke potrebujemo pri izdelavi končnega načrta grobov v gomili. Doslej smo odkrili 23 grobov, ki jih lahko razdelimo v dve skupini: skeletne in žgane. Resda so skeleti zelo skromno ohranjeni, a nam razpored pridatkov v grobu kaže tudi na način pokopa. V skeletnih grobovih so mrtvecem postavili keramično posodje s hrano in pijačo k nogam, orožje v moških gobovih leži ob telesu, nakitne predmete pa najdemo na mestu, kjer so bili običajno v uporabi: zapestnice na rokah, orglice okoli vratu, ffoule na prsih. Med keramičnimi posodami srečamo preprosto, grobo izdelano kuhinjsko posodo, pa tudi lepše izdelane trebušaste posode na nogi, skodelo s presegajočima ročajema, posode z bradavičastimi in vtisnjenimi okraski, lonec s štirimi ročaji.,. predstavljamo vam Ivan Pregelj: ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA VIGILIA PRIMA (odlomek) Iz. Gorice ves ta £as nisem dobil še nobenih obvestil. Dokler sem mogel občevati in se sestajati z ljubeznivo konteso Leonoro, me to kar nič vznemirjalo ni. Ko pa mi je gospodična nekega dne povedala, da bo kmalu odpotovala, zavedel sem se živo tudi sam svoje smeri. Sedel sem in pisal v Gorico in čakal. Čakal in verjel, da bom morda vendarle tako srečen, da bi smel in mogel potovati s konteso skupaj. Vse svoje, obleko in knjige sem pripravil za pot. Dan, ko je imela kontesa odpotovati, se je bil medtem približal. Prejšnji večer sva še enkrat obiskala gledališče. Za slovo, in kakor sem bil poprosil konteso, da je zdaj na moje povabilo šla. Pa je bilo čudno slovo in čudna igra. Nič več ne vem, kaj so igrali. Nekaj bedastega je bilo. Potem je prišlo tisto prvo strašno s konteso, ki ga nikoli pozabil ne bom. Nenadoma je zavpila, odrevenela, se prijela za prsi in zgrudila kakor mrtva, da smo jo morali plašiti in nezavestno spraviti domov. Za teden dni se je zakasnil zato njen odhod. Pa kaj sem imel od tega? Nisem je mogel posečati, vse, kar sem imel, je bil majhen list, ki mi ga je pisala, da naj se ne vznemirjam. Njera bolest da je stara, podedovana po materi. Iz Gorice pa še vedno nič. Tedaj sem dobil od kontese še eno pismo. Poslavljala se je pismeno, ki da je osebno zadržana in bo odpotovala, ne da bi se še kaj videla. Naj se varujem in naj me ljubi Bog varuje pa kmalu v Gorico pripelje, kjer me bo v vernem prijateljstvu čakala, da mi bo prva častitala za srečno vrnitev. Tako je pisala in ni ne z besedico omenila ne ure ne dne, kdaj se odpelje. Danes vem čemu, danes, ko poznam njeno skrivnost, njene zgodnje smrti povod. sem res spoznal, kaj mi je storiti. Zglasil sem se pri kontesini žlahti, povedal gospodu grofu za kontesino pismo in se ponudil, da bi mi bik) lev veselje in sladko razvedrilo, če bi smel nekaj ur na dan kot nekak domači vzgojitelj za silo prebiti v družbi dražestnih kontesic, učiti jih morda kaj koristnega in lepega, ki seveda mnogo tega kaj mak) poznam in vem, pripovedovati jima o zemlji, kjer imata gospodično teto in grob svojega deda, govoriti jima o vrednosti in zaslugah tega njihovega deda, čitati jima iz knjig junakov in plemenitih žena, sprevajati ju včasih po mestu, spremljati v' cerkev in za silo, če bi treba bilo, igrati se z njima slepe miši. Tako sem dejal in to zadnje o slepih miših prav gotovo zelo neumestno, ker se je gospod grof nasmehnil. Vendar pa mi je segel v roko, se mi od srca zahvalil in dejal, da me ceni in mi moje vljudnosti nikoli pozabil ne bo. Poklical je nato svoji hčerki pa me jima predstavil v mojem novem poklicu. Tedaj pa sem blaznil v sto neumnih domnevah in kakor tat oprezoval Turške šance, da bi jo videl odhajati. Nisem je dočakal, le grof Erazem mi je po treh dneh pismeno sporočil kratko in slovesno uradno, da mu je sestra tisto jutro s prvo zarjo odpotovala. O, kako me je tedaj bolela ta nepozabna ženal Kako sem ugibal, čemu tako skrivnostno beži. Pa je bilo vendar tako samo po sebi umevno in bi se mi bil gospod doktor Eyerel v obraz smejal, če bi ga vprašal bil. Da mar ne vem, kako je treba biti bolniku pokornemu, kadar mu lečnik zdravilno dieto zapove. Tako sem mogel nekaj veselega sporočiti gospodični Leonori v Gorico že v svojem prvem pismu. Poslej je bila vsega mojega pisma polovico posvečena pripovedovanju, kako rasteta deklici. Gospodična Leo nora mi je odgovorila neznansko ljubeznivo. Najbolj pa me je ganila s priloženim drobnim šopkom nekega čudno vonjavega cvetja, ki ga nisem poznal. Cvetje je bilo povezano z drobno srebrno nitko. Šele ko sem pismo ponovno prebral, sem doumel, da nit ni 9-ebro,' da je Leonorin prvi — sivi las. Kaj neumno sem ji v zahvalo za prečuden dar odgovoril ničemur no z razpravico, kaj vse sodijo učeni mojega stanu o vzrokih sivih las. „Canitiei causam," sem poročal po Vilisiju, ..adscribo corruptae et volatilitate sua private bili, imprimissa succo pancreatico. qui per senium austerior et spissior similiter bilem affcit, vel momentanee interdum ab effectibus animi gravioribus, morfire potissimum el terrore ita corrumpitur, ut ad statum natura lem tam črto red ir e negueat, sed in sta tu pra eter naturah perisistens, vitiose in intestino effervescrt, et pituitam simul et sanguinem irrficit, mutatione-mque colorum in piliš semel factam conservat." Gospodični Leonori je tedaj zdravnik prepovedal slednje razburjenje. Pa je bilo še nekaj drugega. V Gorici, v eni onih sladkih srečnih ur tik pred strašno nesrečo, mi je gospodična kontesa mesece pozneje sama zaupala, da je bila zdravniško prepoved sprejela še kot žrtev Bogu za sladko breme čiste duše, za krivdo svoje deviške krvi, ki je plala moji naproti in ni smela vzplati, ker bi bilo greh in ker bi ji pomenilo — smrt. Vse to sem izvedel mesece pozneje, kakor sem že povedal; da so ji zdravniki prepovedali razburjati se, in naj ji zato odpustim čudno slovo, mi je sporočila po štirinajstih dneh, ko je bila odšla iz Gorice, kamor je dospela srečno. V tem prvem pismu me je obenem tolažila, naj ne bom nikar v nobenih skrbeh zaradi nje in njene slabosti. Še je pisala o tem, kako da se z veseljem in sladko bridkostjo spominja dunajskih dni, da ji je brata žal pa obeh sorodnic, ki bosta zdaj zopet sami sebi prepuščeni. Mar bi ne mogel napraviti tako, da bi se vsaj jaz pa otroka sestajali, ki me cenita in — prav gotovo! — pozabiti ne moreta. Njen brat Erazem, ki me je vrednega štel, da me je v hišo povebil, kjer sem mogel spoznati njegove najbolj domače razmere, žalost in nadlogo bolne grofice pa vse križe in težave z njo, me bo vesel. Da me sam za tako uslugo prositi ne more, pač lahko sam spoznam. Tako je pisala kontesa in Seveda sem učeno bukovsko besedo gospodični še po laško lepo stolmačil, česar bi dandanes, ko me že spomin in pamet zapuščata, nikakor več ne. zmogel, kar pa. tudi treba ni. Nje namreč, zaradi katere sem poročal in prevajal, nič več na svetu ni. Meni samemu pa sivi lasje ne v žalost ne nadležno nakaženost niso in ne bodo več, odkar sem ničemurnosti odmrl. V tistih davnih pismih tedaj gospodinčni Leonori pa sem še nekajkrati imel priliko bahati se s svojim znanjem, tako npr. ko mi je sladka deklica tožila, da se ji potijo noge in ji nagajajo podrezice med prsti, da se ji je vnelo oko in napravil tvor, ki mu po domače ječmen in po bukovsko Hordeolum pravijo, da jo je dve noči močno bolelo uho, in še drugega več, kakor npr. o bledici, o negi lepih nohtov in zdravih zob, na kar sem vse vedel modro povedati, kaj o vsem tem sodijo učeni mojega stanu Hippocrates, Galenus, Paracelsus, Hemontius, Sylvius, Cart-hesiani in še scriptor meus, močno zgovorni, pridni in modri Archiater Primarius Johannes Dolaeus (scil. in compendio Encyclopaediae Chirurgicae Rationalis), za kar mi je gospodična Leo nora vedela hvaležno zahvale in sem ji jaz, nesrečni učenjak in diagnosticis, vse prav vedel pojasniti, kako se je bolezni ogibati, sicut novi ex Lomnio, in le tega nisem znal, kako bi jo njene prave in edine velike bolezni otel... % HP "m L • m* % « svoje težave in želje, hrepenela od pisma vse očitneje in določneje drug po drugem, šalila se včasih, igrala se z besedami in pokloni, ona, odlikovati se želeč, v sladki besedi mojega in njenega pevca, nesrečnega Torkvata, jaz z ničemurno svojo zdravniško zgovornostjo v bukovščini, ki je bogme — nikoli nisem dobro umel. Iz kontesinih sladkih pisem sem mogel vedno zopet spoznavati neskončno lepo njeno dušo, njeno čisto srce in neomadeževano domišljijo. Čudovito me je pretresla zlasti neka stalna tiha bol, ki je vela iz vsega njenega poročanja. O, saj zdaj vem, kaj je bila ta dehteča bridkost. Ena sama velika žalost je bila, eno samo, vedno zopet nezavestno ponavljano slovo. Nezavestno, dem, dasi včasih dvomim, če se spomnim, kako je nekajkrat omenila sirota zlata, da jo noč za nočjo plašijo grozne sanje, in sem ji jaz za tolažbo vedel neumno povedati le, kar o sanjah pišejo Hippocrates in Cicero, da so namreč norčava igra speče duše in nič več, ko bi bil vendar druge učene svojega stanu za ljube deklice zdravje v prid vprašati moral, mar težke sanje ne oznanjajo tudi bližajočih se težkih bolezni, in ji morda s tem znanjem, če že ne rešil, pa vsaj podaljšal ljubo zdravje in življenje. Bog dal, Bog vzel, čast mu ni slava vekomaj... Preden sedaj te svoje nočne straže ali vigilije še zadnje poglavje napišem, glede kontesinih sanj, naj še eno povem. V dneh okoli svetega Andreja, ko je v Gorici največji letni sejem, v prvih adventnih dneh torej se je zgodilo, da sem isto uro in isti dan iz Gorice kar troje pisem naenkrat prejel. Prvo je bilo sporočilo stanovskega odbora, kako mu je v čast, da me sme in more povabiti kot novega deželskega uradnika v Gorico, kjer naj se zglasim čim prej, predstavim po predpisanem redu in nastopim svoje delo kot prvi lečnik in varuh zdravja visoke goriškogradiščanske grofice za mesto in gornji del dežele. Pismo je nato kaj zgovorno in kot v testamentu natačno določalo, kakšni in koliki bodo moji opravki, kolike obveznosti prevzemam; da mi je amed drugim posečati vsako nedeljo in praznik sveto mašo in se letno udeležiti vsaj dveh procesij v predpisani stanovski obleki, ki si jo moram sam nabaviti, in mi je za povrnitev teh stroškov posebej treba prositi kakor glede svojih popotnih izdatkov; da se mi je torej vsako leto udeležiti procesije za Telovo in za Veliko noč, da je prav in spodobno, da se venomer s hvaležnostjo v molitvi spominjam dobrote in dobrotnikov, ki so me vrednega spoznali pa me s častnim zaupanjem odlikovali itd. itd., pet, ne deset tesno pisanih strani s priloženim obrazcem zaprisege, ki naj jo podpišem in se s podpisom za dejansko zaprisego zglasim v Gorici itd. itd., česar vsega nisem takoj prebral, komaj površno preletel tisti del, ki je govoril o mojih prejemkih, pa segel po listu gospodične kontese, ki je bilo kratko, sladko in čudovito: ..Gospod Anton! Čestitam, čakam in sem rečna. Vaša Leonora!" Pa sem odprl še tretje pismo in spoznal takoj, da je starejše mimo kratkega in se je moralo nekje izgubiti, preden je došlo. Pisala je kontesa za mesec dni nazaj, kakor sem razvidel po navedbi. Prebral sem ga v dušku. Bilo je en sam krik strašne žalosti, neskončne tesnobe, nič več se ne bova videla, " je pisala, črtala nato nekaj, da ne bi nikakor .mogel prebrati, in še poročala o dvakratnih svojih sanjah, kako ji je bilo, da sem se vrnil in se ji bližal, nudeč ji za pozdrav čudno belo rožo, ki jo je vzela, si jo zataknila v nedrje, pa zdajci spoznala, da sem bil pod rožo skril ostro brušeno jeklo, ki si ga je zadrla v srce. Tako je poročala. Vse poletje do pozne jeseni sva tako s premilo konteso izmenjavala pisma, izpovedovala si vsak Jaz pa — Bog mi odpusti, malo in pametno sanjam, pa zato kaj malo vem, .kako usodno preroško so drugim somnia visionesque, jaz pravim, ne le da nisem občutil bogve kaj bojazni ob tem razodetju kontesinem, ki se mi je pač smilila in sem jo pomiloval le kot otroka za to njeno, kakor sem mislil, namišljeno nesrečo in skrb iz sanj, v katerih, kakor uči že imenovani Cicero, da maxime reliquiae earum rerum moventur in animis et agitantur, de qiubus vigilantes aut cogitavimus aut egimus; ne le torej da me vsebina zadnjih Leonorinih sanj ni potresla, prav nasprotno: še kar zveselil sem se. Tesnobo, ki je deklico tlačila, sem si štel za srečno naključje, ki je sladki gospodični po sili iztrgalo netej tiste izpovedi, ki sem jaz po njej, kakor jelen po čisti studenčnici, žejal pa jo zdaj imel, ko sem z lečo in farmakopejskimi vodami razbral to, kar je bila sladka deklica zapisala in nato zabrisala. Imel sem torej kar troje pisem pred seboj, drugo lepše in bolj veselo od prvega. Pri Mladinski knjigi so se odločili, da zbirki Levstikov hram izdajo Zgodbe zdravn ka Muznika v samostojni knjigi in tako to zanimivo delo tolminskega pisatelja h’arl‘l Preglja približajo bralcem. Dandanašnji le Pregelj že prebil zid nezaupanja in njegov dela je mogoče brati s poglobljeno izkusnj ter se ni več bati, da bi še koga zavedlo n ( 1 PfflV misel, da gre za „večerniško prozo, r Zgodbe zdravnika Muznika solep primer K,m Pregelj preraste organizem običajne pripove in ga razveja v občuteno in prefinjen izrisavanje človeške usode. Zgodbe so sestavljene iz treh sklop°u' vendar predstavljajo celoto. Prvi del predsta' Ija zaris življenjske poti zdravnika Muzm ■ E naslednja dva pa globlji obdelavi posame obdobij zdravnikovega življenja. Iz okvl' življenjske poti se pripoved dviga na prenms J vanjsko raven, v zadnjem delu, Vigilija*1 1 katerih je objavljeni odlomek,) pa se,Preglj^ pero razmahne v slogovno in izrazno moč ■ sredstvo. Pisatelj tajko odlično zadeva * pretekle dobe, da bralec včasih celo podv®1111' ali gre res za pisateljeve besede ali morda 1 prepis starih rokopisov.’ • • Za osnovo je Preglju pri pisanju tog zanimivega dŽIa služil slavni tolminski zdraV nik, protomedik in naravoslovec Ant°n Muznik, ki je živel v 18. stoletju, vendar le pisatelj zgodovinsko osebo umetniško P0-ustvaril. ^ Nekaj pomislekov pa je ob letošnji treba zapisati. Ne zdi se prav, da so pogos,e latinske citate, s katerimi je Pregelj slogo' ..zabelil" pisanje o zdravniku Muzniku, pus brez ustreznega prevoda bodisi pod črto ah srepmljajočih opombah. Leta, ko je sredni' šolsko izobraženo bralstvo vsaj povPMl poznalo ta mrtvi jezik, so že davno mim1^ Založnikom menda priprava prevodov lene vzela toliko dela in prostora, gotovo Pa pokazali malce skrbi za bralce več. režavemu prijatelju pa tega nisem in sem modro delal, kajti vse prej boš spreobrnil l^r, pa take nature, kot je gospod doktor Eyere' . fautor et amicus meus — ki sem ga P°s? prijateljem s pesnikovimi besedami hvalil grajal, češ da je kot Čerkes Argante doi ^ belezza sprezzator, e che ripone nella spada svoj zdravniški nož—, sua legge, e sua raggion®« decembra, za god sv. Frančiška, sem se odpel)3' Dunaja. Naletovati je bil začel prvi sneg. M®n' v je bilo toplo in dobro. Vedel s^m in verjel, 3 potujem soncu naproti, domovini in Leonori, le eno me je skrbelo, kje bom rdečih rož do®'' da. se z njimi poklonim deklici svojih sanj 1 hrepenenj, svoje duše in krvi... Za god svete Lucije, ko moj rojstni kraj ^ Mostu ue. St. Mauruspruck to novo. patrono časti, sem bil v Trbižu. Ker mi j®% nerodno čakati pripravnega voza, sem se p$ jn za dva konja, zasedel enega, otovoril drug8^ odjahal na zadnjo pot. Bog me je pospremi dal lepo, dasi mrzlo vreme, in me varo ival drugih neprilik na poti visoko čez gore ni , Ko £ sem bil v dolini, minila me je vsa skrb: čut'1 -Ulil »II v a MIC J6 VJO OMU, W- -0j| se doma. Kaj čudno mi je iz veselja tiste zrasla pesem v spomin, ki sem jo bil skof®j .p popolnoma pozabil. Zdaj sem jo zopet z03 zapel: „Ena ura je skrita mor'bit'lih nocoj, nobeden prijatelj ne pojde z menoj." Tako sem pel, pa mi je bilo srce svatov3^. , .... ,______________________ srečno, da sem mu z glasnimi vzkliki duška j tam, kjer je bil nekoč s konja padel g^Pv^jd8* feldmaršallajtnant, tam, kjer sem prvikrat^. ^ njegovo prelepo hčer, tam, kjer sem zara svojo prvo žalost trpel... ^ Bog dal," Bog vzel. To je konec ^ejco f nočne straže ali vigilije. Prišel sem v stopil pred kraljico svojega srca. Brez rož ^ ji bližal in nesel le. svoje vdano in ^ Zagledala me je, planila mi naproti, zaj° da sreče in v eni sapi vse povedala, da me LnC, S*J me je ljubila in me bo ljubila do zadnjega da je to že pred vojsko povedala, v tistem v ^0 ki ga nikoli nisem prejel, in da sem bil I®* strašno neroden, lesen, boječ in slep« ° uganil ne priznal do zadnjega, do zadnjega • Kaj sem vedel drugega početi, kakor da sem sedel, kar malo razmislil, pa zapisal kratko, ljubeznivo, šegavo in jasno: „S!adka gospodična Leonora! Lepo Vas prosim, če že mislite umreti, tako dolgo vsaj počakajte, da svojo vernost dokažem. Z belo rožo se zglašal ne bom, z rdečo pač, da bo lepša slika mojega vročega srca. In bodalca ne bom skrival vanjo, pač pa svoje duše in vesti najtišjo skrivnost, da Vas ljubim in bom ljubil do zadnjega svojega dne." Tako sem napisal in se začel odpravljati na pot. Poslovil sem se pri kontesinemu bratu, vzel slovo od jokajočih kontesic in obiskal še gospoda doktorja Eyerla, ki mi je krepko stresel roko in mi voščil kup otrok in sitno ženo — ker da kar buhtim v zakonski In še je govorila, a že je bledela ,n JL%sla 51 si J* kakor tisto pot na Dunaju zavpila, s® ^ strmela ubito. Drobne zobe je stisnila« .g ustnico pregriznila in je stopila drobna k® f0|# na njo, in mi je kakor mrtva ležala jo J® Prenesli smo jo v posteljo. Tri tedne p°z $e I. jarem, kakor mi — presneti diagnostik! po očeh bere. Da mi ni bilo prijetno kaj takega slišati, ko sem v mislih oboževal neomadeževani lik gospodične Leo nore, kdo se bo čudil. Pokazal zgrabilo znova. Zopet sem videl, .3p|j3^ ugriznila in ji je orosila ustne drobna k^^hl8^ Zadnja, neznatna, iz najgloblje globin® SrCa“' sica^"! Kar je imela, je volila sirotama kont®^# ih Dunaju. Meni je bila dala več, 10 življenje. A jaz? Za potne noge in P° ^ vfl* lepe nohte in zdrave zobe, za jeCrnen )r|0 sr uho sem ji vedel zdravil, le za njeno ifl sl® kar nič. Bog jdal, Bog vzel, čast & vekomaj I ■priloga dolenjske e, ; I i Prebrali smo služba človeku 43^ založbi Borec so izdali že vit k *'9° ene9a najbolj plodo-in slovenskih pisateljev, Pavla joarja. poc| naslovom „Njene 1 prinaša knjiga dvoje daljših . vel: naslovno in novelo »Brat sestra''. z obema Zidar na-luJe krog pripovedi, katere kot pogovor med njim in usoH,neZniki' katerih življenjska vaH *e Presenetljiva, nena-na> skorajda že nekakšna falka o tej ali oni plati resni-d||,°življenju. Ob tolikšni pro-kc'ji bi bralec la'hko podvo- jil o * umetniški moči Zidarjeve-P^anja, vendar ga nova knii- S * v Pavle zidar njene ofii ga prepričuje, da je mogoče tudi ob kvantiteti obdržati kvaliteto. Knjigo „Njene oči" je Zidar napisal poklicno dovršeno, še več, čutiti je, da mu prav tak način pisanja ustreza, saj mojstrsko vodi pripoved in odlično obvladuje jezik. Nemalokrat je v metaforah bolj izviren kot marsikateri slovenski pesnik. Za obe noveli je značilno, da je pripoved podrejena razmišljanju. Skozi pripoved o življenjskih usodah počasi presije resnica. Mučno vrtanje za poslednjo osnovo, na kateri sloni življenje, pripelje v vsaki noveli do drugačnega zaključka, kar pa je navsezadnje vseeno, saj je že pot k resnici in iskanje resnice osmišljanje življenja. V noveli »Njene oči" Pavle Zidar skozi zgodbo o zdravnici, ki je med vojno pomagala svobodoljubnim ljudem pobegniti v partizane in jo po izdajstvu sovražnik ujame ter oslepi, razvije misel, da je življenje čudovita služba. ..Imenovati skrivnost? ... Tega se ne da. Mogoče bi lahko prevedli vse v kakšen pomen. Mogoče je skrivnost življenja služba človeku ..." premišlja junakinja pripovedi. Ko je ona izgubila oči, so jih drugi dobili in videli, kaj se dogaja, kam je zašlo življenje. Trpljenje in slepota sta dobila smisel, ki posameznika dviga nad ozke osebne interese. Druga novela „Brat in sestra" je pripovedno manj zanimiva in norčevanje iz jezika 2a številne Slovence, ki na leto ne preberejo niti ene T^ge, je kajpak vseeno, kakšne so slednje. Debelo pa najbrž Pogleda človek, ko med branjem naleti na nepotiskane liste ?*i ugotovi, da v knjigi manjka kar cela pola, se pravi ^stnajst strani, da ne naštevamo še drugih nevšečnosti, Povezanih s tiskarsko izdelavo knjig. Končno to še ni tako hudo, okrnjeno knjigo je moč ^menjati. Hujše je, če tiskanje knjige spremlja malomarnost ki jo nato opravičujejo s t i. tiskarskim škratom. Kot vpijoč, *aradi številnih napak docela nepojmljiv prjmer tovrstnega ločevanja iz knjige pomnimo natis J. Martinov iča pisanja o Ketteju. Zagotovo pa ni nič hujšega kot to, da pri knjigi odpove Jena glavna sestavnina, to je jezile V mislih nimamo Polpreteklega in še zlasti zdajšnjega pesnikovalskega igračka-ali neumljivo sestavljenih proznih spisov — pri tem pač ni Pomagati! Gre za to, da čedalje pogosteje najdevamo toed°delane, jezikovno šibke prevode tujih knjig. Na izjemne “Vrstne pojave opozarjamo sproti, kdo botruje takim Izdelkom, je jasno, saj prevajalci niso brezimni, k jezi-Vn< kakovosti posamezne knjige pa to ne pripomore, slabo °jj°venjenega dela seveda tudi zamenjati ni mogoče, je kratkim smo prejeli sestavek, ki zgovorno kaže Z|Kovno šibkost romana oz. prevajalca. Takole se glasi: prp°PrSla Lipa nas je spet obdarila z novim vodom Konsalika, ki si je kot pisec zabavne literature kn■ J)ralc' pridobil mnogo privržencev. Prav zato si nobena t Mnica ne more privoščiti, da bi njegova dela, ki so na meji t J' fonda, izločila iz knjižnega fonda. Bolje je imeti na ''aha' dovo,i Konsalikovih knjig, saj so resnično pravcata *a bralce, slednje pa si nato knjižničarji prizadevajo "Kriti tudi k resnejši literaturi. 'žšel je torej Heinza G. Konsalika roman Skrivnost ** palm", poslovenil ga je Bogomil Fatur, ki je posel l(r): Vl1 teko površno, da se upravičeno lahko vprašamo, ali je Oe ir Splofl smotrno nuditi bralcem. Ne gre za to, da prevod le' ustrezal izvirniku, ampak za izredno slabo slovenščino; nas/ f^?r}a2°ri že nekaj stavkov z (naključno izbranih) 203 in treh strani' *adn- Ure P°zneie pritopotala barkasa s ,Panterja' skozi barJ° kariero čeri v blagi zalivček." (Kakšna žival je resni*9' d.a I »Oh, Phil, če mi rečete kaj takega, ste So f^o f*° in v tako veliki meri norec, da bi vas treba zapreti v n9rrte * kljul(e 'n oken. Ali pa imate morda še bolj bedast o/p„ n' da boste damo pustili oditi, ne da bi se obesili za toP6te?" k*-. ves.te' kako izgleda, če kdo .jelo dinamično skoči „T0lj°V ' a^' Pa> kaj pomeni ,/iapila sta". (Sta se ali sta si? ) kun i medtem ko je don Fernando ob svoji dobri vzgoji h re5et P°lovico, je Evelyn izpraznila ves kozarec/' (Najbrž /e jie piti, če te od strani pogleduje dobra vzgoja.) Vas ^v&yn 1)0161 kozarec? Po Faturjevem slovenjenju se ta (>„. /?? ^ke reči očitno spozna, saj pravi: „Mojega strica brušeni kozarec ne bo boleli" str$nj . 'ahko navajali podobne stavke, saj ima knjiga 429 kateri b /r *o1' i° odprete, se bohoti spakedranščina, ob ne more ostati neprizadet je preobložena z razmišljanji v večji meri kot prva novela. Tudi njeno sporočilo ni tako jasno in tesno prežeto z zgodbo, kljub temu pa jo je užitek prebrati. Novela pripoveduje o bratu in sestri, ki se spopadeta z birokracijo in v tem boju izgubljata vse; tudi njuna borba med vojno pride pod vprašaj, saj se za tako uradniško družbo nista borila. Pride celo do grotesknega položaja, ko je brat uradno mrtev (prav tako zaradi birokratske napake). Njuno življenje so določile malenkosti, „ti-ste neznatne stvari, ki se tako zapletejo nazadnje, so naša usoda". MiM trpka resnica Z znanstveno fantastičnim romanom »Prepoznavanje", ki ga je izdala Mladinska knjiga, je Miha Remec ustvaril delo, ki tovrstno slovensko ustvarjalnost dviga v svetovni vrh. Morda je takšna hvala slišati napihnjena, saj je slovenska znanstvena fantastika tako rekoč komaj dobro shodila, vendar roman s svojo celovitostjo, berljivostjo in izdelanostjo zasluži tako visoko uvrstitev. Remec je ..Prepoznavanje" domislil do najmanjših podrobnosti. Sporočilo, ki veže možno bodočnost s sedanjo človeško izkušnjo in resničnostjo, po teži ne zaostaja za podobnimi deli. Ne nazadnje kaže avtorjev skrbni odnos do dela tudi vestno izbiranje besed in.tvorbo novih slovenskih izrazov za predmete in pojme, ki so nastali v pisateljevi domišljiji. Kdo ve, ali ne bodo njegove besedne tvorbe nekega dne del vsakdanjega pogovornega jezika? Že danes bi morda lahko koristno služile pri poslovenjanju tehničnih izrazov (vidnik — vi-zor, samodejnik — avtomat, du-ševnik — psiholog, stanišče — iz modulov grajeno naselje). r iz izložbe TZ Pri Mladinski knjigi že dokaj let izhaja zbirka Lirika, ki v t i. knjižnih paketih prinaša po šest pesniških knjig hkrati. Na slabost take vezane trgovine bomo opozorili na koncu tega zapisa, uvodoma pa je treba reči, da se je zbirka z osmo pošiljko že približala polovici načrtovanega izhajanja, saj naj bi obsegala sto knjig ali kaj in s pretehtanimi izbori predstavila prav toliko pesnikov iz vseh obdobij svetovne književnosti, vključno z. nekaterimi domačimi mojstri vezane besede. Tokrat najdemo v zbirki tale imena: % Po razmeroma obsežnem Pindarievem deležu v Sovretovi »Starogrški liriki' (1964) je pričujoči izbor, ki ga je opravil Kajetan Gantar (njegovi so tudi prevodi in spremna beseda z opombami), doslej najpopolnejša predstavitev tega pesnika v slovenščini. Ve se, da je Pindar spisal 17 knjig pesmi, od ohranjenih 44 od (epinikijev) in fragmentov pa je zdaj v slovenščini dostopnih šest od v celoti, sedem je nakazanih z značilnimi odlomki, dodani so ostanki enega panjana in ditiramba ter enajst drugih pesniških drobcev. Vseeno je moč dojeti, po čem Pindar kot globokoumen mislec enim pomeni največjega lirika stare Grčije, drugi pa mu odrekajo iskrenost čustvovanja. Francoisa VVillona smatrajo za začetnika novoveškega pesništva. Četudi sredi 15. stoletja še ni pretrgal vezi s srednjeveško poezijo, je slednjo razširil s svojskim pristopom do tegob, ki jih ljudem vsiljuje življenje; s pesmimi o vagabundstvu, strahu pred smrtjo, o manjhnosti človekove pojavnosti ipd. je še zmeraj živ, tako rekoč dandanašnji. Tokratni slovenski izbor, ki je delo prevajalca in sestav-Ijalca spremne besede Janeza Menarta, vsebuje le najbolj znamenite balade in lirične vložke iz ..Velikega testamenta" in ..Balado o obešen-cih". VVilliam Wordsworth nam je bil doselj dostopen le po nekaj pesmih iz Kosove »Antolo-gije svetovne književnosti", zdaj pa je ta začetnik angleške romantike predstavljen z dokaj zaokroženim izborom pesmi, ki govorijo o piščevem odnosu do narave, otroštva, preprostih opravil ali ljubezni; v tako izbranem motivnem svetu je romantik iskal in najdeval obilje lepote. Prevod, pisanje o pesniku in opombe so delo Andreja Arka. Na prehodu v to stoletje je poprečnost madžarske lirike presegel Endre Ady. Intimne motive (erotika, smrt, dojemanje narave ipd.) je razširil s socialnimi in revolucionarnimi vsebinami. Njegovi stihi so nabiti z izzivajočimi pesniškimi podobami, jezik pa je na meji grobega izraza ljudskih pesmi. Ady velja za prvega madžarskega pesnika, ki je znal na učinkovit način izpovedati stiske razmišljujo-čega človeka dvajsetega stoletja; spremno besedo o njem je spisal Istvan Kiraly, dobesedno je pesmi prevedel Jože Hradil, tankočutno prepesnil pa Kajetan Kovič. Iz štirih zbirk Giuseppa Ungarettija je Ciril Zlobec izbral in poslovenil (njegova je tudi spremna beseda) precej pesmi, ki kažejo pravo podobo tega najznačilnejšega italijanskega predstavnika hermetične poezije med zadnjima vojnama. Ungarettijevo tesnobno željo, da bi (zaznamovan s smrtjo) našel skladje človeka in vsemirja, dopolnjujejo pesmi o človekovi osamljenosti, ljubezni, smrti itd. Zaradi objav v revijah in dveh antologijah hrvaški pesnik Dragutin Tadijanovič ni neznan tukajšnjemu bralstvu, celoviteje pa je predstavljen šele v pričujoči knjigi. Nikola Miličevič piše v spremni besedi, da pesnik ne prikazuje »raztrgane psihe modernega človeka pod bremenom urbanizma in strojev", temveč „dih patriarhalne vasi, neomadeževane narave in zemlje... žalost in lepoto našega podnebja in težo časa in znoj in trpljenje". Pesmi iz zbirk tega besednega upodabljalca slavonske vaii in zemlje je poslovenil Ivan Minatti, izbor pa je opravil Tadijanovič sam. In zdaj na kratko o omenjeni slabosti Lirike- Kupiti je moč le vseh šest knjig skupaj, knjigarnarjev pa ne briga, da redki posamezniki, ki še kupujejo in berejo pesniške knjige, najbrž že imajo Sovretovega Pindarja ali neokrnjen VVillonov »Veliki testament". Podvajati knjig očitno nima smisla, saj niso poceni, pričujoči paket npr. stane 1.800 dinarjev. A kako naj človek potemtakem pride do katere od preostalih štirih knjig? D. RUSTJA J Umetna bitja postajamo. Človeštvo se samo preplavlja s ho-mobotizmom." Ksena se odloči za prostovoljno smrt. Brez zaščitne obleke se odpravi pod vroče sonce. M. MARKELJ knjige Napeto in vseskozi zanimivo pripoved gradi Remec kot zgodbo o dekletu Kseni, ki se odpravi iskat posmrtne ostanke svojega »družnika" (ljubimca). Na prizorišču nesreče, v kateri je raztrgalo tudi telo njenega ljubimca, medtem ko so mu možgane in z njimi zavest ohranili, se začne junakinji razkrivati grozljiva resnica, da je človeška vrsta ogrožena in da sta red in blaginja le videz, za katerim se skriva razčlovečenje. Izgubljanje čustvene duš«vne razsežnosti, uživaštvo in po-plitvenje osebnosti spremlja še fiziološko izrojevanje ljudi v ho-mobote (človeške robote), eden od njih pa naj bi bil njen dragi. Junakinja ob koncu zgodbe takole premišlja: »Ugotovila sem, v kako umetnem in neresničnem svetu živim: kako životarimo v tesnih kristalovi-nastih lupinah ... kako dihamo umeten zrak, uživamo umetno hrano, kako se na videz vsi neskončno ljubimo, pa smo vendar sami in osamljeni.., BIZARNA REPORTAŽA Bele noči in nekoliko črni dnevi Vladimira Kovačiča (delo je izšlo v zbirki Nova proza pri Državni založbi Slovenije) so bizarna literarna reportaža o sodobnem Leningradu. Kakšne zveze naj bi imel naslov in začetnici imena in priimka glavnega junaka F. (jodora) M. (ihaljeviča Dostojevskega) z resničnim Dostojevskim za zdaj ni razvidno. To delo namreč ostaja pri poetskem postopku, katerega je začel avtor sam z delom Tvoji bele noli in nekoliko Srni dnevi Vladimir kovačič obrazi, ki so izšli v zbirki Znamenja leta 1977. Tedaj je ta postopek, ki je bil za slovensko prozno ustvarjalnost nekaj novega in spodbudnega, obetal prelom z asketsko dograjeno-stjo (praznostjo? ) slovenskih proznih tekstov. Zaradi izredne jezikovne svežine, polne neke igrivosti, je odpiral nove možnosti izražanja. Tam ni bilo več nekega logično razvidnega dogajanja, ne junaka, ne časa ne prostora. Kasneje so ta postopek dogradili in razvili še Filipčič, Kalčič. Vendar se zdi, da so ti prozi teksti s ponavljanjem začeli izgubljati na svežini. Niti njihova eksklu-zivost ni več delovala kdove kako osvobajajoče. Čeprav je pričujoče delo vendarle locirano v neki čas, sodobni Leningrad, in sta v njem junaka Slitar F. M. in Prepelička, mlada pianistka, nam ne prinaša nič novega. Spet smo priča fantazmagorič-nostnemu toku besede, še bolj kot temu pa izredno svobodnim asocijacijam, ki bralcu ne dajo dihati, ki ga ne pripuste v prostor tradicionalnega načina branja. Prav zato in pa zaradi otroško naivnih namigov na nezadostnost sovjetske družbe delo ne deluje več sveže in branja vredno. Ta turistična reportaža potemtakem kaže, da se je ta prozni način izčrpal, saj delo kljub velikemu ustvarjalnemu naporu ne prinaša nič novega. Kaže pa, da je bila ob tem delu v zadregi tudi založba, saj ga ni opremila ne s spremno besedo o delu ne o avtorju, medtem ko so ostala dela, ki so izšla v tej zbirki, imela vsaj osnovne podatke. J. S. Slovenske založbe so začele kar tekmovati med seboj, katera bo iz manj znanih književnosti t. i. tretjega sveta izbrskala taka leposlovna dela, ki bodo pritegnila pozornost bralstva. Pri Pomurski založbi, Mladinski knjigi in še kje so že izšli romani, ki so vredni pozornega branja. Z izborom dela »Asoka ali poslednji dnevi Kumbija", spisal ga je Amadou N'Diaye s Slonokoščene obale, pa založba Obzorja zagotovo ni opravila velikega kulturnega poslanstva. Na dva dela in številna kratka poglavja razbiti roman govori o usodah ljudi v ganskem mestu Kumbi, ki ga imenujejo tudi afriški Pompeji. Dogajanje se odvija v 13. stoletju, zgodba o ljubezni med lepo Asoko in plemenitašem Tunko, katerima strežejo po življenju, pa je tako naivna, da nikakor ne more prepričati. Zdi se, da je delo spisano zgolj zato, da bi bralca vodilo skozi nepregledne za-pletljaje, ki se za glavna junaka kajpak končajo uspešno, mistične in podobne primesi, po katerih je roman na robu legende, pa so zvečine zunanje okrasje. N'Diayevo delo, ki ga je prevedel Jakob Emeršič, je na pripovedni in kakovostni ravni kungfu filmov. 1 dolenjskega lista W5. ZAKLiAO/ CaRNIOLIA. VICTOMA at Havan l^lm jlmadtmrifcrbta 11 luny irp KAJ HITRO SE JE ZVEDELO ZA PRIHOD TURKOV Grmadarjeva domačija, oddaljena od Soteske dobre četrt ure hoje, stoji v globoki kotlini pod gozdovi partizanskega Roga, z druge strani pa jo obdaja Pleševica. Njena okolica je zelo lepa, poživlja pa jo tudi Krka, ki teče tu še zelo čista. Sedanji gospodar Leopold Kumelj je hišo in gospodarsko poslopje sicer popravil, vendar s tem ni napravil nosilnega posega v naravno okolje, saj jo je skušal ohraniti kar najbolj ustrezno stSri podobi. Ta domačija ima namreč dolgo in zanimivo zgodovino. Od kod pa vzdevek Grmadar, ki se Kumljeve kmetije drži še danes, čeprav na njej že stoletja gospodarijo Kumljevi? Malokateri hišni priimek je tako tesno povezan s preteklostjo slovenskega ljudstva kot ravno priimek Grmadar. Marsikdo mogoče misli, da je domačija dobila to ime, ker stoji tako rekoč sredi gozda, pa ni tako. Že od nekdaj so Slovenci dajali krajem in ljudem imena glede na njihovo lego, značilnost, poklic ali najznačilnejšo dejavnost. Tako so na primer kraji na izsekanem svetu Laze ali Lazine, iz tega pa izhaja priimek Lazar. Tudi priimki Smrekar, Hrastar, Breznik,- Jelševar itd. izhajajo iz dejavnosti njihovih nosilcev. Kjer je danes vas Orenje, pod katero spada tudi Grmadarjeva domačija, je bilo nekdaj prav gotgvo veliko drenovi-ne_ki so jo ljudje krčili, da so si lahko postavili domove in napravili rodovitna polja. Pa da se povrnemo k imenu Grmada in Grmadar. Grmada pomeni večji kup nečesa, na primer drv, dračja. V naši domovini je naziv Grmada za gore precej pogosto. Tako se imenuje drugi del Šmarne gore pa vzpetina nad Trebnjim in dobrepoljsko kotlino. Dognano je, da so te vzpetine dobile svoje ime v času turških vpadov v naše kraje, ko so ljudje na njihovih vrhovih prižigali kresove, da bi bližnjo in daljno okolico opozorili na bližajočo se turško nevarnost. O turških vpadih v naše kraje in o tem, kako so se ljudje opozarjali na njih, je pisal že Valvasor, ki omenja, da so bili kresovi od skrajne turške meje do glavnega mesta Ljubljane po Dolenjskem urejeni tako, da se je kaj hitro izvedelo za prihod Turkov. Kajti sovražnik je prišel od Karlovca ali tam okrog ali pa na drugi strani od Petrinje in Siska. Ti turški obmejni kraji so bili od naše dežele oddaljeni le dobre tri milje, tako da se je z Mehovega dalo pregledati vse naokrog. V naših krajih so bila kresišča na Mehovem, v Metliki, Črnomlju, na Hmeljniku,- pri Sv. Petru nad Žužemberkom, na Primskovem, v Višnji gori, Sv. Magdaleni pri Šmarju in potem v Ljubljani. Eno od kresišč je bilo torej tudi na 889 metrov visokem Sv. Petru nad Žužemberkom, kjer so predniki Grmadarjevega rodu prižigali kresove, da bi ljudi v Suhi Krajini in v zgornji dolini Krke opzorili na nevarnost turškega vpada. S te vzpetine se je videlo na druge hribe, kjer so se istočasno prižigali kresovi. Naši predniki so tako imeli za tiste čase dobro organizirano ..obveščevalno službo". Če se je pojavila nevarnost s kočevske strani, je bila o tem po hitrem konjeniku obveščena stražarnica pri Grmadar ju, ki je takoj ukrepala. Stražar je dal z možnarjem ali topom znak svojemu tovarišu pri Sv. Petru, da zažge kres oziroma grmado. En strel je pomenil, da obstaja ' nevarnost prihoda Turkov, dva pa, da so Turki že pričeli ropati in požigati v naših krajih. Predniki Grmadarjev so poznani že okoli leta 1500. Takrat je ob stari rimski cesti na kraju, kjer stoji današnja domačija, nastala Stražarnica s stalno stražarsko službo. Iz nje se je počasi s krčenjem gozda razvila Grmadarjeva kmetija, ki je bila samostojen zaselek z eho samo hišno številko. Grmadarjevi so namreč od gosposke dobili dovoljenje, da posekajo gozd in si napravijo polja, v zameno pa so morali skrbeti, da je bil vedno pripravljen kres, da bi v primeru potrebe pravočasno zagorel. Zaradi tega je seveda moralo biti pripravljenih vedno dovolj drv in dračja in v bližini kresišča je bilo drugim ljudem strogo prepovedano sekati drevje. Če pa je bila megla in se kresovi niso videli, je stražar za opozarjanje ljudi uporabljal možnar ali top. V poznejšem času, ko Turki niso več hodili m roparske pohode v naše kraje in Grmadarjevim bilo več treba opravljati naporne stražarske &j-žbe, so tu razvili prijazno in precej veliko kmetijo, cel grunt. Na tej zemlji še danes gospodari Grmadarjev rod, že deveti po vrsti. Kmetija in njeni ljudje so marsikdaj preživljali težke čase, vendar so uspešno kljubovali vsem viharjem in do danes ohranili zemljo nerazdrobljeno, v času narodnoosvobodilne vojne pa je kmetija dajala utrujenim in lačnim partizanom varno zavetje. TONE VIRANT Kuga je najstrašnejše prekletstvo vsega človeštva. Kjerkoli in kadarkoli se je pojavila, je povzročila isto nepopisno gorje in vplivala z isto demonsko silo na mišljenje in čustvovanje vseh. Morila je že v najstarejših časih. O epidemijah, ki so desetkale prebivalstvo v starem Rimu, pišejo Livij, Pllnij, Tacit in drugi antični zgodovinarji. Okoli leta 700 pred našim štetjem je kuga v eni noči pomorila 185.000 vojakov asirskega kralja Sanheriba. Vse dotedanje strahote je pokosila „črna smrt" sredi 14. stoletja. Kitajska je imela v nekaj mesecih 13 milijonov mrličev. V Evropi je v slabih šestih letih usmrtila 2 milijonov oseb ali dobro četrtino vsega tedanjega prebivalstva. Na Tirolskem je takrat umrla kar pet šestin ljudi. Tudi pred kronanimi glavami kuga ni imela spoštovanja. Znani so podrobni opisi, kako je strašna gostja davila plemenitnike najvišjega rodu. Slavni bpneški slikar Tizian je umrl za kugo, ko je bil star sto let. Zgodovinsko je dokazano, da se je kuga na slovenskih tleh pojavila ob koncu 8. stoletja. V Ljubljani in okolici je okoli leta 1006 usmrtila nad 17.000 ljudi (po Valvasorju). Kuga ni bila edino zlo, ki je pestilo slovenske prednike. Življenje so jim grenili potresi, poplave, strašne suše in kobilice. Bolezen in lakota sta hodili z roko v roki in zahtevali žrtve. Nemalokrat so kugo in druge epidemične bolezni k nam prinesli od drugod trgovci, potepuhi, vojaki in drugi. Kuga je bila redna obiskovalka slovenske dežele. Mnoge kraje je ugonabljala celo po večkrat zaporedoma. V 16. stoletju je „črna smrt" kosila po Dolenjskem, na začetku tega stoletja je pestila predvsem Belokranjce. Leta 1578 je razsajala v dolini Temenice, pri Šentrupertu, v Krškem, Novem mestu in po kočevski deželici. Leta 1625 je hudo opustošila Novo mesto. V pismu, ki so ga poslali Novomeščani naslednje leto vicedomu v Ljubljano, da bi jim odpustil davke, je bilo napisano: „Za kugo, ki je prišla prejšnje leto v naše mestece, je umrlo 322 ljudi, med njimi 15 gospodarjev. Njihovi otroci in vdove tavajo sedaj z beraško palico po svetu. Hiše so zapuščene in ni upanja, da bi bilo mogoče dobiti od njih davek. Minulo zimo se je podrlo pet hiš ... Iz ene nadloge gremo v drugo. Najhujša pa je bila lanska kuga, ki je trajala od maja do 4. septembra. Nismo mogli dobiti ljudi, da bi nam obdelali polja in vinograde." Obilno žetev je imela „črna smrt" tudi drugod po Dolenjskem. Leta 1625 je umrlo v Žužemberku toliko ljudi, da jih niso mo1Sana na Jedkem ali anhčnem.milem obrazu. J. VIDMAR w?'C j® Jcruta bolečina, v najdemo svojo slast. P. ZIDAR °holimi neumneži. F. LEVSTIK dl fotograf. aparat gr. bog vojne vrsta turbine paradiž krjlo i im. legije vrsta začimbe jed površina ■'ŠT1 splet las trava druge košnje , fr. pesnik (alphonse de 'st povr?. mera agamemno nov sin fr.modni kreator domače Ž.ime geom. ploskev lirska pesem naša prva film. igralka nagon mesto pri zadru z.ime prašek za lase atlet" panoga hrib pri beogradu skupina površ. mera ,p?ir konjenik m planet stgr. pesnik mesto v ndr(ste-klo) eg- stvarnik sveta pTe me tuja jenska ole mesec leteči prihod slezak leo prifok ■Ižflž... ut.mera prebivalec istre arab luka i.ime '-mm ■ rBH jetes^na'? in 8°*Sasti kalifornijski kondor med letom pokaže, da metre a^Večia severnoameriška ptica. Razpon kril znaša preko 3 Simbol divjine umira Mm*01”? Pq>aVa res ™ z vratom in ltr5n Slavo, a usode, ka- sttolr^.P,0 mneniu mnogih *aslu* t> v čaka> ne - Beseda je o kalifor- ptici c1 ^ondoiju,' največji gc. Severne Amerike. Nek-iW, v«ičastna črna ptica obal,- ° - vs^. kalifornijski danP.v tisočerih primerkih, *W*a je njfllovo število %h ° na borih 30 še jo v P^erkov, ki se skriva-an^1 8°rske dhjine. 2atrdjtfa,ne more zanesljivo Me. ’ bodo ptice preži- v^e ^^OHuj&ega kondoija * fiSu Poznamo,” pra-je slcri « Noel Snyder. Ostal Ptehta^ina.pc!)ava. katere ne in druge živ- ljenjske navade pozna znanost le površno. Tako, denimo, nihče ne ve, kako dolgo ptica živi v prostostih Kar pa o ptici biologi vedo, ne govori nji v prid. Tako samica leže eno jajce vsaki dve leti v skritem gnezdu. Ob naglem zmanjševanju števila kondorjev je skopo odmerjeni prirastek žalostna tolažba. Nekateri ornitologi se zavzemajo za načrt, ld naj bi ogroženo ptico rešil izginotja. Predlagajo, naj bi vse ptice polovili in jih zadržali v ujetništvu, dokler bi se številčno ne okrepile, nakar bi jih spet spustili na svobodo. Medtem ko bi bile v ujetništvu, pa bi poskusili z ukano, ki se pri andskih kondorjih obnese. Če samici andskega kondoija vzamejo jajce takoj potem, ko ga je izvalila, zvali čez nekaj dni drugo. Namesto enega mladiča dobi tako dva. Proti tem načrtom je druga skupina ornitologov, ki meni, da kalifornijski kondorji ne bi preživeli ujetništva ter bi tako še hitreje izginili Edino rešitev za črne ptice vidijo v ohranjanju divjine, kondorjevega naravnega življenjskega okolja. Mini tovarne rtiče Antitelesca proti raku? Če zdravo telo napade virus, bakterija ali kakšen drug tujek (lahko je tudi dobronamerno presajen organ), se zdramijo obrambne moči, med katerimi igrajo najpomembnejšo vlogo protitelesca, nekakšni živi izstrelki, ki uničijo ..sovražnika". Antitelesca se pritrdijo na površino tujka tako natančno, da vsako zavzame čisto določeno mesto, potem pa se začne borba za prevlado. Ker antitelesca najdejo tudi najmanjše delce tuje snovi v organizmu, so postala izredno dragoceno orodje v medicini. Zdravniki jih uporabljajo kot preizkusne kamne pred vsako presaditvijo organov, saj je v primeru, da antitelesca najdejo v darovalčevem organu „tuje“ snovi, le malo možnosti za uspeh operacije. Veliko upov pa zbujajo zamisli, da bi antitelesca uporabili za zdravljenje raka. Precej težav je zdravnikom povzročalo to, da je malo teh snovi na razpolago. Človeška antitelesca pridobivajo samo iz človeške krvi, ki pa z njimi ni bogata, zato so poskusi in praktična uporaba precej omejeni Prav na tem področju pa se že obetajo spremembe. Raziskovalcema Lennartu Olssonu in Henryju Kaplanu je uspelo ..prisiliti" celice vranice k proizvodnji antitelesc. Vzgojila sta hibridne celice, ki so prave male tovarne za antitelesca. neče h J. Je je n ga ' ui ga Na* - P°Stal jak° Cb| v t»l£ Sama, preteku pogovoriti. Hi Pnliko za Stfs-Alt; N*?4* ** Voli"1 Jjubica. iC*fe*£’Sajsa,n 1 0 ’ ksko '*l ne P“ 1 OdkaC*! Km- JC Prav> 'kn^Se H ^ vSe t» i>) Prin a ,a"> Bog t * ^Papravfcna tf ‘.S beesfdCelim ^ki ^al b ’ aIi X u Ce- Kadarm°Jega , • >bi| »isen, 1,11 nisi x— J Sl ne boš in povesti iz narodnega življenja -JI boš navlekel na vrat kako beračica Dote mi je uganjene pet sto goldinarjev. Takih nevest si iščejo tudi gruntaiski sinovi. Kajne, Matiček, da me boš spet rad imel in hočeš biti moj, kakor sem jaz iz celega srca tvoja? ’ Tako, vidite, me je obdelovala Micka. Takim besedam nisem bil kos. Postal sem tako mehak in gorak, da sem se jel tudi jaz jokati. Micki sem rekel, da mora počakati mater. Ko so se vrnili s polja, sem jim povedal, da sem si ženo našel in jim pokazal Micka Dejali so: ,Ce je povšeči tebi, je tudi meni’ - Čez dober mesec smo narediliporoko in svatba Tako se je torej kmalu končalo moje dotedanje brezbrižno, zlato življenje fantovsko; okoli in okoli mene so jele rasti in se kopičiti stotere leve in nadloge kakor hribje in gore. — Vi možje sami kmetite pa me razumete. Veste iz svoje izkušnje, kako težka butara tlači ubogega gruntarja dandanašnji. Če pa hočemo govoriti resnico, pa nam je žalibog priznati, da si je kriv grozno veliko križev naš kmetič sam. Včasi si pomagati ne zna, dostikrat pa si tudi neče. Drži se v vseh rečeh starega kopita pa nudi, da gospodari. To je bogme prečuden gospodar, ki se boji zboijška in napredka. Kadar mu začne trda presti, misli, da ga tepe Bog, ne pa, da se tepe sam. Na nepotrebnosti, na veselice trati polovico svojih prihodkov, nazadnje pa se čudi, da ne more več zdelovati. Ko bi se moral domisliti vzrokov svoje nesreče in delati na vse kriplje, da se izkoplje, začne pobešati glavo in obupovati. .Mene je veliko let hudo pobiralo, zdaj pa čujte, zakaj! Boste že videli, kam pripeljejo človeka naše dolenjske šege, brez katerih ljudje menijo, da ni veselja in življenja. Najprej vam moram povedati, koliko mi je zalegla dota. rejel sem res pet sto goldinarjev, ali kako! Tast mi je dal P ecej po poroki dve sto. Svatovali smo, da se ne opusti stara • .dni in noči po vrsti, po malem še dalj, gotovo m štirinajst dni. Računov se je namotalo, daje bilo groza. veH° SIh° S*°er l zopet svoje dolžnosti, mi je jel dajati po pet, vpliv » 8°ldinarjev, enkrat samkrat sem iztisni iz njega z o težavo petindvajset S takimi plačili si kmet ne pomaga; zamaši z njimi kvečjemu kako vsakdanjo luknjo, poglavitnega bremena pa si ne olajša. Z vsem ženinim imetkom sem odrinil komaj sto goldinatjev dolga; drugo leto potem pa sem si moral izposoditi novo stotino, da sem bQ znova tako bogat kakor prej. Z doto bo se bil kaj lepo okoristil, če bi bil dobil precej vso in bi jo nesel vso svojim upnikom, svatom pa rekel: ,Kdor ni zadovoljen s prostim in kratkim kosilom, naj ostane doma; jaz ga ne bom pasel in zalival, me ni volja razsipati denar po nepotrebnem in neumnem.’ Ali bog ne daj, da bi mi bl kdo kaj takega svetoval! Pljunil bi mu bi v zobe. Hotel sem ljudem pokazati, da nisem prazen, in obhajati svojo svatbo po vseh dolenjskih pravilih kakor gruntar. Če se s tem tudi na nič spravim, kaj za to? Trpel bom jaz sam, drugim ni nič mar za to. Glavno je, da se pred sosedi in znanci ne oblatim, da jim zavežem gobec. Tako se ustimo Kranjcu Ali nismo pravi tepci? Marsikje požro svatje toliko, da bi mlada zakonska lahko živela pd leta. Tako pa, kadar odidejo, včasi še enega groša ni, da bi si mogla kupiti za drugi dan soli. Hiša stoji čvrsto le na dobrem temelju. Zakon je treba začeti brez težkih bremen in skrbi, v dobrem stanju in čistem veselju. Prav od konca je treba zakoncem najbolj gledati na vsak sold, najbolj varčevati; nič ne škodi, če tudi stiskajo in skoparijo. Razumen človek jih bo pohvalil za skopost in rekel: ,Prav imajo, treba jim je zdaj največ trošiti, plačevati pekom, mesarjem, krčmaijem, faijem, dolžnikom, krojačem, mojškram, čevljarjem; treba jim je nakupiti novega orodja, živine, popraviti poslopja, zakrpati na hiši streho, postaviti novo, dobro peč, da leži v svoji kamrici lepo na gorkem in bogve kaj in koliko drugega takega.’ Ko bi mi cesar podaril to oblast, bi naredi za ženine dve postavi, kateri bi se morali izpolnjevati in častiti kakor božje zapovedi. Prva bi govorila: Dota naj se izplača takoj in do zadnjega..krajcarja, da se poravnajo, kolikor je moč, dolgovi. Če pa nevestini ljudje tega storiti ne morejo ali nečejo, naj se preneso ženinovi dolgovi in prepišejo na njihovo premoženje; to se pa razume samo ob sebi, da velja to samo za toliko dolga, kolikor je dekletu uganjene dote. Druga postava pa bi ukazovala: Noben ženin ne sme trošiti za svojo svatbo več kot deset goldinarjev. Kdor se pregreši, bo ostro zaprt celo zimo (poleti ni časa za tako kazen) ob suhem kruhu in vodi in dobi vsakanedeljo mesto mesa pet batin. emona globtour tj?) novo mesto krka LIPICA - VILENIČA - POSTOJNA prevoz, vstopnine in kosilo - 690 din SLOVENSKE GORICE prevoz, kosilo, preizkušnja vina, vstopnine — 760 din OTOK KRK prevoz, kosilo, mostnina, pokušnja pršuta in vina -840 din ODHODI VSAKO SOBOTO od 20. septembra do 25. oktobra 1980. Izleti so namenjeni sindikalnim skupinam, društvom in posameznikom, ki jih bomo realizirali, če bo najmanj 40 prijavljenih potnikov. INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, cesta komandanta Staneta 19, telefon: 068/25-125 662/37-80 emona globtour turistična agencija-travel agency \ novo mesto TO KRKA PROGRAM JESEN 1980 PARIZ - avtomobilski salon, 2. do 12. oktobra 1980 PARIZ - PRET A PORTER FENININ, Salon damske konfekcije in Salon Boutique, 18. do 22. oktobra 1980 PRAGA - 28. septembra do 1. oktobra 1980 AŽURNA OBALA — 26. novembra do 1. decembra 1980 KAPRUN — SMUČANJE — 28. novembra do 2. decembra 1980 MUENCHEN - ELECTRONICA, mednarodni sejem elektronskih elementov in komponent, 8. do 12. novembra 1980 DUNAJ — IMW, Mednarodni teden mode, 17. do 19. oktobra 1980 VERONA - EUROCARNE INTECSOL, 8. do 10. oktobre 1980 MILANO — PLAST, mednarodni specializirani sejem za umetne snovi in kavčuk, 17. do 23. novembra 1980 PRAGA — PRAGOTHERM, 13. mednarodni sejem grelnih, klimatičnih, prezračevalnih naprav in hladilne tehnike, 11« do 14. novembra 1980 PARIZ — 24. mednarodna razstava erribalaže — 3 živilski sejmi od 18. do 21. novembra 1980 MUENCHEN - Oktoberfest, od 26. do 28. septembra 1960 PO POTEH VELIKE REVOLUCIJE - Sarajevo, Sutjeska, Jajce, Drvar, Bihač, od 3. do 5. in od 17. do 19. oktobra 1980 INFORMACIJA IN PRIJAVE: GLOBTOUR NOVO MESTO, telefon: 25-125, in ostale Globtourove poslovalnice. 649/36-80 OBVESTILO 0 DERATIZACIJI Po odloku o splošni obvezni deratizaciji v večjih naseljih občine Novo mesto (Ur. vestnik Dolenjske št. 4/64 in Skupščinski Dolenjski list št. 7/70) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje strupenih vab). Na območju NOVEGA MESTA z obrobnimi naselji v dneh od 22. 9. — 13.10. 1980, na območju naselij ŽUŽEMBERK, DOLENJSKE TOPLICE, Gor. STRAŽA in ŠENTJERNEJ pa v dneh 14.10. - 16.10. 1980. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno, Novo mesto Mej vrti, tel. 21—253 688/38-80 STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Uprava za družbene prihodke Skupščine občine Novo mesto daje na podlagi 39. in 63. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS št. 13/72 in 30/79) in 1. člena odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja starostnega zavarovanja kmetov (SDL št. 8/72 naslednje OBVESTILO O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Razpored o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov za območje občine Novo mesto je na vpogled za posamezne krajevne skupnosti izven Novega mesta in ožje okolice na sedežu krajevnih uradov: Brusnice, Straža, Dol. Toplice, 2užemberk, Hinje, Mirna peč, Otočec, šmarjeta, Škocjan, Šentjernej in Težka voda, za krajevne skupnosti: Novo mesto, Birčna vas. Bučna vas, Prečna in Mali Slat-nik pa na upravi za družbene prihodke Novo mesto, soba št. 34 od 19. 9. do 3. 10. 1980 od 8. ure do 14. ure. 690/38—80 ČETRTKOV INTERVJU •♦o —— < > Po krivem obtoieni trgovci i: Pekovske težave niso od danes in nabava kruha je odvisna od vremena, pravi inž. Kralj, direktor 2ita Kaj na grajo kupcev, da zmanjkuje kruha in da je slab pravijo pri Žitu, novomeški pe-karji, je povedal direktor inž. Bogomir Kralj. „Pri proizvodnji in prodaji kruha je možno samo dvoje: ali kruha zmanjka ali pa ostane. Uganiti ravno pravšnjo potrošnjo pa je kot loterija: posreči se morda trikrat v letu. Izkušnje kažejo, da se potrošniki pri nabavi kruha ravnajo vsakokrat drugače. Denimo: za neki državni praznik lani je kruha povsod zmanjkalo, letos pa je ob isti priložnosti in ob približno enakih količinah v prodaji ostalo po 2 toni kruha. Enako je ob sobotah. Kdo bi uganil, kakšno bo vreme in koliko ljudje gradijo? Kajti od tega je odvisna količina naročenega in proizvedenga kruha. Trgovci si prizadevajo, tudi dodatno naročajo količine kruha, če jim ga zmanjka, ampak mi lahko sprejmemo zadnje naročilo do 10.30.“ - Potrošniki se pritožujejo tudi zato, ker zjutraj ni svežega kruha. Ali se temu ne bi dalo od-pomoči? ,Nikakor ni možno v vse prodajalne na našem območju in v vse obrate družbene prehrane, lahko zadostila morebitnim dodatnim naročilom kruha? ..Teoretično je možno, praktično pa ne zaradi tega, ker bi bili s tem preveliki stroški. Taka proizvodnja je negotova, delavce pa bi morali plačati. Kako moramo gledati na vsak dinar, pove podatek, da stane v maloprodaji kilogram bele moke 14.21 din, kilogram belega kruha pa 12 dinarjev." - Mar delate z izgubo? „Ce bi pekli samo osnovne 1 vrste kruha, bi pri maksimiranih cenah prav gotovo zašli v hudo izgubo. Ker pa pečemo tudi posebne kruhe, katerih cena je ugodnejša, nam to omogoča plavati na površini. V proizvodnji kruha sta energija in moka predstavljali še pred dobrim letom 68 odstotkov stroškov pri kilogramu kruha, danes pa že 78 odstotkov. Ne ostaja nam skoraj nič za sklade niti za povečanje osebnih dohodkov, ki so pod občinskim in republiškim poprečjem, čeprav imamo nočno dela Pekarne v mestih, ki pečejo več posebnih kruhov, imajo dobiček, na podeželju, kjer pa je še vedno osnovni beli in črni kruh najbolj udomačen, imajo skoro izguba Tako smo tudi tozdi v okviru Žita v neenakopravnem položaju.*' - Kakšne so težave pri transportu kruha, ki ste jih že nakazali? Inž. Bogo Kralj: „Zadnja podražitev kruha nam je nadomestila samo podražitev energije za proizvodnjo in delno za moko, ne pa stroškov za prevoz.” vrtce m šole dostaviti kruh med 6. in 8. uro zjutraj, kot bi vsi Želeli. Rešitev je v enakomernejši oskrbi s svežim kruhom preko vsega dneva. Kruha v trgovini mora zmanjkati, odločimo pa se, ali naj ga raje zmanjka zjutraj ali „Znano je, da je novomeška občina po številu zaselkov na prvem mestu v republiki, se pravi, da je veliko krajev, kamor bi morali dovažati kruh, vožnje pa so ob zdajšnjih cenah bencina drage. Voziti 20 kilogramov kruha recimo na Češnjice pri Trebelnem ali pa v Sela pri Sumber-ku se gotovo ne izplača, ampak to delamo, ker se čutimo odgovorne za preskrbo. Nikakor pa ne moremo ustreči prav vsem krajem, ki želijo dostavo kruha." zvečer. - Ali ni možno pri vas uvesti neke vrste dežurno službo, ki bi - Kako ste z delovno silo, je še tako pomanjkanje? „Nič več. Se pred petimi leti smo bili veseli vsakega, ki je hotel k nam, zdaj že gledamo na kvalifikacijo. Manjka nam izkušenih in kvalificiranih pekov, medtem ko prošnje za zaposlitev nekvalificiranih zadnje čase že odklanjamo." R. B. * . .. . '..vir* POMAGAJO NERAZVITIM - Vojaki novomeške garnizije, ki so začeli minulo soboto kopati jarke za novi vodovod na Uišnih selih, so obljubili, da bodo prihajali delat vse dotlej, dokler vodovod v tej nerazviti krajevni skupnosti ne bo v celoti zgrajen. (Foto: I. Zoran) Ne bodo več pili deževnice Novi vodovod v krajevni skupnosti Ursna sela pomagajo graditi vojaki iz Novega mesta Več kot 100 gospodinjstev v krajevni skupnosti Uršna sela bo dobilo v naslednjih letih pitno vodo iz vodovoda, ki so ga začeli v soboto, 13. septembra, v tem kraju graditi vojaki iz novomeške garnizije in domači mladinci. Glavni cevovod bo dolg slaba 2 kilometra in bo potekal od črpališča v Gorenjih Sušicah prek Uršnih sel do Laz. Vseh stranskih cevovodov (brez priključkov) pa bo kakih 10 km. Celotno vodovodno omrežje, ki njega leta. To opravilo štejejo hkrati z gradnjo nekaterih zbiralnikov za prvo fazo, ki bo veljala 2,1 milijona dinarjev. Za več kot 700.000 din del bodo opravili vojaki iz Novega mesta. Začetek gradnje tega prepotrebnega vodovoda je denarno omogočila delovna organizacija Novograd iz Novega mesta. Pristojni zatrjujejo, da sredstva, ki jih bodo sicer porabili za napel-3de javo pitne vode v tej nerazviti ga štejejo po zahtevnosti za eno najtežjih, bodo gradili postopno. Urediti bodo morali črpališča, vodne zbiralnike in transformatorje na številnih mestih'. Polaganje cevi za glavni vod bodo opravili do konca prihod- GOZDARJI USPEŠNI V TUJINI SKUPAJ PRI DELU, SKUPAJ NA IZLETIH Med najbolj delavnimi planinskimi skupinami v novomeški občini je vsekakor Novolesova Planinska sekcija. Že vrsto let prireja za člane zanimive izlete po domovini in tujiJ ni. Letos po počitnicah so organizirali že izlet na Begunjščico, na Veliko Planino do Kamniškega sedla in pred kratkim na Nevejsko sedlo vi Italiji Konec septembra pa so Novo-lesovi planinci napovedali izlet čez Luče do Raduhe in Planine Grohat. Ob zaključku prvega polletja 1980 je Gozdno gospodarstvo N>vo mesto doseglo že blizu 98 odstotkov letnega plana izvoza. Iz vozili so zs 21,5 milijona dinarjev raznega lesa, kar je za 67 odst. več kot v tem času lani Izvažali so samo v Italijo in Nemčijo in bi lahko prodali še dosti več, če izvoz bukovine in listavcev ne bi bil omejen z zveznimi predpisi Iglavcev že nekaj let ni dovoljeno izvažati, letos marca pa je bil začasno ustavljen tudi izvoz hrastovih hlodov. Prav s tem pa je novomeški GG dokaj prizadet, saj je doslej izvozil vsako leto okrog 4.000 kubikov hrasta in je ravno ta dajali najtrdnejšo postavko v izvozni bilanci Ker pa izvoz prostominskega lesal v golah ni omejen, se gozdarji usmerjajo na tako proizvodnjo in prodajo. Ni časa za dremež v zadovoljstvu Menijo, da se bodo dokaj ugodni rezultati novomeškega gospodarstva pokazali tudi v zaključni letni bilanci in da bo dosežen izvoz v vrednosti 160 milijonov USA dolarjev - Bo res? 9. septembra je izvršni svet novomeške občinske skupščine razpravljal o rezultatih gospodarjenja po polletnih, bilancah in ocenil tudi pod ovne uspehe do konca leta. Ob obetavnih napovedih, ki pomenijo še kar ugoden start v novo srednjeročno obdobje, pa nikjer ne bi smelo priti do uspavajočega zadovoljstva. V zapletenih in zaostrenih razmerah gospodarjenja je novomeško gospodarstvo v prvi polovici leta doseglo v primeri z enakim obdobjem lani ugodno rast, saj se je celotni prihodek povečal za preko 26 odstotkov, dohodek za več kot 31 odstotkov in čisti dohodek za blizu 30 odstotkov. Pri tem pa je pomembno, da so zelo hitro naraščali prihodki, doseženi na tujem trgu. Stroški so počasneje naraščali, izboljšala se je ekonomičnost poslovanja, gospo- NOGOMETIN GOSPODARSTVO Ko so člani novomeškega izvršnega sveta občinske skupščine prejšnji teden tehtali poslovne rezultate gospodarstva v občini in ugotavljali glede na zaostrene pogoje še kar ugodne razmere, je podpredsednik Slavko Vute mimogrede dejal: „Sem za to, da ne hvalimo preveč, ker smo nagnjeni k temu kot jugoslovanski nogomet: prvi gol zabijemo, pa mislimo, da drugega ni jtreba več...” damost v občini pa je bila na splošno boljša od republiškega poprečja. Tudi dohodek na delavca se je na novomeškem območju v prvi polovici leta 1980 povečal bolj kot v republiki, vendar je kljub vsemu ta še vedno za okrog 10 odstotkov pod republiško ravnijo. Za približno enak odstotek zaostajajo tudi poprečni osebni dohodki. Zelo ugodni premiki so ugotovljeni tudi v delitvi dohodka in čistega dohodka, saj je akumulacija rasla hitreje oid vseh oblik porabe, pri osebnih dohodkih pa se poznajo tudi stabilizacijska prizadevanja, saj so se le-ti povečali za 19,1 odst. glede na doseženi dohodek pa bi se lahko za več kot 22 odstotkov. Se pravi, da niso povsod vsega sproti razdelili. Se Ko so ocenjevali gospodarsko poslovanje v naslednjih mesecih, so po zmerno optimistični napovedi naštevali precej ugodne možnosti. Računati je na 28-odstotno povečanje narodnega dohodka v primeri z lani, na 30-odstotno rast družbenega proizvoda, v izvozu pa celo na izredne rezultate. Predvidevajo za 160 milijonov dolarjev izvoza, manjši uvoz v drugi polovici leta in zato kar ugodno izvozno-uvozno bilanco. V do- larski valuti računano, naj bi se pri tem pokazala celo pozitivna razlika. Za velik dosežek za novomeško občino pa je šteti zlasti to, da gre že zdaj 32 odstotkov celotne proizvodnje v izvoz. Podrobno bodo analizo gospodaijenja obravnavali v kratkem še zbori občinske skupščine, kjer naj bi dodatno osvetlili zlasti črne točke in jih skušali do konca leta odpraviti. vedno se pojavlja nekaj kršilcev in kolektivov, kjer so dogovora in izplačali preveč. Take bo v kratkem obiskala nova komisija izvršnega sveta in ugotovila vzroke. Člani izvršnega sveta so menili, da bo nujno zoper prave kršilce dogovora o izplačevanju osebnih dohodkov sprejeti resne ukrepe. krajevni skupnosti, ne bodo vplivala na dniga tovrstna dela, predvidena letos drugod. Nič več ne ost«! V otroškem varstvu investicijski program sep Kako minjajo se razmere spre-tudi na podroq« otroškega varstva, pove ugOj da so prejšnja le® tovitev, ostajala možno sredstva in ni bOo vrtcev, zMJ možno graditi ***--■: j., pa bi zavoljo lokacij m kumentacije lahko g1?,,.’ meniacijc cr . pa zmanjkuje sredstev, v tošnjem prvem P°Ue^ skupnost otroškega var ni imela niti predvidenega III uucia IUU r* . J-I, dotoka sredstev, in ker z ženo delo tudi prepočas ravnava dolgove iz P°se ga dogovora, sprejetega sticijskega programa iew» bo možno povsem uresnid t* Na voljo so sredstva za gradnjo ločenskegi vrte8- naj bi bil končan prihod; leto, toda pogodbe za z njo ureditev še niso s^eI^ ne niti ne za opremo m ne um ne za , na izvajalec del še m P^.. Han s nn dražitvami* dan s jejo odražitvami. bo zmanj’ ja tudi za dograditev te P potrebne varstvene usta ve, na katero že čaka n sto malčkov. ______ Neurje le v ozkem pasu_ i Novef Ujma z viharjem in točo je 8. septembra v okolici L--mesta ponekod povsem stolkla pridelke, drugod ni škode Okrog 17.30, ko se je 9. septembra nenadoma stemnilo in se je drevje začelo pripogibati do tal, se je v 200- do 300-metrskem pasu med Ždinjo vasjo, Gotno vasjo, Verdunom in Pangerč grmom razbesnelo neurje z debelo točo. Uro zatem je štab za civilno zaščito novomeške občine že zasedal, dan kasneje pa je prvo poročilo štaba obravnaval izvršni svet občinske skupščine. Po prvih podatkih je v Ždinji vasi koruza stolčena, dvignilo je strehe treh kozolcev, medtem pa vinogradi po Trški gori tja proti Krkinemu domu niso niti za lasek utrpeli škode. Uničenih pa je precej vrtnin po Bučni vasi, kjer so na dveh hišah ugotovili tudi razbite opeke. V mestu je neurje najhuje prizadelo kostanjev drevored, in izruvalo je okrasno drevo pred spomenikom Marijana Kozine, v Gotni vasi je prav tako precej površinskih poškodb, medtem ko je v Črmošnjicah dva kozolca podrlo in razkrilo dve hiši. Po en kozolec je podrlo še na Verdunu in v Šentjoštu, razkritih kozolcev pa je še nekaj pri Podgradu. Na električnih in drugih infrastrukturnih napeljavah ni ugotovljene škode, pač pa je poškodovalo okrog 30 „katrc“ na parkirišču IMV, ko , raznašal pločevino. j poškodovana je cesta na \ j - " *! gori, kjer jo" kar JC , vzela. ponekod Kar vze«. " ^e-številnih gradbiščih okiog sta ni ugotovljenih večji*1 ^ škodb in škode, pač P ^ j posevki ponekod povsem, j god delno uničeni. m j Izvršni svet °ov0® Ji občinske skupščine je ime a I komisijo, ki bo popisala m . I tovila točno škodo na V0®,* J da bodo oškodovanci d® , * davčnih olajšav. Ker pa je, * * prvem hipu videti huje, * jj dejanske posledice, so sm8 da drugi ukrepi niso Ujma je na srečo zajela pas, tako daje ponekod . njivi del posevkov PoVS.® ^ čen, drugi konec pa “ nepoškodovan. MANJ ZAPOSLEN11* ] KOT LANI ^ 1 Po statističnih podatk^j*. ir dostavljajo delovne organ12, me, se je število zaposlen^ ir | m«a letos v primeri z lan 1 cembrom celo zmanjšalo-ko je bilo konec leta 19*'oseb?! zaposlenih skupno 23.64-* ^ 0« je bilo maja letos samo 2 'gSf0^ tega je bilo zaposlenih v t t tr stvu 70.1*14 flani 30 V6 V stvu 20.164 (lani 30 gospodarstvu pa 3.440, ►** manj kot lani Novomeška kronil^ kot pred dvema 1 eV)ttf!^0 dnjič pojavila, je šlo ^ ^ ISKANI ŽAGARJI - Ce bi ta čas ugotavljali, kateri poklic je v mestu najbolj popularen, oziroma iskan, bi bil to nedvomno žagar drv. Maloštevilne občane, ki se s tem še ukvarjajo, iščejo stranke tako rekoč z lučja denar. Sicer pa so dii>> nje: solata 30 din, 1 kve 30 din, ohrovt 15 . nik 25 din, slive 25 d»n> NA PRAGU JESENI ROJENI -V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile: Tatjana Zorko z Ragovske 6 a - Domna, Ana Pavlič iz Lobetove 25 - Margareto; Milena Brdar iz Gubčeve 30 - Tadeja; Terezija Sajevic iz Ulice Majde Sile 7 a — Barbaro in Jožica Berger iz Volči-čeve 19 - Jaka. ZAČETNE TEŽAVE — Vsako leto, ko pridejo novi malčki v vrtec, se manjši v začetku nekaj dni jokajo, ker pogrešajo mame. Posnetek je iz starega vrtca na Drski, kjer si vzgojiteljice vneto prizadevajo potolažiti „cmeravčke“. (Foto: R. Bačer) POCENI NAPRAVA - Mestna tržnica je bila v ponedeljek običajno založena, pozornost pa je vzbujala obrtnica s Hrvaškega, ki je prodajala napravo mini aspirator po 50 dinarjev. Ker gospodinje poznajo napravo kot dober pripomoček pri čiščenju in ker cena izjemoma ni bila višja - Ena gospa £ . #0* boji, da je bio ' neunem več ko1 «, $v -j, vah škode na,P ^pog8*1?- reg8 bilov in prikdlC dve kulturi bos . jražj1, veijetno letos pi*0 18 DOLENJSKI LIST Št. 38 (1623) 18- 1£L Vinogradom hudo manjka sonca Letos si VinOarnHnilri KrJi Irn« IrAnS loliin cnnno en! etn iin, nridcli’k- Pri OtlkUDU bodo dOSllIl - S1 yinogradniki bolj kot kdaj prej želijo sonca, saj sta jim dolt-nvb 'n P^ede skopo odmerjala. V bizeljsko-sremiškem in ladn Cm brežiške občine bo pridelek grozdja količinsko ■JZ***- Vse sorte so izredno rodne, pozna pa se jim slabo Been\ cvetenju. Posledica neenakomernega cvetenja je tudi tnolo °m.ema r?st jagod in po mnenju inž. Vlada Kovačiča, vodje tombol m ^et' P™ Šlovinu v Brežicah, je dozorevanje zaradi tega T dva rHatCV. ^ bo lctos zakasnila za NpriLT ,ted,ne‘Inž-Kovačie no« ij*?’ da leP° vreme in tople ij; j. marsikaj nadoknadijo, ohlaa t. - nekai dneh pred zadnjo trozfe m dežiem “Pazili pri valo , ^ en napredek. Če bo deže-morali predčasno trgati zlasti tisti vinogradniki, ki niso dovolj ukrepali proti botritisu in jim bo grozdje začelo hitro gniti. Pri Slovinu vsako leto spremljajo dozorevanje grozdja, vendar tako slabega leta, kot je bilo letos, ne pomnijo. Letos pričakujejo obilen Se vrača stari sloves? Brežice se spet uveljavljajo kot trgovsko mesto Vj ---——------- listavij v j> konec minulega tedna ■'netila n. u-*3*1’ga je Priietno Prc' hvej ne°t»čajna živahnost, zlasti Cesti 2i nove •zgovske hiše ob od (ji,,,Htaja. Na stotine kupcev ne n-.® daleč je v petek dopold-°dpHa „ no čakalo, kdaj se bodo koobr,,rat?težko pričakovane, veli- oSwesblagovnice- stavna.: , So pnsos tv ovali pred-Ijenjj QL. žbenoPo|itičnega živ-neijj detme *" tegiie’ poslovni part-Posavj. OV?e organizacije Emona 6"bce te , ‘evilni drugi gostje. Za tudi na .to dogodek, ki so ga banjem2Unal slovesno proslavili z P°m p«'tgodbe na pihala, z nasto-^ lot ari zbora bratov Milavcev v, zbrani pa so z zadovolj- Nb stvorh prisluhnili zlasti obetom kolektiva Emona Posavje, da bodo poslej lahko bolje postregli kupce, da jim ne bo več treba po blago v večja trgovska središča. Po registracijskih številkah parkiranih avtomobilov sodeč, se bo krog kupcev poslej razširil tudi na oddaljene kraje tostran in onstran Sotle. Začetna založenost je vzbudila dober vtis, napovedi prodajalcev pa zagotavljajo še pestrejšo izbiro za naprej. Nova blagovnica je veljala blizu 129 milijonov dinarjev. V trgovskem delu je zaposlenih 78 delavcev, v gostinskem pa 25. J. TEPPEY pridelek. Pri odkupu bodo dosledno spoštovali sprejeta merila. Cena tokrat ne bo odvisna le od sladkorne stopnje in vrste grozdja, ampak tudi od zdravstvenega stanja grozdja, ki ga bodo vinogradniki pripeljali v predelavo. Zmečkano grozdje daje slabšo kvaliteto vina. Opažajo namreč, da v takih primerih kislina iz grozdja izlužuje iz pecljavine nezaželene snovi, ki bistveno vplivajo na kakovost vina. S trgatvijo zlasti letos ne bi smeli hiteti, četudi nameravajo vinogradniki stiskati vino le zase. Vsak sončni dan je dobrodošel in v treh lepih dneh že pridobi grozdje 1 odst. sladkorja. Potemtakem je velika družbena škoda, če bi s preuranjeno trgatvijo to preprečili, potem pa sladkor kupovali in dodajali. Kazen tega grozdje šele v zadnjih dneh pridobiva na aromi in bukeju, prav to pa sta lastnosti, ki prinašata bizeljskemu vinu sloves. J. TEPPEY ŠOLARJI V HIŠI CVETJA Za cilj zaključnega izleta so si osmi razredi osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah izbrali zadnje počivališče predsednika Tita v Beogradu. Na pot so krenili minuli teden. Ogledali so si tudi druge zanimivosti glavnega mesta (Sava center in Avalo) in se spotoma ustavili na Oplencu in v Kragujevcu. 'VO V Brežicah ovajalci na izletu - fi p02aK |Organizacija RK tudi letos jaloft na naizvpisfpišp: krvnHn- “ «-anezu Zamu. Rndi-'»lajših J* J°^etu Grozini. tistn avah so najvišje s!*di Motpa ’ ■ J° Je pokazal niS 12 Veni§* drugo in H 5S?°. pa s‘a osvojila ” Alojz Colarič, o “ denan» in častni A?1 Tu,k °jUDa dva rejca. Ga-u. ^ s p,.p, ^°^nega in Janez Včkem^kope- sicer pa so na te nagrad tZmku razdelili še kih* ^ strok me,0m kooperan-M?*”1 delavcem v «? ■ 22 „ -j dznehn, so na- 5e<1 katerix^r l0Valcev ndeka- 51 iv, Jord^ngS ,e "ajveč oddal kiiOtira m t0 VCČ kot 5ajen"' zf c^HV- MCd Petimi Ak Je bi) na n klavno ži- lj 4lt>, ki je n mestu Janez “ Pitancev nekaj več kot Tokrat so analizi gospodarskega poslovanja prvič priložili preglede poslovanja SIS in proračunske porabe, da bodo razprave lahko celovitejše in napotki konkretnejši. Marsikje bodo hkrati obravnavali že tudi novejše podatke, vsaj za julij, in tako dopolnili sliko gospodarjenja. Na skupni seji DPO so priporočili, naj izvršni svet nadaljuje vpeljano prakso in tudi vnaprej dosledno in sproti rešuje vse probleme najprej v DO, nato v občini, in če je potrebno, naj jih posreduje dalje do republike. Razpravljalci so poudarili vedno večjo potrebo po povezovanju in združevanju sredstev. Udeležba združenih sredstev za investicije je bila že zdaj izredno velika in pomeni spodbudo za naprej. Vrednost izvoza je za 12 odst presegla uvoz. Pri delitvi osebnih dohodkov so delovne organizacije sledile dogovora, bilo pa je tudi nekaj ujem, ob katerih so takoj ukrepali. Povprečni osebni dohodki v občini so porasli za 19. odst. in so KRŠKO ZA ENOTEN JUGOSLOVANSKI TRG V razpravah o polletnem gospodarjenju se v krški občini vedno znova zavzemajo za enoten jugoslovanski trg, zato obsojajo vsak poskus razbijanja te enotnosti. Krško gospodarstvo ima namreč tak značaj, da ga vsako omejevanje hitro prizadene, zato se bodo delavci do-dedno borili proti poizkusom izsiljevanja nekaterih ..monopolnih" organizacij, ki bi dinar najraje zemenjalc za plačilo v blagu. za 6 odst. zaostajali za porastom življenjskih stroškov. Izgubo je imelo ob polletju pet delovnih organizacij, in sicer: Rudnik rjavega premoga Senovo, Elektrarna Brestanica, DES - tozd Elek-tro Krško, Agrokombinat-tozd Vinogradništvo in tozd Kooperacija ter Posavski veterinarski zavod. Skupna izguba je dosegla vsoto 14,5 milijona dinarjev in je za polovico manjša kot v istem obdobju lani. Med glavnimi vzroki za izgube so v analizi omenjeni neprimerni dohodkovni odnosi v okvira Elektrogospodarstva Slovenije, sezonska gibanja v kmetijski proizvodnji in nizke prodajne cene ob povečanih stroških poslovanja. J. T. KRŠKE NOVICE VISOKO PRIZNANJE KMETIJ-CEM - Temeljna organizacija kooperantov je na »Kmečkem prazniku” prejela visoko zvezno priznanje, diplomo Zadružne zveze Jugpslavije. V njenem imenu jo je dobitnikom izročil predsednik republiške zadružne zveze, ing. Petelin. POLLETNI PRESEŽEK - Zabeležili so ga v krški občini v zunanjetrgovinski bilanci. Vrednost izvoza je v prvih šestih mesecih presegla vsoto 425 milijonov dinarjev, uvozili pa so v istem času za nekaj več kot 580 milijonov. Slej ko prej je največji izvoznik krška tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj”, največji porast prodaje na tuje pa sta v primerjavi z enakim lansktm obdobjem zabeležili delovni organizaciji krške ..Kovinarske” in senovske TOZD Lisca. PRIZNANJA ORGANIZATORJEM - Da živinoreja, ki jc v krški občini nedvomno ena izmed najbolj pomembnih kmetijskih panog, hitreje napreduje, so zaslužni tudi njeni organizatorji in pospeševalci. Na »Kmečkem prazniku so se jim oddolžili s pismenimi priznanji. Zaslužili so si jilr Jože Zevnik, Jože Krošclj, Jože Sribar, Anton Gorenc in Milan Perko. Težek položaj v Industriji gradbene keramike v Račjem selu se še stopnjuje, tako da so se že pojavila razmišljanja o morebitni preusmeritvi na drugo proizvodnjo. Dokončno odločitev o tem bo sprejela posebna komisija do konca septembra. Že prej težek položaj, ki ga je v veliki meri povzročila telv-ndoška nedograjenost tovarne, kar pa nikakor ne opravičuje tudi ostalih napak, so zdaj zaostrile rastoče cene surovin. V tej tovarni so v prvem pdletju povečali proizvodnjo v primerjavi z istim obdobjem lani samo za 3 odstotke, kar je prineslo ugodnejše finančne rezultate, zato pa so jim večino tega požrle cene plina, gjazur, embalaže in transporta, če naštejemo samo najvažnejše prvine. Tekoči plin je tovarno veljal skoraj 7 milijonov dinarjev več, embalaža za devetsto tisoč dinarjev, ognjestalni material za dvesto osemdeset tisoč, transport za štiristo tisoč itd. Ti stroški so se v celoti povečali za skoraj 90 milijonov dinarjev, zaradi nedograjene zorilnice gline pa so že v prvem polletju izgubili 6 milijonov dinarjev. Ob vsem tem je treba povedati, da zvezni zavod za cene ni odobril podražitve njihovih izdelkov in so že od januarja dalje cene enake kot prej. Ker se ie izguba povečala za več kot 200 milijonov, neugod- na gibanja pa se bodo v tej s ri še nadaljevala, posebna komisija že preučuje sedanje stanje in sanacijski načrt. Do konca septembra pa se bodo odločili ali za sanacijski načrt ali za preusmeritev proizvodnje. J. SIMČIČ MESA BO DOVOLJ - Slovenski izvršni svet je obljubil, da bo kmalu odpravil stisko zaradi pomanjkanja mesa. Kmalu potem so se na teren odpravili nakupovalci različnih podjetij. Tudi pretdkli četrtek so se na Veliki Loki in Dobrniču pojavili nakupovalci Emone. Na Veliki Loki so kupili 8 ^av živine, v Dobrniču pa so napolnili ves kamion. Poznavalci pravijo, da je bU kup kar dober, k čemur so verjetno prispevale višje odkupne cene, nekateri pa s prodajo še čakajo, ker upaja na se višje. Južna konkurenca v pridelovanju krompirja Kaže, da je bilo premalo vloženega v intenzivnejše pridelovanje krompirja — Kje je izhod? Čeprav so vsako leto razprave zaradi krompirja in njegove cene kar precej vroče, je njihova temperatura letos še za stopnjo višja. Poslovna skupnost za krompir je namreč sprejela priporočeno ceno za krompir 3,30 din, kar jc menda znatno pod pričakovanji trebanjskih pridelovalcev. Dejstvo pa je, da je krompit bil doslej najbolj donosna poljščina. Prav zaradi tega se je tudi na Trebanjskem pojavila množica malih pridelovalcev krompirja. Pojavili so se tržni presežki kromprija in na Mimi je bila za to tudi zgrajena tovarna za njegovo predelavo. Toda neusmiljeni zakoni ekonomike so začeli pritiskati na te male kmete. Na skopi zemlji, največkrat na majhnih krpah, ki jih je težko obdelovati s stroji, so kmetje pridelovali majhne količine, največji so pridelali od 10 do 15 ton. Medtem pa so se pojavili v Jugoslaviji dragi pridelovalci krompirja, ki so zaradi veliko ugodnejših pridelovalnih pogojev sposobni pridelovati krompir za polovico ceneje kot Trebanjci. In zdaj si mnogi trebanjski kmetje zastavljajo vprašanje, ali bodo še lahko zdržali takšno konkurenca Mnogi že razmišljajo o preusmeritvi, vprašanje pa je, če bodo lahko v kratkem našli podobno donosno kultura Kot kaže, pa je bilo doslej kljub vsemu le premalo vloženega v bolj intenzivno proizvodnja Površine, zasajene s krompirjem, so bile namreč velike, hektarski donosi majhni, stroški pa veliki. J. S. TREBANJSKE NOVICE 1623) ig DOLENJSKI UST 19 Kljub težavam več odlitkov I Krompirja ne bo V Beltu dokaj zadovoljni s poslovanjem v prvem polletju — Izvozili za 77 milijonov dinarjev izdelkov — Izvoza na klirinško območje ne mislijo povečevati 1 ja v vrednosti 7,66 milijona dinaijev; | z italijansko firmo Brembo so se dogovorili za izvoz motornih bobnov. Letos naj bi Belt izdelal 200 ton zavornih ,bobnov, v prihodnjem letu pa bi jih lahko prodali kar 1.100 ton. Na vzhodnem tržišču je veliko zanimanje za Beltave izdelke, vendar ne nameravajo povečevati izvoza na Vzhod, kajti surovine mora Belt kupovati za devize na Zahodu, in v sedanjem stanju ni pravega računa potem gotove izdelke prodajati na klirinško tržišče. A. BARTF.LJ V Beltu, drugi naivečji delovni organizaciji v črnomaljski občini so s poslovanjem v letošnjem prvem polletju dokaj zadovoljni, saj jim je Idjub velikim težavam pri preskrbi s koksom, železom in še nekaterimi reprodukcijskimi materiali uspelo plan celotnega prihodka izpolniti 97-odstbtno; tisti trije odstotki pa gredo na račun neplačane realizacije. Livarna, ki se je zaradi težav pri preskrbi otepala z največjimi težavami, je v prvi polovici leta naredila 7.427 ton odlitkov, kar je celo deset odstotkov nad zastavljenim načrtom za to obdobje. V celotnem prihodku znaša delež izvoza skoraj 37 odstotkov, veliko večino pa izvozijo na kli- OBRAMBNI DAN Za soboto pripravlja črnomaljska mladinska organizacija z občinskim štabom za teritorialno obrambo v Drežniku pri Vinici obrambni dan. Te vojaške vaje se bo udeležilo okoli 100 mladincev in mladink, med njimi člani predsedstva OK ZSMS in predsedniki mladinskih 'osnovnih organizacij. Med drugim bo na sporedu streljanje z vojaško puško, mladi pa se bodo seznanili še s političnim in ekonomskim položajem črnomaljske občine. Take obrambne dneve bodo,poslej prirejali vsako leto najmanj enkrat TEKMOVANJE ISKRINIH KOVINARJEV V sob ' i je bilo v semiški Iskri tekmovanje kovinarjev, zaposlenih v tej največji delovni organizaciji v črnomaljski občini. Tekmovanje je bilo razdeljeno na praktični in teoretični del, v katerem je moralo 24 tekmovalcev odgovarjati na strokovna vprašanja in vprašanja iz osnov samoupravljanja in varstva pri delu. Med strugarji je zmagal Martin Ske-delj, med rezkalci Janez Mavsar, med brusilci Darko Petrič, med orodjarji Janez Simonič, Franc Mavsar je bil najboljši med obločnimi vrilci in varilci s Co v kategoriji pla-mensko varjenje je največ točk zbral Dušan Kambič, Anton Jakša pa se je najbolj izkazal v kategoriji „argon-sko varjenje”. Zmagovalci so poleg priznanj prejeli praktične nagrade, prijavili ;>a so jih za republiško tekmovanje kovinarjev, ki bo od 3. do 5. oktobri v Litostroju. ■k. - ~ ''z&mmmmmmmmmamm rinško območje. Vendar je bila dejanska vrednost izvoza večja, saj tu še ni zajet izvoz gradbenih strojev dumpeijev v Etiopijo, za kar je Belt dobil 800.000 dolarjev. Vrednost Beltovega izvoza v prvem polletju pa brez teh dumperjev znaša 77 milijonov dinarjev. „Na leipziškem sejmu smo podpisali pogodbo za dodatni izvoz naših izdelkov na Vzhod, tako da bo vrednost letošnjega izvoza na Vzhod znašala okoli 150 milijonov dinarjev,” je povedal direktor Valentin Papež. Poleg tega pa so iz Egipta dobili naročilo za tisoč blokov motor- Izguba iz Kanižarice ovira združitev Kanižarska IG M v pot leta 9 milijonov dinarjev izgube — Pred združitvijo z Go-kom odpraviti vzroke izgube Na podlagi analize o družbenoekonomski upravičenosti združitve obrata kanižarskega rudnika Industrija gradbenega materiala z Gokom je komisija odsvetovala, da bi referendum o združitvi pripravili sedaj, ker v Goku gotovo ne bi uspel. IGM je imela v podjetju celih 9 milijonov dinarjev izgube, v analizi pa so pokazali na vzroke za to izgubo in zastavili ukrepe za njihovo odpravo. Glavni vzrok za izgubo so prenizke cene njihovih izdelkov in nedokončana investicija v separacijo in notranji transport. IGM prodaja svoje izdelke ceneje, kot znašajo materialni stroški. Najpomembnejša naloga je sedaj, da odstranijo te vzroke, da bo IGM poslovala brez izgube, staro izgubo pa naj bi kril rudnik. ČRNOMALJSKI DROBIR NOVA KANTINA - V črnomaljski kasarni so proslavili dan enote Matije Gubca. Tudi tib tej priložnosti se je pokazalo dobro sodelovanje vojakov in črnomaljske mladine, saj so dijaki centra srednjih šol sodelovali tako v kulturnem programu kot v kvizu na temo Matija Gubec. Po proslavi so kantino. v kasarni odprli novo KAJ JE NA VRSTI? - Medtem ko so se na pomanjkanje pralnega I praška, prej pa na to, da ni bilo olja, [ kave in se česa, ljudje že kar navadili, jih je zadnje čase „udarila” še huda susa v črnomaljskih mesnicah. Stranka največkrat zagleda le prazne kavlje, če pa slučajno naleti na kak- I šen košček teletine, lahko kupec že sam sebi čestita in v to čast odpre steklenico podraženega vina. Tega nepogrešljivega artikla gotovo ne bo zmanjkalo. Ljudje pa ugibajo, česa ne bo dobiti v pnhodnjih dneh. PRIJETNA GOSTILNA - Baričeva gostilna v Loki je bila letošnje poletje dalj časa zaprta. Notranjost so preuredili, največ sprememb pa je doživela gostinska soba, ki je sedaj vsa opažena z lesom in sploh zelo okusno in lepo urejena. Poleg dobre pijače in jedače, po čemer to gostilno poznajo tudi obiskovalci od drugod, bo sedaj marsikoga privabila tudi prijetna notranjost. Slana v noči na 25. avgust — 2 stopinji pod ničlo Poročila iz vse Slovenije govore, da je letos krompir obilo obrodil. Pri nas, v Dragarski dolini v kočevski občini, pa ne bo tako, čeprav prav tu skoraj vsako leto lepo obrodi. Dragarski krompir je tudi zelo kakovosten, zato ga kmetje iz doline kupujejo tudi za seme. Letos bo naš krompir izredno slab. Krivo je vreme. Spomladi je bilo dolgo hladno in deževno. Prvi krompir so pri nas posadili šele sredi maja, ko se je vreme malo izboljšalo. Potem se je mrzlo in deževno vreme spet nadaljevalo. Zaradi mrzlega vremena je rast zastala. Celo drevje je začelo cveteti šele okoli 15. junija, ko se je spet začelo lepo vreme. Letina je potem lepo kazala vse do 25. avgusta, ko je ponoči temperatura padla na 2 stopinji pod ničlo in je slana temeljito ožgala vso krom-pirjevico, fižol, kumare in edo rože. . Škoda je velika, posebno pri krompirju, ki ni mogel odcveteti. FRANC KALIC Crttom*/iski poroČeva/ec VARČEVALNI IZUM Danes vse povsod varčujemo z energijo, tudi električno. Žarnic ni. Pravzaprav so, ampak samo 150-svečne - vsaj ponekod v Kočevju je te dni tako. Pa boste dejali: to vendar ni varčevanje, ampak zapravljanje elektrike. Pa vendar ni tako. Izmed treh žarnic, ki jih je nekdo kupil v trgovini, je bfla le ena brezhibna, torej dve sploh ne trošita elektrike, in v tem grmu tiči varčevalni zajec! >ber glas odpira tržišča V prvem polletju so v „Beti" za eno tretjino povečali izvoz :ja delovna organizacija v metliški občini, Beti, je tudi -Voznik. Beti izvaža svoje izdelke že več kot 15 let, izvoz uje za 15 do 20 odst. na leto, medtem ko letos o za okoli 30 odst. večji izvoz kot lani. em polletju so v Beti 30 odst. večji izvoz kot v inskem obdobju; medtem ko je vila vrednost izvoza v lanskih prvih šestih mesecih 42 mili- Naj-največji pa po' pričakuj Že v ; dosegli zn enakem i jonov diiuirjev, so v enakem letošnjem odobju izvozili že za 6 milijonov dinaijev, s čimer so plan presegli za okoli 7 odst. Za letos načrtujejo za 154,8 milijona dinarjev izvoza. V veliki meri pa je uresničitev tega plana odvisna od redne oskrbe domačih partnerjev s surovinami. Uija Predovič, vodja izvozne?..i oddelka Beti, pravi: ,3eti si je v vseh teh letih ustvarila pri svojih inozemskih kupcih dober glas, tako da nam ni težko prodajati na tujih konvertibilnih tržiščih; vendar imamo težave z domačimi dobavitelji surovin, še posebej pa z uvozom potrebnih materialov za našo proizvodnjo.” Beti kar 70 odst izvaža n*, konvertibilno tržišče, od tega največ v Nemčijo, Francijo in na Švedska Da je vprašanje surovin res nadvse resno, pove tudi podatek, da bi morala Beti vsak mesec za Slovenija šport narediti 10.000 trenirk, dobi pa samo polovico potrebne preje. „Ko bo začel obratovati Yulon, sc bo stanje bistveno popravilo,” pravi Predovič. „To naj bi se zgodilo v začetku prihodnjega leta. Tako se bo tudi naš uvoz bistveno zmanjšal, saj bo naša Kodranka vso potrebno v finančnem pogledu 15 do 18 odst; tega razmerja v Beti ne nameravajo spreminjati, ali drugače povedano, izvoza ne nameravajo povečevati na račun višjih domačih cen. A. BARTELJ prejo dobivala od Yulona.” Se to: medtem ko po količini Beti izvozi 22 do 24 odst svoje letne proizvodnje, znaša to razmeije ZBORI OBČANOV V VSEH KS V petek, soboto in nedeljo bodo v vseh krajevnih skupnostih v metliški občini zbori občanov, na katerih bo tekla beseda o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje ter o razvojnih načrtih krajevnih skupnostih v tem obdobju. V petek ob 20. uri bodo zbori občanov na Božakovem, v Dobravicah, Drašičih; v soboto ob 20. uri v Grabrovcu, Gradcu, Metliki, Podzemlju, na Radoviči, v Rosalnicah, Slamni vasi in na Suhorju; v nedeljo pa bosta zbora občanov ob 14. uri na Jugarju in ob 20. uri na Lokvici. NA TITOV GROB Sindikat v „Beti” prireja za 20. in 21. september izlet svojih članov v Beograd, kjer bodo obiskali „hišo cvetja” in se poklonili spominu največjega sinu naših narodov. Poleg tega si bodo ogledali zgodovinske znamenitosti na Oplencu in v Kragujevcu. SPREHOD PO METLIKI DRAGOCEN TOVOR - Prejšnjo sredo je v Medico prišel res drogo i-n tovor: iz Anhovega so za medSko trgovino Novotehna pripeljali poln tovornjak cementa. Če bi vsak tovor pri nas nztov rili tako hitro kot tega, se res nihče ne bi mogel pritoževati. SINDIKAT ŠKOFJELOŠKE ISKRE je pripravil prejšnjo soboto za svoje delavce izlet v Metliko, kjer si je preko sto udeležencev ogledalo vinsko klet niso pa se odrekli tudi degustaciji belokranjskih vin, ki velja 30 dinarjev za osebo. Popoldne so se izletniki zapeljali na Vinomer, da bi poskusili odojčke in ianjčke na ražnju, da bi se napapcali gibanice, ki so jo spekli v Hotelu Bela krajina, ter da bi si pretegnili noge ob elektronski harmoniki, ki jo je neusmiljeno mučil Silvester Mihelčič mlajši. Podobnih izletov bo zdaj jeseni vedno več. ZELO OZEK PLOČNIK NAD KRCEVO raSO je bi že dalj časa kamen spotike. Prvič zato, ker je tako skromen, da se ne moreta na njem srečati dve poprečno debeli babnici, drugič pa zato, ker je bil E osut z debelim kamenjem. Pred ratkim so ga asfaltirali, kar je bil že skrajni čas, saj so se posamezniki ponujali, da ga zbetonirajo za nekaj devalviranih dinarčkov. Zdaj pa je ..privatnike" prehitela „uradna * pot del, kar je prve spravilo v taksen obup, da na tem delu ceste raje hodijo po cestišču kot po stabilizacijsko ozkem pločniku. Se žal jim bo, če jih bo kdo zravnal z asfaltom. metliški tednik KMALU NE BO VEC Črnega snega - inieso- vi dimniki; desni je dimnik nove kotlovnice. V Ribnici ne bn več „padal” črn sneg Stanovalci v okolici Inlesa Ribnica se pritožujejo, da ne smeio odpirati oken, ker jim v stanovanje vdirajo črne saje, kise tik dimnika, nabirajo velike količine žaganja oz. lesnega prahu, kar prav izziva požar. Zvedeli smo, da je bil položaj še slabši, ko je Inles uporabljal dva dimnika oz. peči: za kurjenje z mazutom in za kurjenje z žaganjem. Zdaj uporabljajo le en dimnik oz. peč, saj kunjo le še z mešanico mazuta in žaganja. Izgorevanje je zdaj popolnejše in *aj je manj. Vendar je dimnik star in nima vgrajenih naprav, ki bi preprečevale uhajanje saj, oziroma omogočale popolno izgorevanje mešanice zaganja in mazuta. Vendar pride do izbruha saj, da je videti, „kot da bi sonce zakril črn oblak“, v davnem le takrat, če pride naenkrat v peč preveč kurilne mešanice, ki zato ne more popolnoma zgoreti. Namesto sedanje kotlovnice s pečjo in 35 m visokim dimnikom so že zgradili novo s 45 m visokim dimnikom, ki ima vgrajene vse potrebne naprave, ki bodo preprečevale nepopolno izgorevanje in uhajanje saj v ozračje. Za tehnični prevzem nove kotlovnice je že vse pripravljeno, manjka le se malenkost - dotok vode. Kotlovnica bo lahko začela delati, ko bo urejena vodovodna povezava med novim otroškim vrtcem in železniško postajo Ribnica. Po nekaterih zatrdilih bo to urejeno že prihodnji mesec, se pravi v oktobru. J. PRIMC Letos spet manj učencev Brezplačni učbeniki za višje razrede -zunanje sodelavce za tehnične krožke — Pouk le d°P^, MESA NI - Čeprav smo živinorejsko in svinjeiejsko območje, v Kočevju ni teletine in večino dni v tednu tudi ne svinine, pa tudi drugega mesa primanjkuje. Kadar pa mesarji - vsaj tako svinina je, je trdijo oni - v treh urah prodajo ko, kot so jo sicer v treh dneh. Menijo, da občani polnijo z njo zmrzovalne skrinje. Osrednjo osnovno šolo Kočevje obi&uje v novem šolskem letu 1358 otrok ali natančno 10 manj kot minulo šolsko leto, podružnične šole — teh je 7 — pa po še nepopolnih podatkih okoli 300 otrok, medtem ko jih je minulo šolsko leto 311. Oddelkov na kočevski šoli je enako kot lani pa tudi število podružničnih šol se ni spremenilo. Vsi učenci imajo pouk dopoldne, v nobenem oddelku pa ni več kot 32 otrok. Celodnevna šola je ostala še naprej le v Stari cerkvi. Sele v prihodnjem šolskem letu bo tudi v Kočevski Reki, če bodo za to potrebni pogoji. Vendar pa v sedanje poldnevne šole povsod, kjer je mogoče, vnašajo elemente celodnevne šole, kot so podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, fakultativni pouk itd. Letos bo fakutaltivni pouk iz angleščine za 5. in 6. razred, vanj pa se lahko vključijo učenci, ki jim ta, dodatna obremenitev ne bo zmanjšala uspeha pri rednem pouku. Sola se je vključila tudi v akcijo za brezplačne učbenike. Kupili so vse učbenike za učence od 5. do 8. razreda, razen delovnih zvezkov. Žal je šoli veliko učebenikov ostalo, ker je kai okoli tretjina učencev kljub poprejšnjemu obvestilu, da bo šola nabavila učbenike, to storila sama in tako po nepotrebnem obremenila starše. Vodstvo šole se prizadeva, da bi šola postala še bolj kot doslej kulturno in telesnovzgojno središče kraja. Vse organizacije naj bi v programe svojih dejavnosti vključile tudi šolo. V večji meri kot doslej pa bi se morali v izvenšolske dejavnosti vključiti tudi zunanji sodelavci, saj IZ DRAGARSKE DOLINE KMALU TELEFON - Nova centrala je že montirana v novi stavbi pošte v Dragi. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bodo nove telefonske zveze začele delovati že do konca tega meseca. v Soli Se Sest učencev - V tem šolskem letu se je v osnovno šolo na Travi vpisalo le 6 učencev, in sicer v prvi, drugi, četrti in šesti razred. Sola je torej osemrazredna, obiskuje pa jo le 6 učencev, ki so. razporejeni v Štiri razrede. jih šoli manjka, predvsem z* 1 tehničnega področja. - ZaKaj se toliko | morali biti v službi. d°P sprehaja po Kočevju? - Rer tigovine le dopjg in še to samo včasih, Pr0(MJ pralni prašek. DROBNE IZ KOČEVJA ULICE KRPAJO - jf.fLj-pločnike, ki so jih razkopH vsem zaradi napeljave ’e traJjo. kablov, po mestu še vedno Doslej so uredili okoli dve n(^i poškodovanih. Krajevna slc r ^ ima v načrtu tudi popravilo Kidričeve ulice, Jji ske ulice in še nekaterih n* ulic. viiU^ NAJPREJ SUŠA, NATO N , - Nevihta z močnim deZ. , tudi noči od 9. na 10. septenl „ j0iu Kočevja ni obšla: treskalo,P. padalo je do jutra. Mnogi o ^ bili budni, da bi pomagali.^.,afle|tfj potrebna Nevihta je polomi drevja, žlebov in dimnikov, večje škode le ni bilo. -rt: POLŽI DELAJO ŠKODO žev je precej, največ pa ** Jlv.jici 'f po dežju. V Kočevju i» veliko rdečkastih polžev j« jn Ti polži so se pojavili v Slo*. Zjjji "» Kočevskem šele. pr® „ petnajstimi leti. Po dežju * yjjo razmnožijo. Ker so veliki. lB “ ' "Si __________^________________ * in veliko škodo na paljih,, ^^ g# drugod, celo r tju. Marsikoga so tt0, y - je opustil vrtičkar«^, zatiranja smo tega, da načinih z,avucmju ^ številki DL v rubriki nasveti' KOČEVSKE NBUB Rezultati Se ugodne^ Izvoz nad načrtovanjem, uvoz pa manjši — Zapos^ odst. več — Osebni dohodki porasti i za 19 odsto* 20 L SKI LIST Na »eji izvršnega sveta občine Ribnica minuli teden so ugotovili, da'‘so rezultati poslovanja OZD s področja gospodarstva v prvem polletju letos še ugodnejši, kot je bilo na osnovi podatkov SOK poročano na seji izvršnega sveta teden dni prej. O teh podatkih smo minuli teden pisali tudi v našem listu in jih zato zdaj dopolnjujemo. Zaposlitev v občini do polletja ni porasla za 9, ampak za 3 odstotke. Povprečni osebni dohodki v občini pa niso porastli za 12, ampak za 19 odstotkov. Obe napaki je zakrivila SDK. Dohodek na delavca je porastel za 32 odstotkov in za prav toliko ustvarjeni čisti dohodek na delavca. Cisti povprečni osebni dohodki na delavca so porastli od 6.416 din na 7.628 din ali za 19. odst. Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca so bila letos večja za 23 odst, povprečno uporabljena osnovna sredstva na delavca pa za 14 odst. večja. Letni načrt izvoza so do polletja izpolnili z 58 odst., uvoza pa le s 40 odst Skupni uvoz, tudi izražen v dinarjih, močno zaostaja za izvozom Tudi ti podatki so torej zelo ugodni. Te dni podrobneje analizirajo še podatke, če so OZD pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov upoštevale dogovorjena in splošno veljavna merila. Ribniško gospodarstvo kot celota ni kršilo sprejete PRESEŽKOV NI BILO Lani so imele SIS v ribniški občini ob koncu leta za 11 odstotkov več dohodkov, kot je bilo predvideno. Po nepopolnih podatkih pa v letošnjem prvem polletju teh presežkov skoraj ni bilo, saj so znašali manj kot odstotek. Zato nekateri menijo, da presežkov ob koncu leta ne bo. Vendar do njih lahko kljub temu pride, če bodo zaposlenost in osebni dohodki naraščali hitreje, kot je bilo določeno. resolucije, posamezne prvih podatkih kljub 1^1 odstopajo navzgor ali naV^st vsaj na pravem «rl5V zasebni lasti. qG^' CIMPREJ NOVj JO - Nova ceStikon^potreK Velike Poljane je ja. £ fect ka pa ji varnostna °jj™ tantal« bi bfla Čimprej» J? tik pred snegom ui doiine $ bo strma, ker se pa« javne^om« da speljati cesta Pjedici> zelo nevarna oD F ko bo zasnežena i<;am Hkrati Odbor 1.SNOUB »Tone Tomšič« vam predstavlja epopejo TOMŠIČEVA BRIGADA UVODNI DEL prvo od štirih knjig o prvi in najslavnejši brigadi slovenske partizanske vojske - temeljito delo za razumevanje nastanka tudi vseh drugih slovenskih brigad. Zakaj je ljubljanska pokrajina postala najmočnejše žarišče in središče slovenskega partizanstva — Prva temeljita analiza danih okoliščin in zavednih sil - Osvobodilna fronta je na-, stala dejansko že v letu pred razpadom in razkosanjem Jugoslavije — Edinstveno politično zaledje z Narodno zaščito — Veliki nasledki „Kožlje^-ke republike" — Razvoj prvih partizanskih jurišnih enot na Notranjskem in Dolenjskem - Zajeti karabinjerji v Zelimljem in pri Gavgah - Partizani maja 1942 na pragu Ljubljene - Zgled smrt Toneta Tomšiča — Kdo ga je izdal in kdo mučil — Izbor in polet Tomšičevih "ttSčevalcev - Preboj iz obkolitve na Polževem - Prva osvoboditev Žužemberka - Velika ZlT'aga pri Marinči vasi - Dvakrat tepena mobilna skupina divizije Isonzo - Kdo je nasprotoval rdeči zastavi s srpom in kladivom - Zakaj je bHa 1. slovenska proletarska udarna brigada Neimenovana v partizansko udarno brigado. 190 fotografij prvih partizanov, 22 barvnih skic, 218 opomb pod črto, 705 navedb virov, ženami borcev in imensko kazalo, skupaj blizu 600 strani zanimivega branja, vezano v polno platno. Izjemna knjiga po izjemno nizki ceni. Miga »TOMŠIČEVA BRIGADA - UVODNI DEL" stane v predprodaji 300 din, po '*idu 15. oktobra 1980 pa 400 din. Preplačniki bodo knjigo dobili najkasneje do 1. novembra 1980 ali v dvajsetih dneh po nakazilu denarja. Pohitite z naročili! Za naročila po povzetju ne velja predprodajna cena: Za vplačila posameznikov zadostuje, nakažejo denar s splošno položnico (OBR št. 10 SDK) na račun št. 50101—678—68877 in J^slov Odbor 1. SNOUB „Tone Tomšič", Vrtača 11, 61000 Ljubljana - namen plačila: £niiga ..Tomšičeva brigada - uvodni del". Pazijo naj le, da bodo čitljivo navedli svoj naslov, 151 *e bo dobro poznal na temeljnici. M '-do NAKP8pR!°CAM0 SE ZA OBISK IN SODOBNA TEHNOLOGIJA - Sodobni avtomatski stroji za izdelovanje elektrolitskih kondenzatorjev bodo delavcem mokronoške Iskre omogočili proizvodnjo za petkrat povečati. Hkrati se jim bodo v tovarni poleg delovnih pogojev precej izboljšali tudi ostali pogoji, saj so dobili tudi nove garderobe, nov obrat družbene prehrane in še kaj. (Foto: J. Simčič) Velik skok mokronoške Iskre Od nekdanjih 6 milijonov dinarejv so delavci mokronoške Iskre povečati prihodek na 161 milijonov — Do leta 1983 bodo fxwečali izvoz na 2 milijona dolarjev Ko je leta 1958 začel v Mokronogu delovati obrat Iskre iz Pržanja, je imel v starih grajskih hlevih kaj slabe možnosti za delo. Toda delavci so se zavedali nalog, ki so stale pred njimi. V Mokronogu je bHa ta tovarna edini industrijski obrat, hkrati pa tudi edina nosilka napredka. Pogum delavcev in vodstva se je pokazal ob stalnem in veli- TRGOAVTO Koper POSLOVALNICA Brežice trcovi**™0 cenys1K kupce, da posluje nova ^AVa * rezervnimi 22 avtomobile ZAS-mamP’ °premo, orodjem, avtomobilskimi gumi •>„’ avtokozmetiko in ostalimi potrebščina- 28 avtomobile ’> - — Milavčeva 16, v stavbi Tel.: (068) 62-476 ČAS: vsak dan od 7. do 16. ure in ‘obotah od 7. do 12. ure. Nižji dohodek Specializacija prinaša ra-zočaranje zaradi neurejenih odnosov v kmetijstvu — Dohodek pada Sestanki gospodarskih odborov, ki so jih te dni skupaj s predstavniki Kmetijske zadruge iz Trebnjega prirejali po vaseh, so minili v znamenju vprašanj, kakšna bo usoda krompirja, če bo obveljala taka cena, kot je bila sprejeta v Ljubljani. Med kmeti, ki so velike upe polagali v krompir, je tudi Janez Bregar, ki je kmetijo prevzel že s sedemnajstimi leti, pa se mu je v teh desetih ali enajstih letih nabralo že dovolj grenkih izkušenj, tako da danes ni pretirano presenečen zaradi najnovejših dogodkov. Ce ga vprašaš, zakaj ima na svoji kmetiji toliko želez v ognju, to je, da se ukvarja s OBVESTILO ZA STAROSTNO Jancem prispevka varovanje kmetov V$g °bvej'£Vezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov •eto igo«0' da s® lahk° z višino odmerjenega prispevka za 19, jo seznanijo na pristojnih krajevnih uradih v času od obP^ra do vključno 26. septembra 1980. ['a davfn*18 Revnega urada Trebnje bo seznam razgrnjen n 1 “pravi vsak delovni dan, razen sobote. vl0Žhwo n“nei$a pojasnila v zvezi z odmero in možnostjo rvv V* Zahtaulro —____. ^ krajp3*1^^3 23 zn'*anie odmerjenega prispevka dobite *aVe*anr,1V uradih oziroma na davčni upravi, ker m Posebnih obvestil ne bomo pošiljali. DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE 681/38-80 OSNOVNA SOLA KOMANDANTA STANETA, DRAGATUS, r razpisuje prosta dela in naloge ravnatelja [reelekcija! Pogoji: PU ali U z najmanj &-letno praksa Rok prijave: 15 dni po obja- vi razpisa 685/38-80 pridelovanjem tolikerih pridelkov, samo zmigne z rameni in pove, da se je doslej zaradi neurejene kmetijske politike specializacija skoraj gotovo maščevala. „Lani sem pridelal okoli 36 ton semenskega krompirja, letos pa ga bo le 12 ton. Vse to je posledica slabe letine, zaradi katere bom le s težavo kril stroške za seme, saj je en kilogram semena za elitno kvaliteto veljal 15 dinarjev, pridelek pa bodo plačevali po 6 dinarjev’. Vprašanje pa je, če bo Bregar še naslednja leta sadil krompir, saj je dohodek vedno nižji. Sicer pa Bregar rešuje svoj položaj z drugimi dejavnostmi. Na 30 hektarjih zemlje, od tega je 10 ha obdelovalne prideluje poleg krompirja še druge poljščine, redi pa tudi živino. Vendar zaradi težkega terena kljub obdelavi s strojem stroški vedno bolj naraščajo, na tem terenu pa se tudi vedno bolj lomijo, tako da se skoraj ne izplačajo z delom. Bregar in z njim mnogi kmetje razmišljajo, da bi prcne hali obdelovati zemljo za krompir. Kajti usoda te poljščine na Trebanjskem je vse bolj negotova. J. S kem napredovanju. Medtem ko so leta 1973, ko še niso bili temeljna organizacija, imeli le nekaj več kot 6 milijonov dinarjev dohodka, so ga v letu 1974, ko so že bili TOZD, povečali na več. kot 8 milijonov. Hkrati z rastjo prihodka in dohodka so veliko vlagali tudi v akumulacijo, prihodek pa bo že v letošnjem letu narastd na 161 milijonov dinaijev. Zaradi tega seveda odločitev za novo tovarno ni bila tako težka. Gradnja nove tovarne, za katero je predračun znašal 110 milijonov dinarjev, se je začela lani avgusta. Že maja letos se je v novi tovarni začela poskusna proizvodnja, letos 4. septembra pa so novo tovarno slavnostno predali namenu. V novi tovarni, ki meri 2.000 kvadratnih metrov površin, bodo delavci poleg veliko boljših pogojev za delo dobili še nove garderobe, sanitarije, skladišča ipd. Najvažnejše pa je, da je v novi tovarni instalirana najsodobnejša oprema iz Italije in Japonske, s katero bodo lahko proizvedli veliko večje količine elektrolitskih kondenzatorjev. Z novo tehnologijo bodo v tej tovarni povečali proizvodnjo za petkrat, s tem pa tudi prihodek in dohodek. Veliko naporov bodo vložili tudi v povečanje izvoza, ki naj bi do leta 1983 naraste! na 2 milijona dolarjev. J. S. NOVA TOVARNA NA VELIKI LOKI Zaradi vse večjega povpraševanja po Donitovih izdelkih bo njegov TOZD Tesnila z Velike Loke kmalu začel graditi novo tovarno. Takšno odločitev je nedavno sprejel delavski svet tozda, medtem ko so bili v*i elaborati že pripravljeni. Nova tovarna, ki jo bo postavil Trimo iz svojih montažnih elementov, bo zrasla do konca junija naslednjega leta. PAPIR BODO ZBIRALI Občinski odbor Rdečega križa iz Trebnjega bo 22. septembra izvedel akcjjo zbiranja starega papirja v krajevnih skupnostih Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber, Velika Loka, Čatež, Dobrnič in Dolnja Nemška vas. Pipir naj občani* jf* zvežejo v :wžnje »n ga do I0f£ ure postavijo pred vhodna vrata, od koder ga bodo odpeljali na zbirna mesta. ZADNJA KOŠNJA - Takole! se Križnik ovi s Se! lotfii {Mav je bita letos ost trave i na, pa je kima slaba in prife vsaka mrvica sena ali otave prav. IZ KRAJA V KRAJ BREZ FIRME - Trebanjska cvetličarna, ki je edina v tej občini, je nenadoma ostala brez oznake firme. Ostal je le še nevtralen napis »Cvetličarna . Če so ali so bili za takšno stanje krivi trebanjski fantalini, jim je verjetno ta cvetličarna kar hvaležna. Potrošniki se namreč ne jezijo več nad točno določeno cvetličarno, ampak samo na neko cvetličarno. Ker taki zgledi močno vlečejo, se je bati, da ne bi ostala brez oznak še kakšna firma. Končno je le lažje poslovati anonimno. SO SMETI ZA OKRAS? - Veliki Gaber sicer daje dokaj urejen videz, o čemer lahko obiskovalca prepriča lepa asfaltna cesta, ki pelje čezenj, pa še kar urejena dvorišča. Zal pa so smeti na pokopališču le malo preveč v ospredju, tako da bi lahko kdo pomislil, da so jih Gabrovci postavili tja za okras. PRIPRAVLJAJO SE OBRAMBO - Tačas je v Lanšp vse živo. Tam imajo namreč svoj tabor mladi iz trebanjske občine, kjer se pripravljajo in uče obrambnih nalog, hkrati pa tudi načina vojaškega življenja. Tabor bo trajal do 20. septembra. VSE DRAŽJI TRANSPORT -Kot kaže, je prevoz vse dražji. Za primer, kako drag je prevoz recimo iz Novega mesta do Velike Loke, lahko služi paprika. Medtem ko je v Novem mestu po 15 dinarjev kilogram, jo v Mercatorjevi trgovini v Veliki Loki prodajajo po 18 dinarjev. Koliko bi taka paprika stala šele kje na Švedskem! Glede na razdaljo bi morala biti okoli 1.000 dinarjev. Mi pa še vemo ne, kako drage specialitete jemo ... S POVEČANJEM PRODAJNIH POVRŠIN BOGATEJŠA PONUDBA BLAGA v Prodajalnah: »DEKOR« — Metlika, C. bratstva in enotnosti 51 (kompleten program stanovanjskega in kuhinjskega pohištva, akustike, talne °b,oge in posebno bogata izbira zaves in posteljnine) »KOKRA« — Metlika, Partizanski trg 2 (Program otroškega perila, volne, perila, pletenin in metrskega blaga) OBIŠČITE NAS V PRENOVLJENIH PRODAJALNAH! TREBANJSKE NOVICE septembra 1980 3CLISJSKI UST SLUŽBO I S C E STANOVANJA l*BR€ŽIŠK€ PORODNIŠNICt Motorna vozila DOLENJSKI LIST V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stric zastavo. 21. in 22. 9. ameriški film Visoka tarča. 23. 9. italijanski film Sorodnika Nene. 25. 9. ameriški film Božanski ditevi. KOSTANJEVICA: 20. 9. čeho-slovaški film Sence vročega poletja. 21. 9. ameriški film Konjenica brez konja. 24. 9. ameriški film Pekel na Floridi. KRŠKO: 20. in 21. 9. ameriški film Divja tolpa. 24. 9. jugoslovanski film Nikola Tesla. 25. 9. italijanski film Škandal. MIRNA: 20. 9. italijanski film Zapeljevanje. MOKRONOG: 20. in 21. 9. ameriški film Izganjalec hudiča. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 19. do 22. 9. ameriški barvni film Apokalipsa danes. 23. 9. nemški barvni film Pustolovščine barona Muenchhausna. 24. in 25. 9. ameriški barvni film Maščevanje zelenega sršena. RIBNICA: 20. in 21. 9. ameriški barvni film Ubijalec kot Orka. SEVNICA: 19. 9. ameriški barvni film Hvala bogu, danes je petek. 20. in 21. 9. francoski barvni film Prvikrat ljubezen. (Matineja Sneguljčica in 7 palčkov). 24. 9. ameriški barvni film Surova igra. 25. 9. ameriški barvni film Ljubezenske in druge dogodivščine. mesto, tel. 24 — 190 popoldan od 15. ure dalje. R 4, letnik 1979, prodam. Koštialo-va 32, Novo mesto, tel. 21-549 od 15. do 18. ure. ODSTOPIM VRSTNI RED za novega fička. Naslov v upravi lista (3501/80). PRODAM DEUTZA 5 t kasonar, letnik 1971, registriran do junija 1981. Anton Turk. Veliko MraŠe-vo 12, Podbočje. UGODNO prodam Z-750 (obnovljen) Ul. Marjana Kozine št. 27. Ogled možen vsak dan dopoldne. JOŽE KMET Četrtek, 18. septembra - Irena Petek, 19. septembra -Konstanca Sobota, 20. septembra - Suzana Nedelja, 21. septembra - Mateja Ponedeljek, 2z. septembra - Mavri £jj Torek, 23. septembra — Slavojka Sreda, 24. septembra — Nada Četrtek, 25. septembra — Uroš LUNINE MENE 24. septembra ob 13.08 - ščip UGODNO PRODAM VINOGRAD z vrtom in staro zidanico v Tanči gori pred trgatvijo ali po njej. Nasad je star 10 let Dostop z vsakim vozilom. Mirko Moravec, Mali Nerajec 4 a, 68343 Dragatuš. PRODAM PARCELO (40 a), primemo za postavitev brunarice, v bližini mesta. Tel. 23-117. iz Podgozda pri Dvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih treni stali ob strani, počastili njegov spomin ter ga spremili na nje zadnji poti. Prisrčna hvala sosedom in sorodnikom za poni' najtežjih trenutkih, delovnim organizacijam Novoles 11 TSP, IMP Ljubljana, RSNZ Ljubljana za podarjene vence, pev za zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Stane, France, Jože in Marija ter ostalo sorodstvo Kmetijski stroji PRODAM skoraj nov traktor Fergu-son 35. Naslov v upravi lista. (3500/80). PRODAM TRAKTOR FERGUSON, 25 KM po generalni. Franc Lak-nar, Ržisče 5, Kostanjevica. PRODAM TRAKTOR s plugom Pasquali (18 KM). Tone Zupančič, Srednje Grčevje 16, Otočec. PRODAM TRAKTOR FERGUSON 35 in prikolica Zbure 4, Šmarješke Toplice. PRODAM TRAKTOR FAHR (18 KM) s kosilnico na hidravlika Lahko tudi zamenjam za zet or ja 25. Vinko Barič, Dobrava 19, Podbočje. PRODAM nov traktorski plug, SLAVONEC 2. Naslov v upravi lista, ali telefon 23—611. BRESTANICA: 20. in 21. 9. ameriški barvni film Rdečilo za ustnice. BREŽICE: 19. in 20. 9. ameriški barvni film Pasji vojaki. 21. in 22. 9. jugoslovanski barvni film Tovarišija. 23. in 24. 9. ameriški barvni film Pepelčica. ČRNOMELJ: 19! in 21. 9. angleški film Pod Mohamedovo ALOJZA SMRKETA iz Ivanje Vasi pri Mirni peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljern in znancem, ki so nas v najtežjem obdobju tolažili, nam pomaga11’ pokojnemu podarili vence in cvetje ter našega očija tako številno spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebej dolgujemo zaliv*1® tovarni zdravil Krka iz Novega mesta in njegovim sodelavcem, so nam kakorkoli pomagali, ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi POCENI prodam AUDI 60, letnik 70 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Naslov v upravi lista. 'JGODNu PRODAM HUSQOAR-NO 250 MC 1980 ali zamenjam za manjši avta Žvan, Dol. Toplice 54. PRODAM FIAT 850, letnik 1969. Franc Stamcar, Ragovska 7, Novo mesto. PRODAM R 4, letnik 1975. Anton Retelj, Bučna vas 4, Novo mesto. PRODAM MOTOR APN 4 T. Ogled vsak dan dopoldne. Jože Kastelec, Dol. Težka voda 23, Stopiče. PRODAM ŠKODO, letnik 1972. Horvat, Podturn 83, Dol. Toplice. PRODAM 125 PZ, letnik 1976 na ček. Zbure 4, Šmarješke Toplice. PRODAM Z 101, letnik 1974, registrirano do avgusta 1981, zelo dobro ohranjena Ivan Turk, Mala Cikava 10, Novo mesto. PODAM LADO STANDARD, letnik 1975, solidno ohranjeno in registrirano za eno leto. Zdenka Šoln, Brestanica 73. PRODAM Z 750, letnik 1972. Karol Vide, Gor. Brezovica 8, Šentjernej. PRODAM TAM 5000 kasonar, letnik 1970. Ogled možen vsak dan. Alojz Štampfclj, Roštoharjeva 15 a, Krško 68270. PRODAM Z 101, letnik 1978. Jarc, Podgora 30, Straža. PRODAM osebni avto Mercedes 200 D, letnik 1976. Tel. 21-970. PRODAM Z 750, letnik 1972. Parkelj, Mirna peč 37. PRODAM AVTO AMI 8, letnik 1971. Naslov v upravi lista (3495/80). PRODAM WV 1600 kombibus, letnik 1974, odlično ohranjen, in BMW 2002, letnik 1970/71. Tel. (068) 76 -073. PRODAM Z 430 F kombi, letnik 1975, v voznem stanju. Vrtačnik, Gregorčičeva 17, Brežice, tel. (068) 75-427. PRODAM LADO SPECIAL SL. Anton Strajnar, Bršljin 61, Novo GOSTILNA POD LIPO, Kostanjevica na Krki, zaposli natakarico ali dekle z znanjem v strežbi po 7 ur v izmenah. Osebni dohodek dober, ostalo po dogovoru. POCENI prodam gliser G 370 s ceiado, motor TOMOS 18, prikolico in ostalo oprema Naslov v upravi lista. PRODAM regal za dnevno sobo in klubsko mizica Inforamcije vsak dan od 16. ure dalje na tel. (068) 23 -251. NOVE 12-, 13-, 14-, 15- in 16-col-ske gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi vse vrste oso-vin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 78, Ljubljana — Rakovnik. KRAVO FRIZI KO pred telitvijo z drugim teletom prodam. Anton Lukežič, Vavpča vas 20, 68333 Semič. PRODAM malo razbljeno sedežno garnituro. Cesta herojev 15, Novo mesto. UGODNO PRODAM industrijsko obnovljen motor za AMI 8 in AMI 6, ravno tako industrijsko obnovljen. Ivan Arko, Koblarji 13, 61332 Stara Cerkev. PRODAM dnevno sobo in večji radio z gramofonom. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesta tel. 25-178. UGODNO PRODAM pohištvo za jedilnico (omara, miza in 4 stoli). Krajnc, Adamičeva 38, Novo mesto. UGODNO PRODAM skoraj nov pisano oblečen koš za novorojenčka. Naslov v upravi lista (3496/80). PRODAM sedežno granituro. Igor Babnik, Ragovska 12, Novo mesto. UGODNO PRODAM trajno žarečo Eč in emajlirane cevi ter kopalno d in korito za tuširanje. Pezder-šek, Breg 5, Novo mesta PRODAM otroški športni voziček in Posteljico. Informacije na tel. 3-705 od 17. do 20. ure. Jonke, Majde Šilc 8, Novo mesta PRODAM leseno garaža Miro Fer-folja, Trdinova 5 c, Novo mesto, tel. 23-970. PRODAM par pavov, šest letošnjih mladičev in sest letošnjih zlatih fazanov. Ante Pavlovič, Tribuče 58, Črnomelj. KAMP PRIKOLICO IMV ADRIA SPECIAL 450/80, nerabljeno, prodam. Rauh, Segava 20, Novo mesta PRODAM nov TV radioaparat z vgrajenim kasetofonom m avtomatsko elektronsko uro za 1,7 M. Naslov v upravi lista (3498/80). PRODAM trajnožarečo peč. Tel. 22-602. PRODAM suha bukova drva. Makše, Jordan kal, Mirna peč. PRODAM prikolico za osebni avto in kombiniran otroški voziček. Slak, Šmihel 11, Novo mesta PRODAM prikolico Kesscorer kiper 14 T. Tehnično brezhibna, registrirana do 10. 7. 1981. Informacije po tel. (068) 85-193. PRODAM sedežno garnituro in mizo. Informacije na tel. 25-007 do 14. ure dalie. PRODAM spalnica štedilnik (plin, elektrika). Trdinova 6, Novo mesto, ogled od 16. do 18. ure. ZELO UGODNO PRODAM malo rabljeno sedežno garnituro (raztegljiv kavč in dva fotelja) Jacklina m mizica Ogled na naslov vsak dan od 15. do 20. ure. Slavko Mavsar, Strma pot 17, 68270 Krško ali po teL (068) 71-035 int 21. V TREBNJEM VZAMEM V VAR STVO dva otroka. Pečjak, Rimska 29, Trebnje. V komaj 34. letu starosti nas je z* vedno zapustil naš mož, sin, oče in brat JOŽKO SINTIČ ZA ODSTOPLJENO NAGRADO V ZNESKU 500 din, se tov. TONETU VINTER-ju iz Šentjerneja naj-iskreneje zahvaljuje Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesta iz Oštrca 11 pri Kostanjevici na Krki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, n izrekli sožalje, nas tolažili, podarili pokojnemu vence in cvetje ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljuj® Gozdnemu obratu Kostanjevica in tov. Pustoslemšku za po*1® ne besede ob odprtem grobu ter duhovniku za opravljeni °® Še enkrat hvala vsem sosedom in znancem. Žalujoči: žena Marija, sinek MQanček, ate, mama, Mimica, Jožica, Vera in Štefka z družinami, brata Fj® z družino ter Rajko, družina Prtljačič in ostalo sorod5 V času od 7. do 12. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Slavica Ivanuševič iz Ja rušja - dečka, Marinka Drugovič iz Loč - deklico, Mira Šimunovič iz Ktaljevca - Do-magoja, Jožefa Bizjak iz.Zavratca -Jožico, Marija Kranjc iz Brezja -Franca, Dragica Abram s Senovega - Nino, Nevenka Baškovič iz So-benje vasi - Le o, Božica Frkanec iz Kiaja Donjega - Kristijana, Marijana Mazič iz Samobora -i Tonija, Marija Kožar iz Poštene vasi -Renato, Jožica Strle iz Podgorja -Marjanco, Ana Balja iz Bratovskega vrha - deklico, Jasna Katavič iz Mosteca - Stivena, Blanka Tuldč iz Sp. Starega Grada - Sabino, Nada Rubinič iz Bukovja - Danijelo, Olga Zorič iz Brezja - Natalijo, Ema Šetinc iz Sel - Roberta in Durdica< Ma rušič iz Nedelje - dečka. ČESTITAMO! NUJNO PRODAM WARTBURG KARAVAN, star 9 mesecev. Nedeljko Simič, Prešernova 4, Krško, tel. (068) 71-947. Ob nenadni izgubi naše drage babice in prababice FRANČIŠKE ČRTAL# V času od 4. do 10. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Lucija Vovk iz Soteske - Damjana, Meta Lunder iz Gornjega Zabukovja - Marjano, Nevenka Kos iz Brezovice - Teo, Danica Podbrežnik iz Žužemberka - Uroša, Jožefa Blažič z Jezera - Aleša, Danica Fajfar iz Mokronoga — Darjo, Nevenka Le tič z Malega Slatnika - Liljano, Edita Perše iz Brezovice — Simono, Marija Pirc iz Gornjega Mraševega -Danico, Marica Tomič iz Straže — Lucijo, Vesna Srebrnjak z Malega Slatnika - Jureta, Marija Majerič iz Vinice — Tinko, Marija Tomažin z Gmajne - dečka, Slavka Berkopec iz Praproč - dečka, Ivanka Stegne iz Hrasta - deklica - Čestitamo! se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami v ?0jnici' čustvovali, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili P°* p ce in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na ^ Posebno se zahvaljujemo kolektivu Iskre Šentjernej, ut Eodjetju Emona - Dolenjka, vsem sosedom, prijatelj ovnikoma za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni NE ZAMEJI STEKLA? papikjA. d, .t* Marsikdo se papir šeletakrshk® 0 rilo Rdeččga*»*, akciji. Leto* h® dobrodošd vsak yseh ^#11 gocene »urovine- ^ to rr, nih skupnostih pidi s»^. prvič načrtno z ^njeO1 t. nice. Z oboji«, * ^esi«s Idom, vsaj zdaj ^ njakom! ^ KRVODAJALCI VEDNO PRIPRAVLJENI Avgustovske krvodajalske akcije v Metliki se je udeležilo okoli 280 krvodajalcev. Poleg tega je junija dalo kri v Novem mestu 60 metliških občanov, jeseni pa bodo organizirali še eno krvodajalsko akcijo v Novem mestu. Nasploh velja pohvaliti metliške krvodajalce, ki se že vsa leta res v velikem številu udeležujejo krvodajalskih akcij. ŠTUDIJ OB DELU Delavska univerza Ribnica bo letos organizirala drugi in tretji letnik ekonomske srednje šole za tiste, la se izobražujejo ob delu. V drugi letnik se je vpisalo 14, v tretji pa 26 slušateljev. Pouk se bo začel oktobra. Interesenti za vpis v prvi letnik pa bodo zelo verjetno obiskovali solo v Kočevju. Obiščite graški jesenski velesejem od 27.9. do 5.10. od 9. do 18. ure VPIS V1. RAZRED Osno osn°Vne Novo mesto objavljajo, da bo vpis v 1. razred vne šole za šolsko leto 1981/82 po naslednjem razpo- redu; Tq2D OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN: ^ Ponedeljek, 22., in torek, 23. septembra 1980, od 8. do ___ ure v Petek, 26. septembra, od 8. do 14. ure t°zd osnovna sola grm: v Ponedeljek, 22., in torek, 23. septembra, od 8. do 17. ure v Petek, 26. septembra, od 8. do 14. ure J|°2eD OSNOVNA SOLA JANEZ TRDINA, STO- " I?°nec*e'iek. 22. septembra, od 8. do 17. ure četrtek, 25. septembra, od 8. do 14. ure na Podružnici Dolž v torek, 23. septembra, od 12. do 17. ure aPodruinjcj Podgrad v Sredo, 24. septembra, od 12. do 17. ure T°2D OSNOVNA SOLA KATJA RUPENA: ^Ponedeljek, 22., in torek, 23. septembra, od 8. do 17. v četrtek, 25. septembra, od 8. do 14. ure aPodružnici Mali Slatnik Vsredo, 24. septembra, od 8. do 17. ure 'Stas osnovna Sola MILKA SOBAR-v sredo, 24., in četrtek, 25. septembra, od 8. do 17. ure 1,8 Podružnici Birčna vas v Petek, 26. septembra, od 12. do 17. ure *er^a *°*a vpisovala otroke svojega šolskega okoliša, ra- §iu P osnovna šola Grm bo vpisovala otroke iz ulice Majde i0|„ Ragovske od št. 1 do vključno št. 10, TOZD osnovna Ve Rupena otroke iz Ragovtke od št. 10 dalje, Šego-Gruma in Irče vasi, TOZD osnovna Sola Milka Starjj 81358 P3 otr°ke iz Srebrnič, z Vrha, Drske in Broda. °trokBrnor?i° °^vezno vpisati otroke, rojene 1974. leta in roje r°jene do 28. februarja 1975 ter pogojno otroke, K vjj. od 1 • marca do 31. avgusta 1975. g«. naJ prinesejo otrokov izpisek iz rojstne matične knji- 687/38-80 SOLA ŠKOCJAN 0sNovna 0blQ\fl • 13 prosta dela in naloge 1.1nA?^F^NEGA UČITELJA za določen čas od 2. L£?0do 31.3.1981 ZA MATEMATIKO-FIZIKO za (nadoZff 06 1-10- do 15. 12. 1980. PUsto^j anie de*avk mec* porodniškim do- ciplje ^Van'a zagotovljena. fcV/ !lte na Delovnq skupnost osnovne šole Škocjan, Kocjan, do 25. 9.1980. 680/38-80 Sis delovna razmerja °9kS RJAVEQA PREMOGA SENOVO 1.2 Pr°5ta c^a ln naloge za nedoločen čas: 1 SErw,1,0VI^,H elektrikarjev ^VIRKE TOPLE IN HLADNE MALICE ‘Plošnih Pogojev za izvajanje del oz. nalog se zahteva p za izvajanje Wtri^arsl^h elektrikarja z 2 letno prakso na f^evanjg Zaželen je tudi izpit za delo in *£ * NK ri!, P!02iisk0 z^itnih »S" napravah. *tveno<.. l s ^ajem higienskega minimuma in 6 0baeleSj“?b?osti°- ^'iave 2 .. . ar,a je zagotovljeno družinsko stanovanje. 0 RS2eRisom 'n dokazili o izpolnjevanju pogojev 'bodn 1, '"Javega premoga Senovo 15 dni po objavi. 0 kandidati obveščeni u Hn»h ™ obveščeni v 30 dneh po objavi. 678/38-80 STROKOVNE RAZSTAVE: graditi in stanovati, gradbeni materiali, ki varčujejo z energijo, varčevanje energije — uporaba energije, sodobna pisarniška tehnika, ogrevanje in klimatska tehnika, stroji za obdelavo kovin in lesa, poljedelstvo, gastronomija. POSEBNE RAZSTAVE: sodobna nega živine, nakit in ure, delo učencev v gospodarstvu, keramika, keramične ploščice in sanitarni materiali, Jugoslavija. VSE INFORMACIJE DAJEJO TURISTIČNI BIROJI ZA SKUPINSKI IN INDIVIDUALNI OBISK. DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO Novo mesto. Sokolska 1 Odbor za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: — zahtevana izobrazba: visoka, višja ali srednja ekonomske smeri — delovne izkušnje: za visoko 2 leti, za višjo 4 leta, za srednjo 7 let Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. Stanovanja ni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po zaključku roka objave. Za objavljena prosta dela in naloge je predvideno poizkusno delo 3 mesece. 682/38-80 mm Mercator sestavljena organizacija zJruienega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, « . n. sub. o., ljubijana Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Mercator— Agrokombinat Krško objavljamo prosta dela in naloge organizatorja varnosti pri delu Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog organizatorja varnosti pri delu morajo kandidati izpolnjevati tele pogoje: dokončana višja šola tehnične smeri in opravljen strokovni izpit o varstvu pri delu po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu tar o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu. Prijave za opravljanje objavljenih prostih del in nalog sprejema kadrovska služba delovne organizacije Mercator—Agrokombinat Krško, Cesta krškii žrtev 52, in sicer 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po preteku 'objavnega roka. u 684/38-80 „ ST RES NI K", IGM p. o. Dobruška vas 68275 ŠKOCJAN objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge 1. SER VIRKE (razdeljevanje malic) 2. VEČ DELAVCEV PRI IZDELAVI STREŠNIKA Kandidati morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: končana osemletka; delo je za določen čas, z deljenim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 677/38-80 OBJAVA PROSTIH DEL IN NALOG Delavski svet 2ITO — TOZD Pekama Krško obljavlja prosta dela in naloge: STROJNO OBLIKOVANJE TESTA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — 2 izvajalca za obrat pekarne Brežice — 1 izvajalca za obrat pekarne Krško Pogoji: — popolna ali nepopolna osemletka — možnost priučitve v pekarski stroki — poskusno delo 3 mesece Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kan didati pošljejo v IS dneh po objavi na naslov: ŽITO — TOZD Pekama Kiško, Cesta 4. julija 86 O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zadnji objavi. 694/38-80 Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj", Krško, TOZD VZDRŽEVANJE objavlja oglas za naslednja prosta dela oz. naloge: 1. AVTOELEKTRICARSKA DELA - EN DELAVEC 2. AVTOMEHANSKA DELA - TRIJE DELAVCI 3. DELA NA VZDRŽEVANJU PROGE - TRIJE DELAVCI Pogoji: pod 1. in 2.: — poklicna šola ustrezne smeri — do tri leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok pod 3.: — PK delavec, nepopolna osnovna šola — tri do šest mesecev delovnih izkušenj. Vsa navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. v Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. TURISTIČNE ZANIMIVOSTI TREBNJE — V galeriji likovnih samorastnikov je na ogled razstava vojvodinskega umetnika Save Stoj-kova. Odprta je vsak dan od 17. do 19. ure do konca septembra. DOL PRI LJUBLJANI - Državno prvenstvo v kolesarjenju na kronometer bo 2. septembra ob 10. uri, 21. septembra pa bodo ob 9,30 smučarji priredili gozdni tek. TURISTIČNA LITERATURA -ZdraviliS£e Atomske Toplice v Pod-čertrku je izdalo novo propagandno gradivo o turistični poti Kumrovec —Kozjansko. Večje količine lahko naročite pri TTG — Zdravilišče Atomske Toplice, 83254 Podčetrtek, ali po telefonu 063/828—000. Na isti nsdov pa lahko naročite tudi novi prospekt in letak samega zdravi Bča. IzSi so novi prospekti Lipica— Postojna, Kanin in Smučanje v Sloveniji 80/81. Slednjega odlikuj« predstavitev vseh motnosti smučanja v večjih in manjiih smučarskih srediičih tar podrobnejše Informacije o lokaciji, itevilu prenočitvenih objektov, o žičnicah, skupni dolžini smučarskih proft prometnih zvezah, načrtovanih prireditvah in o okvir-nfc cenah. Naročite ga lahko pri Turistični zvezi Slovenije, Ljubljana, MkloSčeva 38/VI. KINOLOŠKO DRUŠ TVO NOVO MESTO prireja v nedeljo, 28. septembra, ob 9. uri OCENJEVANJE ZUNANJOSTI PSOV na rokometnem igrišču Loka, Novomesto. (Ocenjevanja se lahko udeležijo čistokrvni psi, starejši od 9 mesecev). 679/38-80 MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISL00DP0RN0 OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO Uporabijo se 20 pec- ,n ^otlp od 4 OOO de IOO OOOKccf h INDUSTRIJSKO PODJETJE 81 OH IJnUjau. Optante 13 Til.: 22113 20-641 Uti: 31421YU KIP 2 in strokovni nasveti: OPEKARNA ZALOG Tel.: 21-403.22-291 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 82. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC STRA JNAR Zahvaljujemo se vsem, ki so mu darovali toliko lepega cvetja in vence ter nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala vsem Kolektivom za podarjene vence, spremstvo pokojnega na zadnji poti ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena, sinovi, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo .septembra 1080 DOLENJSKI LIST 23 razseznosti )t Slavko Kos je upravnik letalske šole pri Dolenjskem t* letalskem centru Novo me-J sto. DLC šteje 340 letenja, * modelarstva ali padalstva J željnih fantov in deklet, * Slavko je že trejte leto „na-čelnik štaba” te pisane in di- jj namične množice, saj je poleg letalskega mehanika edi-^ ni profesionalec v centru. „ V letala sem se zaljubil," *t pripoveduje Kos, „ko sem streljal nanja, vojsko sem J namreč služil v protiletalski obrambi Kot civil sem nato 0 pred 1 i leti v Prečni po teoretičnem šolanju prvič sedel v jadralno letalo. Tako pač začneš. Sicer pa so moja ljubezen motoma in ne jadralna letala. Med piloti pravimo, da je nekdo bolj rojen za motornega, drugi pa elegantne je in natančneje krmari jadralno letalo. V motornih in jadralnih letalih sem za krmilno palico prebil 1.700 ur, kar preračunano v dneve znese dva meseca. Letel sem na 12 tipih motornih in 8 tipih jadralnih letal. To s je pravzaprav vse, kar se statistike tiče.” Zabeleženo pa je tudi, da je bil Slavko Kos v svoji letalski karieri republiški prvak v motornem letenju, po enkrat pa drugi in tretji, tu je tudi prvo mesto na letošnjem zveznem tekmovanju v Zagrebu itd. Slavcu ,,najbolj leži” časovna točnost in natančnost pristajanja. Te dni bo naredil tudi izpit za poklicnega pilota, za zdaj je „samo’ učitelj * motornega in jadralnega letenja. Ko Kosa vprašaš, na kaj od vsega tega je najbolj po- skega okteta, pozdravnem govoru Janka Goleša, predsednika IS ObS Novo mesto, je razstavo odprl Leopold Krese, predsednik Turistične zveze Slovenije, na uvodni slovesnosti pa je bil navzoč tudi narodni heroj Jože Borštnar. Od jutra do mraka je bil razstavni prostor potem poln obiskovalcev, v ponedeljek pa so posebni avtobusi v Novo mesto pripeljali tudi radovedneže iz Maribora, Celja, Ljubljane in še od kodi Največ pozornosti je, razumljivo, veljalo okoli 350 vrstam razstavljenih gob, ki sta jih razvrstila priznana gobarska strokovnjaka dr. Alojz Boh in dr. Dušan Vrščaj. Za obiskovalce pa je bflo poskrbljeno tudi s števil- ZAMEJCI GOSTUJEJO V SOBOTO V BREŽICAH Amaterski oder Prosek -Kontovel bo v soboto, 20. septembra, ob 19.30 v brežiškem domu JLA uprizoril komedijo »Gospod Evstahij s Proseka”. Ob prihodu bodo sprejeli goste, člani amaterskega odra iz Sro-’ melj in iz Brežic. Rojaki s Tržaškega že enajsto leto izmenjujejo gostovanja z BrežičanL Za to jesen so povabili v goste tudi amaterski oder iz Sromelj s komedijo ..Državni lopov.” Pacienti se lahko naročijo tudi po telefonu 85—730. torji še takšne težave z denarjem, z iskanjem prostora, s posameznimi muhastimi pirdstirnuki estradoe umetnosti. Se nekaj: Mariborčana Iva Mojzerja ni bio ne dSati ne videti tudi napore dan ni bi- Morda je prav tako, šcer bi se lahko zgodilo to, kar se je lani na dnmh slovenske zabavne glasbe v Ljubljani: ko bi moral slovensko—sovjetski pevec Ivo Moj/cr na oder pred mikrofon, jo je pobrisal neznano kam. Pobegov v Maribora ni bio, a tudi za odrom je krožia !e ena samcata steklenka vodke. 14. slovenski festival narečnih popevk, Popevka vesele jeseni 80, ki ga ■prireja društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora, je minil brez. omedlevic, brez solz sreče ali razočaranja, brez puljenja las in brez histerije. Večletno prizorišče so organizatorji preselili iz hale B mariborskega razstavišča v Unionsko dvorano, vendar kljub temu ozvoči-tev ni bila nič boljša, in četudi si še tako napenjal ušesa, nisi mogel razumeti skoraj niti besede, te žlahtne, sočne, narečne besede. Mprda je bolje, da je bilo tako, sicer bi se .zgrozil nad našimi dialekti. Oprostite, nad pevčevo ali pevkino izgovarjavo narečja, o katerem v glavnem nima pojma, avtorjev besedil pa ne gre klicat na pomoč. Šestnajst popevčic je bilo slišati na 14. festivalu Popevka vesele jeseni 80, odpeli pa so jih: Rudi Troj-ner, Alfi Nipič, Marjana Deržaj, Meri Avsenak, Braco Koren, Ivek Baranja, Karli Arhar, Vlasta Bari, Andreja Zupančič, Jože Kobler, New Swing Quartet, Andrej Plevnik, Edvin Fliser, Alenka Pinterič, Branko Robinšak, Zorica Fingušt, Marjana Zelko. Pevce je spremljal orkester Radia Maribor pod vodstvom Edvarda Holnthaneija, Branka Kraner pa ni stopila pred mikrofon, ker se ji sele jeseni z zmago leta 1978, ko je postala ljubljenka občinstva z zdaj že zelo zguljeno Ko me osvajaš. Za nekaj praškov jeze, namigovanj in natolcevanj je posk rbela tudi Alenka Pinterič, bolje rečeno, osebek, ki si je izmislil njeno izjavo, da noče peti pesmi Hueckajnca, češ da je besedilo izrazito pornografsko, da namiguje na njen prsni obseg, rdeče NASTOPAJOČI - Pričarali naj m razignmcstštajenke jeseni (Foto: Bog®