209. številka. Ljubljana, vtorek 15. septembra. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NARODA Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avstro-ogereko dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ■a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ta za dijake veija znižana cena in sicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poitl prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne potit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši, „Ilotel Evropa". Opra vn ištvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hifi. Slovensko dramatično društvo je imelo v soboto zvečer ob osmih občni zbor. Udeležilo se ga je 22 udov, in to društvo s svojim delovanjem za napredek in prodiranje slovenščine tudi na polji dramatike in dramatične literature se nam dovolj važno zdi za Slovence, da na tem mestu obširno o njem poročamo: Tajnikovo poročilo o VII. občnem zboru „Dramatičnoga društva" se glasi: „Slavni občni zbor! Poročilo, katero se usojam predlagati slavnemu zboru, obsega društveno delovanje v sedmem društvenem letu, to je od 1. maja 1873. do 1. maja 1874. leta. Ker se je lansko leto vsled neugodnih tiskarskih razmer tisk „Slovenske Talije" nekoliko zakasnil, je bila prva skrb odborova urediti izdavo „Slovenske Tanje," kar se je izvršilo tako, da dobodo družabniki letos „Slovensko Talijo" za šesto in sedmo društveno leto skupaj, to je 5 vezkov (23. — 27. vezek), kateri obsegajo 8 igrokazov (2 večja in G manjših) na 29 tiskanih polah. Za dalnja leta bode društvu zdaj mogoče, družabnikom redno pred koncem društvenega leta dajati po društvu izdavane vezke „Slovenske Talije". Predstavljalo je društvo slovenske igrokaze preteklo leto v zimskem času po štirikrat na mesec v deželnem gledališči, ker se prošnja, da bi društvo smelo šestkrat na mesec igrati, po slavnem deželnem odboru društvu nij izpolnila. Te predstave bo bile: 5. oktobra 1873: „Trdoglavec" ali „gospodsko in kmetsko," igra iz življenja s petjem v 3 dejanjih.— 13. oktobra: „Graščak in oskrbnik," igra v 4 dejanjih. — 20. oktobra: „Gospa, ki je bila v Parizu," veselo- Kantorčica. Roman s pogorskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svčtla; poslovenil Franjo Tomšič.) (Daljo.) Kolikrat je pogledal skozi stransko okno proti hišici, tekel jej na vrt naproti — zdelo se mu je, da je videl njeno zeleno jopico in bele rokavce migljati v soteski. Kako se je jezil, kako z nogami teptal, lučal z rečmi okolo, butal z vratmi, preganjal se po hiši — ko ga je zvodila domišljija zopet za nos! Kako je zopet očital Enefi nebva-ležnost in kako trdno je sklepal zopet, da bi se ne genil, da, niti ne pogledal bi je ne, ko bi jo videl na nagloma pred soboj stati. A vendar mu je bila uprav zarad njene mlačnosti proti njemu, zarad njenega doslednega ravnanja, zarad njenih trdnih načel, od dne do dne zanimejša. Taka vzdrživnost igra v 3 dejanjih. — 2G. oktobra: „Star korporal," igra v 5 dejanjih. — 1. novembra: „Mlinar in njegova hči," žalostna igra v 5 dejanjih. — 8. novembra: „Nevarnost je v odlogu," vesela igra y 2 dejanjih. — ^Tihotapec," opereta v 1 dejanji. — 15. novembra: „Visoki C," vesela igra v 1 dejanji. „Na kosilu bom pri svoji materi," igra v 1 dejanji. „Večer pred ženitvijo," opereta v 1 dejanji. — 23. novembra: „Denes bomo tiči," burka s petjem v 4 dejanjih. — 1. decembra: Slavnostna predstava na čast 25letnemu vladarstvu Nj. vel. presv. cesarja Franca Jožefa I.: Cesarska pesem. „Zap ravlj ivec," čarobni igrokaz s petjem v 3 dejanjih. — 6. decembra: „Krojač Fips," burka s petjem v 1 dejanji. „Znamenja ljubezni," vesela igra v 1 dejanji. „Maščevalec," opereta v 1 dejanji. — 14. decembra: „Doktor in komisijonar," burka s petjem v 3 dejanjih. — 21. decembra: „Iliša slabega glasu," igra iz življenja s petjem v 3 dejanjih. — 25. decembra: Dobrodelna predstava na korist ubogim: „PožigalČeva hči," igra s petjem v 5 dejanjih. — 6. januarja 1874 : „Trdoglava žena," čarobna igra s petjem v 3 dejanjih. — 12. januarja: „Ti si an-gelj," veseloigra v 3 dejanjih. „Pri meni bodi," spevoigra v 1 dejanji. — 17. januarja: »Zblaznela je," igra v 2 dejanjih. „Be-karjeva istorija," spevoigra v 1 dejanji. — 25. januarja: „Pogumne Gorenjke," zgodovinska igra s petjem v 3 dejanjih. — 5. februarja: „Doktor Itobin," vesela igra v 1 dejanji. „Izbujeni lev," opereta v 1 dejanji. — 10. februarja: „Slab papir" ali „bankovčarji v razvalinah," ljudska igra s petjem v 3 dejanjih. — 15. februarja: pri nedvomni naklonnosti do njega, pri tako veliki adanosti, bilo mu je nekaj čisto novega, nerazumljivega; kaj podobnega pri deklicah, s katerimi je do zdaj milkoval, še nikoli nij izpoznal. Sam sebi je priznaval, da bi ne bil zmožen svojih čutov tako ostro dolžnostim podvreči, kakor ona , dasi je bil on mož in ona deklica. Ko se uže nij mogel doktor v sobi nič več vzdržati, vzame puško in strelivo ter ide na lov, večkrat. Ali nikoli ne prinese materi niti dlake, niti perotnice domov ; vendar je bil kot izvrsten strelec razglašen 1 Zdaj ga je pač malo brigalo to lovsko slavo v hribih ohraniti si in pred materjo spričati, tem bolj pa nekoliko najmanj prijetnih ur ubiti. Navadno je hodil v gozd, kjer se je s kantor-čico prvič srečal; v strani v goščavi si je poiskal prostorček, od koder se je videlo na staro hišico pod Ještedom ter se zagledal vanjo kakor nepremakljiv steber. Ko je bil uže sit tega pogleda in se v duhu z Enefo „Hudobni duh Lumpaci-Vagabund," čarobna burka s petjem v 3 dejanjih. — 22. februarja: „Brati ne zna," burka v 1 dejanji. „Selski brivec," komična opera v 2 dejanjih. — 1. marca: „Edda," drama v 4 dejanjih. — 7. marca: „Osem dni pameten," veseloigra v 1 dejanji. „Marcel," drama v 1 dejanji. „Na deželi," burka s petjem v 1 dejanji. — 18. marca: „Maščevalec" (rep.) „Theodolinda," veseloigra v 1 dejanji. „Skrivnost ljubezni," opereta v 1 dejanji. — 25. marca: „Nezgode starega mladenča," burka s petjem v 3 dejanjih. Posamezni igralci so napravih še sledeče predstave: 6. aprila: Na korist regisseurja in igralca Josipa Nolli-ja: „Godčeve pesmi," ljudska igra s petjem v 5 dejanjih. — 9. aprila: Na korist pevke gospe D r a g o i 1 e Odi-jeve in igralca g. Julija Šuster-šiča: „Sovraštvo mej brati in sprava," izvirna igra v 2 dejanjih. „Visoki C" (rep.) — 12. aprila: Na korist kapelnika gospoda Jurija Schantl-a: Koncert. „Afrikanka," komičen prizor. „Strah v kuhinji," burka s petjem v 1 dejanji. — 19. aprila: Na korist igralke gospodične Cecilije Podkrajškove in igralca g. Kranja Schmidt-a: „Deborah," ljudski igrokaz v 4 dejanjih. — 26. aprila: Na korist igralke gospe Ivanke To man-Jamnikove in komika Peregrina Kajzela: „V čakalnici I. razreda," vesela igra v 1 dejanji. „Črev-ljar baron," burka s petjem v 3 dejanjih. — 3. maja: Na korist igralca g. Josipa Kocelj a: „Nasledki skrivnostne prisege," igrokaz v 4 dejanjih. Vseh slovenskih gledaliških predstav jo bilo tedaj 31. Razen teh sodelovale so posa- pogovarjal, ko jej je uže dovolj naočital in odpustil vse grehe v enem dihljaji, vrnil se jo domov skoraj gotov, da mu bode prišla mati naproti z novico, da je bila ali je še Enefa tu, z njegovo tožnostjo priklicana; ali mati mu nij nikoli druzega sporočevala, nego kako dolgo uže nanj čaka % obedom ali z večerjo. Včasih mu je zopet Praga v glavo prišla in kaj bi tam rekli, ko bi ga v tem duševnem stanji videli. Potem je vselej poskočil in si rekel, da ne da Ku: ti s soboj igrati se, naj pride ali naj ne pride, ter ukazal, naj mu zaprežejo voz in peljal se je v kakšno sosednje mestice, da bi mu prišle modrejše misli. A kar je poznal kantorčlco, pozabil je vse znanosti, na katere je bil tako ponosen, namreč vladati z drugimi kakor se mu je ljubilo. Zdaj je moral misliti, česar nij hotel, in tega kar je hotel mu zopet njegov duh nij pripustil. Vračal se je s teh izletov še bolj potrt nego je odhajal mezne igralne in pevske moči pri besedah čitalničnih in pri Sokolovskih večerih, dalje pri nekaterih koncertih v gledališči in v reduti. Potrebne garderobe si je pri pičlih denarnih dohodkih društvo le malo moglo omisliti, pač pa je izdatno pomnožilo društveno knjižnico z dobrimi igrokazi, kateri so se uvrstili v slovenski gledališki repertoire. Knjižnica šteje 154 slovenskih igrokazov v rokopisu, 78 pa tiskanih, skupaj 233, partitur operet in spevoiger pa 41. Razen tega pa mnogo dobrih dramatičnih in dramaturgičnih del v raznih jezicih. Tudi v preteklem letu so nekateri domoljubi darovali društvu knjig in garderobe, za kar se jim izreka s tem srčna hvala. Družabnikov število se nij dosti spremenilo, pristopilo je novih podpornih udov 34, odstopilo 35, umrlo 8. Po tiskanem imeniku je vseh družabnikov 336, namreč 2 častna, 26 ustanovnikov, 308 podpornih. Obžalovati je, da mej družabniki, kateri so v preteklem letu izstopili, se nahajejo domoljubi, od katerih bi se ne bilo pričakovalo, da bodo odtegnili svojo podporo društvu, ki se ima uže itak boriti s tolikimi denarnimi težavami! Igralnih moči bilo je engažiranih 7, ostalim so se odločevale nagrade. Brez nagrade sodelovalo je 7 igralnih moči, katerim se izreka posebna srčna hvala. Družabnikom, katere je društvo v preteklem letu izgubilo po smrti, naj bode ohranjen blag spomin! Ti so: dr. Bratkovič Franjo, Dolenec Ivan (ustanovnik), K ham Ivan, Ko* s tel Josip, Lesar Anton, dr. Mele Ivan, Moos Avgust, dr. Špacapan Štefan. Kakor prejšnja leta, dobilo je tudi preteklo leto društvo denarno podporo od vele-slavnega deželnega zbora kranjskega po od-ločenji subvencije v znesku 2400 gold., katero je sprejelo v treh obrokih. Edina ta denarna podpora je storila društvu mogoče izvrševati gledališke predstave, zatorej gre veleslavnemu deželnemu zboru za pospeševanje slovenske dramatike v prvi vrsti največja hvala. Lani ustanovljeni podporni komitet, kateri je imel nalogo, sposobne moči slovenskega gledališča podpirati v poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči, žalibog letos nij mogel nadaljevati svojega posla, ker je bilo pred vsem drugim delati na to, da se je odpravil deficit 130O gold., s katerim je končalo društvo svojo letno dobo, in ki je in materi je pravil, da nij našel tam, kjer je bil, nobenih ljudi j nego le stvari, ki so imele človeške podobe, ki pa ne zaslužijo tega imena; potolažil je svojo notranjo tesnobo vsaj s tem, da je celi večer govoril od njih malomeščanstvu, njihovi hudobnosti in njihovem nemškntarstvu. Zdaj kar je Eaefo poznal, mu je bil de le narod drag; popreje ga je ljubil iz dolžnosti, brž le nehote ter iz navade, zdaj je pa sprevidel, da je narod te ljubezni vreden, ker se ponaša s razcvetom tako lepim in blagim, kakor „kantorČica". Ah, kdo bi jo mogel temu dedčku odtegniti! Dostakrat, predo-stakrat je premišljeval o tem, a nij prišel do nobenega sredstva. Da, ko bi bila Enefa kaka gospodična, našel bi ga bil takoj ; niti trenotka bi se no bil povpraševal „novi odre-šeuik ljudstva", kaj je v tem oziru storiti. Ali pri njegovi izreji, njegovih nazorih in predsodkih — nij mu ostalo druzega, kakor so reči stale, nego mirno vzdihavati. (Dalje prih.) izviral iz neugodnih denarnih razmer in finančnih kriz lanskega leta, katere so bile večjidel krive, da je bilo gledališče slabeje obiskano, tedaj dohodki društva manjši nego bi morali biti. Prva dolžnost odbora, predno še skliče občni zbor in odstopi, je bila, najti način, da se pokrije ta primankljaj in društvene finance spravijo v ravnotežje. Lahko bi bil odbor prodal društvene obligacije, primankljaj plačal, in vso dalnjo skrb prepustil novemu odboru. A s tem bi bil pripravil društvo ob fond, kateri, akoravno še majhen, je neobhodno potreben, ako hoče društvo imeti količkaj poroštva za svoj obstanek. Sklenil je poHom splošne subskripcye stvar uravnati, in storil, česar je bilo treba za nabiro doneskov, katere so se udeležili tudi vnanji domoljubi po vsej Sloveniji, tako, da je denes društvena blagajnica zopet aktivna. Vsem Čestitim domoljubom, ki so pripomogli z denarnimi doneski, posebno pa onim, ki so se trudili z nabiranjem, naj bode s tem izrečena najsrčnejša hvala! Zaupanje, katero je stavil odbor v radodarnost slovenskih domoljubov, se je tu večji del sijajno osvedočilo. To nabiranje bilo je tudi glavni uzrok, da je odbor še le zdaj sklical letni občni zbor; da more predenj stopiti z ugodnim poročilom, je odboru veliko zadoščenje. Zdanje denarno stanje društva razvidi slavni občni zbor na drobno iz blagajniškega poročila in pridejanih inventarov pohišja, knjižnice in garderobe. Lanskega leta društvene račune sta pregledala in potrdila voljena pregledovalca gg. Oblak Josip in Sirca Ernest. Za prihodnjo gledališko saisono priredil je odbor potrebnih igrokazov, ter se uže obrnil do potrebnih igralnih moči. Od slavnega deželnega odbora dovoljeno je društvu — kakor prejšnja leta — po štirikrat vsak mesec porabiti gledališke prostore — izvzemši lože gledališkega fonda, koje dobiva nemški podvzetnik gledališča v porabo tudi za slovenske predstave. Akoravno je dramatičnega društva odbor uže 20. aprila 1870. 1. podal obširno utemeljeno prošnjo do slavnega deželnega odbora, naj se društvu prepuste te lože za slovenske predstave v porabo, in je to neuslišano prošnjo ponovil 12. aprila 1871. L, 9. aprila 1872. L, 3. aprila 1873.1. in 4. aprila 1874. 1. — do zdaj nij mogel doseči ugodne rešitve teh svojih prošenj, kar društvu v vsakoj saisoni prizadeva škodo kacih 3O0 gl., ki društvu odid6, nemškemu podvzetniku pak iz tega nikak dobiček ne izvira. Končno naj bode tukaj še enkrat ponovljena srčna prošnja do premožnejših domoljubov: da pristopijo društvu kot u stan ovni ki z ustanovnino 4 0 gold. (vi rokih po 10 gold.), ker le na ta način si more društvo s časom ustanoviti nedotakljiv fond, katerega mu je neobhodno treba, ako hoče vspešno delati. Do druzih domoljubov pa, ki še nij so družabniki, gre uljudna prošnja, da društvu pristopijo z letnim doneskom samo 2 gold. kot podporniki. Mnogo mnogo bi se dalo storiti , a pred vsem je treba, da se slovenska inteligencija začno živo zanimati za društvo, katerega obstanek in živahni napredek je za Slovenstvo gotovo neizmerno važen! (Daljo in konec prih.) Deželni zbori Deželni zbor goriški. V Gorici, 13. sept. [Izr. dopis.] Do zdaj se naš deželni zbor kaj mrtvo giblje in zdi se da ne bo v letošnji sesiji prav nobene kolikaj zanimive razprave. Uže prva seja 19. avgusta je kazala, da se je naših deželnih in vladnih zastopnikov dremež polastil, kajti glavarjev začetni govor je bil navadno prazen, vladni komisar pa, je komaj par letnih izrazov našel, da je poslance izvrstno pozdravil. Pri drugi seji istega dne so se izvolili odseki. V pravni odsek za razpravo postave o novih zemljiških knjigah so bili voljeni: Dr. Deperis. Del Torre, Čeme, Goriup (poročevalec), dr. Lavrič, dr. Pajer in Winkler (predsednik); v finančni odsek: Dr. Abram Candussi, Goriup, dr. Pajer, Pollav, Ritter (predsednik) in "VVinkler; — v peticijski odsek: Benardelli, Dotori (predsednik) Faganel, dr. Maurovich, Pagliaruzzi, Strassoldo, in dr. Žigon. Posl. Doljak je dobil odpust za celo sesijo zaradi bolehnosti. Tretja seja 9. sept. Glavar je naznanil dva namestništvena dopisa; prvi obsega cesarsko sankcijo načrta postave, sprejetega v lanski sesiji, zastran nove ceste od Bovca skozi Sočo do Trente, katera je uvrščena mej skladovne; v drugem dopisa pa poroča namestniŠtvo, da je zavržen načrt postave, sprejet, v sesiji leta 1871 s katerim se je nameravala naložiti občinska davščina na vsak panj tujih čebel. — Peticije, vseh skupaj nad 30, se izroče dotičnemn odseka v razpravo. — Ministra De Pretis-a dovoli zbor dopust 14 dni, ker mu zdravnik ne prepusti, da bi uže zdaj pretrgal karo v kopeljih. (Smeh.) Vladni predlog postave zadevajoč določbe, v katerih dobah se ima ubijati divjačina gre v pretres pravnemu odseku. Dottori interpelaje vlado, ali so nže potrjene v pretekli sesiji sklenene premembe šolskih postav in zakaj nij tako dolgo nobene rešitve? Vladni zastopnik hoče predložiti interpelacijo vladi in priobčiti o svojem času dotični odgovor. VVinkler poroča o proračunu za 1. 1875 zemljiščno-odveznega zaloga, ki se potrdi po predlogih finančnega odseka z dotično deželno postavo vred, po kateri se bodo pobirali 12 odstotni prikladi k izravnim davkom na korist tega zaloga. Proračun šolskega zaloga za leto 1875 (poročevalec VVinkler) je tudi potrjen po odsekovih predlogih. Candussi poroča v imenu finančnega odseka o računskih sklepih za 1. 1873: 1. zaloga odvezuih ostankov od 1. 1848, 2. zaloga za ranjene in bolne vojake in 3. zaloga za gozdorejo, ki se vsi potrdijo brez ugovora. G o r j u p bejo poročilo deželnega odbora o načrtu postave, s katero so veleva, da se na dohodninski davek od poslopij, začasno prostih od hišnega davka, ne smejo nalagati deželni, okrajni in občinski prikladi. Zbor potrdi postavo v drugem in zadnjem branji. Po odborovem predlogu (poročevalec Dr. Pa j e r) se dovoli Josipu Cičigoju iz Solkana, da sme na svoje ime prepisati neko zemljišče, katero je zdaj napačno vpisano v javnih knjigah na ime dežele. Zadnjič sprejme zbor predlog deželnega odbor* (poroča Dr. A hram), da se ima plačati Čepovanskim pogorelcem 1000 gld. podpor« is deželnega zaloga. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje tleJsele V Ljubljani 12. septembra. Cesar se je v soboto po noči is Češkega na Dunaj v Schonbmn vrnil. Vspeh njegovega potovanja je edini ta, da se je on češkema naroda približal in češki narod njemu. Is tega lehko s časom kaj vzraste. nN. fr. Pr.a v svojem avodaem članka od sobote prizna, da so bili astavoverci v velikem Btrahu, pa opominja svoje verne in menda tudi sebe, da tak strah nij možat. — Praški uradni list od 12. sept. prinaša besede, katere je cesar govoril pri dvornem obeda v petek: „Denes se godaje imen-dan mojega dragega prijatelja, Nj. vel. ruskega carja. Veseli me baš denes oficirje raske armade kot kamerade tukaj videti, in jas vas posivam, gospoda moja, da s menoj živio zakličete nj. vel. carja ruskemu." Ker je cesar na češki slovanski zemlji, vladarju slovanske države napil in se ta napitnica nradno objavlja, morda je vendar tudi eno malih znamenj, da se zraven spremembe vnanje politike tudi notranja zasače. VnanJ«' države. fVfifiro«fei načelnik vladi Mac-Mahou je obiskal mesto LMle in bil tam sprejet v cerkvi od kardinala Regniera, ki mu je obetal pomoč dnhovenstva, katero, zunaj političnih v trasti stoječe, ima misijo miru in pokorščine do obstoječe vlade. Na ogovor predsednika generalnega sveta je Mac-Mahon odgovoril: „Recite prebivalstvu, de me njegove simpatije, katere so se mi skazale, osrčujejo v ispolnovanji naloge, ki sem jo dobil od narodne skupščine. Ponavljajte, ker sem uže prej rekel, da hočem to misijo s odločnostjo in zaupanjem vršiti s tem, ko vse smerne može vseh strank okolo sebe zberem." Na &panjsteewn je videti, da so re-pnblikavci zopet ofenzivo poprijeli. Vsak dan skoro poroča o novem pobitji tega ali onega dela roparskih in klalnih čet don Karloso-vih, čegar eden generalov, Tristanv, je bil V Italiji zarad roparskega uboja na smrt obsojen. Zadnje poročilo se glasi: Karlisti so bili pri Naestrazzo popolnem pobiti. Iz Ca M' i g ratla se brzojavlja, da je mesto Panderma na marmarskem morji v noči od nedelje na pondeljek vse pogorelo, le 30 hiš je ostalo. Dopisi. Mm ljutome na 11. sept. [Izv. dop.] Vsak v Ljutomer prišedši tujec se čudi ko-rnpirancmu socijalnema življenju. In to po pravici, kajti mi to sami dobro čutimo. A — čuda nij, Če je tu res taka korupcija, ker sti tu dve stranki, ki se gledati, kakor pes in mačka. Evo dokaza. Sedeli so narodnjaci neki večer v gostilnici ter eni ta-rokirali iu drugi gledali. Pri drugi mizi se je zbralo nekaj tukajšnjih „špisburgarjev" ter so se v švabščini, katere pa niti dobro ne znajo, pogovarjali. Na to pride še eden njih kolegov ter jih videč Slovcuce pri drugi mizi, pozdravi magjarski : „tot nem ember" (Slovan nij človek). Ia oni mu odgovore: „jovan baratom" (dobro prijatelj.) Uže na tako govorjenje lehko č. čitatelji sode, da nemarno izobraženega občinstva pred soboj. Uže to nekaterim narodnjakom nij bilo prav po volji, a mislili so si, „odpustimo jim saj ne vedo kaj delajo", ker do malega vsi tukajšnji „špisburgarji" nijso niti zmožni soditi, še manj pa misliti, radi tega pa bi bili vsi radi odlični Nemci, dasi jihjesl o venska mati rodila in dojila. A to tem Veliko-Nemeem še nij bilo dosta. Pogovarjajo se o skupščini požarnih straž v Mariboru, je pravil vodja tukajšnje požarne straže, da ga je vodja graške pobaral, zakaj si je ljutomerska tako drago zastavo naprašila, namesto da bi si raje kupila za oni denar par cevi. A naš modrijan je odgovoril, da požarna straža ta nema samo zadače šverkaki, ampak tudi druge namene. Vidi se torej, da našim vatlarjem in dragim borčtom gre le po glavi politikovanje in nemškovanje. Isti človek se je izgovarjal, da ima to društvo le zadačo švrkati, ko mu je nek tukajšnji narodnjak pri priliki ngovarjal da se požarna straža tudi vtika v druge zadeve. In isti človek je v Maribora zopet rekel, da imajo „besondere Zvvecke". Isti človek je uže enkrat hotel zabraniti slovensko predavanje o čebeloreji, kakor je bilo uže v „Slov. Naroda" povedano, ker mu vse slovensko smrdi. Isti človek se je pa moral slovenščine učiti, in se s slovenskimi plakati priporočevati, če je hotel kaj prodati, dasi naši „Špisburgarji" pravijo, da se morajo deteta zato v šoli jako veliko nemškega učiti, da nmejo tujca, ki pride v naše kraje. Isti vatla' ski človek torej hoče pri nas prusizem upeljavati s pomočjo požarne straže?! Domače stvari. — (Kranjski dež. zbor) se denes začne. — (V deželni zbor kranjski) je včeraj zjutraj od kranjskih velikoposestnikov voljen g. Edvard Schaffer z 44 glasovi proti 1. — (V državni zbor) je bil izvoljen na mesto barona Apfaltrerna g. Fr. Langer pl. Podgoro. Da Apfaltrern zopet kandidira, kakor je bilo v naših klerikalnih listih brati, to je bil tak izmišljen humbug, kakor trjenje farovškega lista, da je Apfaltrern tudi mandat za deželni zbor odložil, kar res nij. — („Slovensko pisateljsko društvo.") Ker 15, avgusta t. 1. nij prišlo zadostno število društveuikov, da bi se mogel vršiti občni zbor pisateljskega društva, kateremu sem imel predložiti račun priobčujem tukaj pregled dohoda in razhoda od začetka društvenega delovanja do denašnjega dneva. Dohod: 1. Letnine 203 gld. 50 kr., 2. Us-tanovnine 182 gld., 3. Darila 22 gld., 4 Doneski za Preširnovo slavnost 50 gld. — 5. Obresti od vloženega denarja 2 gld. GO kr, skrupaj 460 gld. 10 kr. — Razhod: 1. Stroški pri ustanovjenji društva 5 gld. 10 kr., 2. Poštnina in pisarniške porrebe 11 gld. 2G kr., 3. Preširnov spominek G4 gld., 4. Razni stroški pri Presnovi slavnosti 24 gld. 79 kr., 5. Tiskovine za društvo in za Preširnovo slavnost Gl gld. 80. kr., 6. Podpora slovenskemu pisatelju 15 gld., 7. Za Preširnov album „narodni tiskarni" na račun za uže kupljeni papir 240 gld.; skupaj -122 gld. 5 kr. Ostane gotovega v denarnici 37 gld. 5 kr., katere sem pri svojem odhodu k deželnemu in dižavnem,u zboru z blagajuiono knjigo vred izročil g. podpredsedniku dr. Kazlagu. Dr. Jos. Vošnjak, denarniČar pisateljskega društva. — (V odbor „Dram. društva) so voljeni v zadnjem občnem sboru 12. sept (ko so se gg. dr. Zarnik, dr. Volnjak in Gras-seli odpovedali) sledeči gosp: M u r n i k Janes, prvosednik, Žagar Karel, blagajnik, Gnt-tman Emil, Jurčič Josip, Pletršnik Maks, V al en ta Vojteb, Krsnik Ivan, Dr. Bleivveis Karel, Nolli Josip, prof. Erjavec Franjo, prof. Leveč Franjo, Dr. Stare Josip. Natančneje v poročila prihodnjega lista. — (Zarad dolenjske železnice) v zadnji kranjski trgovinski zbornici stavljene nasvete prinesemo zarad pomanjkanja prostora v jutrajšnjem listu. — (Na Triglavu) so bile v soboto tri dame (ena gospa pa dve gospodičini) in eden gospod iz Ljubljane. Vodnika sta družbi bila Smerčev sin in Cekin iz Mojstrane; hvalila sta posebno hrabrost iu pogum dam. — (Iz Kam ne gorice) se nam piše: Šolstvo se tudi pri nas povzdiga, od kar je gosp. pl. Kapu* prevzel načelništvo krajšega šolskega sveta. Popravil je šolsko sobo in podaril šoli krasno podobo cesarja ter se sploh marljivo trudi in skrbi za učne pripomočke itd. Posnemenja vredno. — — (Iz Jare ni ne) v mariborski okolici se nam piše: Pri nas je bila 10. t. m. volitev v občinski zastop. Zmagali so narodnjak i ter izvolili sledeče gosp.: Smirmavel Janez, Vajngerl Jos., Vajngerl Jan., Tavčar Jan., Čuček Jos., Komavrer, Breg, Predan, Gornik Jan., Gornik Jak., Stancar in Lorbek Flurjan. Nemškutarji so bili povabili več Nemcev, kateri imajo tukaj posestva, ter kljubu temu grozno propali, nobeden od njihove stranke ne j v odbora. Vrlim jare-ninskim narodnjakom kličemo : Ne vdajmo se ! — (Včeraj šnji ljn bljanski s em en j) je bil slabo obiskan, česar je kriv nedeljski dež, ki je mnogo vnanjih semnjarjev odvrniil od pota. Goveja živina je v ceni precej poskočila in je videti, da se bo še bolj podražila. Konjske kupčije nij bilo skoraj nič, tudi kramarji se slabo hvalijo. — (Vojaške vaje pri Postojni) bodo ta teden končane. — (Vraže.) Piše se nam: V Žabnici na koroško - kranjski meji je nek kmet, ki iz vraž mej kmeti denar knje in kmeom v zakalu tatove kaže. Zahvala. Dramatičnega društva odbor, sklenivši nabiro za pokritje društvenega deficita, izreka s tem svojo najsrčnejšo hvalo vsem čestitim p. n. domoljubom, kateri so pripomogli, da se je ta nabira tako častnoizvršila. Potrjevalne listke o sprejetih novcih bodo sprejeli vsi čestiti p. n. darovalci še posebej. V Ljubljani 11. septembra 1874. Odbor „]>»'((m* društvu". JL»OMlt*»0. V.-ea h ©Inim moč in zdravje hrvz leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry Vsem trpečim po izvrstni Revalesciere. du Uurry, katera brez porabe loka in brez stroSkov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na »liznici, V duSnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, snšieo, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, 8la-bost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob su nosečoati, scalno silo, otožnost Bušenje, revmatizein, protin, bledico. — Izpisek is 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki bo vsem lekom kljubovala: Spričevalo it. 74.670. Ns Dunaj i 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil v najo-bcpnejiem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno gineval in valed tega dalj časa nijsem mogel se učiti. Slišal Bem o Valej ćudovitej Revalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se ćutim po enomesečnem vži-vsnji Vaše tečne in žlabtne Revalesciere popolnem zdravega ln okrepčanega, tako da morem, ne da bi ae tresel pisati Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmemo jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani Gabriel Teschner, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilisca. Spričevalo it. 73.668. Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja Bestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k boljšauju. Ob enem si dovolim, Vaa uljudno prositi, da mi na poitno povzetje 1 funt Bevalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starin pošljete. S BpoStovanjem Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 73.704. Pfilep, poŠta Holešan na Moravskem 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Bevalesciere du Barry posla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Revalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. Spoštljivo udani Jožef Rohacžek, gozdar. Tečnejsi ko« meso, pribrani Revalesciere pri >drasoeruh in pri otrocih 50krat tvojo osno za Mira vil*. V plohaatih puiicah po pol fonta 1 gold. 50 krn t fant 2 gold. 50 kr., 2 funt* 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 13 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Bevaleacicre-Biscuiten v puiicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — BevsJesoiere-Ohooolatee v prahu m v ploščicah sa 12 tas 1 gold. 50 krn 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta* 10 gold-, za 288 tas 20 gold-, — za 676 ta« 36 gold. — Prodaje: Barry dn Barrv * Comp. na Da-a*JI, W»l)(iMlajcMae H. 8, v LJubljani Ed Hahr, v l.r»«l«i bratje Oberansmey r, v ini braka Dieohtl & Frank, v Olovci P. Birn-baeher, v Lr©n*i Lodvig Mtlller, v Mariboru F. Koletnik * sL atorić, v Jleriana J. B Stockhsnaen, kakor v vseh mestih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja da oslika hiša na vse kraje po postnih nakaznicah ali povaetjin Tujci. 13. se ptembra: Kvropa Fadror iz Bordeauza — Desepi, Vi-centini iz Trsta. — Morberger, Felsenbrun, Kopel iz Dunaja. — Piseki, Pegan iz Pulja. — Mažiran is Olomuca. — Zupan ix Vipave. — Cartesio ia Reke. Boričevič iz Karlovca. — Dr. Kuiar iz Reke. — Gtrerer iz Gradca, — Marianovič iz Zagreba. Pri Mlonn: Knatl iz nem. Landsberga. — Gota1, i u iz Planine. — Rechbab, Steierer, Eberfel iz Dunaja. — Hauser iz Italije. — Pozi iz Milana. — Leskovec iz Črnegs Vrha. — Svetličič iž Idrije. — Lavtar iz Gorice. — Maher iz Gradca. — Dolinar iz Zagreba — Šmon iz Gradca. — Lehman iz Brna. — bar. Taufrer iz Višnje gore. — Ghyzi is Peste. — Brežnikar iz Konjic. — Polak iz Tržiča. — Piler Schwarc iz Gradca. — Polak iz Dunaja. — Deu, Mali iz Tržiča — pl. Furlani iz Pirano. — grot Barbo iz Rakovnika. — Grof Pače iz Ponoviča. — liueber iz Trsta. — Ružič Jur. in Lud. iz Reke. — Kropf iz Kočevja. — Baner ia Verone. — 8talcer iz Kočevja. — Leonardo iz Trsta. — Rismondo ia Pietra. Dunajska borza 14. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 71 gld. 60 kr. Enotni drž dolg v srebra . 74 . 55 It 1860 drž. posojilo .... . 110 . — • Akcije n4rodne banko . . «♦78 . — Kreditne akcije .... 246 . — 109 . 80 8 „ 80 C. k. cekini....... _ _ 104 . - • C. kr. državna gimnazija S 1. oktobrom se bode v novi, v vsem terjatvam novejšega časa primerno zidani in previđeni realni gimnaziji v Kočevji nže III. razred odprl. Za prijazen sprejem ia skrbljivo vzgojo nčencev je najbolji« preskrbljeno, razen tega je za starše in varhe ie ozira vredno, da je življenje po ceni, kraj zdrav in lega mesta prijetna, kakor nemški jezik prebivalstva. Dalje, da učenci, ki so IV. raired realnega gimnazija abHol-virali z dobrim vspehom, morejo v zgornjo gimnazijo in v zgornjo realko precej vzeti biti in svoje stadije nadaljevati Mestna občina Kočevje. (259—2) lirami«', žnpan. Mej mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalce preslepariti. Naj se vsak varuje z lastnega dobička takšne are kupiti, za katere firma prodajalca no da dovoljne garancije. Pri meni kupljene ure bo vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, doUias uaj-strogejše MollUnoMfi X Neverjetno, yn in 1^? \9 K ■• tako zvana cesarska ura, ki jo najboljše delo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za Bekundo zaiti ne sme. fWn 1K Ju IW trl se dobijo moderne vojaške ure, lehke, lične, MLda MAM Hi ^ I. poleg tega jako elegantne ln okusne, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51etnim garantilnim listom. Iliri nli 2** tri prava angleška srebrna siderna ura, sa- ►3tilllll 1(3 »II wfv vonete z dvojnim pokrovom, najfinejše gravirana, s verižico in garantilnim listom vred. ^SftItin 1^ tri prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kro-^SIUIIU M.fM 1» nometer-ura z verižico, medaljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. ^lATtin Ifi a I i IT *r| prava angleška Prince of VValea-remon-lOftBlaal .MAM tali is «—ij* toarna ura, najmočnejšega obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatu; to ure imajo celo pred druzimi to prednost, u » se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. Wqmn 14L fsli 1T crl cel° maj1"14 ur» » gospe, pravega -nrnr tsu a o srebra in prav pozlačena, b verižico okolo vrata in garantilnim iistoiu vred. ^'lllin i?O «rl Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena sre-►^**n*v ™" C bena kronometerna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, s fino verižico medaljonom in garantilnim listom vred. Samo 18 ali 80 in 25 gl. Stt CVSStf verižico, medaljonom, usnjatim etuijem iu garantilnim listom vred. ^•IMin i 111 *^ "i ir*| srebrna remontoarna ura, se brez kijuča ►Jiaiim W\J 1^1 «^ I. navija, z verižico in medaljonom vred. SaillO 40? 50 IH (>0 gl. z|ata ^ ^ goflpo B diamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. Z^ffi^^Z, garantovana in patentovana. Anilin O ^ O'v' ,ri alata ura za gospe z verižico, >. dinu ^O, ^.J III gJU medaljonom in garantilnim listom vred. Samo 35, 45 in 50 gl. riStSSfSifiS:Mmi "a Samo HO, 75 in 100 gl. gg-Jfi, ^ij gld. z dvojnim steklom. S!«ii|iA Qllar)_Q(k(l •■>( pravi angleški kronometer, z remon- ' I o v ii u j me doiiro zapomni. Izdatel) in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in usk ,J>kittLt Utkana". W5M