DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA == V KRANJU ss35-------------- IŽVEST3E 1939 ♦ 'J 949 IZDALO JN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU iiv v. DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA == V KRANJU ==---------------- IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU Tisk tiskarne Tiskovnega društva r. z. z o. z. v Kranju Profesorski zbor a) Odšli so: Sedej Janko, supl. ver., dodeljen in nato premeščen z odi. min. prosv. V-2262/14.6.39 na drž. 1. realno gimn. v Ljubljani. Dular Josip, prof., dodeljen in nato premeščen z odi. min. prosv. 11-18887/11.8.39 na drž. III. realno gimn. v Ljubljani. Pilgram M arij a, prof., premeščena z odi. min. prosv. 11-18887/ 11.8.39 na drž. II. realno gimn. v Ljubljani. Ku m p II i Ida, hon. učit. vešč., podala ostavko 1. sept. 1939. Košir Franc, učit. ris., f 28. septembra 1939 v Ljubljani. Kuret Nikolaj, prof., dodeljen in nato premeščen z odi. min. prosv. 11-5875/11.3.40 na drž. II. realno gimn. v Ljubljani. Rustem - Beg VI a d i m i r, supl., f 23. aprila 1940 v Ljubljani. b) Prišli so: K um p Marija, supl., dodeljena in nato premeščena z odi. min. prosv. 11-18886/11.8.39 z drž. II. realne gimn. v Ljubljani. Kocijan Andrej, prof., premeščen z ukazom kr. nam. II-18896/9.8.39 z drž. realne gimn. v Kočevju. Anžič Boža, dipl. fil., postavl jena z odi. min. pro iv. 11-18710/ 11.8.39 za suplentko na tem zavodu. Gorjup Val et in, akad. slikar, postavljen z odi. min. prosv. 11-18879/11.8.59 za zač. učit. veščin na tem zavodu. Ruslem-ßeg VI a d i m i r, supl., premeščen z odi. min. prosv. 11-18886/11.8.39 z drž. realne gimn. v Vinkovcih. K u k o v i č - B e n k o v i e Pavla, prof., premeščena z odi. mi», prosv. 11-30814/15.12.39 z drž. II!. realne gimn. v Ljubljani (in zoper dodeljena istemu zavodu z odi. min. prosv. 11-30815/15.12.59). Šialec Ivan, prof., premeščen z odi. min. prosv. 11-4181/24.2.40 z drž. 1. realne gimn. v Ljubl jani (in zopet dodel jen istemu za\odu z odi. min. prosv. 1 [-4464/24.2.40). \ oglar Bogomil, supl., postavljen z odi. min. presv. 11-9519/ 18.4.40 in dodeljen drž. 111. realni gimn. v Ljubljani. Omersa Nikolaj, supl., postavljen z odi. min. prosv. 11-9519/18.4.40 in dodeljen drž. 1. realni gimn. v Ljubljani. Lombar Alojzija, supl., premeščena z odi. min. prosv. II-8373/19.3.40 z drž. realne gimn. v Nikšiču. e) Daljše dopuste so imeli: K u m p Marija, supl.. od 10. do 22.X. z odobr. kr. ban. uprave T\-19957/1—27.10.39 zaradi bolezni; od 22.XL 1939 do 15.111.1940 z odobr. min. prosv. 11-349/11.1.40 zaradi bolezni. Udovič Grozda na, supl., od 23.XII.1939 do 24.1.1940 z odobr. kr. ban. uprave IV-2408/1—29.1.40 zaradi bolezni. Hrovat Bogomil, prof., od 31.1. do 3.Y. zaradi vpoklica na orožne vaje. Polenec Anton, prof., od 29.11. do 27.111. in od 24.IV. daije zaradi vpoklica na orožne vaje. R ust e m-Beg Vladimir, supl., od 50.11 T. do 23.IV. zaradi bolezni; umrl 23.IV. 1940. Slapar Pavel. supl. ver., od 8. do 15.111. z odobr. kr. ban. uprave IV-5454/1-—7.3.40 zaradi profesorskega izpita. Rupnik E o r i s, prof., od 28.111. do 7.IV. z odobr. kr. ban. uprave IV-7886/1 —12.4.40 zaradi bolezni. Profesorski zbor po sianju ob koncu šolskega leta 1939/40 ►IiupejzB# > N oo 00 G\ oi £ •9 c « g vr> io co 00 io 9- o o •= •£ Q. C či e S r cs On CN 00 ON On ■■5 2.5 * ^ rt —t O o pfi (M CN co o» OJ (N oo CM >N cn CN CN 00 ON io ON c CN 00 Leiopis zavoda Popravni izpiti v avgustu 1939 a) Redni učenci: I.n razred, izpit so napravili : Grilc Stanislav, [an Bori-voj, Janša Franc, Jerman Marijan, Kranjc Emil, Novak Vilibald, Plahuta Bojan, Žbogar Janez. Izpita niso napravili: Bidovec Marijan, Frass Žaromil, Grilc Peter, Hvala Vladimir, Vehovec Jakob. I.b razred. Izpit so napravili: Brodar Milan, Feldin Boris, Hočevar Valentin, Tomazin Janez, Zavrl Alojzi j. Izpita n i s i a nap r a v i 1 a : Černe Anton, Gradišnik Friderik. I.c razred. Izpit so n a p r ti v i 1 e : Bidovc Valen lina. Dovžan Magdalena, Jarc Ljubica, Krt Stanislava, Marčelja Elvira, Škrinjar Andreja. II.n razred. I z p i t so napravili : Božič Franc, Frantar Vladimir, I lonigmann Stanislav, Kerstein Josip, Krmelj Vinko, Pesjak Stanislav, Plevel Franc, Segolin Janez. I avčar Marijan. I avčar Pavel, Vozel Dušan. Izpita ni li a p r a v i 1 : Napokoj Miran. U.b razred. Izpit so n a pravili : Bajželj Albin, Bohinc Aleksander. Ivnik Vinko, Porenta Anton, Rajgelj Alojzij, šolar Prane, Štalekar Ivan, \ idic Janez. Izpita niso na p r a v i I i : Hafner Alojzij. Oselj I van (ne more več biti retini učenec), Pintar Anton. Snedic Franc, Sušnik Ivan, Sušnik Slavko. II.c razred. Izpit so n a p r u v i 1 e : Belli r Marija, Bizjak Pavla, Božič Ana. Čamernik Angela. Faletič Valentina, Götz Helena, ješe Alojzija, Kern Regina, Opresnik Božena. Perko Marija. Roji na Darinka, Strniša Majda. Žagar Danica. Izpita niso napravile: Baloh Martina (ne more več biti redna učenka), Brešar Matilda. Kržišnik Mari ja. Kurent Zofija. Lebar Bogomila. Naglič Frančiška. Zagrajšek Marta. Ul.a razred. Izpit so napravili : Grmek Franc. Lukman Jurij. Marinšek Jožef. Novak Emil. Novak Pavel, Pogačnik Dušni. Ravnik Vladimir, Rozman Franc. Smerdel hrane. Izpita nista napravila: Domeniš Milan, Wali] Ludvik. ei V razred: Izpit so napravile: Kern Katarina, Lampreht bi Iva, Lebar Alojzija. Izpita nista napravili .-Bajželj Marija, Gašperlin Marija. III.C razred. Izpit sta napravili: Križnar Ivka, Šinkovec v ida. Izpita niso napravile: Klasek Ana (ne more ve3 biti redna učenka), Kruli Milena. Potočnik Stana, Serajnik Franja, Skumavc Albina, Vozel Marija. \.n razred .Izpit so napravili : Kržišnik lanez, Mulej |a-nez, Ravnik Ludvik. \ ,b razred. Izpit so napravili: Golob Miroslava, Petelin Josip, Sajovic Marija, Štefe Živko, Zakrajšek Milan. VI. razred. Izpit s o napravili : Andrejašič Stanislav, Češenj (ožel, Morjančič Ivan, Gogala Miroslav, Golorej Ivan, Kavalar Vinko. Marinšek Janez, Rutar Miloš, Žagar Savica, Zemlja Valentin. Izpita nista napravila: Golob Radovan, Rus Rudolf. VII. razred. Izpit so napravili : Grilc Anton, Nečemar Boris, I avear Ivan, Varaha Branko. Izpita ni n a p r a vil: Žagar Stanislav. hi)' Privatni učenci: 1. razred. Izpit je napravila: Peternel Marija. III. razred. Izpit stana p r a v i 1 a : Bizjak Anton. Janiči jevio Dimitrije. \ II. razred. Izpit j e n a p r a v i 1 : Uršič \ buli mir. c) Nižji tečajni zpit: H .a razred. ! /. p i I so d a pravili : Lazar Maii ja, Pečnik Miroslav, Pogačar \ incencij, Sušnik \ ladiinir. Šolar Stanislav. Zupan Valenlin. Pavlič Drago. l\.l> razred. Izpit so n a pravili : Ahačič Jožef. Škof Marija, \ idic N era. \ rabec Dragica. I z p i t a n i n a p r a v i I a : Doni ni k Hilda. č) Višji tečajni izpit: Izpit so napravili: Čebul Janez, Javor Ivan, Legat Pavel, Miklavc Rudolf. Puh Štefanija, Vagaja Božena. d) DriifM važnejši dogodki: 1.. 2. in 4. septembru se je vršilo redno vpisovanje učencev od I. do "NIII. razreda v 16 oddelkov. 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. sta pri slovesni službi božji v župni cerkvi zavod službeno zastopala dir. Korbar France in učit. vešč. Žagar Otokar, udeležili pa so se je tudi člani profesorskega zbora. 12. septembra se je vršila otvoritvena služba božja v gimnazijski kapeli. Istega dne je bila otvoritvena seja celokupnega učit. zbora. 13. septembra se je pričel reden šolski pouk. 19. septembra je bil uveljavljen nov predmetnik in urnik. 23. septembra se je izvršila Slomškova proslava po razredih. Spominu velikega pokojnika so posvetili svojo učno uro predvsem učitelji slovenščine. 25. septembra so si dijaki od IV. do Vlil. razreda ogledali v kinu Šmartinski dom vzgojno poučni film „Louis Pasteur“. 26. septembra so si ogledali isti film di jaki od I. do III. razr. 28. septembra je umrl v drž. bolnici v Ljubljani France Košir akademski slikar in učitelj risanja na tem zavodu. Utihnilo je njegovo mehko srce, zaprle so se njegove vesele oči sredi najlepših let; kratka je bila njegova življenjska pot. Rodil se je 29. maja 1906 v Škofji Loki, kjer je sprejel tudi prve šolske nauke. V Ljubljani je obiskoval realko, a je kmalu prestopil na slikarski oddelek obrtne šole. Kot nadarjen slikar se je podal še v Zagreb, kjer je zaključil svoje strokovno šolanje na umetnostni akademiji leta 1928. Naslednje leto je stopil v državno službo na gimnaziji v Brodu n. S. in napravil leta 1933 v Beogradu usposoblje-nostni izpit za učitelja risanja. Takoj nato je bil premeščen v Ljubljano in še istega leta v Ptuj. Tu se je začela njegova težka in dolga pot bolehanja. Svoje zadnje službeno mesto je nastopil na našem zavodu 5. marca 1936, a se je moral vedno znova boriti z boleznijo, dokler ni odšel 28. septembra 1938 na zadnji dopust, s katerega se ni več vrnil. Njegovo izsušeno telo se je zrušilo sredi tihih jesenskih dni, polnih sonca in barv. V Škofji Loki, v kateri je njegovo bistro oko najprej spoznalo lepoto naše zemlje in katero so tolikokrat opevale njegove barve, je bil mladi slikar izročen 1. oktobra 1939 materi zemlji. — Poleg šolskega dela se je vedno oklepal svoje umetnosti, a je oboi e moral vedno znova odložiti. Njegovo gledanje našega sveta in življenja je bilo globoko slovensko, trezno, skromno, a veselo, njegovo delo na jasno in kleno, polno zdravega slovenskega realizma, polno barv. Zlasti se odlikujejo njegovi samotni kotički ob naših vodah, kalere je znal zajeti v pesem barv knkor malokdo. Njegova moč ustvarjanja je sunkoma rastla. ko se je v velikih presledkih oglašal iz samote; žel je vedno večje uspehe, ko je njegova življenj- ska moč že ugašala. V tem obupnem boju je sicer zmagal njegov duh in se otel pozabi, a njegova roka mu je za vedno omahnila. — Njegovi tovariši s kranjske gimnazije in njegovi učenci so ga obdali s cvetjem; na njegovo zadnjo pot ga je spremil ves profesorski zbor z direktorjem na čelu in nad hO dijakov pod vodstvom prof. Hrovata in supl. Sipica. Ob odprtem grobu mu je zapel dijaški zbor pod vodstvom učit. petja Sluge Margarete v zadnji pozdrav narodno „Gozdič je že zelen... \ imenu zavoda in stanovskih tovarišev pa se je poslovil od njega dir. France Korbar s temi besedami: Dragi France! K.o vene cvetje in lis i j e ocIp_da, da se v me izsušeno v okrilje matere zemlje, iz katere je vzklilo in vzcvelo, ko jesen vsepovsod v naravi uveljavlja svoje trde zakone umiranja, je iztegnila okrutno roko tudi proti Tebi in Te neizprosno pahnila v naročje smrii — v mrzli grob — prezgodaj, mnogo prezgodaj. Saj si komaj dobro dopolnil 33 let, odkar si tu ob peneči se Sori zagledal luč sveta. Ob rojstvu že Ti je dobri Stvarnik vdihnil veliki dar in smisel za lepote v božjem stvarstvu, veliki dar in smisel za lepote v božjem stvarstvu, veliki talent njihovega dojemanja in zajemanja v barve. Ko si se tega v el kega daru do dobra zavedal, si mu po izvršenih šolah doma in v Ljubljani dal oporo in izpopolnitev še s formalne plati s študijem na zagrebški umetnosti akademiji. Nato si vstopil v državno službo v Slavonskem Brodu, Ljubljani, Ptuju in nazadnje v Kranju, kjer si služboval samo 2 leti, vse tretje pa si bil na dopustu zaradi bolezni, ki Te je izžemala iz dneva v dan, dokler Te ni končno popolnoma izsušila, da si do smrti izmučen za vedno omahnil In ko se danes v imenu kranjske gimnazije, njenega profesorskega zbora in srednješolske mladine poslavljam od Tebe. mi je težko pri srcu: saj smo Te tako radi imeli! Ljubila Te je mladina kot odličnega in požrtvovalnega učitelja, ki si ji vračal ljubezen in jo skušal razumeti tudi v trenutkih njene mladostne prešernosti in razigranosti in ji kl jub svoji bolezni z vsem ognjem svojega živahnega temperamenta vcepljal smisel in veselje do slikarske umetnosti, ki si jo v tako veliki meri nosil v sebi, a ji v barvah in slikah prav v zadnjem času zaradi težke bolezni nisi mogel več dajati izraza na platnu, kakor bi bil sicer. Hvaležna Ti je za to in Te je v častnem številu spremila na zadnji poti, da se Ti vsaj malenkostno oddolži. Tudi mi — Tvoji tovariši, ki niti verjeti nismo mogli, da 1 i bo Morana tako hitro izžela odporno telo in upihnila luč življenja, smo prišli, da Ti ob odprtem grobu rečemo zbogom. \ si smo prišli, prav vsi in hudo nam je: saj si s svojo šega-vostjo in dovtipnostjo kljub svoji bolezni vnašal življenja v naš zbor, saj si nam bil dober tovariš in zvest prijatelj. Velika skromnost, odkritosrčnost, odločnost združena s plemenitostjo in globoka narodna zavest so bile posebne vrline Tvojega plemenitega značaja. Končana je Tvoja pot življenja, katerega si se oklepal še v zadn jih dneh s tolikim hrepenen jem, tako željno. In kako tudi ne! Saj si bil še tako mlad in toliko dela l e je še čakalo. Smrt pa ni vprašala, ni se zmenila za to: posegla je v vrsto najmlajših in in najboljših in zaustavila I vojo ustvarjajočo umetnostno silo in rastoč polet, neusmiljeno je pokopala vse načrte velikega talenta Tvojega ter za bodoče težko oškodovala s Tvojim grobom pristno slovensko umetnost. Dragi Trance! Žalostni in potrti se poslavljamo od Tebi I voji tovariši, hvaležna Ti mladina, strti; sto je ob Tvojem grobu Tvoji starši, brat je in sestre, znanci in prijatel ji, za Teboj žaluje Tvoja Loka in Sora, ki si ju tolikokiat in ako lepo in s toliko ljubeznijo zajel v barvah na plaino ; za Teb:.-j jokajo otroci Tvoji — dela Tvoja, ki se v silni bolesti stiskajo obešene na stenah, ker Te očeta ne morejo spremiti na zadnji poti. Te bodo ostale žive trajne priče t\ o ega talenta, žive priče, da nisi živel zastonj, ampak-si v okvir pristne slovenske upodabljajoče umetnosti nanizal rubine svojega velikega duha, ki ne bo umrl. Mati božja, ki si jo iz svojega notranjega občutja večkrat naslikal polno lepote in miline, Ti je pa ob tej uri v velikem usmiljenju zvesta vodnica in vneta priprošnjica k svojemu Sinu. Zbogom, dragi France! V počastitev njegovega spomina je poleg venca na grob in objave osmrtnice v „Gorenjcu“ zbral profesorski zbor v korist Dijaške kuhinje v Kranju 525 dinarjev. Dijaki zavoda so mu prav tako poklonili venec na grob, za Dijaško kuhinjo pa so darovali din 368.50. 9. oktobra so se v prvi učni uri izvršila spominska predavanja po razredih za peto obletnico smrti blagopokojnega kralja Nj. Vel. Aleksandra I. Zedinitelja. 14. oktobra se je vršila izredna seja celokupnega učit. zbora, na kateri so se obravnavale tekoče zadeve. 19. oktobra so se vršile seje razrednih svetov s pretresi uspehov za 1. konferenčno dobo. iNato se je vršila splošna seja celokupnega učit. zbora, na kateri so se obravnavale razne tekoče zadeve. 26. oktobra se je vršil občni zbor zajednice ŠiD, združen s sestankom staršev. 27. oktobra se je vršila strokovna seja za verouk. 50. in 31. oktobra so se izvršile po razredih pri zgodovinski oz. zemljepisni uri spominske proslave „29. oktobra 1918. leta“ kot dneva našega narodnega osvobojenja in 31. oktobra 1918. leta“ kot rojstnega dneva naše mornarice. Predmetni učitelji so pri tem tudi poudarili pomen našega mor ja za naše mirodno in državno gospodurstvo. 1. in 2. novembra sta bila pouka prosta dneva, da so se učenci lahko podali na grobove in se spominjali svojtli rajnih ter naših velikih mož in žrtev svetovne vojne, ki počivajo na naših pokopališčih. 6. novembra sta se vršili strokovni seji za slovenski in srbsko-hrvaiski jezik. 7. novembra so se vršile strokovne seje za francoski, nemški in latinski jezik. 8. novembra «o se vršile strokovne seje za zgodovino, zemljepis, prirodopis in higieno. 9. novembra so se vršile strokovne seje za matematiko, fiziko in kemijo. 14. novembra se je vršila izredna seja celokupnega učiteljskega zbora, na kateri so se obravnavale nujne tekoče zadeve. 25. novembra se je izvršila proslava izseljeniškega dneva v gimnazijski telovadnici s temle sporedom: 1. Nagovor dir. Franca Korbarja. — 2. Naši izseljenci; govor osmošolca Frassa. — 3. Cankar: O, domovina...; recitira Marčan A. iz VH. r. — 4. Zupančič: Odlomek iz „Dume“; deklamira Mazi A. iz V N. r. — 5. Pregelj: Bodi zdrava, domovina; poje mladinski zbor. — 6. Klopčič: Mary se predstavi; deklamira Strniša M. iz Ill.c r. — 7. Zorman: Pesmi; recitira Bele Z. iz V.a r. — Šček: Tam daleč: poje mešani zbor. 1. decembra se je izvršila slavnostna proslava Zedinjenja s službo božjo v šolski kapeli in nato v telovadnici za vse razrede skupno v. naslednjim sporedom: I. Prelovec: Jaz imam pa orgeljce, — Tone: Naša bol: poje mladinski zbor. — 1. Govor osmošolca Vidica Fr. — 3. Relmr: Osvo-bojenje; deklamira Marčelja E. 11.c r. — Župančič: Naša beseda; deklamira Cvetko J. iz VI. r. — 5. Vilhar: Slovenec, Srb, Hrvat, -Vodopivec: O večerni uri; poje moški zbor. — 6. Leopold: Jugoslovanski biseri; igra dijaški orkester. — 7. Državna himna. Pii slovesni službi božji v župni cerkvi sta zavod zastopala prof. Radič Ante in učit. vešč. Žagar Otokar. 4. decembra je bil uveljavljen nov predmetnik in urnik, lega dne so se vršile seje razrednih svetov s pretresi uspehov za 2. konferenčno dobo. II. decembra se je vršil sestanek zajedmee ŠiD. Predaval je dr. Jože llerfort o pubertetni dobi. 15. decembra so opravili dijaki vseh razredov skupno šolsko spoved. Naslednjega dne so prejeli skupno sv. obhajilo. 18. decembra so si dijaki od IV. do Vlil. razreda ogledali v kinu Narodni dom znanstvene filme „Misterij življenja“, „Malarija“ „Tifus“. Prof. Polenec Anton je imel kratko predavanje, 23. decembra so se pričele božične počitnice in trajale do 10. januarja. 28. decembra je odšlo 15 dijakov tukajšnjega zavoda na smuški tečaj na Črnem vrhu nad Jesenicami. Tečaj je trajal do 31. decembra. Omogočila ga je kr. banska uprava s podporo vsem udeležencem. Vodila sta ga tel. učit. Žagar Otokar in prof. Šarc Andrej. 12. januarja je pesetil zavod g. inšpektor min. prosv. Anton Sovre. ki je prisostvoval pouku slovenščine, latinščine in nemščine in zaključil svoja opazovanja s strokovno sejo za slovenski jezik. 23. januarja se je vršila izredna seja celokupnega učiteljskega zbora, na kateri so se obravnavale nekatere nujne zadeve. 27. januarja se je izvršila v šolski telovadnici svetosavska proslava po naslednjem sporedu: 1. Razvoj našega šolstva; govori osinošolka Šifrer Martina. — 2. Debeljak: Sveti Sava; deklamira Šifrer J. iz V.b r. — Adamu:: Himna sv. Save, — Adamič: la tičica poje; poje mladinski zbor. — 5. Seybold: Španske melodije; izvaja na goslih Poljanšek S. iz VJU. r. — 6. Nagovor direktor ja in razdelitev banovinskih podpor petim učencem (Vidic Fr. iz VIIf. r., Tišler J. iz V. r., Jekovc j. iz III.r., Križaj A. iz III. r., Kosmač A. iz II. r.). — 7. Državna himna. 30. januarja so se ob sklepu 3. konferenčne dobe vršile razredne ocenjevalne seje za J. polletje tekočega šol. leta. 31. januarja se je vršila seja celokupnega učit. zbora. Zaradi sklepa t. polletja je bil pouka prost dan. 1. februarja se je izvršila Strossmayer jeva proslava v šolski telovadnici po naslednjem sporedu: 1. Strossmayer in Slovenci; govori Bertoncelj M. iz VIL r. — 2. Nikolajev: Vladiki Strossmayer ju; deklamira Gorejev J. iz II.c r. — 3. Adamič: Pojte, drobne ptice, — Adamič: Ko so fantje prot; vasi šli: poje mešani zbor. — 4. Gregorčič: Kmetski hiši; deklamira Šifrer J. iz V.b r. Istega dne je stopil v veljavo nov predmetnik in urnik. Zaradi vpoklica prof. Hrovata Bogomila na orožne vaje je začasno prevzel poslovodstvo na zavodu prof. Novak Viljem. 3. februarja je bil pouka prost dan zaradi nujnih popravil iu čiščenja šolskili prostorov. 26. februarja se je vršila seja celokupnega učit. zbora, na kateri so «e obravnavale nujne tekoče zadeve. Od 24. do 2(>. februarja so se vršile na zavodu duhovne vaje s skupno velikonočno šolsko spovedjo in sv. obhajilom. 4. marca so se vršile strokovne seje za slovenski in srbskohrvat-ski, francoski, nemški in latinski jezik. :>. marca ae je vršila strokovna seja za zemljepis in zgodovino. 6. marca se je vršila strokovna seja za risanje. 7. marca so se vršile strokovne seje za fiziko, kemijo in matematiko. 8. marca se je v smislu razpisa min. p ros v. IV-1449/1.3.1940 vršilo po vseli razredih predavanje o skladatelju Korneliju Stankoviču. Istega dne «e je vršila seja celokupnega učit. zbora v nujni tekoči zadevi. 13. marca so se vršile seje razrednih svetov s pretresom uspehov za 4. konferenčno dobo. 13. marca se je vršila v šolski telovadnici proslava treznostnega tedna s sledečim sporedom: 1. Višnje vski: Prijatelj alkohol; deklamira Gorejev A. iz J Le r. — 2. Govor prof. dr. Zontarja Josipa. — 3. Limbarski: Glejte moje delo; deklamira Triller V. iz IILb r. — 4. Cankar: Povest o Ali-paši; recitira Mazi A. iz VII. r. IS. marca se je vršil sestanek zajednice ŠiD. O šolskih in vzgojnih vprašanjih je govoril dir. France Korbar. 19. marca so se pričele velikonočne počitnice in trajale do 27. marca. Za pirhe je bilo obdarovanih 27 d jakov z blagom. 29. marca je bil uveljavljen nov predmetnik in urnik. 5. aprila je dospel odlok min. za tel. vzgojo (O. br. 1990/1940) o postavitvi prof. Polenca Antona za referenta za telesno vzgojo pri tukajšnjem sreskem načelstvu. 11. aprila se je vršila seja celokupnega učit. zbora, na kateri so se obravnavale razne tekoče zadeve. 13. aprila so dospeli odloki min. prosvete z ukazom kr. namestnikov (11-2458/27.1J940) o odlikovanju dir. Korbar ja Franca, prof, Kmeta Mirka in prof. dr. Zontarja Josipa z redom sv. Save IV. stopnje. 18. aprila se je vršil vsakoletni dijaški telovadni nastop pod vodstvom tel. učitelja Žagarja Otokarja po sledečem sporedu: 1. Učenci nižje skupine (I.—lll.r.) izvajajo proste vaje. — 2. Učenke nižje skupine izvajajo proste vaje. — 3. Učenci višje skupine (IV. —VII. r.) izvajajo proste vaje. — 4. Učenke višje skupine izvajajo proste vaje. — 5. Učenci višje skupine izvajajo orodne vaje na bradlji in konju. 6. Štafeta in odbojka; nastopajo učenci višje skupine. Istega dne se je vršil sestanek zajednice ŠiD. 23. aprila je umrl v drž. bolnici v Ljubljani Vladimir Rustem-Beg, suplent na tem zavodu. Rojenje bil 27. julija 1900 v Kostimi v kurski guberniji v Rusiji. Dovršil je Aleksandrovsko gimnazijo v Nikolajevi! in filozofsko fakulteto v Beogradu. Po stroki je bil matematik in fizik. Služboval je v gradbenem ministrstvu, 12. oktobra 1936 pa je bi! nastavljen na meščansko šolo v Djurdjevcu in dodeljen drž. realni gimnaziji vBjelovaru. Nato je bil 11. septembra 1937 premeščen na realno gimnazijo v Vinkovcih, dne 11. avgusta 1939 pa na tukajšnji zavod, kjer je deloval do svoje prerane smrti. Bil je tih, miren tovariš, ki je bil največ sam zase, a vendar z drugimi prijazen in uslužen. Pri šolskem delu ga je močno ovirala bolezen, ki jo je večkrat zdravil z daljšimi dopusti. Njegov pogreb se je vršil 25. aprila iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Oskrbelo ga je tukajšnje ravnateljstvo. Udeležil se ga je profesorski zbor in okoli 300 dijakov. Vence so poklonili profesorski zbor, vse dijaštvo skupen venec, posamezne pa še nekateri razredi, v katerih je rajni učil. Učenci so zapeli pod vodstvom učiteljice petja Slugove poslovilno žalostinko. Ob grobu se je poslovil od njega v imenu učencev Erjavec Vlad. iz IV. r.. v imenu zavoda pa dir. Korbar France s temi besedam': Dragi tovariš! Ko narava vstaja iz zime v pomlad, iz smrti v mlado novo življenje, je božja Previdnost proti vsakemu pričakovanju poklicala iz doline solza Tebe, dobri tovariš \ ladimir. Trnjeva je bila Tvoja življenjska pot, ki Te je iz prostrane Rusije pripeljala na našo jugoslovansko zemljo, kjer si sebi izbral idealni poklic profesorja —vzgojitelja mladine in koval načrte o svojem požrtvovalnem delu. Ali komaj si izle- tel iz objema, knjig v praktično delo v šoli, že Te je zgrabila bolezen; poleg nje pa so legle nate še druge težave in skrbi, ki so kakor strupene kače razjedale Tvojo duševnost. Zato je imela zavratna jetika tem lažje opravilo in je strla odpornost telesa kljub Tvoji mladostni želji po življenju. Vendar nisi nikoli govoril o svojih mukah« Šele lansko jesen si prišel med nas in našo mladino, komaj sedem mescev si bil med nami in že Te je iztrgala nemila usoda iz našega kroga. Tvojega gorja in bolezni nismo niti še do dobra spoznali, zato nismo mogli slutiti take hitre katastrofe. Tri tedne samo si bil težko bolan; pri vsem tem si bil tih, nikdar nisi tožil, vse gorje, težave in skrbi si nosil sam. Danes smo prišli Tvoji tovariši in Tvoji učenci, da Te spremimo čisto zapuščenega na zadnjo pot in se za vedno poslovimo od Tebe. \ imenu zavoda, profesorskega zbora in šolske mladine se 1 i zahvaljujem za \se prijetno tovarištvo in vestno delo in trud, ki si ga imel pri izobraževanju in učenju naše mladine. Sam si ostal med nami, brez staršev, brez sorodnikov. A bil si nam dober, molčeč tovariš, naši mladini pa vesien učitelj. Iz največje slovanske zemlje si izšel, v najmanjši si našel grob. Slovenska zemlja, v kateri si upal najti zdravja, ga Ti žalibog ni, mogla dati, dala Ti je le prostorček za zadnje počivališče, dragi naš slovanski brat. Počivaj v miru v bratski slovenski zemlji, dobri tovariš! 27. aprila je ob priliki birme v Kranju obiskal zavod prevzv. g. knezoškof dr. G. Rožman in bil navzoč pri pouku verouka v Vil. razr. 30. aprila so se vršile seje razrednih svetov s pretresi uspehov za 3. konferenčno dobo. Nato se je vršila splošna seja celokupnega učit. zbora z obravnavanjem nekaterih tekočih zadev. 3. maja je prof. Hrovat Bogomil, ki se je vrnil s tromesečnih orožnih vaj, spet prevzel poslovodstvo na zavodu. 4. maja je bil uveljavljen nov predmetnik in urnik. 9. maja se je vršil vsakoletni dijaški pevski nastop v šolski telovadnici pod vodstvom učiteljice petja supl. Sluge Margarete z naslednjim sporedom: 1. Državna himna, — Vodopivec: Ob večerni uri, — Nizoz. narodna: Morje; poje moški zbor. 2. *** Koncertni valček; na klavirju izvajata Smole B. iz II.c r. in Stopar I. iz 1.1» r. — 3. Pregelj: Mamica moja. lome: Naša bol. Moravska narodna: Lastavica; pojo prvošolke. — 4. Dvorak: Humoreska, Gillet: Coeur brise; izvaja na goslili Oprešnik M. iz VIII. r., pri klavirju Udir M. iz VI. r. — 5. Fajgelj: Domotožje, Adamič: Pojte, drobne ptice!, Beneška narodna: Barčica; poje mešani zbor. — 6. Seybold: Polonaise, izvaja na goslih Poljanšek S. iz VIII. r., pri klavirju gdč. Avguštin Jožica, učit. Glasbene šole. — 7. Lipar: Polžek leze v svate. Tomc: Tičiea lepo poje, Šček: Tam daleč; poje mladinski zbor. Po pevskem nastopu se je vršil zadnji sestanek zajednioe šiD v tem šolskem letu. 11. maja so se izvršile med učno uro slovenskega, jezika razredne proslave „materinskega dne“. 15. maja so bile ocenjevalne seje za 2. polletje razrelov IV.a, IV.b in Vlil. 20. maja so predmetni učitel ji higiene in prirodopisa v zvezi s protituberktiloznim tednom pri svojih učnih urah govorili o važnosti borbe proti jeiiki. 2!. maja so se vršili majniški izleti za vse razrede razen IV. a, IV.b in VIII. Izleti so bili deloma tudi poučnega značaja. 23. maja na dan sv. Rešnjega Telesa so> se dijaki zavoda v spremstvu razrednikov udeležili slovesne procesije. Službeno pa je zavod pri slovesnostih zastopal direktor Korbar Franc. 24. maja so si dijaki v zadnjih dveh učnih urah ogledali vzgojni film Brezdomci v kinu Šmartinski dom. Predstave so ?e udeležili skoro vsi razredi. 30. maja je bila skupna šolska spoved za dijake in dijakinje vseh razredov razen IV.a, IV.b in VIII. 31. maja so dijaki in dijakinje prejeli skupno sv. obhajilo. 1. junija so se pričeli privatni sprejemni in razredni izpiti, ki so trajali do 7. junija. Izpiti so se vršili po določenem razporedu. 6. junija so se vršile sklepne ocenjevalne seje razrednih svetov (razen IV.a. IV.b in VITl.). 7. junija so se vršili popravni izpili za IV.a, IV.b in Vlil. r. 9. junija je bila v preurejeni šolski telovadnici otvoritev umet- niške razstave akad. slikarja Gorjupa Valentina, učit. risanja ni tem zavodu. Razstava, na kateri je pokazal nad 40 svojih del v olju in okrog 30 risb v tušu in kredi, je bila odprta do 24. junija. 10. junija je bil pismeni nižji teč. izpit iz slovenskega jezika v dveh oddelkih. 12. junija so se pričeli ustni nižji teč. izpiti pred dvema izpitni-ina odboroma in trajali do 15. junija. Izpite je nadziral direktor zavoda. 13. juni ja so se pričeli pismeni višji teč. izpiti pod predsedstvom direktorja Korbarja Franca in trajali do 15. junija. 14. junija je bila v šolskih prostorih otvorjena risarska razstava skupno z razstavo ženskih ročnih del. Razstava je bila odprta do 16. juni ja. Razstava je bila pestra in zelo obsežna. — Posamično je bilo razstavljenih po stenah 939 risb, okoli 700 pa jih je bilo razmeščenih v skupinah posameznih razredov. — Razstava ženskih ročnih del na je obsegala: 21 jopic, 14 kosov raznega pletenega dekliškega perila, 7 parov zimskih copat, 25 zimskih čepic, 20 parov nogavic in rokavic, 2 pleteni volneni dekliški obleki, 9 šalov, 2 ovratnika, 2 torbici, 22 kosov raznih kvačkanih čipk, 30 kvačkanih in vezanih prtov, 1) manjših prtičev v madera vezenini, 71 kosov šivanega perila z okraski v vezenini, 19 vezenih robčkov, 6 blazin v raznih tehnikah, 26 predpasnikov in 2 brisači v raznih izvedbah ter 4 vezene otroške obleke; skupaj 297 ročnih del. — Poleg tega pa so učenke izdelale za vojake 132 pletenin, tako volnenih nogavic, rokavic, čepic, zapest-nikov, telovnikov in drugo. 15. junija je odšlo v počitniško kolonijo šolske poliklinike na Rakitno 5 učencev zavoda (Dornig F., Hvala VI., Novak V., Remic F., Tomazin J.). 17. junija so se pričeli ustni višji teč. izpiti in trajali do 2t. junija. Izpitom je predsedoval direktor. 24. junija so se vršili sprejemni izpiti pred šestimi izpraševal-nimi odbori. 25. junija «e je vršila zaključna seja celokupnega učit. zbora. 28. junija na Vidov dan se je šolsko delo zaključilo z zahvalno službo božjo v zavodovi kapeli ob 8 uri, nakar se je v šolski telovadnici vršila šolska slavnost s tem-le sporedom: 1. Slavnostni govor; govori supl. Šipic Franc. — 2. Državna himna, Potočnik: Ljubezen do domovine, Narodna: Je bela cesta vgla-jena; poje mladinski zbor. — 3. Čajkovski: Stara francoska pesem, Grečaninov: Igra z razbojnikom; izvaja na violi Cvetko J. iz VI. r., pri klavirju Vrazec N. iz IV. b. r. — 4. Prešeren: Zdravljica; deklamira Bele Z. iz V.a r. — 5. Zupančič: Vseh živih dan; zborna deklamacija učencev iz V.a r. — 6. Nagovor direktorja in razdelitev književnih nagrad najmarljivejšim učencem. Nagrade so prejeli naslednji najboljši dijaki: Svoljšak Matija, Dolinar Štefan, Korbar Staša. Mertel j Drago, Žagar Jelko, Naerlovič Natalija, Vrečar Bojan, Jekovec Jožef, Vidic Ida, Erznožnik Janez, Heller Dori-jan, Fajdiga Nada. Podržaj Antonija? Ba u d e k' Jurija. Dyml Miluša, Lotrič Bronislava, Schiffrer Marijan. III Seznam učnih in pomožnih knjig v šolskem letu 1939/40 Verouk: I. razr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma I. del, Snbr. 10495/19. 4. 1932. (poin. knjiga). II. razr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma II. del, Snbr. 26822/20. 8. 1934. (pom. knjiga). III. razr. Jaklič-Vrečar, Liturgika, Snbr. 7170/8. 7. 1939. IV. razr. Mlakar, Katoliški verouk, Snbr. 84590/29. 11. 1930. (pom. knjiga). V. razr. Svetina, Katoliški verouk za višje razrede, Snbr. 12323/10. 11. 1932. (pom. knjiga). VI. razr. Pečjak, Verouk za višje razrede II, Snbr. 38287/6. 12. 1930. (pom. knjiga). VII. razr. Pečjak, Verouk za višje razrede, Snbr. 26822/20. 8. 1934. (pom. knjiga). VIII. razr. Medved, Zgodovina katoliške cerkve, Snbr. 27300/7. 8. 1929. (pom. knjiga). Slovenski jezik: I. razr. Bajec-Rupel-Sovre Šolar, Slovenska čitanka in slovnica I, 2. izd., Snbr. 2091/21. 4. 1939. II. razr. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica II, 2. izd., Snbr. 2091/21. 4. 1939. III. razr. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka III, 2. izd., Snbr. 5609/17. 6. 1939. IV. razr. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar-Kolarič, Slovenska čitanka IV, 2. izd., Snbr. 5610/17. 6. 1939. III.—IV. r. Breznik, Slovenska slovnica 4. izd., Snbr. 22038/13. 7. 1936. I. —IV. r. Breznik-Ramovš, Slovenski pravopis, šolska izdaja (obvezna pom. knjiga). Srbskohrvatski jezik: I. razr. Rupel - Lesica, Srbohrvatska vadnica I, Snbr. 5761/19. 3. 1934. (pom. knjiga). II. razr. Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica II, Snbr. 44726/1. 1. 1936. III. razr. Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica III, Snbr. 26715/2. 9. 1932. (pom. knjiga). IV. razr. Rupel-Lesica, Srbohrvatska vadnica IV, Snbr. 28200/24. 7. 1935. (pom. knjiga). Maretic, Hrvatska ili srpska gramatika (pom. knjiga). Slovenski in srbskohrvatski jezik: V. razr. Grafenauer, Slovenska čitanka I, Snbr. 24701/24. 7. 1933. (pom. knjiga). Rupel, Epske narodne pesmi, 1. in 2. snopič, (pom. knjiga). VI. razr. Grafenauer, Slovenska čitanka II, Snbr. 17722/13. 7. 1936. Rupel, Protestantski pisci 16. stol. (pom. knjiga). VII. razr. Grafenauer, Slovenska čitanka III, Snbr. 4604/27. 2. 1937. VIII. razr. Grafenauer, Slovenska čitanka IV, Snbr. 4604/27. 2. 1937. V.-VIII. r. Breznik-Rainovš, Slovenski pravopis (obvezna pom. knjiga). Breznik, Slovenska slovnica 4. izd., Snbr. 2203bV13. 7. 1936. Pregelj, Osnovne črte književne teorije (obvezna pom. knjiga). Pregelj-Tomšič, Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (obvezna pom. knjiga). Francoski jezik: I. razr. Južnič, Franc, vadnica I, 2. izd., Snbr. 29250/19. 8. 1937. II. razr. Južnič, Franc, vadnica II, Snbr. 29250/19. 8. 1937. III. razr. Južnič, Franc, vadnica III, Snbr. 29250/19. 8. 1937. IV. razr. Južnič, Franc, vadnica IV, Snbr. 1042/33-1.5.1934. (pom. knjiga). V.—VI. r. Južnič, Franc, čitanka za 5. in 6. razr., Snbr. 9887/25. 7. 1939. VII. razr. Južnič, Franc, čitanka za 7. razred, Snbr. 28123/27. 7. 1935. (pom. knjiga). VIII. razr. Južnič, Franc, čitanka za 8. razred, Snbr. 20426/9. 7. 1937. V.-VIII. r. Južnič, Franc, vadnica za višje razrede Snbr. 9886/25. 7. 1939. V.-VIII. r. Južnič, Franc, gramatika, Snbr. 9882/31. 7. 1939. ali Šturm, Grammaire francaise, Snbr. 8484/14. 3. 1929 (pom. knjiga). V.-VIII. r. Pretnar, Franc.-slovenski slovar (pom. knjiga). Nemški jezik: III. razr. Južnič-Kolarič, Nemška vadnica za srednje šole I, Snbr. 27904 /12. 8. 1937. IV. razr. Kolarič-Pacheiner-Baerent, Nemška vadnica II, Snbr. IV/12353 /30. 7. 1938. V. razr. Brežnik, Nemška čitanka, Snbr. 46722/14. 12. 1938. VI.-VII. r. Bezjak, Nemška vadnica III, Snbr. 4802/13. 2. 1929. (pom. knjiga). VIII. razr. Dr. G. Porger, Moderne erzählende Prosa I, Veri. Velhagen & Klasing 1935 (pom. knjiga). V.-VIII. r. Bradač, Nem.-slov. slovar, Snbr. 26300/7. 8. 1929. (pom. knjiga). Latinski jezik: V. razr. Sovre-Tomc, Latinska vadnica in slovnica, Snbr. 7028/17.6.1939. VI. razr. Južnič-Korbar-Tomc, Latinska vadnica za 2. r. klasičnih in 6. r. realnih gimnazij, Snbr. 27017/14. 8. 1937. Pipenbacher, Latinska slovnica, Snbr. 27300/7. 8. 1929. (pom. knjiga). VII. ražr. Bajuk, Latinska čitanka za 7. r. realnih gimnazij, Snbr. 10961 /18. 8. 1939. VIII. razr. Bajuk, Latinska čitanka za 7. r. klasičnih in 8. r. realnih gim- nazij, Snbr. 9492/5. 8. 1939. VI. - VIII. Bradač, Latinsko-slovenski slovar (pom. knjiga). Zemljepis: I. razr. Kranjec-Watzaz, Osnovni pojmi zemljepisa I, Snbr. 15114/1. 9. 1938. II. razr. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis II, Snbr. 44987/27. 11. 1937. III. rnzr. Bohinec-Savnik, Zemljepis III, Snbr. 44998/27. 11. 1936. IV. razr. Bohinec -Miklavčič -Savnik, Zemljepis IV (Jugoslavija), Snbr. 12337/13. 8. 1938. V. razr. Bohinec-Kranjec-Savnik, Zemljepis V, Snbr. 7169/31. 7. 1939. VI. razr. Čermelj, Kozmografija za viš. razrede, Snbr. 15693/10.10.1939. VII. razr. Erdeljanovič, Osnovi etnologije, Snbr. 10802/21. 4. 1932. (pom. knjiga). VIII. razr. Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za 8. r., Snbr. 38228 /15. 10. 1937. I.-VIII. r. Šenoa-Juras-Bohinec, Zemljepisni atlas, Snbr. 5465/17.4. 1938. Zgodovina: II. razr. Binter-Štrukelj, Zgodovina starega veka, Snbr. 44548/28.11.1937. III. razr. Binter-Štrukelj, Zgodovina za 3. r., Snbr. 13387/12. 8. 1938. IV. razr. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov II, Snbr. 3158/24.2.1936. V. razr. Orožen, Zgodovina starega veka za 5. r., Sn. IV.-5475/17.4.1938. VI. razr. Bučar, Zgodovina srednjega veka za 6. r, 2. izd., Snbr. 18651/ 11. 10. 1938. VII. razr. Orožen, Zgodovina novega veka za 7. r., Snbr. 36171/29. 11. 10. 1934. (pom. knjiga). VIII. razr. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za 8. r., Snbr. 43616/27. 1936. V.-VIII. r. Putzger-Srkulj, Historijski atlas, Snbr. 2889/14. 3. 1930. (pom. knjiga). Prirodopis: I.-II. razr. Verbič - Vales, Prirodopis živalstva, Snbr. 26987/24. 7. 1935. (pom. knjiga). Kapus, Prirodopis rastlinstva 4. izd., Snbr. 46529/14. 12. 1936. V. razr. Bevk, Botanika za višje razrede, Snbr. 15622/27. 6. 1936. VI. razr. Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede, Snbr. 26376/31. 7. 1936. VII. razr. Dolžan, Mineralogija in geologija, Snbr. 44724/25. 12. 1935. (pom. knjiga). Fizika: III.-IV. r. Kunc, Fizika za nižje razrede 2. izd., Snbr. 23367/20. 8. 1934. (pom. knjiga). VII.-VIII. Adlešič-Sajovic, Fizika za višje razrede, Snbr. 5579/30. 5. 1939. Kemija: IV. razr. Zobec, Kemija z mineralogijo za nižje razrede, Snbr. 5443/17. 4. 1938. VIII. razr. Prezelj, Anorganska kemija za višje razrede, Snbr. 9863/25. 4. 1936. Matematika: I.-II. razr. Kunc, Aritmetika za 1. in 2. r., Snbr. 7171/8. 7. 1939. dr. Čermelj-Lapajne, Geometrija za 1. in 2. r., Snbr. 27817/12. 8. 1937. III.-IV. r. Kunc, Aritmetika in algebra za 3. in 4. r., Snbr. 9883/25. 7. 1939. Ziegler-Žabkar-Brane, Geometrija za 3. in 4. r., Snbr. 18571/ 16. 6. 1936. V. - VI. r. Kunc, Aritmetika in algebra za 5. in 6. r., Snbr. (v pon. odobr.) Lapajne, Geometrija za 5. r., Snbr. 5582/30. 5. 1939. VI. razr. Sodnik, Logaritmi (pom. knjiga). Lapajne, Geometrija za 6. r., Snbr. 2838/19. 4. 1640. VII. razr. Kunc, Aritmetika in algebra za 7. r., Snbr. 14162/24. 8. 1938. Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za viš. razrede, Snbr. 40760/31. 10. 1936. VIII. razr. Kunc, Aritmetika in algebra za 8. r., Snbr. 22490/20. 1. 1939. Skreblin, Analitična geometrija, Snbr. 44700/31. 12. 1934. (pom. knjiga). Filozofija: VIII. razr. Ozvald, Logika, Snbr. 25303/16. 8. 1936. Zimmermann, Psihologija 2. izd., Snbr. 38469/18. 1. 1933. (pom. knjiga). Higijena: III.-IV. r. Pirc, Higijena za 3. in 4. r., Snbr. 16.569/27. 6. 1936. VI. razr. Pirc, Higijena za 6. r., Snbr. 45505/27. 11. 1936. VII. razr. Stanojevič, Higijena za 7. i 8. r., Snbr. 40769/16. 11. 1937. Petje: I.-II. razr. Bajuk, Pevska šola, Snbr. 18666/11. 10. 1938. Kramolc, Pesmarica za nižje razrede, Snbr. 26537/31. 8. 1936. Obvezno čtivo Narodni jezik: V. razr. Jurčič, Deseti brat (Cvetje). - Gregorčič, Izbrane pesmi (Cvetje). - J. Glaser, Slovenska narodna lirika. - Kelemina, Bajke in pripovedke slov. naroda. - Lovrenčič, Sholar iz Trente. VI. razr. Sopholes-Sovre, Kralj Oidipus. - Hoffmannstahl-Župančič, Sle- hernik. - Grivec, Žitja Konstantina in Metodija. - Gogolj-Prijatelj, Revizor. - Gundulič, Dubravka. VII. razr. Vodnik, Izbrano delo (Cvetje). - Linhart, Izbrano delo (Cvetje). - Čop, Izbrano delo (Cvetje). - Njegoš, Gorski vijenac. - Mažu-ranic, Smrt Smail-age Čengiča. VIII. razr. Jenko, Izbrano delo (Cvetje). - Prijatelj, Stritarjeva antologija. - Prijatelj, Aškerčeva čitanka. - Cankar, Podobe iz sanj. - Tavčar, Visoška kronika in Cvetje v jeseni. - Veselinovič, Pripo-vetke. - Lazarevič, Pripovetke. Francoski jezik: V. razr. Souvestre, Au coin du feu. - J. Sandeau, La Roche aux mou- ettes. VI. razr. Merimee, Colomba. Le Sage Gil Blas. - Erckmann - Chatrian, L’Ami Fritz. - J. Sandeau, La Roche aux mouettes. VII. razr. A. Daudet, Lettres de mon moulin. - Maupassant, Contes choi- sis pour la jeunesse. VIII. razr. Moliere, Le Bourgeois gentilhomme. - Corneille, Le Cid. IV a) Naloge iz slovenskega jezika V. a razred 1. Med knjigami. 2. Slovenska narodna pesem. \ 3. Gorenjski kraji, ki jih poznam. 4. Narava v Finžgarjevem Triglavu. '5. a) Na umetniški razstavi. — b) Stritarjeve elegije. 6. Moji načrti. V.b razred 1. Jesen na slovenskem. (Misli pred Vsemi svetimi.) 2. „V viharju mi okna žvenkečejo.“ (O Zupančičevi baladi „Sveti trije kralji“.) 3. „Zbogom, ti črna domovina!“ 4. Ko sem čital(a) Danteja. 7. Mimo krčme. (Razmišljanje.) 6. V Ljubljani. (Prosto.) VI. razred 1. Sadovi jeseni so zoreli v vročem poletju. 2. Delo naših prvih pisateljev. 3. Glad. 4. Človek brez cilja — ladja brez krmila. 5. Kaj me uči zgodovina. 6. Drama — zrcalo dobe. VIL razred 1. Spoznavaj svoj narod! 2. Linhartov pomen za slovenski prerod. 2. Moja knjižnica. 4. Domovinska snov v Prešernovem Sonetnem vencu. 5. Kaj bi povedal tujcem o Slovencih? — 6. Načrt za fetošnje počitnice. VIII. razred 1. Vpliv okolja na človeka. 2. Romantične in realistične poteze v Tavčarjevem in Kersnikovem delu. 3. Spričevalo mi bo napisalo življenje, ne šola. 4. Slovensko pripovedništvo. 5. a) Na razpotju. — b) Iz preteklosti v sedanjost. b) Seminarske vaje VII. razred Učenci so imeli sledeče referate: Zgodovina obrti v Tržiču. — Cehi v Kranju. — Kmečka hiša na južnovzhodnem pobočju Alp. — Jesenice. — Ustoličenje koroških vojvod. — Kovor pri Tržiču. — I. V. Valvazor. — Morfologija zemlje. — Pregled češke literature. — Kolonizacija Selške dol,ne. - -Razvoj slovenske umetnosti. — Novejša poljska literatura. — Kropa. — Stražišče. — Narodni običaji na Gorenjskem. — Stanislav Šlcrabec. — Ustanovitev ljudske šole na Slovenskem. — A. S. Puškin. — Meščanski stan in slovenska narodna zavest v preteklem stoletju. — Kranj v slovstvu. — K. H. Macha. — Janez in Jurij Šubic. — Razvoj slovenske hiše. — Bolgarska književnost. — Primorski slov. pesniki in pisatelji. — Človek v Sredozemlju. — Običaji na Slovenskem. -Slovenske umetnice. — Zgodovina kranjske gimnazije. — O turizmu. — Ruski raelizeni. — Friderik Baraga. — L. N. Tolstoj. Poleg tega so si učenci ogledali številne skioptične slike in knjige s področja predmetov seminarskih vaj. Brali so odlomke iz priporočenih in primernih knjig in nabirali so narodno blago ter krajevna imena. Prof. V. Novak, vodja. VIII. razred Obravnavala so se naslednja vprašanja: Iv. Prijatelj, Emil Korvtko. — Jurčič, Sosedov sin. — Leto 1848. — Jan Kollar. — Ilirske province, kraljestvo Ilirija, spomini na Francoze. — J. Vošnjak, Spomini (odlomek). — Slovnice; razvoj književnega jezika. — Uvod v morfologijo. — Zgodovina Bleda. — Iv. Cankar, Moje življenje. — Iz. Cankar, O francoskem simbolizmu. — Izgovorjava samoglasnikov in soglasnikov. — Priredje in podredje. — O. Župančič, Veronika Deseniška. — Škerlj, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe (1860—1869). — Iv. Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. — Zgodovina starih Slovanov in njih naselitev v srednji in južni Evropi. — Stritarjev Zorin. — Razvoj drame. Izvršil «e je tudi izlet k zgodnje srednjeveškemu gradišču nad Pivko pri Naklem. Prof. dr. J. Zoni ar, vodja. c) Poučni izleti I.a razred: 26. sept. v Šmartinski dom li kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 21. maja v Vrbo, Žirovnico in na Uled (celodnevni); 24. maja v Šmartinski dom h kino-predstavi Brezdomci; 28. maja prirodopisni izlet v okolico Kranja. I.b razred: 26. sept. v Šmartinski dom li kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 11. apr. zemljepisni izlet do reke Ru-puvščice; 24. aprila v Bobovk (opekarna); 21. maja v Lesce-Begunjt-Radovljico (celodnevni); 24. maja v Šmartinski dom h kino-predstavi Brezdomci. I.c razred: 26. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 10. maja na šmarjetno goro; 21. maja v Rateče-Planieo-Tamar (celodnevni): 24. maja v Šmartinski dom h kino-predstavi Brezdomci. Il.a razred: 26. «epi. v Šmartinski clom li kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 7. maja kolesarski izlet v Begunje-Ži-rovnico-Bled-Brezje; 21. maja na Krim iu v Ljubljano (celodnevni); 24. maja v Šmartinski dom h kino-predstavi Brezdomci. II.b razred: 26. sepl. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 11. apr. zemljepisni izlet do reke Ru-povščice: 15. apr. v Lesce (tovarna Zavrtanik) in v Radovljico, 21. maja v Lesce-Begunje-dolino Drago-Radovljico (celodnevni). ILc razred: 26. -sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik čloAeštva; 19. apr. v Crngrob; 21. maja v Celje (celodnevni); 24. maja v Šmartinski dom h kino-predsiavi Brezdomci. IH.a razred: 26. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 18. nov. v Crngrob; 21. maja na Muljavo in Stično na Dol. (celodnevni); 24. maja v Šmartinski dom li kino-predstavi Brezdomci. IILb razred: 26. sept. v Šmartinski dom li kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 23. apr. na Šmarno goro; 21. maja v Grosuplje (celodnevni); 24. maja v Šmartinski dom li kino predstavi Brezdomci. III.C razred: 26. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 15. febr. na slikarsko razstavo M. Uzo-rinca; 1. marca v Ljubljano k operni predstavi Nižava; 11. apr. v Ljubljano na jubilejno slikarsko razstavo in na pokopališče k sv. Krištofu; 21. maja v C elje (celodnevni); 24. maja v Šmartinski dom li kino-predstavi Brezdomci. IV.a razred: 25. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 6. okt. v Ljubljano k operni predstavi Ero 7. onega sveta; 20. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Antigona. IV.b razred: 25. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 6. okt. v Ljubljano k operni predstavi Ero z onega sveta; 20. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Antigona; 1. marca v Ljubljano k operni predstavi Nižava. V.a razred: 25. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 6. okt. v Ljubljano k operni predstavi Ero z onega sveta: 20. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Antigona: 18. dec. v Narodni dom k predvajanju filmov Misterij življenja, Tifus in Malarija; 11. apr. v Ljubljano na jubilejno slikarsko razstavo; 20.—21. maja v Kočevje, Ribnico in okolico (en in pol dnevni). V.b razred: 25. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva: 26. okt. v Ljubljano !i kino-predstavi Poslednja zapoved; 20. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Antigona: 18. dec. v Narodni dom k predvajanju filmov MVterij življenja, Tifus in Malarija; 11. apr. v Ljubljano na jubilejno razstavo; 20.— 21. maja v Kočevje, Ribnico in okolico (en in pol dnevni); 1. junija na slikarsko razstavo E. Godca. 'VI. razred: 25. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva: 6. okt. v Ljubljano k operni predstavi Ero z onega sveta: 3. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Kacija- nar; 20. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Antigona; 18. dec. v Narodni dom k predvajanju filmov Misterij življenja, Tifus in Malarija; 11. apr. v Ljubljano na jubilejno slikarsko razstavo; 10. maju v Ljubljano k dramski predstavi Hamlet; 21. maja na Višnjo go-ro-Polževo-Mul javo-Stično (celodnevni); 24. maja v Šmartinski dom h kino predstavi Brezdomci. VII. razred: 25. sept. v Šmartinski dom h kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 6. okt. v Ljubljano k operni predstavi Fro z onega sveta; 3. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Kacija-nar; 20. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Antigona; 18. dec. v Narodni dom k predvajanju filmov Misterij življenja, Tifus in Malarija; 21. maja v Novo mesto in okolico (Grm, Otočec) (celodnevni); 20. maja h gradišču nad Pivko pri Naklem; 24. maja v Šmartinski dom li kino-predstavi Brezdomci. VIII. razred: 25. sept. v Šmartinski dom li kino-predstavi Louis Pasteur, dobrotnik človeštva; 6. oktobra v Ljubljano k operni predstavi Ero z onega sveta; 28. okt. v Ljubljano na razstavo Bolgarske knjige; 20. nov. v Ljubljano k dramski predstavi Antigona; 18. dec. v Narodni dom k predvajanju filmov Misterij življenja, Tifus in Malarija; 9. febr. v Ljubljano k dramski predstavi Striček Vanja; 23. apr. v Britof (ogled oljarne Zabret); 10. maja v Ljubljano k dramski predstavi Hamlet. V Šolske organizacije 1. Društvo „Šola in dom“ (ŠiD) Nadzornik: prof. Fortuna Martin Društvo je imelo občni zbor za tekoče šol. leto 26. oktobra 1939. Novi društveni odbor se je konstituiral na seji v začetku novembra s predsednikom g. Rupretom Vinkom, okrajnim šolskim nadzornikom, ki so mu pomagali sledeči odborniki: ge. Bedenkova in dr. Sabothy-jeva ter gg. učitelj Frece, posta jenačelnik Toporiš ter v imenu profesorskega zbora profesorja Kump Marija in Fortuna Martin. — V nadzornem odboru pod predsedstvom g. gimn. ravnatelja Franca Korbarja sta bili ge. dr. Pancetova in Zabretova ter gg. prof. Kalan Andrej in učitelj Bant Franc. Društvo je imelo 4 sestanke s starši, kjer so posamezni predmetni učitelji dajali staršem pojasnila o dijaških uspehih in nasvete za uspešno delo in dobro vzgojo. Prvemu sestanku 26. okt. je bil priključen prej omenjeni občni zbor, na drugem 11. decembra je imel poučno predavanje o pubertetni dobi zdravnik g. dr. Tlerfort, ob tretjem sestanku 18. aprila se je vršil dijaški telovadni nastop, ob četrtem 9. maja pa dijaški pevski koncert. K vsem prirejenim sestankom so starši prihiteli v zelo velikem številu. Rednih članov s članarino po 30 din je bilo 58, podpornih s članarino po 10 din pa 119. V vsem letu je prišlo v društveno blagajno 4460.37 din, izdalo se je pa 1872 din. Nabavilo se je 50 novih stolov za sestanke (1132 din), Skokova Metodika in Franc, književnost XFX. in XX. stol. (tOO din), Lehrbuch der Botanik (265 din) in še neka j manjših daril revnim dijakom ob Miklavžu in podobno. V blagajni je s stanjem 1. junija 1940 2588,37 din. lmovina je v glavnem naložena pri denarnih zavodih v mestu. 2. Podmladek Rdečega križa (PRK) Nadzornik: prof. Sterle Marijan V šolskem letu 1939/40 je bilo v Podmladku včlanjenih 108 učencev in 87 učenk, skupaj 195. Organizirani so bili v osmih pododborih, ki «o jih vodili razredniki, člani šolskega odbora. Vsak razredni pododbor je dobival po 1 izvod „Glasnika“. Na dan Rdečega križa, 17. septembra 1939 je sodelovalo 16 dijakov pri javni zbirki za Društvo Rdečega križa. 28. novembra 1939 je priredil Podmladek lepo uspelo proslavo Dneva miru. Spored je obsegal: O. Zupančič: Dies irae (Mazi Al. iz VII. r.), 1. Cankar: Gospod stotnik (Frass M. iz Vlil. r.), R. Maister: Grobovi (Erjavec VI. iz IV. a r.), S. Sardenko: Naročilo (Remic Fr. iz IV. a r.), Fr. Bevk: Besede (Cvetko J. iz VI. r.), J. Lovrenčič: Begunci (Špenko Ir. iz VII. r.), Dekliški mladinski zbor pod vodstvom supl. Zore Slugove pa je zapel pesmi: M. Tomc: Naša bol in C. Pregelj: Bodi zdrava, domovina! Letošnja nabiralna akcija v tednu PRK se je vršila z geslom „Ustvarimo možnost za čim hitrejše izvajanje dela Podmladka Rdečega križa!“ Nabrali so: l.a din 358.50, l.b din 500.—, I. c 382.50 11 a 105.75. 1 l.b 272.—, II.c 263.-, lll.a 267.—, IILb 123.50 in še neki razred din 5.—, skupaj din 2277.25. Od nabrane vsote smo lani in leto« poslali 10°/° banovinskemu odboru v Ljubljani, tako da znaša sklad od obeh nabiralnih akcij 5245.25 din. Za Protituberkulozno zvezo v Ljubljani smo nabrali din 377. . Vsem plemenitim darovalcem, pa tudi požrtvovalnim nabiralcem se v imenu PRK najiskreneje zahvaljujemo! 3. Podmladek Jadranske straže (PJS) Nadzornik: prof. Polenec Anton; namestnik: prof. Hrovat Bogomil V šol. 1. 1939/40 je bilo v Podmladku JS včlanjenih 319 dijakov in dijakinj zavoda. Naročnikov na list „Podmladek Jadranske straže“ je bilo 21. Tudi letos pripravlja Podmladek široko zasnovan izlet na morje, ki se bo predvidoma vršil v dneh od 10. do 24. julija t. 1. Izleta se bo udeležilo okoli 22 dijakov in dijakinj višjih razredov. V načrtu je med drugim tudi 4 dnevno bivanje v Dubrovniku in 5 dnevno v Splitu. Najrevnejše udeležence-člane bo Podmladek podprl z izdatno podporo. Življenje v društvu je bilo zelo živahno in kaže naslednjo sliko: Podmladek je priredil poleg občnega zbora 4 sestanke. Najvažnejša predavanja na njih so bilu: Izlet našega Podmladka na morje (Vrtovec Bojan), O Jadranu (Ham Majda), Vojna ladja „L jubljana1' (Vrtovec Bojan*); Gospodarski pomen našega morja (Košir Vinko), Izvoz in uvoz na našem morju (Tavčar Ivan). *) Predavatelj sam je bil pred dvema letoma kot zastopnik našega Podmladka navzoč pri slovesni spustitvi te ladje v morje; na predavanju je v projekciji prikazal vrsto snimkov, ki jih je takrat sam napravil. Poleg predavanj so se na sestankih vrstile tudi recitacije, deklamacije in glasbene točke. Na sestankih pa se niso udeleženci seznanjali z morjem samo z besedo, marveč tudi z najrazličnejšimi skioptičnimi slikami. Stražarji so pokazali tudi letos veliko zanimanje za društveno živl jenje in se vedno znova navduševali za naš Jadran. Društvo ima 4757.— din čistega premoženja. Odbor je bil letos sestavljen takole: predsednik Čeplak Franc, podpredsednik Kuster Vladimir, tajnik Košir Vinko, blagajnik Gogala Miro, knjižničar Malec Stanko; odborniki: Šumi Franc, Tavčar Ivan, šašelj Marinka; člana za propagando: Istenič Anton, Buli Herta; preglednika: Čop Leopold, Špenko Irena. 4. Slovenska dijaška zveza (SDZ) Nadzornik: prof. Fortuna Tino Krožek se je na zavodu ustanovil okrog velikonočnih praznikov 1. 1939. V šol. letu 1939/40 je bilo vpisanih 280 članov, deklet je bilo 107. Delo, ki ga zahteva in narekuje program, so vršili na zeio različne načine; fantje zase in posebej dekleta. Zelo uspešno so sodelovali pri raznih zbirkah v narodne namene, kot jih je zamislila Slovenska straža, v velikonočnih počitnicah 1940 so zbrali več kot predpisani znesek za skupni dijaški dom. Fred javnostjo so nastopili s Klabundovo igro „Praznik cvetočih češenj“. V nadzornikovi režiji so jo v začetku 2. polletja zaigrali štirikrat in sicer 17. in 18. februarja ter 9. in 10. marca v Ljudskem domu. Plese je naštudirala ga. prof. Pirc Rosanda, godbo je vodila ga. supl. Sluga Margareta. Uspeh je bil izreden v moralnem in gmotnem pogledu. Glavno delo. čigar cilj je bila predvsem vzgoja članov za društvene ideale, pa je bilo izvršeno poleg z bran jem „Straže v viharju“, „Mentorja“ in „Stražnih ognjev“, na sestankih, ki so bili v šolskih prostorih pred navzočimi učitelji. Sestankov je bilo II, učenke so se še posebej zbrale 4 krat in nižješolci zopet sami 4 krat. Vsi sestanki so bili vestno pripravljeni; prav živahno so potekli zlasti dekliški. Za posamezne so se mnogi radi učili na pamet deklamacij, drugi so peli v duetih in tercetih, spei so godle gosli in zdaj pa zdaj so zadoneli zvoki na klavirju; dovolj pestrosti in izbire je bilo tudi med govorniki. Za začetek in konec sestanka so redno zapeli domoljubno pesem, posebno priljubljena je bila fantovska himna „Dvignite!“ Nižješolcem so ugajale skioptične slike, ko jim je kramljal g. prof. Polenec, ali ko so jim dovolj spretno in pogumno razlagali slike višje-šolei. — Razen omenjenih prilik so vsi elani slovesno 30. novembra in ob primerni dekoraciji proslavili praznik našega zedinjenja. \ se delo je vodil odbor s poglavarjem Čopom Leopoldom iz V Tl T. r. in z glavarieo Ireno Špenkovo iz VII. r. Sej je bilo 15, dopisov so prejeli 49, poslali 33. 5. Dijaško društvo Jugoslovan Nadzornik: prof. Kocijan Andrej Društvo je v lem šol. letu imelo tri redne sestanke, na katerih so dijaki svojim tovarišem predavali o različnih zanimivostih, na sporedu pa so bile tudi recitacije, deklamacije in glasbene točke. Društvo je priredilo tudi smučarske tekme in je skupno z drugimi dijaškimi društvi na gimnaziji priredilo Miklavževanje. V J. polletju je deloval tudi šahovski odsek, ki je imel vsako soboto popoldne svoje vaje. Ker je več članov zaposlenih tudi v drugih dijakom dovoljenih društvih, pravega zanimanja za delo v društvu ni bilo. 6. Triglavski steg skavtov Nadzornik: prof. Kalan Andrej Društvo skavtov letos ni delovalo. 7. Počitniška zveza (FS), XIV. podružnica Nadzornik: prof. šare Andrej Kakor vsako leto. je bilo tudi letos na naši gimnaziji pripravljeno zavetišče, k jer je prenočilo precej dijakov ferialcev. V pohvalo vseh obiskovalcev je oskrboval zavetišče hišnik g. Semen. Upravni odbor, ki je vršil vse posle podružnice, je bil izvoljen 12. maja 1939. Predsednik Fras Marijan, tajnik Prinčič Valentin, blagajnik Češenj Jo/a, gospodar Ramovš Marijan, odbornika: Gogala Miroslav, Ciglič Henrik. Nadzorni odbor: Krmelj Matevž in Nahtigal Jože. Odbor je imel 4 seje. I ajnik je prejel 17 dopisov, odposlal pa jih je 12. Članov je letos 120. Dohodkov je 4622.28 din, izdatkov 2392.25 din; imetja 2230.03 din. Od tega je v ročni blagajni 1S03,25 din, drugo je vloženo v Mestni hranilnici v Kranju. 8. Podmladek Aero-kluba Nadzornik: prof. Rupnik Boris V prvi polovici tekočega šol. leta podmladek na kranjski gimnaziji ni deloval. Na pobudo ljubljanskega oblastnega odbora, ki je poslal podmladku podporo, je bil 15. februarja 1940 sklican občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Pollak Staš, blagajnik Pleško Igor, tajnik Ekar Ciril, gospodar Zakrajšek Milan. Prvi sestanek modelarjev, pri katerem je podal uvodne besede g. Cencič Gabrijel, referent za modelarstvo, se je vršil 29. marca t. 1. Začeli smo graditi leteče modele v delavnici mestnega odbora. Tedensko (ob petkih) so se modelarji shajali v delavnici, da so dobili splošne nauke in navodila o gradnji modelov. Udeležili «o se tudi modelarskih tekem oblastnega odbora Aero-kluba v Ljubljani. Od prijavljenih 14 tekmovalcev pa jih je tekmovalo samo 9 z desetimi modeli. Leber Mitja je dosegel v tekmovanju modelov z okroglim trupom 4. mesto, Šemrov Franc pa 3. mesto v tekmovanju modelov s ploščatim trupom. Material za gradnjo modelov je oskrbel mestni odbor Aero-kluba. Članov je 20. Podmladek je imel 81 din pribitka iz šol. leta 1938/39. V tekočem šol. letu je imel 240 din prejemkov in 14? din izdatkov. 9. Telesna vzgoja Zavod ima za telovadbo lastno telovadnico, obširno dvorišče, ki je uporabno tudi za igre, prav tako ima lastno najpotrebnejše telovadno orodje. Vrste in število telovadnega orod ja je razvidno iz posebnega poročila o telovadni zbirki. Razne panoge lahke atletike in športnih iger sta gojila Sokol in FO, kakor navajajo njuni posebni poročili. Društva PR K, Skavt, PS, PAEK sama na področju telesne vzgoje neposredno niso delovala, ker «o se mnogi njih člani itak dobro udejstvovali v obeh omenjenih telovadnih društvih, kakor je razvidno iz njihovih poročil. a) Dijaki Sokoli Nadzornik: učit. tel. Žagar Otokar Tudi letos so se dijaki zgledno udeleževali sokolskega dela. Zavedajo se nalog sokolske Petrove petletke in jih vestno izvršujejo. Telovadili so pri sledečih edinicah sokolske župe Kranj: Bled, Blejska Dobrava, Jesenice, Koroška Bela, Kranj, Rateče, Stražišče, Škofja Loka, Tržič in Žirovnica-Breznica. Vpisanih je: 18 članov, 3 članice, 63 moškega in 54 ženskega naraščaja, 51 moške in 40 ženske dece; skupaj 229 članov. Nastopali so na društvenih, skupinskih in župnih nastopih, pri akademijah in tekmah. Prav lepe uspehe (do 10. mesta) in priznanje so dosegli: a) Orodne tekme sokolske župe Kranj: Člani, nižji oddelek: Dvoršak D juro 3. mesto. — Moški naraščaj, višji oddelek: Luin Slavko 1. m.. Rutar Miloš 2. m. — Moški naraščaj, nižji oddelek: Freigang Herbert 2. m., Segoliu Štefan 3. m., Rotar Milko 7. m., Marčan Tone 8. m. — Ženski naraščaj, nižji oddelek: Vrezec Nada 1. m., Skrt Lojzka 4. m., Sajovic Tanja 7. m. b) Župne smučarske tekme v Bohinju: Moški naraščaj, patrole s streljanjem: Kranj 4. m. (Luin. Rutar, Segolin). — bloški naraščaj, veleslalom: Rutar Miloš (>. m. c) Župne mladinske smučarske tekme v Stražišču in Kranju: Izmenski tek moškega naraščaja (33 km: Kranj II 10. m. (Ekar, Bulovec, Polak). — Zenski naraščaj — Liki, smuk, tek (600 m: Štovi,-ček Miluša 9. m. — Ženska deca — Smuk, tek, liki / 400 m: Luin Boža 3. m. d) Lahkoatletske tekme, ki so se vršile na dan „sokolske pripravljenosti“ 12. maja 1940: Najlepši uspehi so sledeči: Člani, nižji oddelek: Rutar Miloš 1. m., Nečemar Boris 2. m., Rotar Milko 4. m., Marčan Tone 8. m. — Moški naraščaj, višji oddelek: Polak Staš 2. m., Ekar Ciril 3. m, Segolin Štefun 5. m. — Moški naraščaj, nižji oddelek: Pleško Igor 1. m., Bulovec Anton 2. m., Sajovic Jan 3. m., Resman Slavko 6. m., Napokoj Bogdan 8. m., Kern Stane 10. m. — Zenski naraščaj, višji oddelek: Štoviček Miluša 4. m. Tekmovali so še: Člani, srednji oddelek v orodni telovadbi; člani v veleslalomu; moški naraščaj v likih 1000 ni in skokih; moška deca v likih in smuku. h) Di jaki FO Nadzornik: prof. Fortuna Mart n Včlanjenih je 149 dijakov. Telovadba se je vršila v ponedeljkih, sredah in petkih v telovadnici nove ljudske šole. Vaje je vodil g. učit. ris. Gorjup Tine, ki je polagal važnost zlasti na gimnastiko. Že v začetku so imeli dijaki dobre uspehe. I ako so se že na lanskem taboru Zveze fantovskih odsekov v Mariboru odlikovali v višjem oddelku, kjer je Gogala Miro dosegel 3. mesto, takoj za njim pa sta se uveljavila Ramovš Marijan in ( iglič llenrik; vrsta pa je dosegla v odbojki po ostrem boju 2. mesto. V odbojki so naši dijaki lansko poletje premagali vse mariborske in ljubljanske dijaške tekmovalne vrste. Z gimnastičnimi vajami je daleko presegel številne tekmovalce Grmek Franc in dobil zasluženo 1. mesto. — Preteklo zimo niso zanemarjali smučar-stva in se je s podporo kr. banske uprave o božiču udeležilo več članov celo posebnega tečaja na Črnem vrhu nad Jesenicami. Da bi pa mladi dijaški FO dobil primernih in potrebnih vaditeljev, so se nekateri prav tako o božiču udeležili posebnega tehničnega tečaja v Ljubljani, ki je bil prirejen le za dijake. Gojili so se tudi: teki, skoki, meti, odbojka. 10. Dijaška kuhinja Predsednik: dir. Korbar Franc; blagajnik: prof. Rupnik Boris Dijaška kuhinja je bila v začetku šol. leta 1939/40 v velikih gmotnih težavah, kajti izčrpani so bili vsi denarni prihranki, ki si jih je ta dobrodelna ustanova nabrala tekom let. To se je zgodilo zaradi izdatnega podpiranja učencev tule. tekstilne šole skozi več let, ne da bi se bili viri dohodkov zaradi tega zvišali. Primanjkljaj je narasel na okrog 20.000.— din. Novi odbor se je zavedal, da mora na vsak način ohraniti to staro ustanovo, ki je že od ustanovitve gimnazije neštetim dijakom, navezanim na to edino podporo, omogočila srednješolske študi je. Zato je zastavil vse sile, da jo reši propada. V začetku šol. leta se je v Dijaško kuhinjo prijavilo 22 dijakov gimnazije, 2 učenca meščanske šole in 33 učencev tekstilne šole. Dne 6. oktobra so vsi tekstilci izstopili. Dnevni stroški za vsakega podpiranca so znašali povprečno 7 din. Dijaki so plačevali mesečno od 50 do 150 din. Ker izda odbor Dijaške kuhinje vsako leto tiskano poročilo z obračunom, ki ga predloži občinskemu odboru v odobritev, navajamo tu le blagajniško stanje, kakor je bilo dne 15. junija t. 1. Do 15. junija je bilo 68.594.25 din dohodkov in 36.023.50 din stroškov; prebitek znaša torej 32.570.75 din. Število dijakov podpirancev ni bilo stalno, ampak se je tekom leta nekoliko menjavalo. Po izstopu učencev tekstilne šole iz Dijaške kuhinje so člani od bi rja začeli osebno zbirati pri meščanih v mestu prostovoljne prispevke. Meščanstvo samo kakor tudi industrija v Kranju sta se pri tem izkazala kot radodarna, izostali pa tudi niso taki dobrotniki, ki so na poslano jim prošnjo nakazali Dijaški kuhinji kar izdatno podporo. Vsem dobrotnikom se odbor Dijaške kuhinje za razumevanje in podporo katere koli vrste v imenu podpiranega dijaštva tudi na tem mestu najiskreneje zahvaljuje. VI Knjižnice in zbirke 1. Učiteljska knjižnica Stanje ob koncu šolskega leta 1938/39: 4561 zvezkov. Prirastek v šolskem letu 1939/40: Kronika slovenskih mest VI., Vil (št. 1). — Thephile Gautier, Histoire du romantisme. Jaques-Beni-gue Bossnet — Armand Gaste, Discours sur l’histoire universelle (2 izv.). *** Na bregovih Bistrice. Fr. Škerl,.Ljubljana v 1. desetletju ustavne dobe. Spominski zbornik Slovenije. Pedagogijski leksikon. M. Breyer, Franc Kurelac, hrvatski preporoditelj i književnik. Juri Japelj, Lysti inu Evangelia. Becker-Vonderlin, Geometrisches Zeichnen. R. Muther, Geschichte der Malerei 1—IV. Popotnik, letnik ’LX. St. 9—10: letnik LXI. št. 1—8. Čas, letnik XXXIII. št. 3—4, 8—10; letnik XXXIV. št. 1—7. Strassburger, Lehrbuch der Botanik, 20. Aufl. Slovenski jezik, letnik L,11. in III. (m. Va). Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, letnik XX. Spomenica realne gimnazije v Čačku (1837 -1937). Spomenica c stogodišnjici prve muške gimnazije u Beogradu (1839—1939). Proslava stogodišnjice prve muške gimnazije u Beogradu. Siojilkovič, O proizvodnji pamuka (2 izv.). Dom in svet, letnik 51. (št. 6—10) in letnik 52. (št. 1—4). jadranska straža, god. XVII. (7—12) in god. XVITI. (1—5). A. Sie, Slovenski narodni slog I. (2 izv.). A. Sovre, Stari Grki. A. Sie, Narodne vezenine na Kranjskem. A. Sič, Narodni okraski na pirhih in kožuhih. A. Sič, Narodni okraski na orodju in pohištvu L Kregar, Praktična perspektiva. Karlovšek, Slovenski domovi. Gospodarska struktura Slovenije. Muzički glasnik, god. X. (1—2). Ljubljanski Zvon. 1939 (zv. 5—12) in 1940 (zv. 1—4). Iv. Prijatelj-Ocvirk, Kulturna in politična zgodovina Slovencev, IV. Vrba, Prešerni, Prešeren, Ribičev dom. Pravilnik o zaštiti od vazduš-nih napada (II.—IV. deo). Darovali so: Ministrstvo prosvete (6 zv.), Kr. banska uprava dravske banovine (3 zv.), Francosko poslaništvo v Beogradu (3 zv.), I. moška gimnazija Beograd (2 zv.), J. Zabret, Britof (2 zv.), Zapuščina t prof. dr. VI. Herleta (naknadno 6 zv.), Društvo ŠiD (1 zv.), A. Prešern iz V.a (1 zv.). Stanje ob koncu šolskega leta 1939/40: 4608 zvezkov. Med šolskim letom se je izposodilo 159 zvezkov. Prof. M. Kmet, varuh. 2. Dijaška knjižnica Ob vpisu je 643 dijakov in dijakinj zavoda prispevalo za dijaško knjižnico skupno 6430 din. a) slovenska: Iz sklada dijaških prispevkov za dijaško knjižnico ob vpisu so bile kupljene sledeče knjige: Finžgar: Zbrani spisi I—IX (828.—) in Strici 2 izvoda (12.—), De-tela: Zbrani spisi I—II (141.—), Jaklič: Zadnja na grmadi (24.—), Jalen: Ovčar Marko 2 izv. (60.—), Jehart: Iz Kaire v Bagdad I—11(51.—j, Pregelj: Božji mejniki 3 izv. (45.—), P.P. Glavar 3 izv. (27.—) in Umreti nočejo (21.—), Bevk: Veliki Tomaž (33.—), Kelemina: Bajke in pripovedke (48.—), Vadnjal: Otoški postržek 3 izv. (34.—). Malešič: Kruh (30.—), Steska: Slovenska umetnost (33.—), Lagerlöf: Krhtusove legende (21.—), Bertel 1 i: Jurček Kozamurček (18.—), Pirjevec: Slovenski možje (59.—), Pregelj: Peter Markovič 3 izv. (84.—), fiilm: Palček (IS.—), Zupan: Kako Lenka Prešernova... (!8.—), Eastman: Ohijesa (30.—). Brinar: Kosmatin (24.—), Seljak: Kamnarjev Jurij, 2 izv. (66.—). Skolaster: V oblasti čarodejev (39.—), Jalen: Cvetkova Cilka (51.—), Sever: čevljarček Palček (48.—), Salten: Bambeh (30.—), Zorec: iz nižav in težav 3 izv. (99.—), Milčinski: Ptički Lrez gnezda (51.—), Magajna: Čudovita pravljica 3 izv. (54.—), Hey: Sto basni (27.—), Velikonja: Naš pes (27.—), Habberton: Helenina otroka (27.—), Hoffmannsthal: Slehernik (30.—), Lovrenčič: Pastir z belo ptico 2 izv. (42.—), Meško: Pasijon (18.—) in Henrik, gobavi vitez (21.—), Kocbek -šašelj: Slovenski pregovori (30.'—), Božencvet: Pravljice (21.—), Vodnik: Poljske novele (30.—), Potokar: Bolgarske novele (36.—), Škrabec: Jezikoslovni spisi l (10.—), Bevk: Izbrani spisi I—III (100.—), Pregelj: Izbrani spisi II—X (240.—), Jurčič: Spisi 1—X (120.—), Levstik: Zbrano delo III—VI (160.—), Lovrenčič: Tiho življenje (8.—), Hamsun: Otroci z Dolgega brega (40.—■), Weiser: Najmlajši poročevalec (40.—),Mukerdži: Mladost v džungli (25.—), Kipling: Zakaj zato (25. —), Puškin: Pravljica v carju Saltanu (38.—), Hauffove prav ljice I—II (80.—-), Svensson: Prigode malega Nonnija, Nonni in Mesto ob morju (69.—), Kiisiner: Emil in detektivi 2 izv. (50.—), Scott: M la trojka 2 izv. (50.—), Debeljak: Sonce in senca, Glaser: I“ 1 iv. nar. lirika, Boris Miran: Strunam slovo. Opeka: Rimski verzi. Bes: Božice sv. Frančiška. Vodnik: Pesmi, (15.—), Bevk: Pesmi. Vodnik: Slov. religiozna lirika, Lovrenčič: Gorske pravljice, Petruška: Po cesti in stepi. Vodnik: Vigilije, Vodnik: Pesmi (15.—), Bevk: Pesmi, Gregorčič: Poezije I in Job, Levstik: Poezije I—III (20.—), Slowacki: Oče okuženih (24.—), Knjige Družbe sv. Mohorja za 1. 1940 (22.—), Knjige Vodnikove družbe za I. 1940 (22.—), Bes: Dante (50.—), Vašleiov.i: Umirajoče duše (62.—), in Boman o Prešernu (100.—), Gradnik: Svetle samote (60.—) in Večni studenci (60.—), Aškerc: Izbrane pesmi (20.—), Stare žalostne (20.—), Sušnik: Pregled svetovne literature (68.50), Lah: Češka antologija (6.—), Tolstoj: Vojna in mir T—lil (165.—), Mencinger: Izbrani spisi III 2 izv. in IV 2 izv. (73.—). Za vezavo revij je bilo izdanih 256 din, za 2 zaboja 20 din. Knjižnica je štela lani 3339 zvezkov. Letos se je pomnožila za 135 knjig v 179 zvezkih in za 15 darovanih knjig. Sedaj ima knjižnica 3533 knjig. Prof. V. Novak, varuh. b) srbskohrvatsk a : \ knjižnici je 671 zvezkov. Nakupa med letom ni bila. Prof. V. Nova k, varuli. c) nemška : Lansko leto je knjižnica štela 1370 knjig. Letos je pridobila 43 knjig, tako da ima skupno 1613 knjig. H prispevki za dijaško knjižnico smo kupili naslednje knjige: Gustav Falke: Drei gute Kameraden (15.—), M. Müller-Wunderlich: Was Mütterchen erzählt (20.—), Sophie Reinheimer: Der Frühling und der Nikolaus (18.—). Albrecht J anssen: Andersens Märchen (20.—), Ludwig l ieck: Kinder in Wunderreich (8.—), A. K. Nielsen: Durch die Tropen zum Siidpolarmeer (28.—), Arno Marx: Seltsame Käuze (10.—), Jules Verne: Die Reise um die Erde in SO Tagen (12.— J. Verne: Die Schule des Robinsons (12.—), J. Verne: Von der Erde zum Mond (12.—), Marie Hamsun: Die Langerudkinder (43.25), M. Hamsum: O. Langerud in der Stadt (45.25), M. Hamsun: Di 3 Langerud-kinder im Wint er (43.25), M. Hamsun: Die Langerudkinder wachsen heran (43.25). Fritz Nothardt: Till Fulenspiegels lustige Schelmenstr ?i-che (22.—), F. Nothardt: Münchhausen (23.—), Lewis Caroll: Alice im Spiegelland (26.—), Burnet-Rechhart: Der kleine Lord 52.—), Chr. v. Grimmelshausen: Der abenteuerliche Simplicissimus (22.25), Erich Kästner: Emil und die Detektive (54.—), Albrecht von Ihering: Das Kleeblatt von Sankt Florian (36.—), Waldemar Bonseis: Die Biene Maja und ihre Abenteuer (42.—), Chr. v. Schmidt: Genoveva (16.50), Karl May: Durch die Wüste (43.25), Karl May: Durchs wilde Kurdistan (43.25), Karl May: Von Bagdad nach Stambul (43.25), G. A. Bürger: Wunderbare Reisen des Freiherrn von Münchhausen (9.—). Till Eulenspiegel (9.—), R. Binding: Die schönste Legenden des hl. Franziskus (9.—), J. P. Hebel: Schatzkästlein des rheinischen Hausfreundes (9.—), Das Nibelungenlied (9.—), Ruht Schaumann: Der Petersiliengarten (9.—), Theodor Storm: Immensee (9.—). Iz zapuščine pok. Franje in Katinke Jugovič smo dobili: J. II. Voos: Luise, Zur guten Stunde (1896), Nikolaus Lenau: Sämtliche Werke, Knigge: Umgang mit Menschen, H. v. Schullern: Berggenossen. Otto Rupius: Das Vermächtnis des Pedlars, Rudolf Herzog: Komödien des Lebens, E. v. Adlersfeld-Ballestrem: 'I iere und Menschen, Ludwig Ganghofer: Gewitter im Mai. Florijančič Marijan iz Ill.a r. je daroval knjigo: Fr. Hoffmanu: Ilundertundfiinfzig Erzählungen für die Jugend. Prof. Sterle Sonja,varuhinja. č) francoska: Francoski oddelek dijaške knjižnice je imel lansko leto 157 knjig v 199 izvodih. Letos ima 189 knjig v 247 izvodih. Kn jižnica se je od lanskega stanja pomnožila za 32 knjig z 48 izvodi. Francosko zunanje ministrstvo je poklonilo 3, kr. banska uprava drav. ban. pa 2 izvoda Kotnikovih „100 proverbes francais“. Iz zapuščine pok. Ka- tinke Jugovič, znane ljubiteljice in pospeševateljice francoskega jezika in kulture v Kranju, so šle v dijaško knjižnico 4 knjige v 6 izvodih. Največji prirastek pa gre na račun obveznega prispevka zn dijaško knjižnico ob vpisu; tako smo jo izpopolnili s 24 deli v 48 sledečih izvodih: Larousse: Chefs d’oeuvre v 3 izv. (72.—), Bremond: Mannel de la litierature francaise catholique (50.—), Thibaudet: Reflexions (48.—), Pellissier: Mouvement litteraire (36.—), Greard: Vzgoja (40.—), Wi 1-bois: Vzgoja (24.—), Pellissier: Anthologie du Theätre francais (45.—), Encyclopedie par I’ Tmage 5 zv. (po 15.—) in sicer Franc, geografija. Ažurna obala, Gledališke, Narodna noša in Slogi, Courthion: Delacroix (27.—), Drouin: Pasteur (30.—), miniaturna de Noailles (7.—). B. de St. Pierre: Paul et Virginie 6 izv. (po 5.—), Racine: Britannicus 6 izv. (po 5.—), Moliere: Le Bourgeois gentilliomine 6 izv. (po 5.—); za nižješolce pa Nodierov Tresor des feves (18.—,) Lenotre: Nicole (18.—), de Segur: Les bons efants in Contes de Fees (17.—), Genestoux: Toutou (36.—), de Segur: Malheurs de Sophie (36.—). S 5 knjigami iz zapuščine pok. Katinke Jugovič se je vključil tej knjižnici italijanski oddelek, ki je še od društva ŠiD dobil 3 Sau-erjeve učbenike. Najpridnejši višješolci so si tudi izposojali leposlovna dela iz knjižnice mestnega Francoskega krožka. Prof. Fortuna Martin, varuh. :• Oba sklada sta bila ustanovljena v dobrodelne namene; prvi v podpiranje revnih ter marljivih dijakov, drugi pa v podpiranje revnih ter književno nadarjenih dijakov. Zato se zavod obrača do vseh. ki so jim pri srcu plemeniti nameni teh dveh ustanov, da ju po svojih močeh podpro. VIII Delovanje državne šolske poliklinike v Kranju na državni realni gimnaziji kralja Aleksandra I. Zediniielja v Kranju v šolskem letu 1939/1940 0 upaj a CNsrtOOOtOT-tO^sTCS >T-CNt-it-«CNCN 0 N SdlJBO -tOC^T-OM^ CM CN tO tO CS ■— CN CN CN (N CS r- T-> cs rn IJSOUJlAlUd -ou ‘eSnjp CN tO O tO CN tOtOiOCNCNCNtOtOCNr- tuzajoq ou^aj; 1 1 ~(N~ 1 ! ri —1 B?ip uqeis CN tO VO tO VOlOOMOCStOsTCStOCN nfjso^o BU •[{ABJdOU T- r-i CN CN CN t-< •^•CNcrtOCNtO^CNT-iT- b§jo8 IO VO CN O cf VOsfsrc^arC^VOsTlOtO tH OlUqOU ui oiuiaa; OfUBv>OAOd 0 to ^ VO r^vo^oM^iosrvotosT u3ou 10; Bqil[8 sr 10 00 \o cn tor^io^csvotoiotosf luzoioq ou-^n lOvT^m^to tOlOK) 110.18 BU 03tBdBU T“1 ^ CN to CS r- CNtOsfT-^CNC^T^^CN—< b(uo|ooo BU511 fjd | CN cf T-H | T-iCNtOCNia\ooi^-tovooo C, ® jaqop "O JE D) 00 m a> 1 1 1 ~ 1 1 1 1 1 1 Razred in število pregledanih c >u 0 E I. a: 34 dijakov 1. b: 33 dijakov 1. c: 51 dijakinj IV. a: 55 dijakov IV. b: 50 dijakinj Vlil. 34 dij. (-inj) a. 'c 0 »- c O II. a: 33 dijakov U. b: 36 dijakov II. c: 49 dijakinj III. a: 41 dijakov III. b: 36 dijakov III. c: 40 dijakinj V. a: 36 dijakov V. b: 25 dij. (-inj) VI. : 44 dij. (-inj) VII. : 39 dij. (-inj) O C >33 ^ cd . ■M PQ co w CA ^ .-d G S C3 > C OJ > CO CG ► Cfl O O rt a» -*-* CG > rt (H na N CG b£ Ch O cd A ^ 3 ä rt o Ä 'S 5 c > cd «. a D d) O > rt g Ä c 3 .8 » 3 J o > S £ -*-» S-i >co bß OJ •r—» >« «D > > 0 S 'S ’S iS I« o a •o •r—» O rt 3 ed Ph rt G O a CN tO IO CN CN t- CN —■ tO -r-H CS u a "D j) O) (1) c OJ a ow gx> c «00 o tj ■§.■35 U G O X3>ü - *5*53 £ g S 3 « ^ tl O) Ö «E >o .5^0 ^ g s •s ® ° 0 JS ^ fcc o o l£5 '3-2,3 +->(/) o O O N XI o "3 X) S rt O G CU S m IX Seznam učencev po stanju ob koncu šolskega leia 1. Razdelitev dijakov po učnih uspehih Imena odličnjakov so tiskana s krepkimi črkami, imena učencev s prav dobrim uspehom pa so tiskana z razprtimi črkami. Bester Janez Grilc Peter Hvala V 1 a d i m i r Kern Ljubomir Lechner Henrik Likar Ciril Mavr Peter I. a razred Razrednik: prof. Kocijan Andrej Izdelali so: Prevc Janez Ramoveš Frančišek Rant Peter Rebolj Stanko Resman Roman Sadar Lado Slavec Aleksander Sleme Franc Svoljs'nk Matija Štrukelj Milan Udir Zoran Vehovec Jakob V r a b e c Mili v o j Žvab Davorin Burger Vincenc iz slov. in franc jez Cvikl Jožef iz mat. Gogala Marijan iz mat. Gruden Valentin iz franc, jez Henigman Franc iz franc, jez Popravni izpit imajo: Ješe Pavel iz mat. Kožman Viktor iz mat. Slabe Gabrijel iz slav. jez. in mat. Sodja Suša iz iz mat. Šapek Ivan iz mat. Tavčar Slavko iz franc. jez. mat Hafner Zdravko Niso izdelali Jugovič Marjan Kalan Vinko I.h razred Razrednica: supl. Udovič Grozdana Basler Anton Černe Zvonimir Dolinar Štefan Gruden Marko Habjan Anton Izdelali so: Horvat D u š a n Kapus Alojzij Kenda Marjan K u s Miloš Likozar Jožef Pregelj Marijan Skumavc Bruno Stopar I v a n Vižintin M > 1' a >i Ažman Marijan iz franc, jez, in mat. Baloh Mihael iz slov. jez. in mat. Čuda Anton iz slov. in franc. jez. Dolžan Martin iz franc. jez. Dornig Franc iz franc. jez. in mat. Frece Božidar iz franc. jez. in mat. Frece Stanislav iz franc jez. in mat. Gradišn k Friderik iz franc. jez. Grilc Jožef iz slov. jez. Gluhar Peter iz franc. jez. Kocijančič Rudolf iz franc. jez. Kosirnik Ivan iz mat. Malec Boris iz franc. jez. in mat. Pogačnik Jožef iz mat. Praprotnik Mari jan iz franc. jez. in mat. Stritih Anton iz franc. jez. in mat. Niso izdelali: Ov jač Janez Verovšek Anton Zejn Leon Izffu bi pravico do rednega šolanja: Klemenčič Mihael. I. c razred Razrednica: supl. Marija Kmnp Bajželj Albina Bohinc Julijana Ceglar Zorica C s i p ö Antonija Guckler Ingeborg Götz Radislava Hribar Lilija i> a Hribovšek Pavla Jakofčič Božislava Jezeršek Marija Kalan Andreja Kalinšek Ivana Izdelale so: Koki Aleksandra Korbar M a r i' j a Korbar Staša Križnar Ivana Lotrič Danijeli Mahle Jožica M i k ti š Milena Ovsenik Majda Papier Jožefa Pelko Marija Pogačnik Helena Radanovič Andreja Rajgelj Marija Rotar M a g d a 1 e n a Sire Ivanka Stepančič Magdalena Štempihar A n tt š a Tavčar Marija Vehovec Rozalija Vidic Zlata Vilfan Irena Z a.j e c F e d o r a Zorman Frančiška Zupan Mariju Zebre Gabrijela Popravni Bahun Neža z slov. in franc. jez. Bertoncelj Murija iz franc. jez. Čudež Marija iz franc. jez. Gruden Danijela iz franc. jez. Kern Marija iz franc. jez. Leben Frančiška iz franc. jez. izpit imajo: Plešnar Veronika iz franc. jez. iu mat. Pogačar Mihaela iz franc. jez. Rot Ana iz franc. jez. Stritih Milena iz slov. in franc. jez. S mene Marija i/ slov. in franc, jez, Vidmar Miroslava iz franc. jez. Zagrajšek Silveriju iz franc. jez. Nista izdelali: Golmajer Viktorija Kaštrun Cilka Dolinar Vinko Grašič Janez Gruden Josip Hribar Martin Istenič Stanislav Jan Bcrivoj Izdelali so Jerman Marijan K o s, m a! č A 11, t 'o 11 Krek Franc Kremsar Anton Lombar Miroslav Malovrh Alojzi) Mertelj Drago Napokoj Miran Pelicon Marijan Svoljšak Marijam Terčon Jo ž a Popravni izpit imajo: Bekšič Jožef iz mat. Frantar Franc iz franc. jez. in zgod. Grašič Pavel iz franc. jez. in mat. Grilc Stanislav iz franc. jez. in z,god. Kranjc Emil iz franc. jez. in zgod. Kranjc Vinko iz franc. jez. in mat. Lampe Ciril iz franc. jez. in mat. Lovšin Leopold iz franc. jez. in mat, Novak Vili iz franc. jez. Pajek Ivan iz franc. jez. in mat. Perne Antotn iz franc, jez in zgod. Plahuta Bojan iz franc. jez. Puhar Franc iz mat. Tomazin Janez iz franc. jez. in zg:xL Zupanec Vinko iz franc. jez. in mat. Žbogar Janez iz franc jez. Nista izdelala: Janša Franc Rudež Drago Feldin Dušan Hoče\ar Valentin Kor dež Franc Križnar Ivan: Krystufek Pavel Lauch Viktor Mencinger Janez II. b razred Razrednica: prof. Stwn Ana Izdelali so: Oblak Stanislav Pintar Anton Pogačar Jožef Razingar Aleksander Resman V a I e n t j n Snedi'C F rane S t r n m b 1' Zdravko Sušnik Ivan S111 š n i k Stanislav Tepina Jožef Vidic Jožef Zavrl Alojzij Žagar Jelko Popravni izpit imajo: Brodar Milan iz mat. Kmet Franc iz franc. jez. in zem. Bulovec Flbrijan iz zgod. in zem Kralj Dušan iz mat. Hafner Alojzij I. jz mat. Sveti'na Anton iz zem. Hafner Alojzij II. iz zgod. Tonejc Milan iz zgod. n zem. Japelj Janko iz zgO'd. Dolžan Franc Keldin Boris Niso izdelali Kovačič Marijan Pi'So\ec Jožef štular Miloš Ažman Neda A ž m n n1 T o r e z S j a B i d o v c Marija Brešar Matilda Čamernik Ladislava Fajfar Frančiška Golinajer Ivana Gore jev Jožefa Grebenšek Karla Hafner Frančiška Hafner Marija 11 1 e h š S' o n j a Jereb Ana Izdelale so: Kmetič Ana Kakalj Marija Kokal j Vekoslava K o š in e 1 j Vida Križnar Stanislava Lavrin Zdenka Miklavčič Vida Naglič Frančiška Ostanek Zofija Peternelj Ljudmila Peternel Marijana Poklukar Alojzija Pollak Ada Rant Vlasta Sekne Ana Sleinc Ljudmila Smole Brigita Strupi Iv a n a Vidic Marija Zabret Marija Zabret Terezija Zagrajšek Marta Žebre Marija Naerlovič Natalija Popravni izpit imajo: Bidovc Valentina i/. franc, jez in mat. Mehle Jošefa iz mat. Česen Justina iz mat. Potočnik Terezija iz mat. Krt Stanislava iz franc, jez Škrinjar Andreja iz mat. Kurent Zofija iz franc. jez. Udir Darinka 'vi zgod. Zdešar Ferdinanda iz slov. jez. Niso izdelale: Dolžan Majda Jarc Ljubica Marčelja Elvira Izgubi pravico do rednega šolanja: Götz Ana III. a razred Razrednik: prof. Šarc Andrej Bajt Marij Bode n k Saša Bešter Janko Beznik Slavko Č e r n o Mihael Čop Stanislav Čuk Cvetko Golc Ignacij Juretič Janez Izdelali so Kaštrun Anton Kenda Vladimir Kerstein Jože Kokalj Valentin Kozina Jože Krajnik Peter Križaj Alojzij Markič Milan Ovsenik Janez Pance Pavel Perčič Jožef Pleško Marko Potočnik Janez Praček M) a r i) j' a n Sajovic Jan Škerget Bogomir Šumi J a n k d Vrečer Bojan Vršnak Milan Bitenc Janez iz fiz. Mikula Mihael iz neni. jez. in mat. Florijančič Marijan iz mat. Napokoj Bogdan iz fiz. in mat. Jocif Ferdinand iz mat. Pesjak Stanislav iz franc. jez. in mat. Kern Stanislav iz franc. jez. in mat. Segolin Janez iz franc. jez. Krmelj Vinko iz nem. jez. in mat. Tavčar Marijan iz nem. jez. in mat. Tavčar Pavel iz nem. jez. in mat. i Ni izdelal: Dvoiršak Josip Balantič Dušan Bele Božidar Bizjak F r a n c Dolenc Janez Jekovec Jožef J er a 1 a Franc Kapus Janko Knafelj Alojzij III. b razred Razrednik: supl. Šiplc Franc Izdelali so: Kos Anton Košir Franc Kryštufek Boris Lotrič Janez Lotrič Vinko Murovec Marijan Oblak Ludovik Pregelj Dušan Popravni izpit imajo: Prestol- Dušan Rape Z i vk o Snoj Ivan Š.ška Alojzij Špendov Anton Urbas Franc Wahl Ludovik Zor m a 11 S t a n i s L'.i Bajželj Albin iz fiz. in mat. Gatej Ladislav iz nem. jez. in mat. L;kozar Ivan iz nem. jez Oprešnik Stojan i/. nem. jez. in mat. Pahor Miloš iz mat. Zontar Stanislav iz nem. jez. Poironta Anton iz franc in nem. jez. Šifrer Anton iz franc. jez. 'n fiz. Štalekar Ivan iz franc, in nem. jez Triller Vilibald iz zem. in mat. Vid?c Marijan iz franc. jez. in mat. Nista izdelala: Oblak Bor!« Vidic Janez Belliar Marija Bertoncelj Matilda Bidovec Milena Čamernik Angela Dörfer Hermina III, c razred Razred niča: prof. Sonja Sterle Izdelale so: Horvat Mi 1 o š u Jocif Nežka Kenda Vera Kruh Milena Mali M a r i j a M a y r M arij a M e n c i n g e r M i 1 j a n a Opresnik Božena Pokorn Ivanka P o 1 a k M arij a Ru.pret Breda S k ii in a v c Albina Svetlič Jelena S p e n k o M «rij a šumi Ivana V r e č a r B r e d a Vidic Ida Race Marija Popravni Božič Anica i/. franc. jez. Burgar Julijana iz franc jez. Eržen Franc ška iz franc. jez. '11 f z. Faletič Valentinu iz mat. Gostinčar V. k tor ja iz franc, jez in zern. Ješe Alojzija iz franc. jez. Lenard:č Emilija iz mat. izpit imajo: Luin Božidara .'z franc. jez. Osterman Marija iz mat. Pečnik Melan ja iz mat. Serajnik Franja iz slov. jez. Strniša Magda iz franc. jez. Vrečko Vera iz franc jez. Zupan Jožica iz franc. jez. Bizjak Pavla Žagar Nada z mat. N i vs o izdelale: Kajina Darinka Wudler Trena Žagar Danica m ma' Ahačič Franc T-Berčič Rudolf Bertoncelj Josip B r e n Ciril Cegnar Franc C n 11 j a Pavel Erjavec Vlr.dim’r Erznožnik Janez Eržen Pavel Fux Zdenko Gantar P a v o 1 Grilc Franc IV. a razred Razrednik: prof. Opeka Anton Izdelali so: Grmek Franc Hajnrihar Zdravko Heller Dorian Kemperle Jožef Krajec Viljem Kurat Miroslav Lefeer Albin Mali Anton Marinšek Jožef P e r k o G a b r i j e 1 Pogačnik Mirko Poljšak Bojan Prešern Ludvik Remic Franc Rode Franc Sajevic M'hael Sajovic Janez Schilling Marijan Šivic Ciril Šlibar Franc Šni tek Ludvik Vrezec Milan Zevnik Mihael Zima Anton Žakelj Anton Po popravnem izpitu Ahačič F’ranc IT iz mat. Ažman J:>žef iz mat. Brence Davorin iz franc. jez. Fabjan Jakob :z franc. jez. Mal ec Stanko iz mat v juniju so izdelali: Meglič Ljubo i'z mat. Rump Aleksander iz zgod. Krasna Filip iz zgod. Ravnik Vladimir iz mat. Smerdel Franc iz franc, jez Vršniik Franc iz zgod Bernik Stanislav Novak Emil Novak Pavel Niso izdelali: Prevc Robert Rot Srečko Vreček Janez Zaplotnik Rudolf Buh TIrvoje Babič Terezija Bajželj Ana Boltar Y da Č r n k o Z<1 e n k a E m m e r Anda Fajdiga Nailja F e r j a ne« Anic >» Frantar Pavla Gorjanc Mur ja Grašič Marta 11 1 e h š Aleksandra Izdelale so: Hribar Marija J n r et i č Mara Kern Katar na Kranjc Danica Krč Marija Kr'i'zna r • I v a n a Korbar Milena M a r ti n j a k Val eri ja Om e r s a An a P 1 a n t a n Alojzija Rant S.Mija Smole Tatjana Sušnik Jožefa Škrinjar Majda Š p e n ko M. e 1 a n i j n Štoviček Milosilava S v e g e 1 j Marija Tomažič Frančiška Torkar Ivana V a f a c h a M I I a d a Vrezec Nada Zdešar MarOja Ž e 1) r e Frančiška Po popravnem oh Marija iz mat. B a Dejak Angela iz mat. Ferjančič Marija iz mat Gostinčar Nada iz Marn Elizabeta iz mat. izpitu v juniju so izdelale Mesec Albert'na iz mat. Pretnar Gabrijela iz mat Roblek Slavica iz mat. Skrt A'ojzija iz mat. Starman Alojzija iz inat. Sumi Al b i n n iz mat. mat. Niso izdelale: Kos Majda Lebar Ato j zija Lampreht Silva Šinkovec Vida V. a razred Razrednik: Novak Viljem Eržen Ivan Goličič Franc Grimšičar Anton Grmek Ivan Izdelali so Gruden Julijan Kump Pavle P r cš e r o n A n t o n Resman Slavko S a b o t h y Boris Sitar Peter T i š1 e r Janko Žagar Iztok Bele Zoran z zgod. Bulovec Anton iz zgod. Fon Stanislav 'z zgod. Kobentar Milenko >/ lat. jez Popravni izpit imajo: Korenčan Valentin i/ nar. jez. Mohor Bogdan iz nem. jez. Murovec Janez iz nar. jez RabJč Marijan 'z lat. jez. Tičar Anton iz mat. Niso izdelali: Berce Boris Bradaška Matija Cunja Sergej Izgubi pravico do rednega šolanja: Štravs Franc Dvoržak Georgij Prinčič Valentin Gartner Ferdinand Slan d vic Branko Pečnik Miroslav Sušnik Vladimir Pogačar Vinko Ahačič Jožef Bertoncelj Jožef Buh II e r t a Cof Ivica Eržen Frančiška V.b razred Razrednik: prof. Fortuna Martin Izdelali so: Gašperlin Janez Golob Terezija 11 o r v a t Žarko Kališnik Cecilija Lesjak Jožef Podržaj Antonija Primožič Ana Razpotnik Anton Rozman Alfonz šašelj Marinka Šifrer Jcžef Popravni izpit imaj o: Dejak Jožef iz mat. Ham Majda iz lat. jez. Jamnikar Ljubomir iz franc, jez Jerman Danica iz lat. jez. Krajnik Pavel .'z fran. jez Šinkovec Stanko iz mat. Šiška Alfonz iz lat. jez. Škofič Ignacij iz mat. Ni izdelala: Škof Marija VI. razred Razrednik: prof. Rupnik Boris Bandek Jurija Cvetko Jožef Dyml MiluSa Ekar Ciril Fatur Vekoslav Figar Marija Fux Gustav Gorjup Franc Klinar Mihael Izdelali so: Kočevar M a r i j k K u s t e r Vladimir Leber Dimitrij M kuluš Jožef Pavčjč Franc Pleško Igo P O c h y 1 a Marijan Pollak Staš Ravn k Danilo Zebre Ivan Ra tar Bogomil Skočir Gabrijela Šegula Pavel štefe Živko Šumi Ignacij U d i r Marija V i t r i h F rane Vršna k Stanislava Zor m a n Iva n Arnež Franc iz mat Bajželj Janez iz mat. Istenič Anton iz mat. Matjašič Milena iz mat. Mulej Janez iz zgod. Primožič Josip iz mat. Sajovic Tatjana iz zgod. Segolin Štefan iz mat. Suchy Jelka iz mat. Firm Vladimir iz mat. Freigang Herbert Niso izdelali: Ravnik Ludvik Zakrajašek Milan Zmrzlikar Franc Izgubi pravico do rednega šolanja: Verbovšek Leopold VII. razred Razredu k: prof. dr. Josip Zontar Ambrož Ivka Ažman Ana Bertoncelj Marija Češenj Jožef Dolenc Anton Erzar Franc Golc Ivan Golorej Ivan Humar Aldo Izdelali so: Jankoviš Štefanija Kavalar Stanko Kern Jožef Košir Vinko Krmelj Matevž L e 1» e r Ivica Lotrič Bronislavn iVr a r č an A ni t o 11 M a z i Alojzij Nachtigal Jožef Novak Zoirislav Riunovš Marjan R a 11 t M a r i ni k a Špenko Irena T o p o r i š Ivan Zima Ladislav Zupančič Franc Žagar Stanislav Popravni izpit imajo: Andrejašič Stanko iz mat. Luin Alojzij iz mat. Fischer Ljudmila iz mat. Marinšek Janez iz mat. Florijančič Ivan iz slov. jez. Pečn k Božidar iz m,ni Gogala Miroslav iz mat. Rutar Miloš iz mat. Žagar Savica iz mat. Nista izdelala: Kavalar Vinko Zemlja Valentin Izgubi pravico do rednega šolanja Jamnik Janez Čeplak Franc C e s e 11 A n d r e j f op Leopold Debe\ec M hael Ferčej Jera Frass Marijan Grašič A n a Grilc Anton Grošelj Anton Izdelali so: Morwitz Uza Jenko’e Rozalija J e š e Marija Klein Bruno Kristan Janez Lakota Gabrijela O p r e š 11 i k M i i1 o š Pernuš Marija P 1 e š k o Tatjana P o c h y1 a Bojan Poljanšek Stanislav P^žun Marijan Schiffrer Marijan Šifrer Martina Šumi Franc Varacha Branko Vidic Franc Vrtovec Bojan Zupan Pavla Po popravnem izpitu v juniju so izdelali Ciglič Henrik iz mat. Nečemar Boris iz mat. Ješe Jožef iz zgod. Semen Jožica i'z mat. Tavčar Janez iz mat. 2. Nižji tečajni izpit Nižji tečajni izpit se je vršil 10. junija pismeno v dveh skupinah („Lepo je biti dijak“), od (2. do 15. junija pa ustno pred dvema izpitnima odbora in pod nadzorstvom direktorja. Izpitni odbor za I V. a oddelek: prof Opeka Anton, predsednik in izpraševalec za zgodovino in zemljepis; prof. Štirn Ana, stalna članica pri izpitili iz slovenskega jezika, matematike, zgodovine in zemljepisa ter izpra^evalka za francoski jezik; prof. Novak Vilko, predsednik pri izpiin iz zgodovine in zemljepisa ter izpraševalec za slovenski jezik; prof. Radič Ante, stalni član pri izpitu iz francoskega jezika in izpraševalec za matematiko. Izpitni odbor za I V. b oddelek: prof. Kalan Andrej, predsednik; supl. Anžič Boža, izpraševalka za slovenski jezik; prof. Pirc Rosanda, stalna članica pri izpitu iz slovenskega jezika, matematike, zemljepisa in zgodovine ter izpraše-valka za francoski jezik; prof. Šarc Andrej, izpraševalec za zgodovino in zemljepis; prof. Kocijan Andrej, stalni član pri izpitu iz francoskega jezika in izpraševalec za matematiko. Izpita so bili oproščeni: (po čl. 57 zakona o srednjih šolali) iz I V. a oddelka: Bertoncelj Josip Hajnrihar Zdravko Prešern Ludvik Erznožnik Janez Heller Dorian Sajevec MihaOS Grilc Franc Mali Anton Šlibar Franc Perko Gabrijel E m m er A n d a Fajdiga Nadja Ferjane Anica iz I V. b oddelka: Frantar Pa Via H 1 e h š Marija Korbar Milena Krč Marij ji Martinjak Valerija Špenko Melanija Tomažič Frančiška U s p e li i izpita v I V. a oddelku Ahačič Franc T. Ahačič Franc fl. Ažman Jožef Berč č Rudolf brence Davorin Cegnar Franc Cunja Pavel Erjavec Vladimir Eržen Pavel Fabjan Jakob Fux Zdenko Gantar Pavel o) Izpit so napravi Grmek Franc Kemperle Jožef Krasna Filip Kump Aleksander Kurat Miroslav Leber Albin Marinšek Jožef Meglič Ljub» Poljšak Botjan Ravnik Vlad ini r Remic Franc Saj:;vie Janez i : Smerdel Franc Š i v i c Ciril Šmitek Ludvik Vrezec Milan Vršna k Franc Zevnik Mihael Zima Anton Žakelj Anton Vrezec Stanislav Grašič V. (priv) Hafnar Vinko (priv) Rupnik Jožef (priv) Krajec Viljem iz mat. Malec Stanislav iz mat Pogačnik Mirko iz mat. b) Popravni i z p i t i m a j o : Rode Franc iz mat. Schilling Marijan iz mat. Matevžič Radovan iz mat. izpita v I V. b oddelku Izpit so napravile: U s p e li i a) Babič Terezija Bajželj Ana Baloh Marija Boltar Vida Črnko Zdenka Ferjančič Marija Gorjane Marija Gostinčar Nada Grašič Marta Hribar Marija b) Dejak Angela iz mat. Juretič Mara iz mat. Kern Katarina iz mat. Rant Sonja iz mat. Kranjc Danica Križnar Ivana Mam Ei'izabe'a Mesec Albertina O m e r s a A n a Ostanek M a r t a Plantau Alojzija Pretnar Gabrijela Skrt Alojzija Smole Tatjana Starman Alojzja Sušnik Jožefa Škrinjar Majda Šumi Albina š v e g e 1 j Marija Torkar Ivan a V a r a c h a Mil a d a Zdešar Marija Meznarič Franc (priv.) Vi š nar Miro (priv.) Popravni izpit imajo: Roblek Slavica iz zgod. in zem. Ropret Olga iz mat. Štoviček Miloslava iz zgod iu Vrezec Nada Jz zgod. in zem. Zebre Frančiška iz zgod. in zem. \isji tečajni izpit je trajal od 13. do 21. junija, in sicer: pismeni izpiti so se vršili 13., 14. in 13. junija; ustni izpiti so se pa vršili 17., 18., 19., 20. in 21. junija. Izpitni odbor: Predsednik: Korbar Franc, gimnazijski ravnatelj. Podpredsednik: prof. Kmet Mirko, izpraševalec za nemški jezik, (dani: supl. Šipic 1’ranc za slovenski in srbskohrvatski jezik; prof. dr. Žontar Josip za narodno in občno zgodovi- no in zemljepis kraljevine Jugoslavije; prof. Fortuna Martin za francoski jezik. Zapisnikar: supl. Šipic Franc. Naloge: 1. Slovenski in srbskohrvatski jez k: Valentin Vodnik in njegova doba. 2. a) Nemški jezik: Stoli, Die Helden Roms: Ca j us Julius Cäsar (prevod v slovenščino). b) Francoski jezik: Jules Lemaitre, la Solidarite (prevo:l v slovenščino). 3. Matematika: a) Od 5 števil tvorijo prve 3 geometrično, zadnja 4 pa aritmetično zaporedje. Vsota zadnjih 4 števil je 20, produkt drugega in petega števila pa 16. Katera so ta števila? b) Pravilni tristranični prisekani piramidi z višino v — 6 cm in osnovnima robovoma a = 3 cm, a* = 3 cm je očrtan prisekan stožec. Koliki sta površini in prostornina prisekanega stožca in prisekane piramide? c) Dva v horizontalni ravnini ležeča kraja A in B se vidita z vrha 1800 visoke gore pod depresi jskima kotoma a = 36° 19' 42” in r = 28° 32' 18". Horizontalni projekciji zornih žarkov do obeli krajev oklepata kot £ = 6811 14" 39". Kolika je razdalja obeh krajev? Uspeh: a) Izpit so napravili: 1. Ciglič Henrik, sin branjevke Emilije iz Kranja, roj. 13. februarja 1919 v Trstu. 2. Čeplak Franc, sin zdraviliškega upravitelja Franca z Golnika, roj. Ib. decembra 1922 na Golniku. 3. Česen Andrej, .sin obč. sluge Stanislava iz Kranja, roj. 29. novembra 1921 v Stražišču. 4. Čop Leopold, sin strojnika Simona iz Žirovnice, roj. 14, novembra 1920 v Žirovnici. 3. Debevec Mihael, sin orožnika v p. Franca iz Kranja, roj. 23. januarja 1920 v Železnikih. 6. Ferčej Jera, hči t posestnika Jakoba z Blejske Dobrave, roj. 19. februarja 1920 na Blejski Dobravi. 7. Grašič Ana, hči čevljarskega mojstra Ignacija s Klanca, roj. 23. julija 1921 na Klancu pri Kranju. 8. Grošelj Anion, sin tov. vratarja Franca iz Kranja, roj. 10. junija 1921 v Ljubnem. 9. Jenkole Rozalija, liči opekarja Jožefa iz Hraš, roj. 2. marca 1921 v Hrašah. 10. Ješe Marija, liči tesarskega mojstra Janeza s Sp. Dobrave, roj. 5. apr la 1921 na Sp. Dobravi. 11. Lakota Gabrijela, liči f gozdarja Tomaža iz Stražišča, roj. 6. marca 1921 v Mojstrani. 12. Nečemar Boris, sin sodnika Ferdinanda iz Kranja, roj. II. julija 1922 na Glincali pri Ljubljani. 13. Op rešili k Miloš, sin orožnika v p. Zdravka iz Kranja, roj. 22. marca 1291 v Šmihelu pri Novem mestu. 14. Pleško Tatjana, hči gozdarskega uradnika Franca iz Kranja, roj. II. junija 1921 v Kranju. 15. Pochyla Bojan, sin obratovodje Viktorja z Jesenic, roj. 5. oktobra 1921 v Ljubljani. 16. Poljanšek Stanislav, sin zas. uradnika Leopolda iz Ribnice, roj. 26. decembra 1921 v Ribnici. 17. Požun Marijan, sin sodnega sluge Karla iz Kočevja, rojen 24. novembra 1921 v Toplicah pri Novem mestu. 18. Schiffrer Marijan, sin katastrskega inšpektorja Franca iz Kočevja, roj. 4. junija 1922 v Zabnici. (Oproščen ustnega izpita.) 19. Semen Jožica, hči šol. sluge Jožefa iz Kranja, roj. 26. marca 1921 v Kranju. 20. Šifrer Martina, hči f mlinarja Janeza s Suhe, roj. 10. nov. 1919 na Suhi. 21. Šumi Franc, sin trgovca Franca iz Kranja, roj. 11. maja 1922 v Kranju. (Oproščen ustnega izp ta.) 22. Vara c h a Branko, sin za«, uradnika Josipa iz Kranja, roj. 28. aprila 1921 v Kranju. 23. Vidic Franc, sin kočarja Franca iz Šenčurja, roj. 16. sept. 1920 v Šenčurju. 24. Vrtovec Bojan, sin preglednika fin. kontr. iz Kranja, roj. 26. julija v Zireli. (Oproščen ustnega izpila.) 25. Zupan Pavla, hči t žel. uradnika Andreja iz Kranja, roj. 24. junija 1919 v Predtrgu. 26. Skrt Anton, sin železničarja Antona iz Radovljice, roj. 27. avgusta 1919 v Radovljici. 27. Maučič Vladislava, hči f žel. uradnika Filipa, roj. 24. maja 1917 v Boh. Beli (priv.). b) Popravni izpit v avgustu imajo: 1. Frass Marijan, sin skladiščnika Konrada iz Kranja, roj. 21. novembra 1919 v Gorenji vasi, popr. izpit iz narodne zgodovine. 2. Grilc Anton, sin čevljarja Antona iz Radovljice, roj. 22. decembra 1921 v Ljubljani, popr. izpit iz narodne zgodovine. 3. Horwitz Ilza, liči tovarniškega ravnatelja Maksima iz Kranja, rojena 26. junija 1922 v Sarajevu, popr. izpit iz narodne zgodovine. 4. ješe Jože. sin f mesarja Jožefa iz Radovljice, roj. 31. oktobra 1910 v Radovljici, popr. izpit iz obče zgodovine z zemljepisom Jugo-slavi je. 5. Klein E runo, sin zasebnega uradnika Emila z Jesenic, roj. 4. marca 1920 na Jesenicah, popr. izpit iz matematike. 6. Kristan Janez, sin tovarnarja Alojzija iz Zapuž, roj. 24. januarja 1921 v Zapužah, popr. izpit iz narodnega jezika. 7. Pernuš Marija, liči trgovca Ivana iz Kranja, roj. 13. novembra 1921 v Kranju, popr. izpit iz matematike. 8. Tavčar Ivan, sin klobučarja Jerneja iz Škofje Loke. roj. 26. decembra 1920 v Škofji Loki, popr. izpit iz matematike. 4. Sprejemni izpit Sprejemni izpili so se vršili °A. junija pred sedmimi izpitnimi odbori. Prijavilo seje 94 učencev in 53 učenk, skupno 147. Izpit je napravilo 86 učencev in 49 učenk, skupno 135. Zavrnjenih je bilo 8 učencev in 4 učenke, skupno 12. Vsi pri javljenci so prišli k izpitu. a) Izpit so napravili: I. skupina: Ahačič Janez, (Kranj), Beguš Franc (Kranj), Bezič Jerko (Kranj), Černe f ranc (Kranj), Eržen Vinko (Kranj), Gantar Engelbert (Kranj), Herlec Franc (Kranj), Hribar Jožef (Kranj), Ka-siel c Leon (Kranj), Konc Stanislav (Kranj), Košir Alojzij (Kranj), Markeš Franc (Jesenice), Markun Anton (Kranj), Pečenko Ivan (Kranj), Savnik Davorin (Kranj), Smole Franc (Kranj), Škrinjar Marko (Kranj)’, Štempihar Vid (Kranj), Varl Jožef (Kranj). II. skupina: Bohinc Metod (Trata), Cegnar Peter (Mavčiče), Hajn-rihar Alojzij (Bled), Kumer Jurij (Šk. Loka), Kirin Zdenko (Lesce). Koder Franc (Križe), Oblak Franc (Šk. Loka), Oblak Janez (?.iri), Omersa Herman (Duplje), Pavletič Peter (Bled). Pezdirnik Alojzij (Dovje), Rakovec Marijan (Ovsiše), Remic Stanislav (Šenčur), Rems Vitomir (Radovljica),, Založnik Alojzij (Kranj), Zirkelbach Marijan (Kranj), Zontar Jožef (Šk. Loka). III. skupina: Andres Jan (Kranj), Golmajer Severin (Radovljica), Gostinčar Oton (Jesenice), Hafner Franc (Kropa). Jelševar Pavel (Št. Ožbald), Jesenovec Nikolaj (Šk. Loka),; Jocif Bogdan (Preddvor), Koželj Vladimir (Preddvor), Lapanja Milan (Jesenice), Lavrič Ivan (Naklo), Liovič Bogomir (Boh. Bistrica), Markič Marijan (Križe). Markič Jožef (Jesenice), Ovsenik Vilko (Begunje), Pavlin Alojzij (Podbrezje), Pustavrli Maks (Trata), Ravnik Drago (Jesenice), Sekne Stane (Olševk), Valič Janez (Preddvor), Vehovec Srečko (Moravče). IV. skupina: Balantič Ivan (Duplje), Ceglar Janko (Jesenice), Csipö Ivan (Primskovo), Godnov Anton (Tržič), Jakomin Zdravko (T rata), Ješe Franc (Sp. Dobrava), Ješe Jane (Šk.Loka), Knific Pe- ler (Besnica), Krč Ivan (Primskovo), Križaj Franc (Naklo), Maček Franc (Poljane), Novak Franc (Naklo), Planinšek Rudolf (Kor. Bela), Prestor Vinko (Voklo), Rehberger Urban (Preddvor), Selcovanič Jože (Radovljica), Šifrer Franc (Žabnica), Šifrer Janez (Žabnica), Twrdy Božidar (Primskovo), Vidic Ivan (Žabnica). V. skupina: Ažman Lucija (Kropa), Draksler Darinka (Šmartno pri Kranju), Horvat Sonja (Radovljica), Horvat Vida (Radovljica), Hudovernik Ivana (Gorje), Hudovernik Marija (Gorje), Jenko Frančiška (Mavčiče), Kovač Elizabeta (Bled), Lavrinšek Romana (Leskovec pri Krškem), Marinšek Anica (Naklo), Mušič Jožefa (Primskovo), Plajbes Mihaela (Križe), Plantau Alojzija (Kranjska gora), Peternelj Cecilija (Trata), Potočnik Ivana (Bled), Stritih Marija (Tržič), Zelnik Ivanka (Predoslje), Zevnik Marija (Mavčiče). VI. skupina: Ahačič Marjeta (Tržič), Aljančič Lea (Kranj), Bedenk Marija (Kranj), Bitenc Vera (Kranj), Bizjak Marija (Kranj), Bizovičar Marija (Reteče), Blažon Tanja (Kranj), Geiger Romana (Kranj), Hoffmann Ilona (Kranj), Jansekovič Ida (Jesenice), Kozjek Draga (Kranj), Leben Marija (Selca), Mohorič Angela (Jesenice), Osterman Angela (Kranj), Sajovic Zdenka (Kranj), Zupan Gabrijela (Šenčur), Žbogar Jožefa (Kranj), Furlan Jurij (Goriče), Kmetič Andrej (Kranj), Poljak Jožef (Besnica,) Povšnar Jurij (Kranj), Šarabon Vinko (Tržič). 'VII. skupina: Batič Vida (Primskovo), Bobnar Milka (Cerklje), Brumen Milena (Boli. Bistrica), Fink Olga (Križe), Jarc Angela (Naklo), Klinar Ana (Kor. Bela), Koranter Melita (Jesenice), Kosmač Frančiška (Kor. Bela), Mubi Terezija (Predoslje), Ogrin Jožefa (Kamnik), Prosen Ljudmila (Cerklje), Pučko Cvetka (Jesenice), Ravnihar Vera (Jesenice), Tiringer Jasna (Jesenice), Ambrož Franc (Zalog), Lazič Arsenij (Jesenice), Peternelj Janez (Kropa), Primožič Franc (Lom), Robas Marijan (Cerkije). • — b) Zavrnjeni za leto dni: I. Nečemar Ivan (Kranj), Sekne Stanko (Kranj), — II. Demšar Ivan (Radovljica), Grassmavr Ludvik (Tržič), Jazbec Anton (Duplje), Stegnar Marijan (Naklo). — III. Baloh Jožef (Breznica). — IV. Mežek Zdravko (Jesenice). — V. Jenko Emilija (Mavčiče), Radanovič Vida (Cerklje). — VII. Gašperin Dora (Begunje), Nastran Ivana (Cerklje). V oklepaju je navedena šola, iz katere je učenec prinesel izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. X Privatni izpili Izdelali so: Sprejemni Izpit: Bolka Franc, Kristanc Janez, Kuster Ciril, Molnar Franc, Žagar Franc. I. razred: Bolka Franc, Kristanc Janez, Kuster Ciril, Molnar Franc, Repše Zlatko. II. razred : Justin Anton. III. razred: Dolinar Janez, Grašič Viktor, Rupnik Jožef, Vi šnar Miroslav. IV. razred: Grašič Viktor, Hafnar Vinko, Mežnaršič Franc, Rupnik Jožef, V i š n a r Miroslav. Popravni izpit imata: I. razred: Žagar Franc (iz verouka in slov. jezika.) VI. razred: Kogoj Radovan (iz zgodovine.) Nista izdelala: 111. razred: Justin Anton. VIII. razred Uršič Vladimir. XI Uspeh ocenjevanja v prejšnjem šolskem leiu (1938-39) V šolskem letu 1938-39 je bil končni uspeh po popravnih izpitih sledeč: izdelalo je odlično........................... 45 ali 6*83% prav dobro .....................175 ali 26’56% dobro..........................• . 329 ali 49 92% skupaj izdelalo.......................... 549 ali 83‘31°/o ni izdelalo............................................100 ali 15'17% in izgubi pravico do rednega šolanja............................ 10 ali l'52°/o neocenjeni................................................. 0 ali O^OO0,^ Skupaj.............. 059 = 10000 Statistika tO m CN o m CN m to ■n OJ VO m G\ VO CN O CN CN >o CM CN VQ O vo 00 CN HH CN to ON tO '■O CN 0\ in »o CN to o\ co ct\ to t'- in to o CN CN tO m II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu drugega polletja 00 CN O CN CD CO co CO bo «D bß cö CO o CD oo (M LO 00 CD LO CO CO 05 CM 00 05 CO >GO a, LO >N CO Cl T3 ooc CD O CO CO oo 00 CO CD Qh *£L ^ > ^ Z O LO CO o co CO III. Statistika učencev po uspehu 15. maja za IV. in Vlil. razr., 6. junija za ostale razr. o 00 o 00 «o vo 00 to vo Cß 00 io CN to to to CN O' to CN Ö Ö 00 o 00 o > o rH O lO Ö Ö 3 r-Cj (D a 0) 3 O a > U 3 t— 00 oo CN to vo to 00 00 CN tO CN o o\ CN m CN CN CN Ö M “ rH co Ui r-H CN T3 TJ bc 'O -o TJ CN CO t* lO XIII Razglas Velike počitnice trajajo od 29. junija do vštetega 23. avgusta. Disciplinski predpisi veljajo brez izjeme tudi za počitniško dobo. Po določbi ministrstva prosvete velja to prav tako tudi za abi-turiente tudi potem, ko že prejmejo izpričevalo o višjem tečajnem izpitu (Snbr. 10J 10-14.3.1929). Za popravne izpite morajo biti prijave vložene pri ravnateljstvu do 1. avgusta. Pri java mora biti kolkovana s kolkom za 10.-din in kolkovana za vsak predmet, iz katerega moro prijavi jenec delati izpit, še s kolkom za 10.— din. Priložiti se mora tudi zadnje izpričevalo. Pomanjkljive prijave se ne bodo upoštevale. Obrazec prijave za popravne izpite se dobi pri «lugi. — Popravni izpiti se pričrto 26. avgusta po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v šobk m poslopju. \ p i s o v a n j e za šolsko leto 1940/41 se vrši: dne 2. septembra za I. in II. razred, dne 3. septembra za III. in IV. razred, dne 4. septembra za V.— VIII. razred. Pri vpisu mora vsak učenec predložiti zadnje šolsko izpričevalo (za \pis v V. razred je potrebno izpričevalo o nižjem, tečajnem izpitu) in pravilno izpolnjeno prijavo. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 30.— din. Novinci (tudi oni. ki so se doslej šolali na kaki drugi gimnaziji) pa morajo predložiti tudi rojstni list. Učenci, ki prihajajo z drugih zavodov, se morajo najprej zglasiti na ravnateljstvu. — Vsak učenec mora plačati pri vpisu tudi 20.— din za zdravstveni sklad in (0.— din za dijaško knjižnico. Teh pristojbin ne iuore biti oproščen noben učenec. — Pri vpisu je plačati v gotovini tudi šolnino. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh ne- posrednih davkov. — Neposrednemu davku je podvržen: doprinos zemljišč (zemljarina), doprinos zgradb (zgradarina), dohodek podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pridobni-na), renta (rentnina), dobiček podjetij, ki morajo polasrati javne obračune (družbeni davek), dohodek samostojnega dela in poklica (uslužbenski davek: le od 1% pribitka k uslužben-skemu davku se šolnina ne plačuje). Vsak učenec mora tedaj prinesti k vpisu tudi potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati) oz. tudi učenec, ako mu je davek predpisan. Osnova za plačevanje šolnine je torej seštevek vseh navedeih davkov. Vrh tega morajo roditelji v opombi prijave vpisati in s svojim podpisom potrditi izjavo, da nimajo drugih davku podvrženih dohodkov ali premoženja razen onega, katero izkazuje potrdilo davčne oblasti. Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih uslužbencev), ki se jim razen službenih prejemkov ne predpisuje še kak drug davek, izdaja potrdilo o višini lednega davka urad (državni ali samoupravni), od katerega prejemajo roditelji plačo. Za druge davke morajo predložiti še potrdilo davčne oblasti. — Zasebnim uslužbencem izdajajo potrdila za odmero šolnine njih službodajalci. — Osvoboditev po čl. 11 zakona o davkih (osebe z devetimi ali več otroki, neoženjene osebe) ne vpliva na plačevanje šolnine. V tem primeru je prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, ako bi ne b lo te osvoboditve. Plačevanja šolnine so oproščeni učenci, katerih roditelji ne plačujejo nad 800.— din davka na leto. Potrdilo o višini davka pa morajo pri vpisu predložiti tudi ti učenci. — Vseh šolskih taks in šolnine brez ozira na premoženjsko stanje so oproščeni otroci nad 30-odstotnih vojnih ivalidov. Pri vpisu pa morajo dokazati priznanje invalidnosti z overovljenim prepisom tozadevnega odloka. Šolnina znaša: pri letnem davku za I.— V. razr. za V.—VIII. razr. cela din polovična din cela din polovična din preko din 800'- do 1000'- 75'- 37-50 100'— 50-- 1000-- do 3000-- 112-50 56-25 150'- 75-— 3000'- do 5000-- 150-— 75-- 200'— 100-— 5000 •- do 6000'- 262-50 131-25 350-— 175-— 6000-- do 7000'- 300'— 150-— 400'— 200-— 7000-- do 80001- 375-— 187*50 500'— 250"— 8000-- do 9000-- 487-50 24375 650-— 325"— 9000-- do 10000'- 600'— 300'- 800'— 400'— 10000'- do 12000'- 750'— 375-— 1000 - 500"— 12000'- do 15000- 1125-— 562-50 1500-— 750"— 15000’- do 20000'- 1500*— 750"— 2000-— 1000'— 20000-- do 25000■- 1875*— 937*50 2500-— 1250-— 25000-- do 30000'- 2250'- 1125-— 3000'- 1500-— 30000 ■- do 40000 - 2665-— 1312-50 3500-- 1750-— 40000’- do 50000'- 3000- - 1500'— 4000'— 2000-— Preko din 50000 — davka se na vsakih začetih din 1000 še po din 10'— več. — plača Ako imajo roditelji več otrok v šolali, plačajo za otroka v naj-■ višji šoli celo šolnino, za ostale pa polovico šolnine. — Ker pa vpis ni po vseh šolah istočasen, se odmeri polovična šolnina pri vpisu le tedaj, ako predlože roditelji ob vpisu otroka v nižjo šolo pismeno izjavo, da bo otrok, ki je v najvišji šoli, plačal celotno šolnino in da bodo v dokaz predložili v overovl jenem prepisu pobotico o plačani celotni šolnini. Te pobotnice morajo nato sami predložiti, ne da bi ji moralo ravnateljstvo na to šele opozarjati. Obrazec izjave se dobi pri slugi. Vpisan ne more biti noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu omenjenih potrdil in obenem plačal šolnine. Zato naj si starši preskrbijo davčna potrdila vsaj do 15. avgusta. Ta potrdila morajo biti kolkovana z 20.— d n (overovljeni prepisi pa z 10.— din). Ako se šola na zavodu več otrok, zadostuje eno potrdilo. Radi enostavnosti poslovanja morejo starši teh otrok vpisati vse naenkrat, ne glede na dneve, ki so določeni za vpis v posamezne razrede. Prijavnice za vpis $e dobe pri slugi ali v trgovinah s šolskimi potrebščinami. Šolski okoliš je za redne in privatne učence obvezen. Na gimnazijo v Kranju se smejo sprejemati le učenci, katerih starši prebivajo v kranjskem, škofjeloškem in radovljiškem srezu. Učenci iz drugih srezov dravske banovine, ki se žele iz katerega koli razloga šolati na gimnaziji v Kranju, se morajo pri vpisu izkazati /. dovoljenjem kr. banske uprave dravske banovine, učenci iz drugih banovin pa z dovoljenjem ministrstva prosvete. — Prošnje za spregled učencem tukajšnjega okoliša je vložiti pri ravnateljstvu do 10. avgusta in kolkovati z 10.— din. Prošnjo morajo biti utemeljene z razlogi prešolanja in jim je priložiti tozadevna uradno potrjena dokazila. — Za učence, ki jim je šolanje izven pristojnega šolskega okoliša že dovoljeno, vel ja enkratno dovoljenje do koncai njihovega šolanja. Starostna meja je omejena za učence I., V. in Vil. razreda. V 1. razred se sprejemajo učenci, ki so napravili sprejemni izpit (predložiti je izpričevalo s potrdilom o opravljenem izpitu), če v letu 1940 še ne dovrše 14 let starosti. Učenci, ki niso I. razreda izdelali ter izpolnijo v tekočem letu 14 let svoje starosti, ne morejo v prihodnjem šolskem letu več b’ti redni učenci. Tildi učenci, ki so bili po čl. 54 zakona o srednjih šolah odstranjeni iz T. razreda ter se k razrednemu izpitu niso priglasili in izpolnijo v tekočem leiu 14 let. ne morejo več kot redni učenci ponavljati L razreda. Delati morejo le izpite kot privatni učenci. Zanje ni spregleda starostne meje. — Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec siar nad I IT. ob vpisu v VII. razred pa ne nad 19 let. Izjemoma sme le kr. «banska uprava dravske banovine spregledati starostno mejo in lo največ do dveh let. — Prošnje za spregled naj se vlože pri ravnateljstvu do 10. avgusta. Nasloviti jih je na kr. bansko upravo v j Ljubi jan; in kolkovaii z 10.— din. Priložiti je treba zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Vsi učenci, ki so prosili za spregled šolskega okoliša ali starostne meje. morajo pri vpisu že predložiti odlok o spregledu. Učencem, ki se vozijo v šolo in domov, je vožnja dovoljena ne glede na razdaljo in za učence vseh razredov. Vendar se z ozirom na učne uspehe in zdravje učencev nujno priporoča, da Stanujejo učenci vsaj v bližini mesta. V šolo pa morajo tud1 ti učenci prihajati brezpogo jno pravočasno ne glede na vozni red in ugodnosti zveze, drugače se jim vožnja prepove. Prav tako se učenci v nobenem primeru ne smejo pust:ti radi tega pred koncem pouka iz razreda. Za čas med dopoldanskim in popoldanskim poukom ter za čas od končanega pouka do odhoda vlaka (ali avtobusa) morajo imeti vozači primerno zavetišče, o čemer se morajo pismeno izkazati ob začetku šolskega leta pri razrednikih. Pridnim učencem bo ravna- teljstvo na tozadevno prošnjo proti odškodnini dovolilo posečanje šolske čakalnice. Učencem, ki «e vozijo s kolesi, se bo proti odškodnini na prošnjo dovolilo shran jevati kolo v šolski shrambi. — Obrazci za potrdila in prošnje se dobe pri slugi. Na stanovanje (ali tudi na prehrano) sinejo jemati učence le one osebe, ki ostočasno, ko podpišejo prijave, ravnateljstvu predlože zdravniško potrdilo, da v njih družini ni nobenega primera odprte jetike. (Potrdila izdaja tudi protituberkulozni dispanzer.) — Šolska oblast bo dijaška stanovanja v vsakem oziru nadzirala. Vsako spremembo mora učenec takoj javiti razredniku. Sprejemni izpiti za vpis v L razred se morejo vršiti za redne učence le od 23. do vštetega 27. junija po določenem, obveznem razporedu, ki ga objavi ravnateljstvo. Ta izpit morajo napraviti vsi učenci, ki hočejo obiskovati srednjo šolo kot redni učenci. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu se vlagajo od 20. do 23. junija. Po 23. juniju se prijave ne morejo več sprejemati Prošnji je treba priložiti izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (šolarska knjižica ne zadostuje), iz katerega je razvidno, da je učenec dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole brez katere koli slabe ocene in da. ima iz vedenja najmanj oceno dobro: priložiti je tudi rojstni list, iz katerega je razvidno, da je učenec v tekočem letu dovršil ali dovr-šuje 10. do 13. leto starosti. Torej bodo pripuščeni v juniju 19-11 k •sprejemnemu izpitu učenci, rojeni v letih 1928, 1929. 1930 in 1931. Prošnje morajo biti opremljene a kolkom za 10.— din in spisane na celi poli. Sprejemni izpit se dela iz slovenščine pismeno in ustno, Iz računstva pa samo ustno. — Pri pismenem izpitu iz slovenščine mora učenec pokazati, da ume gladko in pravilno pisati po nareku. Pri ustnem izpitu iz slovenščine se zahteva, da učenec lepo. gladko in razumljivo čila, da ume prečitano b’■ ■ • -•' h1--1 ■ ' " ■ ■ • • • • >. , ,v.V • . „ A 1. .) ’ -/ r - { ' •- ' : f ■ _ V,. V .■•■f.:-- A *,< ^ v - , .M , . _ ' 41 : . ■ '■ * v - /yfv v i , .: ' rvl.f.lM l K' »V , • .. , v, .« • /*/ i. —^ « r:, v. - ,.*?. ;y« v >• - - «i J*' • • . r -r\ r ' • ' r' 1:'V;; . ^ 1 ■. < ■": i ■ -■ ■ '■■ Z > ; 1 ? J ;■ S,) ■/' * './■‘.vrv / • !• fv <' j» -iV ';'v ./• ■• '■ 1 ••v .fi ^ l» ; •-.• -i-sf 1 S^r.t • : ;■ v , ;■ [ ■■ . , ; . v • ^ W vr-»^ • ■' vA,-v vN. ^ 6' «y;N a! V »> v■•,' / ■■; •?-: vX -■ >. : • ■: ?) ' ' j v . ' sfc-,*-. ' : ,- 'l . 1 ,v-'j ‘ .• ' .... : 1 ’> // -. -• *. " • • - V ‘i • • "' *•• ••' rJ aaJc \ f t ■/ • : • V. -V^V/k‘ p .©i i m ü » p i ■. '■.•■<<> K ,• .1 • {•„ '4 ; •v ’ \ .•■.•• J. •' , • ,\ •r ■ . •'■<. ,j/-‘ -'iv ' ’ ' y. J - V,' l* .Vi.--', v, . ®- - a - .... .s ■ ' ' <>3 - - ,- <\*h.>>*■<$:■■ A m/ Xv.!/V iJMi :j j1 - :■ ’ • ;.V- ‘ .1 ' / ' ' 'V' •’• i>’V ’1 'iV’Ä-; C V ^ v' : -:u\ ■ ’-...'vV ; ,; C ''r ■> ' •'■ ^1 ' •• ■■'i’ <*"■ '.•/v'i ‘ C,' ■ 'r-^ ■■ ■ : ^ . vV (, ’*v v A' v.‘-' v.; ;•••■ ■' ■ v "■ ' -A \ ^ x ■ ■ f' ■ : '■. • ’<' ° v ■ • ■■■■ ' V.i.-/- .:■:■■■ • ■ . v ... ■' ■>, -'. , .•<. -v- - ■' ,* "v/'" ' ‘ t' ^ 'A 1>. ■-■ • '’• i v..v ■• - ■ i', ■ ' , V ' ■ ' ! • ■ ; 1 1 ■ '. k i ' " f ■ ■ : >> "- •■■■i ■ s , ' i : ' ¥&M ■ iv ■■; ' .v. ' ■ Hi, v:,,:-' s 'v.;.' ;^v.: :;t; i h,sZ .' Ä-' •v S:' r-; & V.-, ff.® - ... V': <>> v-.W»* s-mä < . . V.l!''/f '’,A !.Vi'r.«f,'. i Vi" '* ' Xi ’ - tšM^šU.