foŽtnTna pTžžg n a vyg6tS?TfiT ttfieSVIfSUfr# pOUCOCIjeK Z3.SepTeiTIDra 1933 MARIBORSKI stev. ceto vir; cxiv. Cena 1 Din VECERNIK Urvdnlituolaupravei Maribor, Gosposka td, 11 / Telefon urednTttvn 3440, oprav« 2460 lsha]a run mdilji In praznikov vsak dan ob 10. uri / Valj« «i«s«eno prajamaa v.upravi «■ po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po aanlka / Oglas« «praj«nm M oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani i MM ček oval raSua >L 11.400 JUTRA 99 Zadnja faza razorožifvene konference POLOŽAJ JE ŠE VEDNO SKRAJNO MALO OBETAJOČ. če ifr^an^e r a z ° r 0 ž i t v e, ki se vle-dosrUa neskončna morska kača v ne-jj 0 ?> ko, kakor se zdi, stopilo te dni v „ a c n' in odločil stadij. Ta zadnji Pa r,Dr.ipravliaio že več mesecev, zlasti žJ^niih tednov neštete konference dr-n i u 0v vodilnih velesil. P r e d s e d-pa te naidaljše konference, kar jih evm fIoveška zgodovina, je obhodil vse koli ■ e presi°ln'ce’ ki odločajo kakor-i,arj Pri .razorožitvenem vprašanju. Novica em zatrjeval, da je optimist, nazira paJn 7^hteve, ki jih je prejel v Berlinu, stalil in Londonu, pa dokazujejo, da so rai aCa posajrneznih vlad še vedno sko-snje °cela nespravljiva. Iste izku- nem 16 Pa^rai na svojem »razorožitve-airp •Ji0nmn‘'u p0 Evropi izredni poslanik ypiskih Združenih držav Norman Da-j s- Na podlagi njegovih poročil, ki jih p Poslal v Washington, smo izvedeli iz Se °s,evelt°vc okolice, da ameriški pred-nik ne upa več veliko in se tudi ne merava več toliko zavzemati za »spo-jyjUtn*’ vkakor se je doslej, šču j ^ Č i j a stoji slej ko prej na stali-pravn*SCn,ora Pr'znat* popolna enako enem °St ln Cel° parite*a s Francijo. Ob-Da Pa S£ ^rani vsake izjemne kontrole, na nn, -eilaL0Pravnosti ne zahteva samo nesliivPlrJU’ ^°kazujejo popolnoma za-rože*2 VesP 0 mrzlično naglem obo-oroževanju. Njena vohunska izpa je v Nemčiji iztaknila vse, kar ^mci počno. Ta material je dala na raz-j ‘ago tudi Angliji, Ameriki in aliji, toda ti ga ne jemljejo tako tra-ano, ker njihovi interesi so precej dru-S. W kakor so francoski. Anglija in Arne odri Nemčije ne bojita, računajoč na Itai a,ienost *n pa na morje, ki leži vmes, Pir1J\iPa 'Kra dvo,ično v'ogo 'n pod‘ kcn . kier le more, seveda kolikor t/0^e,Pra njenim lastnim političnim smo-amer'-«ua to’ da nekateri angleški in tudi lerjev 'ist* vehementno napadajo Hit-Vania^ državo« zaradi oborože- Čc Se ’n zatrjujejo, da ima Francija prav, Sati vda> se ne s,mčmo preveč zana-aonsiTerodaJna 0tfctelna politika lon-Ke in washingtonske vlade! *Voi? ^aja E r a n c i j a spričo tega pri °roiž-t 3r' zahtevi, da bo pristala na raz-• dev samo tedaj, če se uvede stalna Pl za (D--Vse enaka mednarodna kontrola A m f ,. narodov) in če se A n g 11 j a, “ ITI «• • 1 v / 4*« vv i X u i i j tl, b(vj. r 1 * a ter 11 al i j a obvežejo, da jo morale efektivno podpirati, če bi bi!; a kljub »razorožitvi« napadena, je po- polnoma umljivo in tudi gotovo, da v tej zadevi nikoli ne bo popustila. Popuščanje bi gotovo pomenilo prej al slej samomor. Dasi pa francoski tisk neprenehoma znova napoveduje »popoln sporazum« z Anglijo, tega spo razuma v resnici nikjer ni. Angleški tisk se nasprotno čudi, od kod ta francoski optimizem. V Londonu presojajo zadevo bolj pesimistično, razen vlade, ki uradno mora biti optimistična. O tem, da bi dovolili kontrolo tudi nad svojim oboroževanjem ali da bi celo garantirali varnost Francije s svojo vojsko, nočejo ničesar slišati. Edino, kar bi sprejeli, bi bila neka manj rigorozna kontrola, ki pa naj bi se nanašala le na države na kontinentu Na angleški otok in na tla dominionov pa naj kontrolna komisija nikar ne hodi! To bi bilo — pravijo v Londonu — preveliko ponižanje za svetovni velikobritanski imperij. Še manj mara seveda slišati o kakšni kontroli, ali garanciji Franciji Amerika. Vse ameriško javno mnenje brez izjeme političnega naziranja je odločno proti temu, da bi se Združene države še kdaj z orožjem vmešale v evropske zadeve. W i 1 s o n u ni in nikoli ne bo odpustilo, da je zapletel državo v svetovno vojno in je šel ustanavljat Društvo narodov, v katerem Združenih držav ni. Izgledi za uspeh so torej tudi sedaj, ko se mora končno odločiti usoda razoro-žitvene konference, zelo minimalni. Kljub vsem pripravnim razgovorom in romanjem, tako se vsaj zdi, se bo pričelo ■novo ženevsko zasedanje v znamenju trmoglavega vztrajanja vsake velesile pri svojem predlogu. Francozi upajo, da bodo Angleži osvojili njihov načrt, Angleži pa izjavljajo, da bodo razpravljali samo na podlagi svojega. Amerika in Italija imata tudi vsaka svoj načrt, Nemčija bo stavila svoje posebne predloge, o katerih zaenkrat še molči, jih pa ni težko ugeniti. Mimo teh leže na ženevskih mizah še razni drugi načrti (ruski, japonski, poljski itd.). Če pregledamo ves ta položaj, potem se gotovo ne bomo mnogo zmotili, če zapišemo, da smo na tej konferenci skoraj še vedno tam, kjer smo bili. Položaj se je od začetka konference do sedanjega zasedanja spremenil samo toliko, da verujemo mnogo manj v u-speh, kakor smo verjeli tedaj. Vse kaže, da se bo tudi razorožitvena konferenca končala tako, kakor se je londonska gospodarska in finančna. V dobrem primeru bomo dobili morda skrpucalo kakšne papirnate resolucije, ki dejansko ne bo ničesar spremenila. Za resnično razoroži te v svet še davno ni zrel! VELIKE SLAVNOSTI NA GRADU PELEŠU. RAZDELITEV SEJ. PRVA SEJA ZUNANJIH MINISTROV OB NAVZOČNOSTI KRALJA ALEKSANDRA IN KRALJA KARLA. BUKAREŠTA, 25. septembra. Po poročilih »Radorja« iz Sinaje, je prispel včeraj tja češkoslovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš v spremstvu opolnomočenega ministra Kučere, šefa kabineta ter češkoslovaškega poslanika v Bukarešti Jana Sebe. Na kolodvoru je pozdravil dr. Beneša najprej predsednik ministrskega sveta Vajda-Voevod, nadalje ministri Titulescu, Popoviči, Mironescu in Gusti ter državni podtajnik Radolescu, Gafencu, Gelmedžanu, Andrej in Birmescu ter razni drugi odličnjaki. Dr. Beneš bo stanoval v gradu Pelešu. BUKAREŠTA, 25. septembra. »Ra-dor« javlja: Program konference ministrov držav male antante obsega štiri zasedanja. Prvo zasedanje je bilo včeraj, v nedeljo, drugo je danes, v pon-deljek, dočim bosta prihodnji. zasedanji v sredo. Tudi bodo danes in jutri izvršeno svečanosti proslave 50-letnice dvorca Peleša. Po končanih zasedanjih bodo dali ministfi izjave za tisk. Dr. Beneš bo odpotoval v sredo zvečer v Ženevo. SINAJA, 25. septembra. Pred prvim oficielnim zasedanjem ministrov držav male antante je bila v gradu Pelešu v salonu pomembna seja, katere sta se udeležila naš in romunski kralj in trije ministri zunanjih zadev držav male antante. Razgovor med njimi je trajal eno uro. Diplomatski krogi so mnenja, da so na tem sestanku razpravljali o najvažnejših vprašanjih kon ference držav male antante, in prav zato pripisujejo omenjenemu sestanku posebno važnost. Po sestanku je sprejel v avdienci .naš kralj najprej ministra Titulesca, nato pa češkoslovaškega ministra dr. Beneša, s katerim se je razgovarjal nad eno uro. Po končanem zasedanju se bosta naš in romunski kralj ter prestolonaslednik Mihael ob navzočnosti večjega števila tujih gostov udeležila lova na jelene v sed-mograškem gorovju. SINAJA, 25. septembra. Včeraj popoldne so se prvič sestali ministri male antante. Na tem sestanku so bili sprejeti zelo važni sklepi glede mednarodnega položaja držav male antante. Najprej je bilo vzeto v obzir raz imotrivanje vprašanja o francoskem predlogu za kontrolo oborožitve, ki ga je stavila Francija konferenci za razorožitev in o katerem bodo razpravljali v Ženevi. Ministri so razprav ljali na svoji prvi seji tudi o ustvaritvi ekonomskega bloka podonavskih držav. To vprašanje je sprožil češko slovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš. Francija ne sprejme nemških predlogov DALADIER NE GRE V ŽENEVO. POLJSKA BO PREDLOŽILA DRUŠTVU NARODOV DOKAZE O TAJNEM OBOROŽEVANJU NEMČIJE. Vojaško sodelovanje Francije in Rusije °MEMBNA IZJAVA IN BRZOJAVKA PIERREA COTA. - V RUSIJO POJDE FRANCOSKA VOJAŠKA KOMISIJA. ?.£aie’ 25. septembra. Minister avi- | * Pterre Cot je podal včeraj iz b o rezultatih svojega potovanja v »Prepričan sem«, je dejal, »da O,0«1« obiskom v Rusiji postavljen uja j * tesnejšega političnega sodelova °beh °^e zveze med strokovnjaki a* !!!* »n gara n.a.rodov* To sodelovanje pa je D°treKC'*a za sP*°šen m*r in zdi se seb0j J!0’ da naglasim važnost med-rodft!H stik(>v, ki so med obema na-Cot ^a‘ v brzojavki, ki jo je poslal deVe u»s,einu komisarju za zunanje za-neje Litvlnovu, pa se izraža še jas-da i v tej brzojavki pravi: »Upam, narori n*0) obisk služil koristi obema de8a »n da bo dovedel do tehnič-sodelovanja na področju aviatike. Če bo sodelovanje na tehničnem področju plodonosno, sem prepričan, da Je mnogo storjenega za mir med narodi«. PARIZ, 25. septembra. Kakor poroča »Petlt Journal« se bo v kratkem podala v Rusijo francoska vojna komisija, ki Jo bodo tvorili strokovnjaki ministrstva vojne, mornarice in aviacije. Omenjena komisija bo proučevala ruske razmere. DOLLFUSS V ŽENEVI. ŽENEVA, 25. septembra. Zvezni kan-celar Avstrije, dr. Dollfuss, je prispel včeraj semkaj na čelu avstrijske delegacije za Društvo narodov in razorožitve-no konferenco, PARIZ. 25. septembra. Niti na predvčerajšnji seji francoskega ministrskega sveta, na kateri sta Daladier in Paul-Boncour obširno poročala o ne davnih pariških pogajanjih glede razorožitve, se ni storil sklep, kdaj bo mi nistrski predsednik Daladier odpotoval v Ženevo in čq bo sploh on poto-vaMja. Zanimivo pa je to, da že več dni dobro informirani pariški krogi i rde, da je Daladier opustil svojo prvotno namero, da bi v Ženevi osebno odgovoril na izjavo, ki jq bo tam podal nemški minister zunanjih zadev, ter da bo von Neurathu v imenu francoske delegacije odgovoril Paul-Boncour. Na drugi strani pa trde nekateri, če je to res, se ne ve, da je nemški poslanik v Parizu, Roland Koster, zaprosil že pretekli četrtek za avdienco pri mi- nistrskem predsedniku, da bi mu ob tej priliki izročil neke nove nemške predloge o razorožitvi, da pa je Daladier odbil to njegovo prošnjo. Iz tega je sklepati, da Francija ne bo sprejela nobenih zaključkov, če bi bil nemški načrt sprejet. PARIZ, 25. septembra. Po vesteh londonskega »Sanday Refferee« izgle-da, da bo poljska vlada stavila Društvu narodov dokaze, ki jih je nabrala o tajnem oboroževanju Nemčije. »Poljski delegat v Ženevi«, piše omenjeni list, »bo izjavil, da je Poljska toč no obveščena, da na litovskem ozemlju izdelujeta dve veliki tvornicl material na račun nemške vlade. Ena izdeluje avijone za nemško armado, druga pa strupene pline. Francoski tisk O razorožitve- Italijo zaključila ugodno. Tudi angleški zunanji minister je izjavil, da so priprave za sklenitev razorožitvene konvencije u-godne. nih naporih PARIZ, 25. septembra. Francoski tisk se bavi zelo obširno z ženevskimi zasedanji. »Petlt Journal« pravi, da še ne moremo pričakovati nobenih senzacij. Prvi dnevi se bodo porabili za posvetovanja med posameznimi delegacijami. Vprašanja, ki se bodo reševala so tako pomembna, da bo morala vsaka država zavzeti svoje stališče in prevzeti odgovornost za sklepe in posledice. »Matin« poudarja posebno važnost prihoda italijanskega podtajnika zunanjih zadev Su-vlcha v Ženevo, dasi ni član razorožitvene delegacije. To mu je dokaz, da je bil med francoskim in italijanskim stališčem dosežen sporazum. Politiki so prepričani, la se bodo pogajanja med Francijo in HERRIOT NEVARNO BOLAN. PARIZ, 25. septembra. Kakor poročajo iz Lyona, je tam zbolel zelo nevarno bivši ministrski predsednik Her-riot za vnetjem ledvic. Preteklo noč je imel temperature 40 stopinj. Zdravniki so v skrbeh za njegovo življenje. AVSTRIJSKI LEG1TIMIZEM. DUNAJ, 25. septembra. Občine Hain, Maiinnau in Roggelsdorf pri St. Poltenu so včeraj slovesno imenovale bivšega nadvojvodo Otona Habsburškega za častnega občana. Ob tej priliki je bilo prečitano neko Otonovo pismo, ki ga avstrijski listi ne smejo objaviti Stran 2 Mariborski »V c c c r n I k «. Jutra Dnevne vesti Nov sotlni izvedenec v grafologiji. Mariborsko okrožno sodišče je imenovalo prof. risanja na tukajšnji realni gimnaziji g. Franca Ravnikarja za svojega stalnega izvedenca v grafologiji. Iz sodne službe. Za sodnika 8 položajne skupine je imenovan pri mariborskem okrožnem sodišču Leopold Rupnik, doslej sodniški pripravnik; pri okraj nem sodišču v Dolnji Lendavi dr. Ludvik Gruden, doslej sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Za sod nika v isti skupini ie imenovan tudi sodniški pripravnik dr. Rudolf KyoVsky ir. premeščen iz Novega mesta k mariborskemu okrožnemu sodišču. Minister dr. Kramer v poplavljenih krajih. Minister g. dr. Albert Kramer in podban dr. Pirkmajer sta si včeraj ogle dala po poplavi upostošene in razdejane kraje v Savinjski dolini. Iz organizacije JNS za V. mestni okraj Jutri v torek ob 20. uri bo v Curkovi gostilni v Frankopanovi ulici važna odboro-va seja,' ki se je morajo brezpogojno ude ležiti vsi odborniki. Na dnevnem redu je razprava o volitvah v Delavsko zbornico in priprave za bodoče občinske volitve. O zavarovanju našega delavstva. Po zadnjih podatkih se je število pri okrožnih uradih in pri zasebnih društvenih blagajnah zavarovanih delavcev dvignilo lani od 531.154 v februarju, ha 557.286 v juniju. Število zavarovancev se je torej dvignilo za 26.132. V letošnjem letu pa je število zavarovancev zelo padlo. V februarju je znašalo le 485.372; v juniju se je sicer zelo dvignilo, in sicer za 51.823, a kljub temu še ni doseglo lanskega števila zavarovancev. Število zavarovancev pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu se je precej dvignilo, ker so mnogi prestopili iz OUZD k temu društvu, ne pa iz razloga, da bi sc bila zboljšala konjunktura. Abiturienti! Na univerzitetna tla prihajate polni idealov in nad z odločitvijo, da svojo izobrazbo za bodoči poklic do polnite s strokovno. Univerza vam ne more dati vsega kar pričakujete. Ona vam da samo strokovno izobrazbo. Spoznati pa je treba tudi ostale kulturne in socialne dobrine, da po končanih študijah stopie v življenje kot značajni Jugoslovani, da boste koristni člani družbe in države. To izobrazbo pa dobite samo v naprednih akademskih društvih. Zato vas vabimo vse napredne abituri-ente, ki nameravate nadaljevati svoje študije v Zagrebu, da stopite v vrste najstarejšega jugoslovanskega akademskega društva »Triglava«. JAD »Triglav« je svobodomiselno akademsko društvo na brezkompromisni jugoslovanski podlagi, kar je dokazal s svojim nad petdesetletnim obstojem. V Zagrebu imamo popolno univerzo s sledečimi fakultetami: medicinsko, filozofsko, pravno, veterinarsko in poljedelsko-gozdarsko. Na filozofski fakulteti je formacijski oddelek, na tehnički pa so sledeči oddelki: stroj-nograditeljski, eleklrostrojni, brodogradi-teljski, brodostrojni, gradbeni, arhitekt-ski in kemijski. Informacije se dobijo v lokalu JAD »Triglava«, Gunduličeva ulica 29 v Zagrebu. Za JAD »Triglav«: Počitniški odbor. Maistrovim borcem iz Ljutomera in okolice. Prijave za vstop v organizacijo v Mariboru ustanovljene Zveze Maistrovih borcev sprejema za Ljutomer in okolico g. Vlado Porekar. Zahvala. Namesto venca na grob preminili tkalki Mariji Uršičevi je darovala tekstilna tovarna Hutter & drug mariborskemu prostovoljnemu gasilnemu dru štvu znesek 500 Din, za kar ji izreka vod stvo prisrčno zahvalo! Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 77. številki: pravilnik o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jerarhijskih in samoupravnih oblastev. teles in organov srbske pravoslavne cerkve; ratifikacijo mednarodne radio-telegrafska konvencije z občnim in dopolnilnim pravilnikom po Argentini: ratifikacijo konvencije o svetovni poštni zvezi za Filipinske otoke, Alžir in za francoske kolonije; nadalje mednarodno konvencijo za pobijanje trgovine z belimi sužnji: ratifikacijo konvencije za po bijanje trgovine z ženskami in otroki v Perziji ter razne objave iz »Službenih i novin.# < I Srednješolski kongres v Novem mestu. ! Župa Zveze jugoslovanskih srednješolskih združenj za dravsko banovino bo imela v Novem mestu 30. septembra in 1. oktobra t. 1. svoj IX. redni kongres. Spored kongresa je: V soboto 30. septembra ob 18.58 sprejem delegatov na novomeškem kolodvoru, zvečer ob 20. uri v Sokolskem domu igra SJSU Preporoda: Cankar »Jakob Ruda«, istočasno bo v lokalu SJSU Prosvete seja predsednikov srednješolskih družin. Drugi dan v nedeljo 1. oktobra pa bo ob 10. uri redni občni zbor, na katerega bodo imeli pristop srednješolci in povabljeni gostje. Poleg tega bo v nedeljo popoldne šahovski turnir med v župi včlanjenimi srednješolskimi društvi. Zvečer ob 18.20 in 19.43 odhod delegatov. Na kongresu bodo srednješolci med drugim tudi izdali resolucijo, v kateri bodo objasnili stališče do šolnine in uvajanja srbohrvat skih knjig. Kongres počitniške zveze. Včeraj se je v Zemunu pričel državni kongres Počitniške zveze (Ferialni savez), na katerega je prišlo okrog 150 delegatov iz vseh naših pokrajin. Naša Počitniška zveza šteje nad 20.000 članov. Kongres bo trajal nekaj dni. Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. naslednjo statistiko konkurzov, prisilnih poravnav in posredovalnih postopanj. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvorjeni konkur-zi: v dravski banovini, savski 1 (3), vr-baski, moravski — (1), primorski 1 (4), drinski 2 (1), zetski — (—), donavski 1 (21, vardarski — (3), Beograd, Zemun, Pančevo — (2); otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (6), savski in drinski — (4), primorski in donavski — (3), vrbaski, zetski, moravski in vardarski ( ), Beograd, Zemun, Pančevo — (1); otvor-jena posredovalna postopanja: v dravski banovini 7, savski 39, drinski 4, vrbaski, primorski, donavski, moravski, vardarski, v Beogradu, Zemunu in Pančevu po 1, zetski —; odpravljeni kon-kurzi: v dravski banovini 2 (4), savski 1 (3), vrbaski — (—), primorski, var- darski — (1), drinski 2 (3), donavski 1 (l), moravski in Beogradu, Zemunu in Pančevu 1 (2); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (6). savski — (7), vrbaski, zetski, moravski in vardarski — (t), primorski, donavski in v Beogradu, Zemunu ter Pančevu — (3), drinski 1 (2). Naš izvoz vina. Po statistiki Kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Mariboru je znašal izvoz vina z njenega področja v preteklem mesecu nad 42.000 Htrov. Vse leto se je izvozilo v Avstrijo, Češkoslovaško, Holandsko, Nemčijo, Švico in Belgijo skupni) nad 685.000 litrov vina. Avtomobilski promet pri Metliki čez Kolpo ustavljen. Mariborska sekcija avtomobilskega kluba nas je obvestila, da je avtomobilski promet pri Metliki čez Kolpo do nadaljnjega zaradi gradnje novega mostu nemogoč. S tem je direktna zveza med Novim mestom čez Metliko v Karlovec in v Hrvaško Primorje ter obratno prekinjena. Veliki zračni manevri nad Zagrebom. V prvih dneh oktobra bodo nad Zagrebom veliki zračni manevri, ki naj pokažejo, kako se bo mesto branilo pred napadi iz zraka. Manevri bodo pozno na večer in bodo od vseh strani prileteli dozdevni sovražni aeroplani ter napadli Zagreb. Z raketami bodo markirali bombe in spuščali »strupene pline«. Novi telefonski imenik za dravsko banovino je pravkar izšel. Je brez vmesnih oglasov in mastnih tiskov, vsa imena so natisnjena enako, kar je vendar enkrat v redu. Novi telefonski imenik je povsem točen in zanesljiv, zato se sam priporoča. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 14.5 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 14.3 stopinj C; barometer je kazal pri 17.1 stopinjah 737.6, re-Ujciran na ničlo pa 735.5; relativna vlaga 94; od včeraj na danes je padlo 6.8 mm dežja; vreme je jasno. Angleščina, svetovni Jezik. Angleščina se v naši državi vedno bolj razširja in izpodriva nemščino, italijanščino in druge tuje jezike. Na naših univerzah imamo lektorje za angleščino, v kavarnah dobimo angleške časnike in revije, v Beogradu celo izhaja angleški list »'South Siav Herold«. Na moč angleščine kot svetovnega jezika pa nani ni treba posebej opozarjati. So jezikoslovci, ki prerokujejo angleščini, da bo postala mednarodni. občevalni jezik. Treba bi bilo samo poenostaviti njen pravovis, kajti slovnica je itak zelo preprosta. V našem mestu imamo angleško društvo, ki ima namen seznaniti naše ljudi z angleškim jezikom in z angleško literaturo ter prireja tečaje za angleščino. Začetne in nadaljevalne tečaje vodi prof. dr. J. Kotnik, konvcrzacijske pa Londončanka Miss Edith Oxley. Vsem članom je na razpo lago knjižnica v »Vesni« z okoli 500 knjigami iz reprezentativne angleške in ame riške literature. Za začetnike v angleščini . dobimo v kratkem večje število | knjig. Knjižnica je na razpolago članom | vsak torek od 17. do 18. ure v »Vesni«, pritličje levo, 1. vrata. Pismene prijave za tečaje sprejema prof. dr. Kotnik na drž. realki, ustno pa vsak dan ob pol 11. uri in knjižničar ob torkih v knjižnici. Kdo je nesrečnež? Dne 14. septembra t. I. so našli, kakor smo že poročali, v občini Zg. Sv. Kungota obešenega ne znanega moškega, ki ni imel pri sebi ni kakih listin. Samomorilec je bil 50 do 55 let star, 172 cm visok, podolgovatega obraza, temnih kostanjevih že precej sivih las, ostrižen, gladko obrit, brke rumene, pristrižene, rumenih obrvi, modrih oči, v zgornji čeljusti ima spredaj samo dva zoba, posebno znamenje: ima bradavice nad levo prsno bradavico. Oblečen je bil v črn jopič s sivimi kvadrati, enak telovnik, šive kariraste hlače, belo srajco z modrimi črtami, modre sp. hlače, rjave nogavice, črne čevlje iz boksa na zadrgo in gumami na petah. Obleka in perilo, čeprav ni novo, je bilo precej snažno.. Neznani samomorilec je domnevno doma iz okolice Maribora. Dne 12. septembra f. 1. so ga videli na Kozjaku v družbi neke ženske, stare okrog 50 let. V svrho ugotovitve identitete naj se mo rebitna pojasnila pošljejo orožniški postaji pri Zg. Sv. Kungoti ali Da okrajne mu glavarstvu, Maribor levi breg Srečke državne razredne loterije za 4. razred 27. kola dobite zopet v upravi »Ju tra« in »Večernlka« v Mariboru, Gospo ska ulica 11. Strašna smrtna nesreča 5-Ietnega o-troka. Pretekli petek se je pripetila pri Sv. Antonu blizu Marenberga strašna nesreča. Ko so bili roditelji 5-letnega Ivana Hartmana na polju, se je otrok smukal doma okrog štedilnika, v katerem je še tlel ogenj. Na nepojasnjen način se je dečku vnela obleka. Otrok je dobil hude opekline in je kmalu nato umrl. Starši pa bodo imeli nevšečnosti pri sodišču, ker so pustili otroka doma brez nadzorstva Nočni napad. Sinoči okrog 22. ure so neznani storilci na Slemenu napadli 20 letnega ličarja Franca Jauka in 27 letnega trgovskega pomočnika Josipa liga. Napa-[ dalci so oba z noži hudo obdelali, tako da sta morala poiskati pomoč v tukajšnji bolnišnici. Jauk je dobil več zabodla-iev v levo roko in v pleča, ligo pa 4 za-bodlajc v vrat in lica. Grajski kino. Danes v ponedeljek zadnji dan »Bil nekoč je muzik us«. Od torka dalje prvovrstna opereta »Havajska roža«. Krasni posnetki, prijetna glasba, sijajno Petje. Glavne vloge: Martha Eggerth, Svetislav Petrovič, Hans Fidesser. Ernest j Verebeš. Baby Grey. V kratkem eden naj-j lepših filmov »Goreča tainost«, Willy Forst. Kino Union. Od sobote dalje naj večje reinek-delo »Nibelungi« kot zvočni fJm. sprerrtljan s krasno Wagnerjcvo godbo. Ta monumentalni film je zrežiral hritz Lang. V glavni vlogi Paul Richter Margareta Schon in Harina Ralph. Sledi izredno prisrčna veseloigra »Amor na vrvici« z ljubko Magdo Schneiderjevo in šarmantnim Wolfom Albachom Rettyjem. Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v pi sili, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, imvečanju zaščitne žleze, tvorbi V M a ribo r u T dne 25. Narodno gledališke Gledališki abonma in začetek sezone. Prijave za gledališki abonma sprejema gledališka blagajna (tel. 23-82) še nekoliko dni. Na razpolago je v vseh abonmanihše nekaj dobrih sedežev ter se naj blagovolijo interesentje čimprej zanje pobrigati! Otvoritvena predstava bo v nedeljo 1. oktobra. Mariborsko gledališče že dolgo ni otvorilo sezono s tako močnim poudarkom, ko letos. Prva premiera bodo »Gospodje Glombajevi«, vsekakor najjač.ia drama jugoslovanske književnosti povojnih let. Autor je Miroslav Krleža, rojen Zagrebčan, priznan tudi v tujini po svojih' proti lažem meščanske družbe naperjenih delih, zlasti po »V agoniji«, »Glonibaje-vih« ter po »Ledi«.. »Glombajeve« študira z mariborskim ansamblom dr. Branko G a v e 11 a, najboljši jug. režiser, bivši rav natelj drame v Beogradu, sedaj režiser V Brnu, ki sc je nekako špecijaliziral na Krležo. Nastopijo Kraljeva, Starčeva, Grom* 'Skrbinšek, Danes, Nakrst, P. Kovič, Fu« rijan, Harastovič in Blkž. _ Pri prehlaienju, liripi, vnetju v vratu, oteklih mandljnih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanjo izpraznjenje črevesja s tein. da popijete pol čaše naravne »Franc J^* žeiove grenčice«. Po sodbah univerzi* tetnih klinik se odlikuje Franc Jožefov* voda radi sigurnega učinka pri prijet® uporabi. Tragična smrt mladega dijaka. pred 14 dnevi je neznanokam izginil i* Maribora 17-letni dijak 6. razreda Ž'*1! nazije Oton Abl. Ves trud staršev, da h' ga kje našli, je bil zaman. Zadnje dni s° bili že trdno prepričani, da je njihov st® šel prostovoljno v smrt. To njihovo Pre' pričanje pa jim je potrdilo poročilo, 4“ so ga prejeli preteklo soboto, namreč, 33 je Drava pri Sv. Marku niže Ptuja *a' plavila truplo, v katerem so spoznali *e' srečnega dijaka iz Maribora. Z mestni*1 pogrebnim avtomobilom so truplo Pre' peljali v Maribor in ga bodo pokopa danes popoldne r,a frančiškanskem P0* kopališču. Popadljiv pes. Pri Sv. Lenartu v Sfov‘ goricah je včeraj ugriznil neki popadi volčjak 11 letnega šolarčka Jakob* Kranjca tako hudo v desno nogo, da s° ga morali prepeljati v mariborsko bol' nišnico. Drobne vesti s policije. Preteklo nede* ljo je policija aretirala samo dva razgfa' jača. Zabeleženih pa imajo 16 prijav. ko se je zglasil na policiji Henrik halm, sin trgovca iz Avstrije in prijavil* da so mu v soboto zvečer okrog 10. *re neznani zlikovci prerezali streho *a osebnem avtomobilu, ki ga je bil P*s-pred kavarno »Promenado« v TomŠiČf' vem drevoredu ter izvlekli skozi 'Šprahi* sivo odejo iz kamelinih dlak, vredno *' krog 800 Din. S tem, da so mu prerez31 streho, so mu povzročili okrog 2.000 P'11 škode. Ves potrt je prišel danes dopold*® na policijo tudi neki viničar Jože in Pri' javil, da mu je sinoči znana mariborsh3 prostitutka in kradljiva Marta Leberjev? ukradla iz žepa listnico, v kateri je h* 900 Din. Marta se je Jožetu pridružil3 'j neki gostilni na Pristanu in ž njim neka! časa popivala, nato pa izpraznila za za' hvalo njegov žep. ^ Rekord v bedenju. Schopenhauer, ki je strastno ljubil sP3* nje, je*trdil, da mora človek, čim patu® nejši je in čim napornejše delajo nje£°v' možgani, tem več spati. Nasprotno P3 1 sloviti naravoslovec in zemljepisec A*e' ksander von Humboldt, ki je učakal starost 90 let. spal povprečno vsako n°^ samo tri ure. Filozofa Leibnitz in M#1* delssohn, kakor tudi naravoslovec Lih* so imeli skrajno slabo spanje. Frideri Veliki je moral vsako noč po nekaj * iati* golše je velike važnosti ureditev delova- nja črev z uporabo naravne »Franz Jose!« grenčic črtati v postelji, preden je mogel zasp O njemu se pripoveduje, da je celo P*' skušal doseči, da sploh ne bi več spajj Virchovv in Mommsen sta spala n3-'v® po 4 ure na noč. Navdušeni zaspanci 1 spalci pa so bili Schopenhauer, Montažne, Descartes in Kant. Profesorja d j Kleinmann in dr. Fisher s chicaškega vS® učilišča sta poskušala preizkusiti safo tia sebi, kako dolgo more človek vzdrz _ ti buden. Kleinmann ie bdel neprestan 153 ur. dočim je dr. Fisher že pred j* '■pgo tega rekorda živčno nevarno obolel. v M a ri-Srtr u. 'dne '25. TX. 'I9tt.'nr IJarffibršSr*VeTer n rK «TJinra š^LlL^miHiiiSšnJa Katastrofalne poplave po vsej Sloveniji NARASLE reke in potoki so v nekaterih KRAJIH POVZROČILI MILIJONSKO ŠKODO. VEČ ČLOVEŠKIH ŽRTEV. V POPLAVLJENIH KRAJIH JE PROMET USTAVLJEN. -adnje deževje je bilo usodno za mno-kraje v naši banovini. Severni del ni s,cer tako htudo prizadet, zato pa je Škoda, i so jo povzročile povodnji v Savinjski j, mk na Barju pri Ljubljani, v okolici amnika in na Dolenjskem, več milijon-tast ^ krajih so poplave zavzele ka-do r0t"a'en °kseg. Mnogo cest je pod vo-ge’ lz,X)djedene so razne železniške pro-^ ’ v°da je odnesla mnogo mostov, tako j s° Poplavljene pokrajine po večini še j es odrezane od ostalega sveta. Stra-* ,. razdejanja so podivjane reke in po-lini' Dovzr°čili v Ribniški in Savinjski do-v j v okolici Celja ter v Zasavju. Pone-^ v navedenih krajih je stala voda 2—3 ujsoko. Tako katastrofalne povodnji Wi)e ze dolgo ne pomnijo. Posledice se ° občutile še dolgo. na„.^-k smo že, da je Drava po zadnjih da V narasla črez 2 m. nad normalo in bujeni in Ormožem izlila 5ri 7“ >u travnikih, vendar nevarnost kra'M 11 * kda tako huda kakor v ostalih dolin-•V Ozko zajedeni strugi v Dravski lJe opustošila le bregove, odnesla pa c ni-ne množine lesa, ruvala je grmi-Je in se divje zaganjala v mostove, ki .zgrajeni preko nje. Tako je bil nekaj . v veliki nevarnosti most pri Vuzenici so morali promet preko njega popolno-Drn ,Us^avjl;k žrtev pa se je izbrala ovizorični most na Mariborski otok, ki dn le.0dnesla že preteklo soboto dopol-te-6, est*> ki so krožile v prvih urah po tre ne^e^' P° mestu, da je bil v kritičnem da” U lnos*u neiki voznik s konji in so r6 ^SC skupai Padlo v vodo in utonilo, ljudje 1Zkaza'e kot neresnične. Tudi so Dravebivati v umazanih valovih moški trupli, ki pa najbrže nista marveč sta se bili .trupu, Kip utopili s~Seda?ie P<>vodnji, Brp-Ze p[ecl povodnijo. ojr,.; , ve Je Prestopila tudi Pesnica ter Slov 3 3 Proniet med Sv. Lovrencem v Dra’• gor’cah in Ptujem. Narasla je tudi ni p111Ja’ ki sa je izlila po makolski kotli-ska raV *ako je prestopila bregove Polki *a ln Poplavila vse travnike od Slov. strice do Št. Vida. Vse naše vode pa so P^ele kmalu upadati, tako da se ni bati Katastrofe. . Tem žalostnejša pa je usoda celjske o-1Ce in Savinjske doline. Celje je bilo odobno nekaj časa po povodnji otoku, ka rega od vseh strani zaliva morje. Savi-.^a ie narasla skoro za 4 m. nad normalo del ^d^vik1 vso periferijo ter nekatere gat? ITlesia- Mesto je bilo popolnoma odtr-savi zaledja. Divja voda je zalila tudi iško železniško progo in jo na ne- katerih krajih izpodjedla, da so morali u-staviti ves promet. Savinja, ki je bila podobna podivjanemu veletoku, je porušila tudi brv pri mestnem parku. Mestni reševalci in delavci, katerim so prihiteli na pomoč pontonirji iz Ptuja so z veliko požrtvovalnostjo opravljali reševalno službo. Savinja je podria nadalje mostove pri Levcu, v Kasazah, pri Petrovčah in Letušu. Cestni promet med Vojnikom in Dobrno je bil prekinjen. Narasla reka je porušila tudi most pri Rimskih toplicah. Katastrofa, ki je zadela celjsko kotlino, presega po svoji strahoti in po obsegu vse dosedanje. Ker pa deževje še ni prenehalo, tudi vode niso mnogo upadle. Po poročilih iz razniih krajev Savinjske doline je povodenj zahtevala celo nekaj človeških žrtev, vendar podrobnosti še niso znane. Popolnoma pod vodo je tudi vse Ljubljansko barje. Okrog 20.000 ha zemlje se je spremenilo v jezero, iz katerega štrle le hiše in drevje. Promet na raznih cestah, ki vežejo Ljubljano z njenim zaledjem, je bil popolnoma ustavljen. Mestna občina ljubljanska je priskočila na pomoč ljudstvu iz poplavljenih krajev. Narasla Ljubljanica je pretila novemu tromostju, ki so ga še pravočasno rešili katastrofe. Srednji most se je pričel namreč usedati, tako, da je pretila nevarnost obema ostalima mostoma. Pravo opustošenje pa so povzročile narasle vode v ribniški in ko- čevski okolici. Lepa in rodovitna polja so popolnoma uničena in kažejo žalostno sliko. Med hudim nalivom je udarila tudi srela. V Sodražici, Žlebiču, Orteneku.Pod gori in na Dobrem polju se je voda razlila s strahovito naglico tako, da so si ljudje komaj rešili golo življene. Ogromno imetje in veliko živine pa je popolnoma uničene. V Kočevju je stala voda tako visoko, da so se vozili s čolni po ulicah. Take povodnji Kočevarji še ne pomnijo. Hudo prizadet po povodnji pa je tudi kamniški okraj, iz katerega prihajajo poročila o ogromni škodi. Narasla Bistrica je porušila in odnesla večje število mostov in brvi. Poleg naraščajočih vod so povzročili ogromno škodo še plazovi. Deroča Bistrica je porušila most v trenutku, ko je bilo na njem več ljudi. Pri tem je padlo okrog 20 oseb v vodo in sta se dva otroka utopila. Vsak poskus rešitve je bil zaman, ker sta nesrečna dečka izginila v umazanih valovih. Njuni trupelci so potegnil: včeraj na suho. Eden izmed nesrečnih dečkov je imel še nahrbtnik s knjigama, ker ga je doletela žalostna smrt na poti iz šole. Kakor vse druge reke, je narasla tudi Krka, ki je odnesla oba mostova pri Otočcu in most med Gomilo in Drago. Naj bolj prizadeta po povodnji je Kostanjevica, kjer je vdrla voda v vse nižje ležeče hiše. V Novem mestu in okolici je bilo velikansko vznemirjenje, ker so iz vseh oko liških krajev pribežali ljudje popolnoma prestrašeni v njegovo naročje, proseč nujne pomoči. Promet z Novim' mestom je bil popolnoma izključen. Ker je Sava stalno naraščala, se je tudi Krško polje spremenilo v jezero. Med Krškim in Brežicami je bil cestni promet nemogoč; orožni-štvo je izpraznilo več vasi, ki so bile o-grožene pred povodnjo. Sličice iz Maribora MISLI OPAZOVALCA IZZA PLOTA. V časnikih čitaš dan za dnem: »Maribor« z epitetonom — slovenska narodna postojanka. Pa bi človek mer.il, da se je oni procent predvojnih Nemcev in nem skuta rje v znatno zdecimiral ali celo izginil. Ko pa pogledaš te naše razmere nekoliko pobliže, se silno začudiš. Vsa ta takezvana »boljša« meščanska družba, pa vse dol do navadnega penzionista in vdove, ti na slovensko najskromnejše vprašanje odgovori nemški, to se pravi z nemškimi besedami, da se vale po ustih kakor gnil krompir. Nemško čuješ na u-lici, v stanovanjih, kinih in celo v uradih. Bil sem priča tegale prizora; V neki urad pride človek bog ve od kod, in ker ne zna niti besedice slovenski, se začne seveda razgovarjati v svoji »materinščini«. Ker je pa ta nemščina v tistem spakedranem »marburgerisch«, vpraša uradnik dotičnega po rojstnem kraju. In glej čudo, človeče se je rodilo v Mariboru, kjer živi vse do sedaj, ne da bi se bilo potrudilo v vseh teh letih naučiti kolikortoliko slovenščine. Pa ne mislite, da je to morda edini eksemplar v našem lepem mestu, ki tega zaradi omejenosti ne zmore. Gospodje in gospe mariborski Nemci, čas je, da izpregovorimo z vami tako, kakor bi šzprcgovoril vsak narod, ki ima količkaj ponosa in časti. Tega vašega neznanja slovenščine ne smatramo več za neko prirojeno zabitost, saj bi trpel vaš »Obermensch« na ugledu. Poznam ljudi z Dunaja in celo iz Nemčije, ki so se v enem leta naučili obeh naših državnih jezikov, pa ne morda iz nujne potrebe, marveč iz golega zanimanja. Nobenega drugega vzroka torej ne vidim, da slovenski še ne znate, kot edino zanašanje na to, da vas bo vsak umel, ker govorite Nova sezona "■ieaa gledališka j>o g°v°r z upravnikom dr. R. Brenčičem. ritjg n®deIi° L oktobra pričenja naše ma-glert i- Narodno gledališče svoje novo •liso” ° le*°‘ <“asi’ ki Poživljamo, ne 1Preveč naklonjeni umetnosti, tudi irebS ’ zato se nam 3e z^° P°" nikr/10 dogovoriti nekaj besed z uprav na 1,1 S. dr. Radovanom Brenčičem, da fen P°Ve kaj 0 Bivališču, ansamblu in jfgJ^ioarju. Dobili smo ga v »Astoriji«, no -r Prihaja navadno zvečer na »čr-Sev kratke Pomenke s tem in onim, vih k-V?korai zmerom 0 teatru, njego-dar ^ *n težavah. Kakor vedno, ka-je t ga kdo kaj pobara o njegovih poslih, Jo » s‘2daj izvlekel najprej iz žepa svo-5nj>P^menito beležnico in ošpičen svin-• Pogladil si je brado in začel: Seš j n®ka] let se ČU3e Prigovarjanje, lični t 36 na^e gledališče preveč eno-b{ h\ ,ako Je tndi v Ljubljani. Nekateri todat da bi se ansambl bolj menjal, ho »i j 3P pri nas zelo težko, kajti edi-novu, •llžče, s katerega bi lahko dobili sko • !gra'cev in igralk, to je ljubljan-ni ’Je državno. Njegovi člani so držav-bor . "‘ki in zato premestitev v Mari-Žav« hJOKoča. Nihče ne mara pustiti drlo jj.e sInžbe in oditi v negotovost. Bi-Vsak S?verr»n - sn ' enega izmed svetovnih jezikov ter se jezika, ki ga govori le kopa ljudi, iz »omalovaževanja« ne naučite. Mi Slovenci smo bili že od nekdaj strpni, da, še več, hlapčevsko ponižni pred vsakim tujcem, nikakor pa ne bomo trpeli, da nas bodo ljudje našega državljanstva žalili na tak načir' Drugi, Politični in slavnostni dnevi v Sinaji Proslava 50-letnice gradu Peleša. Sestanek vseh članov romunske vladarske hiše. Konferenca male antante. Danes in jutri slavi romunska vladarska hiša in ž njo vsa Romunija 501etnico zgraditve poletnega in lovskega dvorca Peleša. Ob tej priliki se bodo zbrali v Sinaji vsi člani romunske vladarske hiše, vsi romunski ministri in drugi odličniki, obenem pa tudi zunanji ministri male antante, ki se sestanejo k važni politični konferenci. Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija sta odpotovala s svojim spremstvom v Sinajo tže v soboto, istočasno ž njima je pa odpotoval naš zunanji minister Bogoljub Jevtič. Dasi romunska vladarska hiša ni izšla iz romunskega naroda, marveč je tujega porekla, je vendar znala že spočetka prilagoditi se življenj« svojega naroda ter doumeti njegove težnje in ideale. Potomci kralja Karla I., ustanovitelja dinastije, so vsi pristni Romunk Med drugimi slavnostnimi prireditvami je na sporedu tudi odkritje spomenika k ra lju Karlu I. in kraljici Elizabeti, znani pisateljici Carmen Silvi. Naša slika predstavlja grad Peleš. Skrivnosten budimpeštaoski sadist. Budimpeštanska policija mrzlično išč®' nekega moškega, ki izvaja nad otroki sa-: distične atentate. Pred nekaj dnevi je neznanec v neki samotni veži nagovoril neko lOletno deklico, nenadoma potegnit nož in ji zadal več vbodljajev na rokah.-Na obupne krike deklice so prihiteli hi-! šni prebivalci, neznanec pa je izginit) Kmalu nato je zagrešil isti zločinec enak j atentat nad neko 9fetno deklico v mestnL okolici. Obe deklici sta podali policiji enak opis skrivnostnega zločinca. Pojavi »vampirja« je izzval v vsem mestm silno; razburjenje med starši, ki imajo majhno otroke. tem naj omenim, da bomo »Slehernika« in »Zrinjskega« uporabili pozneje tudi za uprizoritev na prostem ob priliki tretjega Mariborskega tedna. Med operetami bomo uprizorili Jaschevo priredbo Lo-wejevih »Rož v snegu«, Bučarjevo »Štu dentje smo«, ki je lani prav dobro uspela v Ljubljani na Šentjakobskem gledališkem odru, Tijardovičevo »Malo Flo-ramyc«, Kalmanovo »Vijolico z Mont-martra«, v kateri bo gostovala naša mariborska rojakinja, zagrebška operna pevka gdč. Erika Druzovičeva, Albinijevo »Madame Trubadour«, Bendatzkega »Tri mušketirje« in eno Parmovo, katero bomo še določili. Kar se tiče prijavljanja abonentov, moram omeniti, da ni slabo, vendar pa pogrešamo tudi letos, kakor vedno, v prvi vrsti Imovitejše sloje. Najbolj zvesti so našemu gledališču državni in privatni rta meščenci, torej tisti, ki so gmotno na naj slabšem. Iz tega sledi, da kriza kakor jo občuti gledališče, ni toliko materialnega kakor moralnega značaja, Finančno se bomo morali še nadalje boriti s tež kočami, ker sta nam tako državna kakor banovinska subvencija znižani za pri biižno 10 odstotkov.« S tem ie bil naš pogovor z gospodom upravnikom zaenkrat zaključen; spravil je zopet v žep svoj r.otes in svinčnik in, ker je bil pri naši mizi tudi podžupan g. Rudolf Golouh, ga je takoj »napadel« zaradi nekih preureditev foyerja. Imel je seveda prav. Tudi ta zadeva bi se menda že lahko uredila. 'Sterni TVTarroorsKr »rrecreTHTK « jutra iTiarnroro, ottc bv,-.ck. l^sS' s *m t mmc 82 OCEANOPOLIS Rommn o o Ml H o vcifea pro iJoill Jafis?je govoril-brez strahu, da bi mu mogli organi vlade prisluškovati, saj je uporabljal aparat za izolacijo, ki mu ga je bil na skrival izročil Doljan, ko je bil prvič zaslišan pri predsedniku Semišu Ramisu. Doljan se je bal, da bi ga prijeli in našli pri njem aparat, zato je poklical k sebi Jafisa, in mu ga še pravočasno izročil ter ga poučil, kako ga mora uporabljati. Jaiisovi zaupniki so se takoj razbežali na vse strani. Odšli so v centrale za razsvetljevanje, pridobivanje pogonske sile, vode in zraka. To so bila najvažnejša podjetja, ki jih je bilo treba najprej dobit: v roke, če je hotel razorožiti vlado in ji onemogočiti, da bi se uspešno branila. Čim so se približali podjetjem, so se jim vrata kar sama odprla, kajti bili so od vratarjev že pričakovani. Na dano znamenje so delavci planili na ravnatelje, jih zvezali in spravili na varno. Potem so stopili k aparatom in jih prevzeli v svojo oskrbo. Najprej je prenehala delovati centrala za pogonsko energijo. Silo so dobavljali samo še centralama za vodo in zrak. Vse prometne naprave in vsi stroji v vladnih poslopjih so prenehali delovati. Prav tako je nastala v pod-morju v enem samem hipu popolna tema. To je bil dogovorjen znak za vse, ki so bili pristaši upora. Zdryeli so iz svojih hiš na ulice in trge ter se zbirali v čete, pripravljene za nadaljnja povelja. Jafis, ki je imel svoj glavni stan v neposredni bližini osrednje bolnišnice, je planil kvišku, poklical svoje bojevnike ter se podal po temni ulici k velikemu mračnemu poslopju, v katerem so se zdravniki pripravljali, da spremene Do-Ijanovo zunanjost. Vedel je, da ne sme zamuditi nobenega trenutka, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi Doljana skrili in ga potem v temi in splošni zmešnjavi ne bi več mogli najti. Do osrednje bolnišnice je prispel kma lu nato, ko so zdravniki skupaj z Doljanom ostali v popolni temi. Toda vrata v poslopje so bila zaprta. Stražili so jih vladi zvesti pazniki. Niso mu jih hoteli odpreti, zato je bilo treba uporabiti silo. Jafis je bil tudi že na to pripravljen. Izrekel je samo nekaj besed, in njegovi naj zvestejši so se s tako silo zaleteli v moč na kovinasta vrata, da so ključavnice popustile in so krila izpadla iz tečajev. To je bil trušč, ki so ga zdravniki slišali kmalu nato, ko je nastala tema. Pazniki ki so stali za vrati, so bili v trenutku pomandrani. Preden so se mogli postaviti v bran, so bili Jafis in njegovi že v prvem nadstropju in na hodniku pred dvorano, v kateri je Doljan še vedno sedel v odprtem aparatu za spreminjanje zunanjosti. Hip nato je bil tudi že v dvorani sami. »Doljan, prijatelj!« je zaklical z gromkim glasom, ker v popolni temi sploh ni mogel opaziti, kje je in kaj se ž njim godi. »Tu sem,« mu je odgovoril prav tako glasno Doljan, planil iz aparata in stekel v smeri Jafisovega glasu. »Tu sem, tu sem,« je kričal in iskal svojega rešitelja. Našla sta se in objela. »Menda nisem prišel prepozno?« je dejal Jafis. »Prav v zadnjem trenutku,« je odgovoril Doljan, »če bi bil čakal samo še nekaj minut, bi bil že onesveščen.« »Kdo je tu? Kaj se je zgodilo?« je zakričal tedaj iz teme Stamolis. Slišal je prihod neznancev ter. Jafisove in Dejanove besede. V hipu je spoznal, da še je vse zgodilo zato, da bi rešili Doljana in preprečili izvršitev sklepa vlade, r.i si pa mogel predstavljati, kdo bi to bil in kakšni so njegovi nadaljnji nameni. Zato se je zbal za svojo usodo. Zavedel se je, da bi moral nekaj ukreniti, ni pa vedel kaj. V strahu in obupu je kriknil. Odgovoril mu jgmiočan,-odločen glas: »V imenu revolucije in vlade ljudstva vas pozivam, da se ne ganete. Od tega trenutka dalje ni več vlade senata po rojstvu privilegiranih »višjih«. Usodo našega ljudstva prevzame v svoje roke ono samo. Vaša dolžnost je, da se uklonete, ker sicer bomo morali postopati z vami kakor s pristaši bivše vlade in nasprotniki ljudstva!« Po teh besedah, ki jih je izgovoril Ja- fis, je nastal v dvorani popoln molk. Nihče ni odgovoril. . »Pozivam vas ponovno, da se vdat jc zaklical Jafis. . Stamolis je za trenutek še oklevaj, del pa je, dasi ni bil prav nič poučen revoluciji, da bi bilo vsako upiranje n smiselno. Zato je odgovoril s precej W nim glasom: . . f »Vdajam se in mislim, da se strinjajo menoj tudi vsi moji asistenti.« »Strinjamo se,« so odgovorili vsi n enkrat. •„ »Potem morete iti svobodno svoj pot,« je dejal Jafis. »Opozarjam pa va ■ da je najbolje, če ostanete tu, kjer s Mi odhajamo.« Pri>al je Doljana za roko in ga odvedel ven na ulico, kjer je bila zbrana * ogromna množica vsašev, ki je nestrp no čakala na oba svoja voditelja. »Kje je Jafis? Kje je Doljan?« so- frčali vstaši vse vprek. Pomiril jih je Jafis, ki je zagrmel s sv jim mogočnim glasom: »Bratje, izvršili smo prvo nalogo, J ' šili smo našega vrhovnega voditelja d° torja Danila Doljana. Tu je sedaj, da ■> nam postavi na čelo in nas povede a končne zmage.« H »Živel Doljan! Živel Jafis!« je tu*11 množica. . »Bratje,« je spregovoril Doljan, »hv®' la vam za zvestobo in pomoč! Prišlis ravno še o pravem času. Sedaj je na’ in vaša naloga, da gremo dalje. Zap^ čeli smo delo za popolno osvoboditev zato ga moramo tudi dovršiti. Tren#1 menoj in za Jafisom!« Šport včerajšnje nedelje PRIČETEK JESENSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA. Včeraj se je pričela borba za točke med klubi LNP, in sicer sta priredili uvod v jesensko prvenstvo moštvi SK Železničarja in Čakovečkega SK. Prvi nastop Čako-večkega SK v letošnjem podzveznein prvem razredu sicer ni bil pozitiven, vendar se je vsakdo, ki se je potrudil na igrišče, lahko prepričal, da je moštvo ČSK — po našem merilu — prav dobro. Kljub precej občutnemu porazu, ki pa od daleč ne ustreza poteku igre in pokazanemu zna nju, lahko ugotovimo, da Čakovčani še dolgo niso izrekli poslednje besede v tem tekmovanju. SK ŽELEZNIČAR : ČAKOVEČKI SK 7:2 (4:2). Moštvi sta nastopili v postavah: Železničar: Mahajnc, Frangeš 2, Wa-gner, Eferl, Frangeš 1, Glavič, Ronjak, Pavlin, Pezdiček L, Konrad, Pezdiček II. Čakovečki SK: Krzmarič, Vamplič, Brčak, Veš, Galovič, Janič, Belojnik, Vogrinc, Takač, Hrebak, Horvat. Po nesrečnih in navsezadnje malo zanimivih prijateljskih igrah' se bodo naša moštva vrnila v konkurenco, ki je sicer na nekoliko nižjem nivoju, zato pa jim bodo te tekme bolj ležale in bodo igre gotovo bolj zanimive. S tega stališča torej je bila včerajšnja igra vse do zadnjih faz dobra, zanimiva, in zlasti po zaslugi gostov tudi napeta. Lepa ta igra seveda ni bila, temveč je bila izrazita borba za točke. Molštvo SK Železničarja napravlja v celoti vtis velike raztrganosti in se še vedno ne more povzpeti do smiselnejše igre, ki bi iz nje odsevala neka preudarnost ali smotrenost. Tehničnega znanja, kolikor ga moštvo ima, ne zna izkoristiti in tako smo tudi včeraj pogrešili kombinacijsko igro. Ugajala pa je odločnost moštva, ki je izkoristilo nekaj zrelih prilik, marsikatero pa vseeno v zaključnih potezah po zlem naključju opustilo. Gosti so bili sicer mnogo enotnejši, tehnično pa niso dosegli svojega nasprotnika, Pokazali pa so prav lep in koristen start, posebno v obrambnih formacijah, so zelo borbeni, ostri, a ne sirovi v igri; dokler je -bilo kaj nad, so se tudi žilavo borili za zmago. Napad je v polju še nekam dobro zaigral, pred nasprotnim golom pa je bil kar se da neodločen. Krilska vrsta je bila predvsem ofenzivna, tako da sta nasprotni krili mnogokrat ubežali in je odtod prišla skoro vsa nesreča na moštvo. Namesto delegiranega sodnika g. Miku-ličiča iz Zagreba, ki zaradi prekinjenega železniškega prometa na progi Zidani most-Zagreb ni prispel Maribor, je sodil g. Kopič. Bil je gotovo objektiven in v splošnem tudi dober sodnik. V predtekmi je kombinirano mošštvo SK Svobode porazilo rezervo SK Železničarja s 3:2 (1:0). Sodil je g. Jančič. SK Ptuj:SK Drava 6:0 (4:0). Nedeljska tekma med tukajšnjima SK Drava in SK Ptuj, se je končala z zmago SK Ptuja v razmerju 6:0 (4:0). Kljub porazu je bila »Drava« na polju enakovreden nasprotnik, kar je za njen prvi nastop dovolj častno. Najboljši igralec je bil vratar »Drave«. Za sprejete gole je kriva v prvi vrsti slaba ožja obramba »Drave«. Tekmo je kljub slabemu vremenu obiskalo okrog 300 ljudi. V predtekmi sta se srečali rezervi obeh klubov; zmagala je rezerva SK Ptuj v razmerju 3:2. SK Mura:SK Gradjanski (Čakovec) 4:2. Ob skrajno slabem vremenu je včeraj SK Mura odigrala v Čakovcu prijateljsko tekmo s SK Gradjanskim, ki se je končala z zmago SK Mure v razmerju 4:2. Mura ni predvajala običajno igro in je bila oči-vidno v slabi formi. Sodil je g. Hegedič, ki pa ni mogel zadovoljiti. Ostale nogometne tekme. Beograd: Jugoslavija:Švica 2:2 ( Zagreb: Prvenstvene tekme: Slavi)?' Grafičar 3:0, Derby:Šparta 3:2, Usko» Viktorija 3:2. , Varaždin: Slavija :Grazer Sportklu 3:2!! - Gradec: GAK:Lustenau 4:2 (1:(>)• ® to zmago si je priboril GAK avstrijs^ amatersko prvenstvo. Kastner & Oehlsf‘ Greinitz 4:0, Sturm:Donavitz 8:0. j Bukarešta: Romunija : madžaP* amaterski team 5:1. Motociklistična zmaga Jugoslavije. v medbalkanskih motociklističnih tekmah v Bukarešti je Jugoslavija premagala B0'” garsko z 18:15 točkam. V klasifikaciji P0* sameznikov so dosegli: Sokolov (Bolga1' ska) 11 točk; Štrban (Jugoslavija) F točk; Urojič (Jugoslavija) 7 točk; BiceV (Bolgarska) 4 točke. Romunija je pren13' gala Grčijo s 24:9 točkami. Novi jugoslovanski lahkoatletski reko*' di. JLAS je kot nove jugoslovanske labh°' atletske rekorde verificiral naslednje re' zultate, ki so jih dosegli člani ljubljanski11 klubov Primorja in Ilirije: tek 5000 & 15:45 min. Krevs (P), tek 10 km 34:11 Bručan (I), štafeta 4x800 m 8:31.8 v P°' stavi Gaberšek, Žorga Fric, Žorga Al ek5 in Krevs. (Vsi Primorje). Mali o Rasno SEMENSKO PŠENICO, rž, ječmen od semenopojske postaje Beltinci, ter ozimno grahono ima na zalogi za svoje člane Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta 12. 3621 PISALNI STROJ si želim izposoditi za 2 mesca proti odškodnini, ali ga pa kupim na obroke. Ponudbe na upravo pod »Nujno delo«. 3602 SADNA DREVESA in vinske trte nudi najpovol-nejše Banov, trsnica in drevesnica v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Zahtevajte ponudbo 3561 Prodam PRODAM NAMIZNI ŠTEDILNIK z dvema ploščama, dobro ohranjen. Poizve se v Kmetijski družbi. Meljska cesta št. 12. 3620 LISIČJO BOO, lepo. dobro ohranjeno, prodam. Vprašati od 12. do 14. ali od 17. do 19. ure v Prešernovi ulici 19, priti. 6018 Sobo odda LEPO. PRAZNO SOBO takoj oddam. Vrbanova ulica št. 12. .3619 LEPO OPREMLJENO, zračno sobo z električno razsvetljavo. z uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista. 6017 Službo dobi KUHARICA. stara do 30 let. pridna in po štena, katera zna res samostojno kuhati, sc sprejme v gostilno Prešernova klet, Maribor, Gosposka ulica 20. 3652 Spomnite se CMD Knjigarna in papirnica Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13 ££Ž22£2ŠL^iJ2lg^2-SggjJo vse šolske knjige in potrebščine za Privatni usluž- bengi_se lahko poslužujejo ugodnosti plačavania v obrokih. Sobo ISie IŠČEM VELIKO PRAZNO SOBO. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »M. B.« lokal LOKAL oddam za stanovanje. Dravska ulica 10, L. Benet. 3624 Zgubljeno DIN 100— NAGRADE dobi oni, ki mi prinese J* gubljeno črno žametasto Fč lero (kratka pelerina), obroJJ' ljeno s črno kožuhovino. »a tero sem izgubila v soboto P® noči v Tattenbachovi a-Prečni ulici. Naslov v upr3', lista. 3625 Razpis! Posojilnica v Mariboru razpisuje štiri ustanovna mesta po Din 300.— dr. Franca Rapoca dijaške ustanove. Pravico do ustanove imajo visokošolci s!ovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja- Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim izpričeva-lom, ubožnim listom in z znamko za odgovor se r.ai vlože do 15. oktobra t. 1. v posojilniški pisarni v Narodnem domu. VMariboru, dne 23. septembra 1933. 3626 DR. VIKTOR KAC. Mata konzorcij .Jutra. v Ljubljani; predstavnik izdajatelja 1" ^dnik:^RADIVOJ REHAR v Mariboru. .Tlaka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELJ ,v Maribora —v ' t . : . » A A i c *> i Č A A ^ 1 1