7. stev. Novo lueslo, 10. april« 1910. XXVI. letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 10. in 25. vsaccga mescca. Cena jim je a jioHtniiio vred za cclo leto naprej 2 K, za }iol 3eta 1 K. Saroimina za Xenitijo. Bosno in ónige evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K, — Dojúse sprejema urednik, naročnino in oznanil» tiskarna J. Krajec nas), v Novem mestu. Gospodarstvo. Gospodarska izobrazba domobranskega vojaštva. Večji del avstrijsko-ogrskega vojaštva pripada iz-vzeniBÎ izliajajočcga iz centralnili in pa takili mest, kjer pred vsem industrija prčevita, kmečkemu stanu, lilagqr kmečkega stanu, kateri tvori brez dvoma največji in naj-èilejai kontingent naše armade, je iz tega samoumevnega vzroka tudi vojaški centralni oblasti gotovo pri srcu. V vojaški ustavi najdemo že predpis, kateri brani propad takili večjih domačij, ki so osirotele — kateriii mla-deniske lastnike dediče obvaruje pred triletno prezentno službo — s tem, da jih uvrstuje v dopolnilno rezervo. Na ta način jim je omogočeno obdelovanje lastne ljubljene zemlje s svojimi močmi. Vojaška ustava dovoljuje dokončanim učencem kmetijskih sol, da se tretje leto puščajo na stalen dopust, da zamorejo toraj tretje leto svoj poklic izvrševati bodisi na očetovski lastnini, bodisi kakor gospodarski uslužbenci na tujih posestvih. V zadnjih letih smo gotovo z veseljem pozdravili naredbo naših vojnih ministerstev, katera so želji in zahtevi naših kmetskih zastopnikov v državnem zboru v tem privolila, da se gospodarski sinovi za Časa žetve puščajo na 2 do 3 tedenski dopust — na domačijo v pomoč. Uavno namenjene ustave oziroma naredbe so nam rcanj ali bolj že znané — moj današnji namen je pa, opozarjati na najnovejšo naredbo domobranskega ministarstva, s katero je sklenilo za poakusnjo pridružiti se kmetijski izobrazbi naših mladeničev-vojakov na ta način, da vpelje kmetijski poduk v posameznih domobranskih garnizijah. — V sledečih vrsticah hočem seznaniti nas 'jiitl z omenjeno naredbo : Kmetijski poduk se ima vršiti v materinem jeziku en- ali dvakrat na teden po l'/a "i"» 'i BÍt^er na ta način, da je polovica časa namenjena zgol poduku, druga polovica razgovoru. Cel poduk ima trajati približno 50 ur. .— Spored je tale: 1. Uvod poduka tvori splošna razprava o gospodarskem življenju, o opravilih v poljedelstvu in njega raznovrstnih panogah. V ta namen odločeno je ^ do 3 ure predavanja. Najvažnejše o sestavi rodne zemlje in nje obdelovanju. Razprava o tem se vrši s pripomočjo tolmačenja stenskih slik in vzorcev splošno upeljanih poljedelskih strojev in gospodarskega orodja (6 ur). 3. Predavanje o zemlji kot oživiteijici rasten, o življenju, rasči in gnojîtvi. Tri tem predavanju je posebno opozoriti na pogoje umne gnojitve z navadnimi in umetnimi gnojili, potem svariti pred posledicami napačnega gnojenja {10 do 12 ur j. 4. Najglavnejse o nasadu, pridelovanju in žetvi poljedelskih rastlin v obče, špecijelno pa takih rastlin, katere so bodisi deželnega bodisi krajevnega pomena (n. pr. vinarstvo, sadjarstvo (10 do 12 urj. 5. 1'redavanje o plevelih in njih škodljivih lastnostih, o rastlinskih boleznih in njih po-končevanju f4 ure). 6. O živinoreji: splošno o poljedelskih domačih živalih in najglavnejsih nazorih glede pravilnega izbora plemenjakov, izgoje in krmljenja živali, znakih glavnih nalezljivih bolezni, o pomoči pri porodu, o umnem stavb-ništvu hlevov (8 do 10 urJ. 7. O posebni izgoji ; konj, volov in krav, prašičev, ovac, koz, perutnine. Poduk ima obsegati le te živali, katere so v dotični deželi (okolici) posebnega pomena — s pripomočjo učil (stenskih tabel in vzorcev) (4 do 6 urj. 8. Poduk o posameznostih glede molže in mlekarstva, o senožetarstvu (3 do 6 ur). 9. Če dovoljuje v to svrho določen čas, tudi navodila kmetijskega knjigovodstva, zadružništva, o upeljavi poljedelskih strojev, kmetijskem stavb-nistvu, o uporahi zemeljskih pridelkov. Način podučevanja ima biti tak, da se začne po predavanju mej učiteljem in slušalcem takoj razgovor o tem, o čemur je bilo govorjeno in da se posebno na praktično izpeljavo ozira. Ta razgovor ne bo imel značaja izpita (to bi za-moglo le škoditi), marveč ima pred vsem slušatelje same do tega dovesti, da stavijo učitelju sami vprašanja, kar ima omogočiti, da se nejasne stvari ptduka dalje razpravljajo in na ta način pojasnujejo. Poduk ima biti v kolikor sploli mogoče poljuden brez značaja učenega predavanja. Način podučavanja mora biti živahen s pomočjo nazornih predmetov, kakor: stenske table, slike, uzorce, tudi stroje, te je izposoditi pri kmetijskih šolali ali pri podobnih društvih. Voditelji teh kmetijskih tečajev bodo vojake vodili na ogled različnih kmetijskih in tem sorodnih naprav. Kar se tiče potrebnih učiteljev, se bode tam, kjer je to le mogoče, v prvi vrsti posluževalo ízkušanih strokovnih učiteljev takih kmetijskih sol, katerih gojenci večinoma iz kmečkili krogov izvirajo in katerim so težnje prostega kmečkega stanu posebno dobro znane. Ti učitelji bodo pripravni, ker poleg svojih učno-vzgojnih skušenj lahko izkoriščajo pripomočke svojega zavoda. V takih garnizijah, kjer ni kmetijskih sol, bodo strokovne učitelje nadome-stovali strokovnjaki kmetijskih društev, potovalni učitelji in drugi praktični možje. Kakor razvidizno iz povedanega, je ideja c. kr. domobranskega ministerstva zelo lepa in je le želeti, da se ta letošnji poskus reanično dobro sponeae, in da nam bode potem njega obstanelc zagotovljen. K obiskovanju tega kmetijskega poduka se javijo vojaki le prostovoljno in jih imajo k temu lepemu in koristnemu namenu brez vsakega nasilja izpodbujati častniki. Moj namen je v prvi vrsti naše ljudstvo s to hvalevredno naredbo splošno seznaniti, drugič pa našim kmečkim očetom priporočiti, naj evoje sinove vojake pravočasno opozorijo, da se te lepe priložnosti poslužijo ter nadalje izobražujejo za svoj prvotni poklic., Ciril Dolénc. zvezanih tovarnarjih so cioifnalc velika ponevcrjonja. — JJor]>atski žnpan je pobog-nil radi ])oneverjonih 200.000 mark. V Abosiiiiji so tajili smrt Menelika bojeć se nemirov. Zdaj poroiajo, lia sta so dva fjlavarja sprla in se je bati niešćanske vojsko. — Zadnja porofiiia pravijo, (ia Menelik živi. V .Iiižui^Ainei-ikl jo priislo lio razpora mej republiko Peru ill Ekvador. Ce ekvadorska vlada radi napada na penivansko poslaništvo nc da zadoščenja, poš|je Peru vojake proti Ekvadoru. —t^— Politični pregled. Državni zbor se snide 14. aprila. Kot prva točka jc na vsporedu drž. posojilo 182 milijonov kron, ker vlada nujno potrebuje denarja. Predsednik je brez posvetovanja s klubovimi uačelttiki postavil to kot prvo tOL^ko. Mej velikonočnimi počitnicami je velika politika mirovala. Zato pa so poaainne stranke obilno zborovale ter utrjevale svoje somiš^enike. — „Kmečka Zveza" za slovenski Štajer je zborovala 29.marca v Mariboru, kjer je govoril tudi voditelj Vseslovenske Ljudske Stranke dr. ŠiisteršiČ o položajn sploh in o slovenskih zadevah, kar so zborovalci z navdušenjem odobravali. Odslej je Zveza štajerski dei splošae orpnizadje V. L. S. ISii (ini-iškcm imajo ta mesec dopolnilne volitve za deželni zbor v slovenskem veleposestvu, trgih iu na Krasu, vkup 5 mandatov.^ Nil Ćeikein so o praznikih zborovale skoro vse stranke, katerih jo baje že 12. Katoliško-narodna stranka se je odcepila od konservativnih plemičev ter se preosnovaia kot krščanska socijalna stranka, ki bo izdajala tudi svoj češk dnevnik ter osnovala lastno tiskarno. Ta stranka ima že zdaj veliko zaslombo v krščanskem ljudstvu, mej tem ko se katol. plemenitaši niso dosti menili za priprosti narod. Ogrski ministrski predsednik Khuen je že okreval. Položaj ae obrača zanj ugodiiiše. Vladna stranka bo šla po^umni.še v volilni boj, Košutovci in Justhovci zgubljajo simpatije. A kakšna bo Kuehnova volilna reforma, se še ne ve. Socijalni demokrati ])rirejajo .'ihode za splošno volilno pravico. Hrvatski ban Tomašić ima tudi srečo. Frankovci so v saboru opustili obstrukcijo. Volilna reforma bo število volilcev skoro popeterila. Sabor se peča s proračunom. Za žnipaiiu v Za;:retin je izvoljen arhitekt Holjac. Veleizdiijniška jii-avda zoper Srbe je končana tako, dajo stol sedmorice" razveljavil obsodbo in so vsi obtoženci izpuščeni na svobddo. Sedmorice i)redseduik dr.liakodzcay postane hrv.min. Srbi niso zadovoljni z uspehi, ki so jih jiričakovali od obiska kralja Petra v Peterburgu. Car ni no.sil najvišjega srbskega reda. - Istem času se jo sklenil tudi sporazum mej liusijo in Avstro-Ogrsko. V Italiji so dobili novo ministrstvo Luzzati. Nemški kancelai- jc bil uprav mej krizo o praznikih v Rimu vadi trozveze, a baje s svojim obiskom ni posebno zadovoljen. ři-nofrorski knez Nikita bo slavil letos 50 letnico svoje vlade in poroke; zato bodo večje slavnosti koncem avgusta, tedaj pričakujejo v Cetinje tudi italijansko kraljevo dvojico in drugih knezov. \ Soliji bo začetkom julija vseslovanski kongres. Obravnavale so bodo gospodarske, književne, časnikarske, trgovinske zadeve itd., kar bi pospeševalo vzajemnost mod slovanskimi narodi. Ob bolgarsko-tiii-.ški nicji se večkrat spopadejo .straže. ]i[i Turek je bil ustreljen. A Turki so i)Ognali Bolgare v beg. Tm-ški sultan je ob obisku kralja Petra srbske ministre sjíremljevalco odlikoval z visokimi redi. A kralj je vse v Srbiji obsojene mrihainedance pomilostil. V Albaniji zopet vre. Turški vojaki so zopet i)orć z Ar-navti. V Ipeku je že zbranih 14 bataljonov. Francoski vojni minister general Hruii je odstojiil, ker mu so v senatu očitali, da premalo skrbi za vojaško zrakoplovstvo. Z Grškega se poroča, da so uradniki v Pireju poneverili 7 milijonov drahem. Nji Itiisko-Poljskem so isto zasledili v večjih mestib v V^arSavi, Lodzu itd. Preiskave pri voja-ških Intendanturah in z njimi Zabavi in pouku. Potovanje v sv. deželo. 3p. dr. J, Mftrinko, Ob kršili Ihilniaciji proti južni Haliji. Po noći nas jo mirno speče no.sil parobrod niimo istrskih (kvarnerskih) otokov v dalmatinsko vodovje. Bili smo pri Visu (italijansko Lissa), ko je solnce vzhajalo. Burja je lirila, vsled česar je bilo morje ])rccej nemirno. Vis je dalmatinski otok, pa znamenit po svojem izbornem vinu, zgodovinsko slaven sem od leta ISfHi. Tedaj jo avstrijski David popolnoma potolkel italijanskega Golijata. Pri tem otoku uamreč je zadelo trikrat veče italijansko brodovje ob naše, kateremu jc poveljeval admiral Tegetthof. Naši vrli mornarji, večinoma slovanski Dalmatinci, so boj sprejeli ter v kratkem nekaj večih la.ških vojnih ladij potopili, druge pa jiognali v beg. Ponosno smo zato zrli na skalnati Vis, ob enem i)a tudi jeli govoriti o sedanjih razmerah. Naš nadjjoročnik je tožil, da Avstrija ]»rcmalo žrtvuje za svojo mornarico. Laško brodovje grozno narašča, naše zastaja po številu in velikosti ladij. Vprašanje je, kaj so zgodi, ako [iride do nove bitke na morju. Pa tudi na suhem smo, je dejal, |)reveč brezskrbni. Italija se oborožuje na vse kriplje, poši^a vsestransko svojo oglcduhe, celo kot delavce pri avstrijskih železnicah. Zlasti se je to godilo pri oni čez visoke Ture. Zato pozna Italija vso naše razmere. Dobrodušna Avstrija iia vse to ne le pri|mSča, marveč celo drago plačuje. Da bi se ne maščevalo! Vijak nas je podil dalje mimo otokov Hvar (ital. Lesina), o močno privzdi-irovii stati. Neil, so zatrjevali, to ni niti senca Kurčola Lastovica (ital. Lago,^ta}. Mrzla burja gala va ove, tako jo bilo skorej nemogoče na kateri gospodje, ki so se prvič vozili po mor da je to vihar; a naš lekarničar Seume je deja viharja; pred Jafo je vedno vsaj toliko nemirno morje Otok livar jo na zahodni strani divje skalnat, nasprotno ležeča Korčula dol)ro porašena. Videli smo na tem otoku, kakor tudi na nizkem polotoku Orebič, za katerim prihaja iz Hercegovine mimo znanega Metkovića reka Neretva, mnogo s truiiom na[)ravljenih novih vinogradov; vsaka dolina je skrbno poral)ljLtna za nasad. Kaže se, in pravilo se mi je, da je vse to delo iz novejšega časa. Domačini so se jeli bolj po]»rijcmati vinogracUstva in baje jih tudi vlada ]>odpira. Zadnji čus je, da se to zgodi; razun trto, oljko ali kacoga druzega sadeža Dalmutinska tako nima pridelkov — zato hite v tolicom štovihi v Ameriko. Ako ])a domači otroci zapuščajo dom, je slal» za bi.šo. Vodna cesta nas vodi dalje mimo otoka Mljet (ital. Meloda), ki ima irecej lesa, sicer pa jo tudi s trto zasajen. Na desni nafi pozdrav ja več malih otočičev — pa glej že nas je parobrod postavil prod Gruž (ital. Gravosa), ki se ainfitCEitralično (kakor v kadni^ah) razprostira pred našimi očmi. To mesto jo dobilo jired kratkim iz Hercegovine sem železnico; odprto je le jiroti gorkomu jugu, zavarovano jia proti mrzlim vetrovom. Ni čuda, da jo sredi nuirca rastlinstvo že tako prebujeno, da nam različno cvetje pošilja svojo vonjavo, kakor pri nas maja meseca. Tu vidiš oljko, lavor, pomarančo zdibujočo pod tcâo rumenega sadja in muogo driizih in večih in manjih cvetic, med katerimi celo velikanska palma igra visoko v zraku s svojimi dolgimi listi. Hrezdvomtio ima to mesto lepo bodočnost, ako bo le vlada kaj storila, kakor jej je v našem jugu paČ že dolžnost. Narava malo kje v Avstriji nudi tako milo podnebje, kakor tnkaj in v nekaterih drugih obmorskih mestih po Dalmaciji. Kazun toga ima pristan za največe ladijc dovolj globine, kar pogreša dobre pol uro oddaljeni Dubrovnik. Jako žal je liilo meni kakor tudi sopotnikom, da nismo mogli pogledati tega starodavnega slovanskega mesta, ki jo le po malem briiii ločen od Gruža. Včerajšnja zamuda v Trstu je bilu kriva, du snio imeli mesto 7 waitio 2 uri otiiiiora. Zatío volji ti smo se morali z malim s|)rehoremožer\je in njeno delo za napredek našega kmetijstva. V sledečih vrsticah hočemo na kratko popisati njeno delovanje v pre-tečenem letu, da se tudi tisti člani, ki se niso udeležili občnega zbora, poučc o glavnih zadevah podružničnega poslovanja. Podružnica je imela 1. ISOit skui^aj 4 seje, pri katerih ,so 80 obravnavalo tekočo društvene zadevo. V odboru so delovali sledeči člani: načelnik liohrnian in odborniki: Dolenc, dr. Elbert, li'lorijančič, Jakse, Lapajne, Porenta, Hkalicky in Smola. Posamezne kmetijske panogo so se jiospesevale na ta način. ^'ajvc(; so je storilo tudi v tem letu za napredek naišega vinogradništva. Podružnica jo pridelala v svoji irtnici 111.000 l^ljučev in 4fi.SOO bilf. V trtnico se je vložilo 53.700 ključev, konzorcij» pa prodalo 56.000, tako da jih je odjtadlo le IGOO. Bili' se je jirodalo 40.600, članom brezplačno oddalo 4600 in nazaj vložilo 1100. Pridelek konzorcija je znašal 60.226 ceiiljenk. Od tega se j« prodalo .35.885, nazaj vložilo pa 14.341. Na novo se je po-cepilo 56.0(in trt. Vinogradništvo se je pospeševalo tudi s tem, da je podružnica preskrbela 10.000 kg modre galico in 10 kg gumijevib vezi. '/a povzdigo vinske trgovine jo priredila podniž-iiina dne 17., 1tí, in 19. aprila v Novcmmostii vinsko razstavo v zvezi z vinskim semnjem in sicer v i^rostorih Tučkové gostilno. Ta razslava je pokazala, lia rasto l« uovih nasadih izborna kajdjica. V dneh od 29. maja do 5. junija se je priredila v Pragi razstava viti, katera je ])rav doljro vspela in pokazala, da se dolenjsko vino tudi na Češkem ceni. Za povzdigo aaiijarstva vzdržuje podružnica svojo drevesnico, v kateri se prideluje zlasti jalilanc pripravnih vrst za naso dolenjske razmere. Lani se je pridelalo 424 jablan in sicer za '■lane 400, za prodaj 24. Jabolčnih divjakov seje pridelalo 2635. '^d teh sc je prodalo 775, posadilo pa 1860. Doe 10. oktobra jo priredila ])odružnica na kmetijski šoli na Grmu razstavo sadja 'n sadnih izdelkov, ki je tudi prav dohi'o vsjtela. Za zboljšanje travništva in poljedelstva jo preskrbovala podružnica umetna gnojita in jo oddala v tem letu Hl.iJOOkg To-"lasove žlindre. 12,000 kg kajnita. 11,000 kg kalijevo soli. 71.400 kg 1'tidninskega superfosiata, 2200 kg kostnega .erfosfata, 600 kg «uionijevega -sulfata in 500 kg čilskejra .solitra, skupaj 178.700 kg "li okroglo 18 vagonov. Deteljncga semena se je oddalo 231 kg. -^ko se iiriStojo sem še denarni promet z modro galico, od katero sc jo naročilo 1 vagon, jo znašal ves promet 41.52(t K 80 h. Za pospcsevarge živinorejo in mlekarstva je priredila podružnica več popotnih predavanj, zadnjem časn jo začela snovati živinorejsko zadrugo za novomeško okolico. Iz poročila blagajnikovoga je povzeti, da je imola ]»odrHžnica líiOí) 29.523 K flfi h dohodkov in 24.999 K 72 li stroškov, tako ''il je ostalo prebitka 4524 K 24 h. Ker inja podružnica tudi ^"kliiii xti pospeševanje dolenjskega vinstva v znesku 2481 K 67 h in je znašal njen delež pri konzorciju 700 K, zna.-a skupna denarna imovina koncem leta 770,5 K 91 ]i. Nada^na točka dnevnep reila je bila volitev novega odbora za prihodnjo triletno d('ft)o. Izvoljen je bil doi^edanji odbor ]_e s to prcmembo, da jo prišel v odbor namesto I. Florijančiča iz Št. Petra strokovni učitelj K. Zdolšek. Pri predlogih so je sklenilo j>rirediti letošnjo jeseii premo-vanjč goveje živino, dalje, da so ima konzorcij razdiužiti in slednjič, da se jiodnižnica poprime cetreba )(n'skrliovanja semenskega krompirja za Belokrajino. Blagajniku in delovo<ÍjÍ líaníru se določi nagrada in izreče zahvala. Na tfl je pretiaval načelnik Kohrman o jionienu in o uredld živinorejske zatlrugc za novomeško okolico. ."Oklenilo se je, sklicati ustanovni shod, pri katerem se imajo predložiti že gotova pravila. — Slednjič jo še omeniti, (ia se je udeležilo občnega zbora 22 članov, meii temi najboljši gosjiodarji novoitieške okolice. Ši'm]K>1ier. — Načelstvo hranilnice iit posojilnice je podalo za 1. 1909 sledeče poročilo: K zadrugi jo jiristopilo J. 1909 48 članov, izstopili so 3 člani; zadruga .šteje ob koncu leta 1909 109 članov. Denarnega i>rometa je bilo 16,-î.0ny-67 K, Vložilo se 126krat: skujtaj 45.05298 K. Vzdignilo pa 80krat: 13,919-92 K. Ktanje hranilnib vlog jo 50.377 87 K. Posojil se je dulo 72kiar 49.385 K, vrnilo pa 25krat; 5702 K. Stanje posojil je 79.538 K, I.)alo se jo dari) župni cerkvi iu požarni hrambi [jo 50 K, Na tekoči račun od Zveze ])rejeli 27,614 K, vrnili pa 14,500 K, DoIl' na tekoči račun Zvezi znaša 3(i:-ii4 K, Čisti dobiček (po odjdsu vseh tiskovin) znaša 254 08 K, liezervni zaklad :t40 K 02 h. Obresti od posojil jo bilo vplačanih .'Í277'97 K. med tem zi 1. 1910 predplačanib 557,86 K, zaostalih pa 246 19 K, Obresti od hranilnih vlog jo bilo izplačanih 2I0 K 19 v, kapitnlizovanib la 1370-13 K. — Jz lega poročila je razvidno, da so ta zadruga ej>o razvija, zato pa domačini, vlagajte denar, ki ga takoj ne rabite v domači zavod, ]ta .se Vam ne bode treba l)nt.i, da Id ga Vam kdo ukradel ali da bi ga zgubili, kar se je ravno ta teden pripetilo neki ženi, ki je denar 260 K seboj nosila, pa zgubila. Izobraževalno društvo je ustanovljeno, pa žal, razvijati se ne more, ker nima primernega prostora. Ci. vinarski nadzornik B. Skalick\' je prijioročal, naj bi si vinogradniki kupili azbestni liltcr. Potreben bi bil gotovo in zelo koristen, zato vinogradniki, združite se, v družbi je moč. Iz Sent .leriiejn. — Cvetni teden so graški inženirji prvega brežiškega konzorcija merili zopet prostor jto šentjernejskem polju in določevali, kje bi imel stati prihodnji kolodvor. Podali 80 se potem proti Beliccrkvi; ali tudi ]»roti liudolfovemu, nam ni znano. Našo pozornost pa je vzbudil uradni list ^Daibachcr Zeitung", ki je dne 7. marca t. 1. irt. 53'priobčil natilednjo vest : „fl kr. železniško ministerstvo je izdalo dovoljenje za tehnična proddela odvetniku dr. Benkoviču v Mrežicah v družld notjirja in župana dr. Josipa Barleta v Kozjem, žu)iana in trgovina .losipa Ogoreuca v Novem mestu in veleposestnika dr, .Jankota Hočevar v Krškom za lokalno železnico od kake uajpripriivm'j,še točke rogaško lokalno železnico i»oleg žel. postaje Mestinje. skozi Podčetrtek, Kozje, Podsreda, Sv, Peter in Glol>oko k postaji juz. žel. v Brežicah in od tukaj čez Mrtvice, St, .lakoti, Ktrajne, Belacerkev, Bučna vas do j^ostaje Novomesto mi Dol, železnici v smislu predpisov za dobo onega leta,-* — 'J'o uradno poročilo je presenetilo bivalce po šentjernejski ravnini. — Kajti iz zgoriqega besedila se lahko sklopa, da imenovani gg. kaiiijo drugod trasirati železnico, kakor pa se je ilozdaj govorilo. Izpuščen bi bil po njih načrtu ves kostanjeviški okraj in šontjorriejska ravnina bi sc prezrla. Zato so se tudi od nas nekateri zastopniki vdeležili zaupnega sestanka, ki ga je 13. m, m, sklical kostanjeviški župan Bučar, kjer naj bi se pojas^nila zadeva. Sklenilo se je, da se skliče na belo nedeljo protestni sbod zoper nakano izločiti kostanjeviški in šentjernejski okraj iz železniške zveze. Dostavek uredništva: Nadejamo se, da vaš strah radi zgornjo notice ni popolnoma utemeljoii, Predno se bodo javno ti-stvari obravnavale, naj se blagovolé vaši merodajni krogi informirati pri zgoraj imenovanih gg, Mi namreč ne mislimo, da bi imenovani gg. hoteli prezreti vaš okraj, ker lii Idlo očividiio krivično. Ali se [la železnica od Št. .lerneja izpelje proti Belicerkvj ali proti Kandiji, to je drugo vprašanje. Tpati je, da se Ito jiravo določilo v blagor prizadetega prebivalstva, O tem ]iribodnjÍč. Aleksniidi-ija v I-IkÍjiIhí dno 27. tnarca 1910. — Kakor znano, je bil pred kratkim časom umorjen v Kabin eglldovski ministrski predsednik. Ker jc bil kristjan, so je seveda takoj sklepalo, da ga jo usmrtila kroglja, sprožena od .Mohamedanca, vsled verskega fanatizma. No, soiiaj se je izkazalo, da teinu ni povsem tako. Preiskava je namreč dognula, da jc bil jtredsednik — rajboljSi cgi|it0Vi;ki politik — umorjen iz poJitičnih razlof^ov. E,i,npot jft še vedno brez konstitucije in obenem okupiran od !>ri E^ijičanih toli obsovraženih An^fležcv. Seveda se snujejo stranko in tftjna društva, ki streme, re-^ti domovino any^leškejfa jarma in ji pomagati do svobode zlate. Napadalec je pa dobro in.štruiran aoarhist in zmeraj taji, da ni Itil pri svojem atentatu z nikomur v zvezi ill da ni o tem svojem namenu nobenentn ničesar povedal, marveù da je osnoval în izvršil ta „slavni 6in", kakor se izraža, ix lastno inicijative vsled mržnje do političnej^a delovanja pokojnikoveg-a. In zato so bili izpu.ščent osnmljenci — večinoma študentje — iz preiskoval nef,'» zapora vkljub temu, da so jih B[ioznali za člane tajnih prc))ovedanib j)rekuci]skih društev. In Ki Wardani, Sžó letni mladenič, po poklicu lekarnar, dobro sitniran in premožen, ki se je šolal po raznih evropskih mestih, pride sam pred sodnike. Ý Pesniku Aiit. Medvedu. Nenadno došla tožna je uuvica g Tvoji, žalibui;, prerani ^rntti, ki bil si pevec božJef;a pokliua, VKOT-tEuž, vrl sveùenik, dali nczamrti . . . Bil ljub Ti (lom je, ljuba Ti reaaica, za tiju bujntk » bil nikoli Btrti, pa sreta bila ni Ti ta družica, ujo uafel ai še-le v mrtraSkem prti. Zato pa v žalji nam je tiilaiilo, da, ki v trpljenju svetnem nas si telil Eè spevi sTojitni — si sam 86 rešil. Cerau bi torej se oko euliilo? Doseifel si »voj cilj - zdaj s sreûfi bivaS, — udkar si sjal mi — ovet, Ti — sad že vživaš, Palmilt. iz Sent .Perneja. Naše slov. kat. izobraževalno društvo bo v nedeljo 17. aprila 1.1. po litanijah napravilo veselico z ij^ro, in tamburaši bodo igrali. V'abijo se vsi dobri vrli Ijiidje k tej veselici. Že naprej jih prosimo za prijazno potrpljenje radi pro-sKira, ko bo pa enkrat naš društveni dom, ki jra že vsi žejjno potrebujemo, dogotov^en, \^as bomo pa tje povabili in primerno zadovoljili, — da so hoste razveselili. —■ Le pridite vsi poslušat naše nove igralce iger in taml>ura.šo, Nil Stari iiipi pri Vinici jo bila pred kratkim dozidana nova šola enorazrednica. Zgradba stane s stiivljisčem vred 17.965 K 29 v. Novo šolo je blagoslovil č. g. Jurij Konig, župnik na Vinici, dne 7. šnsca 1910, iia tem je !)ila nova volitev kraj-nega šolskega sveta, oziroma volitev predsednika in njegovega namestnika, ter sta bila soglasno voljena: Jurij Kiinig za predsednika in gos[). Fraryo Lovšin, nadučitelj za namestnika, ki je ob enem tudi nadzornik kr. šol. sveta. Po volitvi je predsednik predstavil gdč. učiteljico in voditeljico Srečko PofjSak, udom kr. šol. sveta in šolski mladini. Imel je prisrčen nagovor do zbranih, vnemal otroke k marljivemu obiskovanju šole, pridnemu učenju in jim priporočal, da naj tudi zvesto izpoltijnjejo nauke, ki jih slišijo v šoli, naj s krščanskim vedenjeri! kažejo svojo hvaležnost do stari,šev, učiteljskega osobja in do vseh, ki se mučijo za .šolo. Spodbujal pa vse pričujoče, naj bi vsi delovali v prospeh .šole, v slogi in krščanski edinosti. 7. marca je bil tedaj pričetek rednega poduka, ravno na spomin in god sv. Tomaža Akv., katerega je tudi kot patrona vseh kr.šč. šol omenil govornik. Cela slovesnost je naredila na vse navzočo najboljši utis, to tem več, ker je g-dč. učiteljica prav priljudnega, prijaznega in odkritosrčnega vedenja, Bog daj stoterni sad na tej šoli, starišem, mladini, občini, narodu, vladarju in Hogu, kakor je ojtomnij govornik. — Ljudje iz Viniške občine, zlasti iz IVeloške župnije se prav Številno izseljujejo v Severno Ameriko, «i se tedaj čuditi, da tudi za veliko plačo, ni mogoče dobiti ilninarjev, [>o.slov pa celo ne, — Vinska davčna predloga je ljudstvo tukaj grozno razburila, pravijo ali naj zdaj posečem trtje, ko nas je obdelovanje ogromno stalo. Naj bi prišel g. BiUnski v naše kraje, čul bi britke in bi gotovo no natiskal siromake in jih izžemal, ko že itak nimajo skoraj nič več krvi. ProšJi so časi „kujet Suti in plati !•* V Onioniljn jo bil dne 13. marca občni zbor „Kmečke zvezo". Poročila so kazala, da se delovanje za povzdigo Belo-krajine osredotočuje uprav v K. Z, Ona je sklicala največ poučnih shodov, katerih najlepši je bil pri Treb Farah. — Na to je bil javen shod, katerega so je udeležilo krog ilOO posestnikov skoro iz vseh večjih krajev. Poročal je deželni odbornik g. prof. Jarc. Govoril jc o političnem položaju v državi in deželi. Izročal jo pred vsem o delu naših poslancev na Dunajti. /».»iluga naših poslancev jo, da danes Slovence upoštevajo, da danes celo za-L'rizeni nemški nacionalec Dobcrnig V parlamentu hvali Slovence. Dokler so liberalci imeli kaj besede v državnom zboru, niso znali drugo politike, kakor da so sramotili svoje krvne brate in poniževali slovenski narod. Danes vodijo naši poslanci pa politiko, ki uspehov donaSa našemu narodu in koristi tudi drugim slovanskim bratom. Otnenja o uspehu „Slovanske Enoto", kateri se je posrečilo pridobiti zase žo tudi^ Poljake, razloži naravnost ženialen korak, s katerim sta zlasti dr. Sušter.šič in deželni glavar pl. Suklje dosegla, da dobi Bclokrajina železnico. Danes bi bila železnica že gotova, domači krajevni prepiri so jo tudi deloma zavlekli,-Seiiaj pa je proga sprejeta, izdelujejo se žo jiodrobni načrti in spomladi se bo že delalo na celi črti. Potom preide gospod govornik na delo S. L. S. v naši deželi. Tiiiii za liolokrajino se bo dokaj storilo. Cestni načrti so že dalj časa dogotovljeni, a so je moralo čakati, da se odloči železnična proga, ker se morajo ceste 80 ve ravnati po tej. Vendar se dogotovi knjalu preložitev klancev na Vejorju in na Veselici pri Metliki, cesta Stari trg-Pred-grad itil., novi most v Črnomlju. Iz)ioslovaIi bomo i>ri vladi .še posebno podporo za Belokrajino in Notranjsko, in ako dobimo svojega ministra za javna dela, nam bo to ložjo. Izdelajo se vodovodi za Stari trg in Suhor. Deželni oiibor hoče [lovzdigniti domače vinarstvo. Ustanovila se je zato deželna vinarska zadruga z deželno kletjo. Omenja novi vinski davek, zoper katerega so sklene najodločneje protestirati. Govornik poroča dalje, (la se sedaj dela posebno So za povzdigo živinoreje, in v Belokrajini 80 ustanove pra.šiccrejske postajo za povzdigo domače pra.šičcreje, ustanovi se deželna zavarovalnica zoper i)Ožar. Slednjič konča s pozivom k trdni zvestobi za H, L. S. in z željo, da bi se tudi Bolokrajina vzi)udila in s prihodom novo železnice obhajala dan svojega vstajenja. — Nato je poročal še gospod poslanec jMatjašič o delu za svojo volivce in precej ostro prijel one. ki so v veliko naillogo županom in ljudstvu zopet vpeljali „svinjski kataster"*. Tudi njegovo poročilo so zborovaici navdušeno odoi>ravali. Shod je izrekel na predlog g, Bohteta neomajno zaupnico poslancem S. L. S., zlasti še gospodu deželnemu glavarju pl. Šukljeju, dr. Žušteršiču in Matjašiču, sklenilo so je po.slati odločni protest zoper vinski davek In zoper pisavo „Slov. Naroda", v katerem se je na nesramen način hotelo diskreditirati dolenjska vina. LJubljana. — Kake vžigalice kupujete? To naj vpraša vsak naš somišljenik svojega prijatelja, vsaka naša sotnišljenica svojo prijateljico, Nase vžigalice so one, ki kažejo na ovitku med lipovim perjem dve bratski roki, ki držita slovensko zastavo in ki imajo napis: V korist obmejnim Slovencem, Samo to vžigalice povsod zahtevajte, kupujte! Naše gospodinje ali imate v svojih kuhinjah )»ov.sod te vžigalice?! Ako jih nimate, takoj jih kupite 1 S tem koristite tudi našemu delu pri rešitvi onih slovcnskiti bratov, ki jih hoče tujec na meji potnjčiti, Kujiujte jot onih trgovcih, ki imajo našo vžigalice! Doslej smo biii vse pretnalo odločni pri zahtevi po naših vžigalicah. Odslej naj 1)0 to drugače! Naročila sprejema „Gospodarska zveza v Ljubljani"'. Trgovcem izrežite to notico iz našega lista in jim povejte; Naročila izpod originalnih zabojev po 50 zavitkov aH 5000 Škatlic se izvršuje samo proti povzetju. Naročniki originalnih zabojev, ki želo vžigalico na poznej.še jilačilo, se i)ro3Íjo, da navedejo takoj pri na-ročitvi svoje reference. Zajedno se vsi naročniki naprošajo, da natančno označijo zadnjo posto in železni.ško postajo. Torej v vse našo domove naše vžigalico v korist obmejnim Sloveticem! DomaČe novicei (hllikovaiije. G. deželni predsednik baron Schwarz jo podelil P. Narcisu líadek, lekarnarju v bolnišnici Usmiljetiih l)rarov v Kaadiji častno kolajno za 40lotno častno in zvesto .službovanje. Dně fi. t. m. mu je g. okrajni glavar to odlikovanje slovesno izročil v navzočnosti celcga konvonta, čč, prijorjev iz Gradca in Kainbacha, mil, g. prošta in drugih častilcev. Imenovanje. Duh, svetnik proč. g. Ignacij Halehar je imenovan od kranjsko hranilnice knratom hiralnice cesarja Franca Jožefa i. v Ljubljani. Zaroka. Tuk. c. kr. okr. glavar g. baron Rechbatih zaročil se je z gdč. líeneé dell' Adami, hčerko kontreadmirala v Trstu. Poroka bo dně 1. junija. Notar Janko lludoveniik, ki je pred loti posloval v notarski pisarni v Kostanjevici, je dne 29. marca »mil v Kranjski gori. N. p. v. m.! Di'iiStvrt za oti-dšk« varstvo iii niladtitsko skrb v sod-iient okraju .Novoinesto je imelo II redni občni zbor dno 5. aprila 1910 ob navzočnosti IH rednih članov. Gospod načelnik |)ro.st . Letni doneski vseh udov 2H0 K. Toraj vsi dohodki skup 5i>a K 38 v. — Stroški leta 1909/10 bili so pa sledeči: 1, C. kr. okrožni sodniji v lijubljano poslalo se je za Kiiiila 'rurka in Marijo Au(fič 85 K. — H. U jtra vn iš t v n „Dol. Novic" za tisk vabil k občnemu zboru 13 K, — .S. Za novo slovensko štaitipilijo 3 K 7") v. — 4. Upravni stroški 89 h. Skupaj 102 K rcskrbi enkratno potrebno obleko. — Goap. nailučitelj Gebauer naznani, da deček od tiste^ra časa, ko je v oskrbi g. žu]>nika Peterjina, redno obiskuje šolo in da se jc <> njem razredni učitelj prav pohvalno izrekel. — G. župan Zurc navede, da se niu je potrebna obleka že nabavila in da se bode isti izročil v oskrbo posestnika Itepiča. — Monsignor Pe-terlin dajje navede: Dospel jo k meni neki Slavo Majdič. star kakih l.'i let, rojen v Karlovcu, pristojen v Dolsko okrajnega «oiiišča Hriio, katerega «če France Majdič je krojač v .laski. IzuČen je v kleparstvu. Prosi, da Tiaj se ga kam odda. Navzoči iT. župnik iz Podgrada se izreče, da fia bodo sprejel, G. nad-nčirolj (jcl)aner iz Šiitiliela omenja, da se nahaja mi. ,\lojz Jankelj iz Ziibjevasi št. 7, katerega očo )iiva v Ameriki — pri okrožnem sodišču v Rudolfovem radi hudodelstva tatvine v preiskavi. Mati "jcgova i)rosi, da naj se odda v kaki zavod ali pa kakemu strogemu gospodarju ter da jo ludl ona pripravljena deloma v po-^fitje dotičnih stroškov prispevati. Odredilo se bo zanj po končani kazenski oliravnavi v odborovi seji, — Končno izreče se g, na-<-elniku društva za njegovo uspešno delovanje zahvala, ter sega ob enetii naprosi kot dekana, da naj na g. župnike upliva, da '"d kot društveni poverjeniki kolikor mogoče veliko članov j>ri-dolie. — istotako se izrazi topla zahvala g. tdagajniku Dolencu in ÍÍ. nadsvetniku Smola, ki so kot varstveni sodnik veliko trudi, bi so zinu'mai'joni otroci, oziroma sirote pod dobrim nadzorstvom v>i;gajali za koristne mle človeške družbe. Vojaški iiiibor za novomeški sodni okraj je bil tri dni. I^tklicanih je bilo 32") fantov, od teh potrjenili 99 in sicer iz flbi; iin Smiliel-StopičG in Hrusnice 25; iz občiu St. Peter, Prečina, Mirnapeč, Orehovica 45; iz občin Novo mesto, Tojdice, Crmoš-"Jice, ['o^janica pa 29. V odhor žťiiske bolnice v Novem meslii jo dež, odbor "iienoval g. Hojanca, jiosestnika v Sernjietru. I/, iiČilcIjNki) Nliižhe. Imenovani so; nad učitelj Henrik Lobe iz Ambrusa na Krko. Učite^ Karol 1'orko iz Šinihela za "adučitelifi v Mirnopeč. Učiteljica Hermina BreitidJ za Šmarje, yefínitivne učiteljice .\na Erzin v Semiču in Angela Zurc v 1'rečni. Učiti'ljici Mariji Jiučar v Belicerkvi se dovoli izstop iz službe jiroti odplačnini. Pronieinliu {lose.sli. Znano gostilno ,.pri I/ipi" v Kandiji s posestvom je kupil g, župan Jos. Zurc, Nezgoda. Delavec Avžin se je pri poganiškem mJinu ponesrečil, padel je v potok ter se ranil na glavi. Vsled tega je v kandijski bolnišnici umrl. Podžiipan (IniiiijskI dr. Jos. Neumaver je poslal p. n. gos)>. prostu zahvalo, ker je izrazil imenom kapite|ja in dekanijske duhovščine sožatje ob smrti žu]>ana dr. Luegerja. Usiiiiljcui hnifje. Cesar Franc Jožefova bolnica v Kandiji se bo vzdignila za jedno nadstropje in vpe^ala centraina kurjava. Meseca marca jo bilo sprejetih bolnikov 148. Od svečana «stalo 92, torej vkup 240. Večinoma so se ozdravili ali vsaj zbo^šali, le 5 jih jo umrlo, riiirl je dne 4. marca v Aspen, (Jolo. Alojzij Ajdovšek. Doma je Idi iz vasi Stan, občina Mirna, kjer ima več sorodnikov. Mestna hranilnica v Novf^ni iiicsin. V mesecu marcu 1910 jo 203 strank vložilo 76.865 K 04 h. 197 strank vzdignilo 60,8G4 K 27 h, torej več vložilo Ití.OOO K 77 h. Itj strankam se je izplačalo hípotečnib posojil 1(>,800 K. 314 menic se je eskomptovalo za 11«541 K. Stanje vlog 3,580.914 K 18 h. Denarni promet 408.233 K fi2 h. Vseh strank bilo je 1057. Komur je ziiaiio sedanje bivališče g. Jurija Kindler, ki je bil iired nekoliko leti oskrbnik graščine Hreitenau pri Novem mostu, so vljudno prosi, naj blagovoli naznaniti u))ravništvu „Dol. Novic". Kmečka zvoza priredi v nedefjo 10. t. m. društveno posvetovanje glede novo šole v Smoloiiji vasi pri g, Fr. Hormanu. [jjudskii knjižnicu v iŠiitilielu priredi v nedeljo 17. t. ni. igro z Tsporetiom: Govor, govori g. prof. dr, V. Sarabon; Vinko Vodopivec: Kovačev študent, spevoigra v treh dejanjih. Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda, burka v enem dejanju. Začetek popoludne ob 3, Vstopnina: sedeži od 1. do 25, štev. po 1 K, od 2ii. do 80. štev. po 50 v. Stojišča po 30 v. Kaiidijii. Te dni se je mudil g. župan Zurc pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, tla se konečno uredi sedež pošte v Kandiji. Kakor hitro se to zgodi, se tudi uredi točno raznašauje pisem po vsem okolišu, kar prizadeti po pravici že željno pri(;akujejo; saj morajo sedaj iz večih vasij, ki so po dve nri oddaljene od mesta, hoditi naravnost v me.sto iskat si pisma, Kandijska pošta pa bo tudi za te vasi nastavila pismonošo, kar se ni moglo z največjimi težavami doseči, dokler je bila iKJšta lo v mestu. Ljudska ktijiiïiiici) v Smihelu izreka tem potom najtoplejo zahvalo vsem, ki so darovali svojo jirispovke za nakup novih knjig. Posebno hvala gdč. Mili Sajetovi, ki jo zbrala 25 K! Odl)or. Slovstvo. Esperantska slovnica je izšla. Esperanto je mednarodni jezik, ki je razširjen po vsem svetu. Pogosto se trdi, seveda krivo, da se pride z nemščino jio vsem sveiu. Pač pa trdimo to smelo o esperantu. Ksjierant vam odjire ves svet. Edino med Slovenci še je malo znan. To pa zato, ker doslej nismo imeli nobeno slovnice. Sedaj i>a smo dol)ili slovnico, ki je prirejena po najboljšem originalu, ki ga nahajamf» v esperantski književnosti. S jiomočjo te slovnice se priuči lahko v.sak «am brez učitelja esperantu v najkrajšem času. Posebno izborno bo služil „Ključ", ki pomaga reMti vsako še tako zavozlano mesto. Ker se je tiskalo lo 500 izvodov, jo tisk precej dražji, kakor se je računalo prvotno. liazven tega se je pridjal „Ključ" šc le potem, ko jo bila cona že iloločena. Zato stane izvod r20 K, po pošti 10 h več. Naročite hitro, da ne zamudite. K 5 izvodom priložimo zastonj zbirko zanimivih povesti. Knjig« se dobi samo pri založniku Lj. Kosor, stud. lur., Jur.šinci pri Ptuju, .Štajersko. Gospodarske drob-tine. <'epljetijc pi'iišiiiev proti rudí^í-ici, edino zanesljivo in presknšeno varnostno sredstvo jiroti nevarni ru(iečici se prične še ta mesec. Prašičjerejci se s tijm nujno ojiozarjajo na cepljenje, da so nemudoma zglaso pri svojih županstvih ali pa naravnost pri okrajnih in drugih živinozdravnikih, kateri bodo cepili, da se ti preskrbe z zadostno množino cepiva. Ker je zagotovljen zdaten državen denarni prispevek, bodo stroški cc])ljeiiju [iri-merno nizki. — Pisni« iiekdauj(*ga !i(ienr.a kmetijske šole na (íriiiu. Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu jo prejelo ]»ričeikom t. 1. pismo od Tiekdairjega učenca Fr. Br. v R. pri Pt. na Štajerskem, ki je vredno, da se doslovno objavi, da zvedo tudi širši krogi mnenje, ki ^'a imajo praktično delujoči gospodarji o vrednosti kmetijske^ pouka. Dotično pismo se glasi: ,.Slavno vodstvo! Blagovolite podpisanemu naznaniti, če še izhajajo „Dol. novice" v Novem mestu? Aii jih še tiska g. Krajec? Podpisani si jili želi naročiti, da bi tako saj nekoliko zvedel, kaj jc tamkaj novega, posebno pa, kaj je novega v nepozabnem mi zavodu kranjske kmetijske sole na Grmu, kjer sem preživel najlepše dni svojega življei^a, dneve, katerih se vedno z največjo hvaležnostjo spominjam; kajti spominjam so jih z večjim vese jem kot onih mladostnih dni, katere sem moral pred odhodom v kmetijsko šolo preživeti pri svojih stariših. Zakaj vse to veselje iu hvaležnost, igega vzroke, mi ni mogoče danes izraziti, ali ob priliki bom to storil. * Povedati mi bo to sedaj tem lažje, ko je z letošnjo Svečnico že preteklo 10 let, kar sem svoj gospodar in sem se lahko sam prepričal in skusil, v čem je kniet, ki se je kaj učil na boljšem od drugih, ki pravijo in vedno trdijo, da se kmetu ni treba učiti, Z največjim spoštovanjem Vaš Vam vedno hvaležni učenec Fr. Br." — Objavili smx) to pismo edino le s tem namenom, da bi se bolj in bolj cenila korist kmetijskega pouka (jri naši kmetski mladini in da bi so naši gospodarji raje odločili pošiljati svoje sinove v kmetijsko šolo na Grm. — Železni sveder zii zatikanje koljii v vinognulili. Ko se je pričelo [>o Dolenjskem novo vinogradstvo, katero zahteva pred vsem globoko prekopavanje, ali kakor tudi pravimo „pre- rigolanje" zemlje, udomačilo se je prilično hitro za to delo v vinogradih neobhodno potrebno orodje, namreč: vipavska kopalnica in pa lopata. ,Jo pa še eno orodje, katero vipavski vinogradniki splošno rabijo, katerega se pa dolenjski niso še v toliki meri poprijel i kakor bi 80 ga morali, in to -je železni sveder za zatikanje kolja ali za koljenjc v vinogradih, kakorSno nam predstavlja pridjana podoba. Pri nas se še vedno, skoro izključ-^ivo le na ta način koli, da se drobno kolje, katero je večinoma klana jelovina, kar z obedvemi rokami in težo života v zemljo rine. Z debelim koljeoi postopa se pa na ta način, da se z istim najprej luknjo v tla napravi, potem pa Se le kol v tako napravljeno luknjo vtakne. Prvi kakor drugi način kolenja gre prilično počasi izpod rok, osobito pa koljenjc z debelim koljem, zahteva dosti sile, in pri vsom tem je kolitev, že clo ako je zemlja trda, še slabo izvršena. Slabo izvršena je pa zato, ker je večinoma preplitva, vsicd česar poznejši količkaj silni vetrovi tako kole kaj radi prevržejo, da padejo na tla in na trte. Taka preplitva kolitev povzroča dosti škode in jeze, ker je z vodnim dviganjem ter zopetnem postavljanjem kolja v kaj neprijetni pa neobhodno potrebni zvezi. Zato naj bi se naši dolenjski vinogradniki že vendar enkrat tudi za koljenjc omenjenega železnega svedra posluževali. S takim svedrom gre kolitev neprimeroma hitrejši, z veliko manjšim trudom, in posebno pa z gotovostjo izpod rok, da sledeči vetrovi, in naj bodo še tako silni, kolitvo uničevali ne bodo. S takimi svedri kolijo tudi lahko slabotno žensko, in ni treba zato močnih možkih delavcev, katerih dandanes že itak jako pomanjkuje. Da gre pa delo hitro izpod rok, mora si vsak vinogradnik omisliti pač večje število toga svedra. Potrebno je pa tudi, da jo sveder nekoliko daljši, kakor podoba kaže, namreč 70 do BO cm ne pa le 45. —1 — Raznoterosti. • Dohro jiilro! jo običajni jutrnji pozdrav. Izkušnja nas uči da pretek prvih dnevnih ur odločuje razpoloženje celega dne. Zategadelj je važno, da zajutrkujemo, kar nam dobro tekne in ne razburja. Vsak zjutraj najrajši pije svojo kavo. Ta pa ima te tedaj slasten okus in ne razburja živcev, ako je narejena iz » Kathreiner Kneipp-sladne kave. To ovažuje skrbna gospodinja in da 90 obvaruje manjvrednih izdelkov, zahteva pri nakupu ne samo „sladno kavo" ampak pristen Kathreiner. Listnica uredništva: SI. odboru m romanje v ev. dežalu: Za to štev. prepoeno. Sicer ]iit stn» biBtïo Vaíegi oklica že objaTtli v 5. Stev. Loterijske številke. GRADEC, 26. marca 44 47 90 fi9 37 TRST, 2. apnla 40 47 42 78 Dobra poceni zdrava mora hiti resnična kava za družino, ^o je pa kathreiner ÏKneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno povdarja ime ÍKathreiner in vzame le izvirne zavitke 5 tem imenom s sliko župnika dineippa kot varstveno znamko. ^ m J)ražbeiii oklic. E 17jlQ H Dtie 19. aprila 1910 dopoldne ob 10. uri lio pri tipudnj ozn ami nje ni sodniji v iibi it. « dražba nepremiúnin vi. St. k. o. ČeĚeucě in vi, St. 740 in 513 tfite kat. obíine, ki seKloje iz stavbene parcele St 86 z zidanico, vinograila, travnika, lioBte in dveh njiv. Nepreralóninam bo tlolotene vrednosti na: a) vi. it. 725 k, o, CeSenta = ÎOOG K 11 v; b) '/a vi. št 740 k. o. CeSeiica = 4B4 K 88 v; o) '/, vi. fit. 512 k. o. Češenca — 634 K 10 v. Najmanji! ponudek zuaia; ad al = 670 K 74 v; ad b) = 28'J K 92 v; ad c) = á22 K 74 v pod tem znenktini te ne prodaje. Dražbeue pogoje, hi se obenem od^ibre in listine, ki Be tičejo ne-preraiÉnin, Bmejo tisti, ki žele kupiti, pregUdaU pri spodaj oznamenjeni ind-niji r izbi št. 6. med opravilnimi uraini. Pravice, kattre bi ne pripnSftale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle ramijavljftti gledé nepremičnine same. O nadaljnih dojjodkib Jražbenega postopanja se obvestijo oBebe, katere imajo sedaj na nepremiřninab iiravice ali bremena ali jih zartobe v teku dražbe-nega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stannjejo v okolišu spodaj oznaiuenjene sodnije, niti ne imennjejo tej v sodnem okraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Novem meslu, oddelek II., dne 9. marna 1910. (7(5) Lepa prodajalna Z \so opravo je takoj za oddati na (Tlaviiem trgu v Novem nu^stn. Natančneje hig. Htev. ^mm^h Preklic. Podpisana prekliúem iii obžalujem vse, kar scin govorila íoz čast Aiie Cnh t Itršljiiiii pri Novem niQstu tor smatram vse kot neresnično. Bršljin št. Íi8, <Íno 7, aprila 1910 Marija Vrček. Itdiío, |if>t(>čiiíc;n, iiiiičclie m iiii ])rostn siMliti tii lepr d. Zagorje; Kiii. K, Miúelúii. Radovljica: Oti> lluniann. C75.G.4) Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico, reg-. zadru^-^e z neomejeno zavezo v Kandiji, kateri bobe dne 11. aprila 1910 ob 1. uri popoludne v pisarni posojilnice z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načclstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje letnih računov. 3. Predlog o razdelitvi čisteffa dobička. 4. Nadomestna volitev funkcijonarjev. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. (61-2.2) Načelstvo. Topolov les na prodaj. Pri tovarni v (iorijuiicil) se bode vsaki drupi in četrti torek v mesecu topolov les (dober stavbni les) prodajal in Bicer kubikmeter po 8 kron. (SO-5-i) ProdasBhišflvŠtJBPneju^i» kleti in vsem gospodarskim posloitjem v dobrem stanu, kakor tudi zraven njiva in lep sadni vrt. Posestvo leži tik prometno ceste. Cena po dogovoru. Kupec naj se oglasi pri lastniku Joie Cvelbaijii v Ňt. .leriiojn. (88-2-I] lllltl Uimimi ' ^^P^tnik in dekoratnik : IV (lil nUlllUl U, v Šmlhelu pri Rudolfovem se prijtoroča v izvršitev vsakovrstnejfa v stroko »padajočega dela in sobnega tapetovanja. /h itiircKŮlo xatloKinJe ilojiisiiira. SKoraj novo Kolo se po ceni proda. Več so [loizve v kavarni Ztïtir. (C8 0-1) Z vrtom, v lepem prijaznem trjiu Sevnica je na prodnj za 6500 K : Povprašati je jtri lastniku (74-a n Kari Cimperšek, trgovec, Sevnica ob Savi. (40-12-3) :m m Jmmn ÍÍ50 lil izvrstnei^ii == istrsKega vina b(il(i in (-rnc vrsto, kakor tudi istrski konjak po nizki ceni. Vsled nizke ceno poši(jani samo od i!l naprej in proti povzetju. V dveb mesecih prazne posode nazaj. Uzorce na zabtcvo brezplačno. Ana .M. l'tijinan, poaestnica v Vodnjanu (Dignano) Istrija. Parna opeharna cBPerťeTu) ima vedno v zalogi (14-0 O, najboljši in najccneji opeko vHiike vrste. Naročila in vprašanja sjircjema »ski bništvit graščine /alog (ItrcitiMiiLU) pri Kiulolfovcin. Drvorezbarska tvornica, deln. dr. v Vrbovskem (Hrvatsko), prodaja vsied likvidacije najceneje dobro ohranjeno strešno opeko (Falzziegel) in šupe. Aktiva. Posojilnice v Čmoinlji'', reg, zmlnigc z nconiojeno zavezo. Pasiva. Št. Predmet K v ! Át. Predmet i K v ! 1 Posojila........... 1.115 890 89 , 1 1 ' Deleži 2004 po 4 K....... 8.016 _ 2 Zaostale obresti od posojil..... 30.105 60 1 2 Nevzdigneno obresti od deležev . . . . 3.450 79 3 Naložen denar pri drugih 3 Hranilne vIof;c ... K 1,518.132'63 denarnih zavodih . . K 321.408 60 4; Kapital, obresti hran. vloff K 62.732'85 1,580.865 48 4 Kap. obresti naloženega 5' Predplačane obresti od posojil za 1910 6.430 74 denarja in tek. računa K 18.010'95 i 339.419 55 6 Na zgradbi hiSe plačati je So ■ • ' ; 7.000 — 5 Vrednostni papirji........ 69.913 74 7 Rezervni zaklad znašal je ti Nevzdignene obresti vrednostnih papirjev 1 koncem 1908 ... K 41.689'88 | za 1909 .......... 3.400 — . 8 K temu se pripiše vstop- 7 Prehodni zneski ........ 46 64 : nina iz leta 1909 . . K 112'— 42,101 88 8 Vrednost hiSe po l®/((odpisu pr.K472'40 1 46.768 42 : 9 Čisti dobiček......... 5.487 70 9 Inventar po odpisu pr. K 83'06 1 1.301 39 ^ 10 Gotovina koncem 1909 ...... i' 46.506 35 1,653.352 1 58 1,65.3,352 58 Fii^jeiiiki : l,3s;i.5:ii)-7ri K, izdiilki: l,-,»S;í.0:i:i-41 K, prompt: 2,5->0.ri7;i-l(Í K. Deleži : Zadružniki : Koncem 1908 bilo je zadružnikov........1451 v letu l!)Oii jih je izstopilo.................53 in ostalo . . 1398 ker jib je pa leta 1909 pristopilo . .............106 znaša Število zadružnikov koncem 1909 ............1504 1891 Koncem 1909 ostalih 1504 zadružnikov ima tieležev á4K ........... L. 1909 ostalih 53 zadružnikov ima 62 deležev á 4 K 51 v prejšnjih letih izstopivSih zadrugov ima Se 51 nevzdignjenih deležev á 4 K , . . . , . (73) 75«4 K 248 K 204 K Skupaj: 2004 deležev á 4 K = 8016 K* To bilanco in ves račun za 1909 je občni zbor dne 20. marea 1.1. odobril in potrdil. Martin Ualnerif 1, r,, ol'huruik. Anton Jeršinovic I. r., ravnatelj. Avgust Kune I. r., oJbgrnik, Karal MUlIer I. r, odbornik. Anton Sprelzer 1. r., ja.L pre gle do Tak a namestnik. Franc Setina ), r, raûunaki pre g le doval ec. F.P.Sidic 2 Komp. Ljubljana tovarna zarezanih strojnikov " ponudi vsako poljubno množino ....... patent, dvojno zarezani (2i-2i-b) strešnik-zakrivač 8 poševno obvezo ia priveanim nantavkom „sistem Marzola", Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. Nuj 1 »rep ro stoj Se, najreiiejiv in niijli-pť/ni^jše kritje streli sciliinjosti, Xa željo poSljemo takoj vzorce in popis. Spomladi in po leti tekoůc^a leta so bode posekalo nekaj stotin kubičnih metrov smrekovepra losa, 0(i katerega se liotio DSP" smrekova iubad "^K v Kandiji pri Novem mestu ob deželni cesti stoječa, enonad- prodala, (la kujKiC ťlťhlo sum oinsii in i)lača. stropna, v dobrem statni, pripravna za vsako prodajalno ali obrt, Oena smrekovi lubadi se bode račiitiala od kiibičncra imUra . , , smrekovesra debla. Ponudbo sprejema (44.f)-4) se IZ proste roke produ. ^ ' '' ' oskrbništvo graščine Ruprčvrh pri Novem mestu. Ve« se izve pri uredništva Dol. Novic. Izilftjatelj in xaluxDÍk Urban Horvat. (70.3-ii) Odgovorni urednik Anion Zlogar. Tisk ]. Kraj«c