SLOVENSKI
UČITELJ,
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja (lo konca sočega leta 2 g Ul. Naročnino in dopise sprejema začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer*4 v Ljutomeru.
Štev. 10. V Mariboru 20. oktobra 1874. Letnik II.
Perva štajerska deželna učiteljska konferenca.
Ta oficijelna skupščina štajerskih učiteljev, perva te verste v novi šolski dobi je trajala od 23.—26. septembra, t. j. 4 cele dni. Zborovalo se je vsaki dan pred poldnem in popoldne. Na-zoči so bili vsi odposlanci (79) in več nadzornikov. Začela se je 23. sept. s predzborovaujem, pri katerem je predsednik skupščine, deželni šolski nadzornik g. Rožek za svojega namestnika glavnega učitelja v Gradci, g. dr. Lukas-a imenoval. Kot začasna zapisatelja sta bila voljena: učitelj Gruber iz Lipnice in okrajni šolski nadzornik Schindler. Prestopilo se je k volitvi stalnega odbora in zapisatcijev. Nastalo je po tem vprašanje, ali imajo okrajni nodzorniki aktivno in pasivno volitveno pravico.
Konferenca se je izrekla, da imajo samo aktivno volilno pravico. (Drugi dan, 24. sept. je pa deželni šolski svet dotično naredbo svojo tako tolmačil, da imajo nadzorniki toliko pravice v deželni konferenci, kolikor vsak izvoljeni ud.) Po predlogu mariborskega direktorja, dr. Elšnika so se v stalni odbor volili po štirji učitelji iz gornjega, srednjega in spodnjega Stajerja. Pri volitvi nemških učiteljev se je videla edinost, pri volitvi slovenskih učiteljev so se bili glasi dovolj razcepili. Voljeni so bili: Preining, Pastner, Musger, Petz, Bolim, Schuster, Fellner, Bischof, B o bi s u t (iz Celja), Ser n ec (iz Ptuja), Rošker (iz Lempaba pri Mariboru) in II d ni g (iz Maribora). Temu odboru, ki je voljen na 3 leta, se je izročilo zadnji dan zborovanja se-stavljenje ustrahovalnih pravil za narodne šole. Razen tega je mael ta odbor vse samostalne predloge odobriti, prcdno so bili v glavnih skupščinah na dnevni red postavljeni.
Kot stalna zapisatelja sta bila izbrana učitelja: Gruber iz Lipnice in Glauz iz Gradca.
1.	glavno zborovanje se je bilo 23. sept. popoludne pričelo, in sicer s primernim pozdravom od strani c. kr. namestnika, barona KUbecka samega, ki je v svojem govoru važnost učiteljskega stanu in imenitnost deželnih konferenc poudarjal.
Potem se je začelo zborovanje po dnevnem redu. Ker so bila vsa vprašanja z novimi učnimi načerti v ozki zvezi, postavili so se učni načerti kot perva točka na dnevni red. Vsled ministerijalnih načertov je bil — kakor znano — postavljen od deželnega šolskega sveta poseben odsek, ki je za Štajersko izdelal nov elaborat učnih načertov. Ta elaborat pa je skoro popolnem tak, kakoršni so ministerjalni načerti, in ta se je bil predložil deželni učiteljski konferenci, da ga odobruje ali v čem spremeni. Zaradi ložjega pretresovanja volili so se odseki za vsak poedini predmet; ti odseki so se posvetovali v posebnih sejah in so potem glavni skupščini poročali svoje sklepe. Stavili so po navadi le male spremembe, torej bodo novi štajerski učni načeiti skorej skozi in skozi ministerjelnim podobni. Zarad števila ur pri poedinih predmetih na teden, zarad oddelkov ostane vse tako, kakor pri ministerjalnih. Tudi zastran tvarine pri posebnih naukih, o čem se je sicer največ časa porabilo, ostane zel6 tako, kakor je pri uže omenjenih načertih.
Zanimiva je bila reč zastran veronauka. Ministerjalni plani * namreč dovoljujejo veronauku samo 2 uri (v 1. razredu 4 razr. šol tudi samo 1 uro) na teden. Vsled tega se je graško škofij-stvo (lavatinsko ne) pritožilo na ministerstvo. Pritožba pa je prišla na deželni šolski svet, in od tod na deželno konferenco, ki je volila poseben koruitč za pretres te zadeve, ki se pa na zadnje nej drugače rešila, kakor je baš v ministerjalnih načertih. Pretresovanje tvarine za posamezne razrede in oddelke na raznih šolali in to za vse nauke narodne šole se je prav dolgo vleklo. Nekateri odbori so k ministerjalnim planom prav nepotrebne premembe dodajali, vsled tega je stvar vzbujala marsikaj smeha, a tudi dolgočasnega prepira. Tako n. pr. je hotel nek učitelj, da razlaganje tujih besedi v nemščini nej potreba, kajti take tuje besede naj se odstranijo iz nemščine. —
Referent o računstvu n. pr. je podajal take spremembe in dodatke, da se kar nobena sprejela nej. — Pri petji se je sklonilo, da se ima petje po notah še le s 3. razredom naprej podučevati. (1- in 2razrcdne šole nemajo tedaj petja po notah gojiti) — Pri telovadbi naj se posebno ozir jemlje na proste in redne vaje. Boljše terminologije je treba pri telovadbi, kakor je v ministerjalnih planih. — Za ženska dela ima okrajni šolski svet 2—5 ur na teden odločiti. Naposled se je sklenilo: D o k-ler deželni šolski svet svojih načertov ne izdš, (kar
utegne 1—2 meseca terpeti), naj veljajo ministerj alni učni načerti.
(Konec prih.)
Slovenske solske zadeve
v letonšji Štajerski deželni učiteljski skupščini.
Perva štajerska deželna skupščina je imela uravnati in urediti nekatere zadeve, ki se dotikajo vsega štajerskega šolstva. Kedar je pa govor o štajerskem šolstvu, ne sme in ne more se prezreti slovensko šolstvo na spodnjem Stajerji. Tega sicer perva štajerska deželna konferenca naravnost nej storila, vendar moramo zalihog reči, da pa za boljšo uredbo spodnje štajerskega šolstva ničesar nej ukrenila. Kako je to mogoče? Kako se je to veršilo? vprašali bodo po pravici radovedni čitatelji? Užc pri posvetovanji o učnem načertu bi imele priti slovenske in slovensko - nemške zadeve hitro za nemškim jezikom na versto. Vendar se je bila vsa naša zadeva po želji predsednikovi na 4., t. j. zadnji dau zborovanja zavlekla, ko so bili uže vsi učitelji trudni, da se jim uže noj ljubilo več poslušati naših slovenskih jeremijad. Vse naše zadeve, namreč: učni načert za slovenske šole, učni načeit za nemščino na slovenskih šolah in učno postopanje na utraquističnih šolah se je izročilo po predlogu Lapanja euemu samemu odseku zavoljo tega, ker so vse te reči v tesni zvezi med seboj.
V ta komitč so bili izvoljeni gg: Bob is ut, nadučitelj v Celji, Kapun, šolski nadzornik v Konjicah, Koderman, učitelj v Frankolovem, Lapanje, nadučitelj v Ljutomeru, Moge, učitelj v Slovenski Bistrici, Nerat, nadučitelj v Leiterspergu pri Mariboru in S e m ec, učitelj v Ptuju. Ta odsek si je g. Bobisut-a za presednika in g. Lapanja za poročevalca izvolil. Kot eksperti (zvedenci) so bili pri sejah tega odseka navzoči muogi učitelji iz slovenskega Stajerja, nekaterikrat tudi nadzornika gg: Robič in Jamšek Za podlago posvetovanj o podučevanji nemškega jezika na neuemških šolah je deželni šolski nadzornik, g. Rožek izročil poseben načert: „določbe o nemškem j eziku itd“, katerega spodaj poslovenjenega priobčujemo. Teh določb odsek nej mogel za podlago svojih posvetovauj sprejeti, ker predaleč segajo, ker bi se imela po njih nemščina kot učni jezik tako lekoč po vseh slovenskih šolah upeljati, in ker slovenska šola v nemščini nikdar toliko doseči ne more, kolikor se po onih „določbali“ zahteva.
Izdelal je odsek potem druge „določbe“ katere tudi spodaj priobčujemo. V teh določbah se je odsek deržal principa: slovenščina učni jezik, nemščina učni predmet,
10*
in to po vseh Šolah, da si je velika pedagogična neumnost, da se na enorazrednih šolah še drug deželni jezik uči, ko vsled velike množine otrok, vsled drugih neugoduih okolnosti en sam učitelj še v drugih predmetih zadostovati ne more. Da bi odsek s svojim predlogom ložje zmagal, nasvetoval je, da naj učitelji zavoljo nemščine na slovenskih šolah eno uro več na teden podučujejo, da se zavoljo nemščine slovenščini preveč ur ne odvzame.
Pri glavni skupščini je tedaj Lapanje o odsekovih predlogih poročal in živo priporočal te nasvete odsekove. Po poročilu se zborovanje za Va ui'c preneha, ker je že 3 ure trajalo. Po tem prestanku se seja zopet začne. Ko se prične špecijalna debata, oglasi se pervi g. Robič iz Maribora in strastno govori proti odsekovim predlogom. On pravi, da odsek svoje naloge razumel nej, da nej navedel tvarine za nemščino, da našteva, kakošue šole so na spodnjem Štajerskem, kar nej treba itd. On predlaga, da se vsa ta zadeva z ozirom na jako različne okraje izroči okrajnim učiteljskim konferencam in okrajnim šolskim svetom, in na menenje teh naj se potem deželni šolski svet ozira, ker so razmere po spodnjem Štajerskem tako različne, da se ne dajo splošne norme postaviti.
Proti tem predlogu sta govorila Bob is ut in Lapanje. G. Bobisut je živo narisal neredne razmere na slovenskih šolali in jako priporočal odsekove predloge. Lapanje je odgovarjal na Robičevo očitauje. Predsednik dil predlog Robičev hitro na glasovanje in dobil je s pomočjo zapisateljev 2 glasa večine.— Zavoljo te zadeve se torej bomo še prepirali pri okrajnih učiteljskih konferencah.
Določbe
o podučevanji v nemščini na nenemskih narodnih šolah na Štajerskem.
(Nnčert, izročen odseku od deželnega šolskega nadzornika.)
Smoter (cilj) podučevanja v nemščini na nenemških narodnih Šolah na Štajerskem je sposobnost učencev:
1.) ustmena in pismena razodevanja v nemščini prav razumevati; 2.) svoje misli v nemščini ustmeno in pismeno pravilno izraževati.
Da se ta smoter doseže, ima se nemščina kakor en del vsega p o duč e vanj a smatrati.
Metoda, katere se ima učitelj pri podučevanji v tem jeziku posluževati, naj bode skozi in skozi naravna.
Naj v e č naj se na ustmeno rabo nemščine pri tem poduku gleda in nemško govorjenje naj bo učitelju najboljše učno sred-
stvo, katerega se ima posluževati. Vse. učenje na pamet nemških besedi, vse čisto gramatikalično sestavljevje stavkov, bodi si ustmeno ali pismeno, bi imelo malo vspeha, če bi učitelj pri tem poduku le slovenščino rabil. Samo ob sebi se razume, da se mora učitelj varovati, hitro in veliko govoriti, ampak potrudi naj se, počasi, razumljivo, prosto in razločno govoriti, in vedno pri stvari ostati.
Metodična primernost zahteva, da se s podučevanjem v nemščini, ki mora biti s podukom v materinščini v prav ozki zvezi, ne začenja Še le v zgornjih razredih narodne Šole.
Timveč je želeti, da sc že z 2. oziroma s 3. ali najzadnje s 4. Šolskim letom začne. Na tej spodnji stopinji nemščina nej učni jezik, ampak učni predmet. Pač pa naj se po malem in vedno z večjim uzirom v Šolo vpeljuje, tako da se mora na višjih stopinjah poleg slovenščine tudi nemščina kot učni jezik rabiti. Učni načert mora. tedaj nemščini v dotičnih razredih in oddelkih dovolj časa in prostora pripuščati, in v splošnih obrisih zaznamovati tudi učno postopanje, primerno starosti in ravzvitku otroškemu. Učitelj naj pri priliki tako-lc postopa:
L) Na spodnji stopinji obsega poduČevanje v nemščini vaje v govorjenji, katere se imajo po premaganih pervih težkosti v čitanji začenjati in katere imajo ta namen, da se uho in jezik otrok nemščine privadi, in da se jim nekaj nemških besedi vcepi. Pri tem poduku naj se začne z nemškimi imeni tistih reči, katere so se pri kazalnem poduku in pri vajah v materinščini že obravnavala. Ta imena naj učitelj počasi in razločno izgovarja, otroci pa naj jih napervo posamezno, potem pa skupno posnemajo, in z večkratnim ponavljanjem naj se jim dobro vcepijo. Da se otroke že na spodnji stopinji na poskusno govorjenje napeljati more, morajo se seznaniti z navadnejŠimiprilogi in s sedanjim časom glagolov ,,sein“ in ,,haben“, kakor tudi z vpraŠavniki iver, ivas , wie. Kakor hitro so sc otroci nekaj besedi naučili in jih razumeli, naj se napeljujejo da lahke in proste stavke z njimi sestavljejo.
Pri računstvu naj otroci nemška imena Številnikov vsakega Številnega obsega, v katerem se računi, dobro poznajo. Po malem naj se naučijo tudi tehničnih izrazov v nemščini, in tudi ložje račune naj otroci v tem jeziku izdeljujejo.
Na srednji stopinji se baŠ po tej metodi nadaljuje. Z razširjenim vidnim krogom učencev razŠirjuje se tudi tvarina za kazalni in jezikov poduk, ki naj se v obeh deželnih jezikih predava.
Zaloga besedi naj se v vsakem Šolskem letu pomnožuje. To pomnoževanje naj se verŠi po skupinah. Tako naj se jemljejo reči v stanici, Šolski izbi, v skednju, na polji i. t. d.
Samostavnik kot osebek, pridevnik kot povedek naj sc otroku pojasnuje; pri tem naj se rabi ,,perva nemška slovnica'‘, ki ima dovolj vaj za jezik in čitanje. Prestopa naj se potem po malem k prigibanju glagola v zvezi s sklanjanjem samostavnika, pridev-
nika in osebnega zaimka v 1. sklonu ednine in množine. Izgledne stavke, katerih pomen naj se otrokom razloži, in kateri so dovolj vrednega obsega, naj se otroci do dobrega vauče.
Ako so otroci v čitanji maternega jezika nekaj izurjenosti in gotovosti dosegli, začne se s čitanjem in pogovarjenjim nemških beril in sicer s povečanimi terjatvami, razumevanje preči-tanega posreduje materinščina.
Pismene naloge v nemščini se začenjajo z onimi v materinščini, in se neprenehoma nadaljujejo v Šolskih in domačih nalogah s temi vred. Z nemškim pisanjem se začne, kedar so otroci v pisanji pismenk materinskega jezika do primerne izurjenosti in gotovosti dospeli. Pri r ačunstvu naj se ne računi samo v materinščini, ampak tudi v nemščini; pri tem pa se ne sme opustiti, da se otroci nemških imen denarjev, mer, uteži, daljav, časovnih mer itd. gladko navadijo. Na zgornji stopinji postaja poduče-vanje vedno bolj in bolj dvojezičnega (utraguističnega) značaja. V večrazrednih Šolah je nemščina v zgornjem razredu večjidel učni jezik. Vsa jezikova plemena, kakor tudi najvažnejše stavkove oblike v nemškem jeziku naj se vzajemno z materinščino obravnavajo, za kar ,,druga‘‘ in „tretja nemška slovnica“ dovolj gradiva ponujati. Poduk v realijah nastopi v zvezi na „Veliko berilo“ za slovensko-nemške Šole.
Pismene vaje se poleg vaj v materinščini vedno nadaljujejo.
Pri geometričnem oblikoslovji, v risanji in telovadbi naj se napervo na to gleda, da se otroci nemških tehničnih izrazov privadijo.
Petje se ima do zgornjih razredov v materinščini poduče-vati, v teh poslednjih naj se pa vadijo tudi nemških zlasti domovinskih in drugih pripravnih šolskih, mladinskih in narodnih pesmi, katerih pomen so učenci prej razumeti morali.
Veronauk naj se po vseh stopinjah v materinščini razlaga.
Odsek je pa izdelal sledeči predlog:
Določbe
o nemškem poduku na nenemških šolah na Štajerskem.
Zastran jezika se nenemŠke Šole na Štajerskem razdeljujejo:
1.) na slovenske Šole in 2) na slovensko-nemške Šole.
Slovenske Šole so take, na katerih so vsi otroci ali pa pre-vagajoče Število otrok slovenske narodnosti.
Slovensko-nemške Šole so pa take, v katerih so oboji narodnosti močno zmešani.
Razsojevati o tem, če je šola slovenska ali slovensko-nem-
ška, imajo Šolske gosposke, (§. 14. tolika 15. in §. 27. točka 6. deželne post. od 8. febr. 1869 in §. 6. državne postave od 14. maja 1869.)
Na vseh teh šolah se more z ozirom na postavne določbe v obeh deželnih jezikih, v slovenščini in nemščini podučevati.
1.	Slovenske Šole.
Na slovenskih Šolah je slovenski jezik kot materni jezik otrok učni jezik.
Nemščina je na slovenskih Šolah učni predmet, kakor hitro za to poklicani organi, Šolske gosposke to želi. (Glej uže navedene postave.) Smoter (cilj) nemškega poduka na slovenskih Šolah je prizadevanje (Anstrebung) za zadostno razumevanje in dovoljno izurjenost v tem jeziku. (Glej točko 9. ukaza Štaj. dež. šolskega sveta od 14. sept. 1870.)
Da se ta smoter doseže, podučuje naj se nemščina na podlagi maternega jezika, kar naj posebno velja na spodnjih in srednjih stopinjah. Samo na najvišji stopinji se more na večrazrednih slovenskih Šolah nemščina tudi v tem jeziku podučevati, če zmožnosti otrok dopuščajo, o čemer pa ima okrajni Šolski svet po zaslišanji lokalne učiteljske konference razsoditi.
Zastran metode, učnega postopanja in učne tvarine pri podu-čevanji v nemščini na slovenskih Šolah naj so merodajalne knjige iz c. kr. šolske založbe, namreč: p er v a, druga in tretja nemška slovnica, katere se imajo na posamezne stopinje prav razdeliti; in sicer se ima na enorazrednih šolah rabiti p er v a, na dvorazred-nih p er v a in Če mogoče tudi druga, na trirazrednih p er v a in d r ug a, na čvetorazrednih Šolah pa perva, druga in tretja nemška slovnica. Ker je brez dvombe gotova resnica, da razne ver ste narodnih Šol ne morejo eno in isto doseči, kar se pa Še posebno zastran podučevanja v drugem deželnem jeziku terditisme; tako je gotovo tudi pravično, da se raznoverstne slovenske Šole z nemščino enako ne obteže!
Opiraje se na9. točko uže omenjenega ukaza od 11. sept. 1870,po kateri noj nemščina na slovenskih Šolah še le takrat nastopi, kedar ®o učenci v čitanji in pisanji maternega jezika dober temelj položili, deržati se je z ozirom na sedanjo uredbo sred-njih Šol teh-le določb:
1) Na tri- in Štirirazrednih slovenskih šolah ima se z nemščino kot učnim predmetom Še le v 2. razredu (s 3., oziroma z 2. Šolnini letom) in sicer s 4 urami v 2. in 3. razredu, s 5 urami v 4. raz-Tedu začeti.
2) Na dvorazrednih slovenskih Šolah naj se nemščina v 4. °lskem. letu, t j. v 1. oddelku 2. razreda začne, in sicer s 3 urami
teni in 4 urami v 2. oddelku.
3) Na razdeljenih enorazrednih Šolah naj nemščina v 4. Šol-*kem letu s 1 uro, v druzih višjih Šolskih letih z 2 urama nastopi,
na nerazdeljenih Šolah je pa v 3. oddelku (s 5. Šolskim letom) po 4 ure na teden začeti.
Da se učni načert za slovenske Šole, na katerih je nemščina učni predmet, ne loči v bistvenih rečeh od učnega načerta, veljavnega za celo Štirsko, da se zavoljo nemščine drugi predmetje, zlasti realije ne Škodujejo, in da se zavoljo tega predmeta niti učitelji niti učenci ne preoblože; vzame naj se pri razdelitvi ur potrebno Število ur za nemščino razen e n e u r e iz onega Števila, ki je določeno učnemu (slovenskemu) jeziku. Ena ura pa se ima kot večja terjatev od slovenskega učiteljstva smatrati.
2.	Slovensko-nemŠke Šole.
Zarad slovensJco-nemŠkih Šol je merodajalen 2. oddelek pri 9. točki od ukazaod 14. sept. 1870., po kateri se imajo na onih Šolah, kjer je materni jezik otrok deloma eden, deloma drugi deželni jezik, učenci v dveh oddelkih podučevati. S slovenskim oddelkom je tako ravnati, kakor s čisto slovenskim razredom, z nemškim oddelkom, pa kakor z nemškim razredom sploh. Vendar se more z ozirom na postavne določbe v obeh oddelkih tudi dmuji deželni jezik, učiti, in to uže z 2. Šolskim letom. S pridno vajo mogoče je pa toliko doseči, da se na višji stopinji oba deželna jezika rabita za učni jezik. Tedaj bi bilo mogoče rabiti slovensko-nemško „ Veliko berilo", ako bi se prej gledč oblike in glede obsega popolnem predrugačilo in popravita.
Zemljepis v ljudskej šoli.
IV.*)
Korist ponavljanja pri poduku je sploh priznana. Ne bo tedaj odveč, ako vsako kronovino z ozirom na arabske številke (na levej strani lističa) še enkrat navedem, a njeno velikost mesto v g. □ miljah, kakor zadnokrat na Bizeljskem, danes v □Mm. zaznamovana. Vi pa napravite za številom g. □ milj (v sredi listeka) znamenje enakosti (=) in zapisujte števila, koje bom zaporedoma narekal: **)
A.	V deržavnem zboru na Dunaji zastopano dežele.
1.	(Galicija) meri 1426 g. □ milj = 785-1043 □ Min.,
2.	= 5197324 □ Mm., 3. = 293-4506 DMrn., 4. (Štajersko) = 224-6301 DMrn., 5. = 222-4279 □ Mm, 6. = 198-203 □ Mm., 7. = 127-7308 □Mm., 8. = 120 023 □Mm., 9. = 104-6072 □ Mm., 10. = 103 506 □ Min., 11. = 99 652 □Mm., 12. = 79-8318 □ Mm., 13. = 71-5733 DMrn., 14. (Sleško) meri 94 g. □ milj = 51‘7529 □Mm.
*) 6. oktb. 1873 v Kajhenburgu govoril g. Jamšek, šol. nadzornik’
**) 1 g. [junija = 0-550364 □Mm.
B. Deželo ogerske krone.
1. (Ogersko) meri 3896 g. □ milj — 2144-9973 □Mm.,
2.	= 549 4629 □Mm., 3. = 335 2935 ‘□Mm., 4. = 192 6974 □ Miu.
Tedaj meri
A. Cislajtani ja:	5453 g. □milj = 3002-2255 □Mm.
B. Translajtanija:	5853 „	„	== 3222 4511	„
Cela avstrijsko-ogerska
deržava pak: 11.306 „	„	= 6224 6766	„
Predočil sem Vam tedaj naše cesarstvo, in ker je tudi lepo, bogato in slavno, — imamo tedaj dovolj pravih vzrokov, to deržavo čislati čez vse druge, jo kakor svojo širšo domovino ljubiti, junaško braniti, če je treba, ter vsikdar z navdušenjem pjevati pesen narodov: „Bog obvaruj, Bog obrani nam cesarja, Avstrijo!“
Ta glasovita deržava je, znal bi reči, srce male Evrope; ona zaleže 16. del našega dela zemlje (svetk).
Za svoj stan goreči učitelj ljudski preskerbel si bo zdaj kako bolj obširno zemljepisje, n. pr. novo Jesenko-vo slovensko za 2 gld. in poleg te še znabiti kako nemško n. pr. Kozenn-ovo alj Kljun-ovo alj Andrian Balbi-ovo ali kako drugo in potrebne zemljevide, da se še tudi z ostalimi deržavami evropskimi seznani.
Našel bo, da so vse te deržave razdeljene v tri verste. Deržave perve versto so velemoči (Grossmiicbte): Cesarstvo av-stro-ogersko, cesarstvo nemško, kraljestvo Veliko britanija, lju-dovlada francoska, cesarstvo rusko in cesarstvo turško.
Deržave v Evropi so:
Štev.	Ime deržave.	Površje		Stanovalci:
		v □£. miljah	v □ Mm.	
1.	Cesarstvo avstrijsko-oger-			
	sko		11.306-00	6224-6765	35,904.435
2.	Cesastvo nemško	9.812-44	5402-3762	41,058.139
3.	Knježevina Lichteustein.	2-90	1-5968	8.320
4.	Ljudovlada švajcarska .	752-20	414-1342	2,669.147
5.	Kraljestvo dansko . .	2.587 92	14248155	1,864.496
6.	Kraljestvi Švedija in			
	Norvegija ....	13.775-33	7584.2007	5,921.525
7.	Kraljestvo Holandija	596-41	328-1625	3,688.337
8.	Veliko vojvodstvo Lu-			
	xemburg ....	46.99	25-8710	197.504
9.	Kraljestvo Belgija . .	634-94	294-5187	5,021.336
10.	Kraljestvo Velika brita-			
	nija i Irlandija . .	5703-48	3140 1307	31,977.477
Prenetiek.
>	Ime deržave.	Površje		Stanovalci:
>cc		v g. □miljah	v □Mm.	
11.	Ljudovlada francoska .	9599 47	5285-1227	36,469.836
12.	Ljudovlada španska	9208 • 30	5069-7584	16,641.880
13.	Kraljestvo portugalsko .	1684-45	927-3975	4,360.974
14.	Ljudovlada Andorra	7-00	3-8539	12.000
15.	Kraljestvo italjansko .	5375 90	2959-7770	26,716.809
16.	Knježevina Monaco . .	017	0.0935	3.127
17.	Ljudovlada San Marino .	104	0-5725	7.303
18.	Cesarstvo turško . . .	630250	3469 9296	10,510.000
19.	Knježevina Rumunija .	2197-00	1209-5891	4,500.000
20.	Knježevina serbska . .	791 00	435-4961	1,319.283
21.	Knježevina černogorska.	80 00	44-0451	100.000
22	Cesarstvo rusko . . .	90.51440	49.833-9701	69,364.541
23.	Velika kuježevina Fin-landija		6.341-70	3.491-5117	1,830.864
24.	Kraljestvo gorsko . .	91028	501-1673	1,457.894
	Skupaj:	'78.131-82	98.071.7672 pravo za pravo: 98.072-9673	301,604.227
Z okroglimi števili pak:		|| 180.000| 100.000		300,000.000
Po prostoru je tedaj največja Rusija, in vedno manjše so: Švedija in Norvegija, Avstrija, Nemčija, Francija, Špauija, Fiu-landija, Turčija, Velika britanija, Italija, Danija, Rumunija, Portugalsko, Gerško, Serbija, Švajca, Holandija, Belgija, Čcrna gora, Luxemburg, Andorra, Lieclitousten, San Marino in Monaco.
Po črez ali poprek pride v Evropi 1693 prebivalcev na eno □ zemljepisno miljo (3075 na eni □ Mirijameter), posebej pa:
1.	V Veliko j britaniji ....		. . . 5(507	Stanovnikov.
2.	n	Italiji		. . . 4970	n
3.	n	Nemčiji		. . . 4138	n
4.	p	Franciji		. . . 3788	n
5.	11	Svajci		. . . 3549	r
6.	n	Avstriji		. . . 3175	n
7.	11	Portugalskem		. . . 2589	n
8.	n	Rumuniji		. . . 2048	n
9.	n	Španiji	 Turčiji 		. . . 1807	n
10.	n		. . . 1667	n
11.	v	Serbiji		. . . 1667	'i
12.	n	Černi gori		. . . 1250	n
13.	n	Rusiji		... 768	n
14.	11	Svediji i Norvcgiji . . .	... 429	n
15.	n	Finlaudiji komaj . . . .	... 288	n
Avstrija je tedej med evropskimi dcržavami po prostoru tretja, po obljudeuji pa šesta deržava.
Razim drugih malih so v Evropi trije mogočni n&rodi in sicer: Slavjani, Germani in Romani sč svojimi rodovi.
(Dalje prihodnjič.)
Popravek: V številu 7. „Slov. učitelja" na str. 100 se je v drugej versti »Opombo" vrinila beseda „toliko“ mesto števila: 20,974.645, — in na prednej strani istega lista se je v skupnem številu □Mm. decimalna pika izpustila, da se čita mesto: 30022255 QMm, pa: 30,022 254 QMm.
Šolske novice in drobtine.
(„Pcrvi občni zbor slovensko- štajerskih učiteljev") so je, kakor so užo iz našega zadnjega poročila razvidi, dobro obnesel. V lepem redu se je veršilo zborovanje, vesolo je bilo pri skupnem obedu, ko-jega so je 50 učitoljev in druzih domoljubov udeleževalo in pri lcojem so se veršilo lepe napitnice na Njih Veličanstvo, na štajerski deželni zbor in šolski svčt, na profesorja Pajka itd. Kaj prijeten sprehod in koristno je bilo ogledovanje pri vinorejski šoli pri Mariboru; največje veselje pa je bilo zvečer pri koncertu, pri dobri slovanski godbi in krasnem petji ter pri takem obilem udeleževanji mariborske slovanske, a tudi nemške gospode. V torek, 22. sept. ogledali so se bili učitelji lepo, z obilimi učili preskerbljene mariborsko šole, in popoldne so šli nekateri tudi v Rodvanj k ondotni »izgledni šoli", ki jo baš taka, kakor ona na dunajski razstavi. Pervega občnega zbora slovensko-štajcrskih učiteljev udeleževala sta se tudi dva kranjska učitelja, namreč g. Kuhar iz Polja pri Ljub'jani in g Medja iz Senožeč, tudi dva hervatska učitelja iz okraja Krapinskega sta nas bila pohodila. Tudi ena učiteljica (gospodična Toman iz Ljutomera) je bila v naši sredini. Došli so med zborovanjem sledeči tole-grafični pozdravi:
(Iz Celovca.) Verlim tovarišem: serčno na zdravje! Slava Vam! Živeli! Živela svobodna šola!
Podobnik v kmetijskem kurzu.
^ (Iz Ljubljane.) Bratovski pozdrav verlim učitoljem narodne šole! Živela vzajemnost!
Odbor »Slovenskega učiteljskega društva."
(Iz Pragerskega.) (Od učitelja na potu v Maribor.) Dober začetki Pragersko ,,/o-	Sijanec, Mišinski.
(Iz Ptuja.) (Od učiteljev hrvatskih,napotivših se k skupščini.) Bračo! Podavši so k Vam nezgodom zakasnismo. Pozdravljamo Vas duhom. Večerom kod Vas. — Suflaj Avgust u ime hrvatskih učitelja.
(Iz Zagreba.) Srdačan pozdrav odvažnim boriocem za prosvjetu sWenskega naroda, vam srotan uspjeh, neprijateljem priekor, sramota!
Modec, Posavec, učitelji.
(Iz Zagreba.) Pružajuč bratinsku desnicu, kličemo vam: Napried u radu nadahnjenom slavenskom sviesti spas je samo našoj školu, naše-rodu! Tim putem koracajte hrabro, pa če biti bog s vama a buduč-ll°st Ijopša svima!	Centralni odbor. Filipovi#.
(Iz Zagreba.) Na nastupljenoj staži srdačno vas pozdravlja društvo .lrvat8ko-8]avon8kih učitelja »Narodna škola", želeč n!y'bolji uspjeh rodo-lubivomu poduzetju i sjedinetje naših težnja i osječaja.
Predsednik, Vuksanovič.
Tudi .je došlo skupščini mej zborovanjem dvojo pisem, ki ste bili z enakim navdušenjem sprejeti, in sicer:
(Slavnčmu prvnimu obecnemu Sboru Sl o vensko-staj er-skik učiteljev v Mariboru.) S pravym potčšenim šledujeme každy krok VAŠ na roli školskč. I prejeme od srdce, aby spojonym silam Vašim podafilo se povznčsti narodni školstvi v Kraj inč a zadržati proud, jenž podryvA narodnost Slovinskvu v nejlilubčicb jiji zAkladeeh. NArod-nim dueliein k pravč osvčtč a vzdčlanosti novovčke — tot heslo, za nimž všem nam neobrožonč jest so brati. BrAtrsky pozdrav shroinAždčnyin bra-tfim a dilu Vašemu — Zdar Buh!
Z vyboru učitelske jednoty „PražskA Budeč" v Prazo dne 17. zAfi 1874.
J. Z. Mašek.
(Slavnomu prvomu občemu zboru učiteljskoga družtva za sl. Stajeru Mariboru.) Prem iznenadno zapreden veseliti se osobno s vami u sredini Vašoj, uvjeravam slavni zbor da se samnorn i cieli slavonski jug veseli nad podhvatom i nastajanjem, kojim želite tako svomu kano i cieloinu surodnouiu narodu volike Jugoslavije pokazati koliko vriedi i kaiuo dopiro sloga i zajodnost nas Slovenci. Blagoslov voterana Komon-skija i Pestalocija neka ravna korake i htionja Vaša. Povjest narodnih školah, o kojoj se sada mnogo nastoji kod nas neka bude i Vašom zada-dorn da nas pomognote u želji našoj. Dovikujom u ime mnogih Vaših prijateljah — živili!!
Sisek, dne 20. sept. 1874.	Ferdo	Hefele,učitolj	u	Sisku.
(Učiteljsko društvo za slovenski Staj or.) Pri pervemu občnem zboru 22. m. m. so bili voljeni za ono leto sledeči odborniki: g. Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru, predsednik; g. Jakob Škoflek, nadučitelj na Vranskem, podpredsednik; g. Blaže Pernišek, učitelj v Ljutomeru, tajnik; g. Štefan Kovačič, nadučitelj v Srodišči, blagajnik (volitev 8 poslednjih poselnikov se jo voršila užc iz voljenih odbornikov v odborovi seji, ki jo bila 22. sept. hitro po občnem zboru). Drugi odborniki so gg: Jože Boštjančič, učitelj v Jurjevem Kloštru (okraj Laško); Boheim France, učitelj v Kozjem; Slavko Flis, učitelj v Hrastniku; Jarc Valentin, učitelj v Roichenburgu; Jurkovič Franjo, učitelj v Šmarji; Kosi Ivan, učitelj v sv. Lenartu pri V e i i k i nedelji; Anton Leban, učitelj v Mozirji; Miklošič Ivan, učitelj v Mariboru; Jože Poljanec, učitelj v Brežicah; Sijanoc Jože, učitelj v Svetinjih in Jože Žinko, učitelj v Središči. Za pregledovalce računov, katere prihodnjič priobčimo, so bili voljeni, gg.: Ornik, Poljanec in Kunstič, učitelji v Brežicah.
(Kranjska deželna učiteljska konferenci.) a) je tudi 4 dni zborovala. V stalni odbor so se volili gg.: Linhart, Gariboldi, Sima, Eppich, Hrovath, Wurnor, Raktelj, Slegnar, Kuster. Temu odboru se je mej drugim vprašanje o knjigah izročilo. Sprejeli so se predlogi: 1) da so odvzame pravica imenovanja učiteljev krajnim in izroči deželnemu šolskemu svetu; 2) da se šolstvo izreče za deržavno napravo; 3) da so nemške slovnice kolikor mogoče ponemčijo. To so sklepi, ki kranjsko učiteljstvo strašno kompromitirajo, da ne rečemo — smešijo. Govorilo se jo po večjem nemški, le nekateri so se bili v slovenščini oglasili. Zarad pomanjkanja prostora ne moremo obširnejšega poročila prinesti, sicer so je o toni uže mnogo po družili časnikih pisalo.
(Pri zboru štajerskega „L e h r e r b u n d a“) je bilo okoli 130 učiteljev navzočih. Govorilo se je o šolski disciplini, o učnih načer-tih, o zastopstvu narodnih učiteljev v deželnem šolskem svetu i. t. d.
(Isterski deželni zbor) je sprejel postavo o napravljanji šol o učiteljskih plačah. Tudi o gpriškem deželnem zboru bi bilo žoleti, da bi so bil potegnil za boljše učiteljsko plačo.
(Ljubljanskim učiteljem) je mostni zbor plačo na 700 gld. p°" višal, podučiteljem pa na 300 gld.
(Prošnja štajerskih učiteljskih društev), da bi se dotična postava, po kateri se učiteljem 4 službena leta samo za 3 vštevajo, predrugačila — nej uslišana od štajerskega deželnega zbora.
(V Zagorji) na Kranjskem seje namesto prejšnje privatne šole ustanovila 4razredna javna narodna šola.
(V Proseku) pri Terstu se bode pripravljevalni razred za učiteljsko izobraževališče osnoval. Učitelj na tej šoli bodo g. Ivan Mrcina, potrjeni učiteljski kandidat goriški iz Goč, ki jo z odliko doveršil učiteljišče. Tudi v Kobaridu na Goriškem so namorava enak tečaj ustanoviti.
(„80 pregibljivih čerku) za perve vaje v slovenskem čitanji je g. izdajatelj Miklošič izročil štajerskemu deželnemu šolskemu svetu, s prošnjo, da bi to učilo slovenskim šolam priporočil. Deželni šolski svet je to učilo štajerski deželni učiteljski skupščini izročil v pregled, ta, namreč slovenski odsek se je o njem pohvalno izrazil, torej je pričakovati, da bodo deželni šolski svet to učilo vsem slovensko-štajerskem šolam priporočal. — Odsek za slovenske knjige v štajerski deželni konferenci jo tudi opozoril na g. Miklošiča, da ima v rokopisu uže skoro popolnem ureden slovenski abecednik po pisalnobralni in analitično-sintotični metodi.
(V st Jurju pri Celju) so imeli 6. avgusta učitelji iz celjskega okraja svoj posvetovalni zbor. Zbralo se je 23 učiteljev. Predsednik g. Kapun, c. kr. šolski nadzornik, prične zborovanje ob 9 uri. Srčno je pozdravil nazoče učitelje, ter se jim zahvalil, da so se zbora udeležili v tako obilnem številu. Najprvo razlaga imenitnost in potrebo skupnega zborovanja vseh učiteljev. Na dnevnem redu je bila volitev novega stalnega odbora in rešenje 5 vprašanj.
V odbor so bili izvoljeni: g. Vučnik stareji za podpredsednika gg. Vučnik mlajši, Kocuvan, Žolnir in Koderman za odbornike, gg. Žiher in Porekar za zapisnikarja.
V vodstvo knjižnice pa: g. Vrečer za knjižničarja g. Koderman za blagajnika gg. Kocuvan in Žolnir za odbornika in g. Tičer za zapisnikarja.
Vršila se je potem rešitev vprašanj. Edino g. Grah je imel priložnost o prvem prašanju govoriti, ker jo potem g. predsednik prišel na druge menj važne reči in o tistih sam predolgo govoril, tako da se je le malo vprašanj rešilo, in še bo letos mogel biti en zbor, akoravno bi so bilo lahko vse ob enem napravilo. Skupni obod jo bil pri g. Nendlnu. Počastil je tudi g. učitelje velik dobrotnik in prijatelj šole, namreč g. dr. Ipavic, kteremu so se mnoge zdravice napivale. Bog ga živi še mnoga leta!
(Na štajerskih meščanskih šolah) je bilo več (okoli 7—8) slu-žeb po 1000 gld. razpisanih, ker se im^jo te šole tako razširiti, da se bodo v njih oziralo na gospodarstvo in obertnijstvo. Štajerska stori pač dosto za šolski napredek.
(G. Vinko Adam), ravnatelj graških učiteljišč, je imenovan za deželnega šolskega nadzornika na zgornjom Avstrijskem.
(Slovonski šolski obrazci,) šolske matrike, katalogi, razrednice, tedniki itd. se dobivajo pri tiskarju Miliču v Ljubljani. (To naznanjamo vsled vprašanj od mnogih strani). Tudi so dobiva pri Miliču v Ljubljani Lapajne-tova „Geometrija“ po 24 kr., in„Imenik slovenskih učiteljev" po 30 kr.
(Slovenske šolske kronike) velike oblike (folioformat), lepo vegane, z zlatim obrezom je preskerbel nek učitelj na Kranjskem in je prodaja po 1 gld. 60 kr. Kdor je želi kak eksemplar kupiti, naj se oglasi Pri uredništvu „Slovenskega učitelja."
(0 kranjskem šolstvu). Vsled poročila deželnega odbora kranj-skega je sedaj v tej deželi 219 šol in 277 učiteljev, mej katerimi je 37
nadučite'j3v in sicer 1 s 650 gld. plače, 8 s 600 gld., 1 s 550, 25 s 500 2 s 450 gld.; 224 učiteljev in sicer 12 s 60) gld., 65 s 500, 36 s 450, 110, s 400 in 1 s 250 g.d.; 11 podučiteljev in sicer 4 s 480 in 7 s 280 gld. letne plače.
(Nova ljubljanska realka,) gotovo najkrasnejše Šolsko poslopje cele monarhije, ki je stalo po govorici ljudi okoii 600,000 gld, odperlo se je slovesno 14. t. m. v pričo mnogo odličnih oseb in gostov, med njimi celč minister dr. Siremayer.
(Iz dežel ni h zborov.) Štajerski deželni zbor jo sprejel postavo, po kateri se ima na Šiajorskem osnovati za vsa učiteljska plačila dež dna solska blagajnica, katero bodo dež dni zbor oskerboval. Tudi pokojninsko blagajnico bode beiž čas deželni odbor prevzel, če bode deižavm zbor v to privolil. — Štajerski deželni zbor je ustanovil 6 štipendij po 5U0 gld. za učitelje in podučitelje narodnih šol, ki se hočejo skozi 2 leti na univerzah ali tehnikah za učitelje na meščanskih šolali v naturo-histor čni ali matematično-telmični stroki pripravljati, in ki so po prestani skušnji za meščanskega učitelja zavežejo skozi 6 let na štajerskih meščanskih šolah služ ti. — O postavi zarad imenovanja učiteljev se bode prihodnje loto sklepalo. — V kranjskem deželnem zboru so dr. Zarnik in tovariši in-terpelirali vlado zarad ponemčevanja narodnih in srednjih šol. — Odpravil je tudi šolnino in sklenil postavo o doneskih iz zapuščin v normalni šolski zaklad. — Piače učiteljem na prošnjo „kr. Lehrerveroina" nej povišai. Tudi imenovanje uč.tejev nej prenesel od krajnega na deželni š. svet. Goriški deželni zbor nej baje n.česar za zboljšok šolstva storil, izgovar-jaje se, da vlada lansko leto sklenjenih postav še potcrdila nej. Vsaj jih ne more, ker bi no biie na poseben korist učiteljstvu in šolstvu sploh ne.
(Horvatske šolske postave) bodo v marsičem našim, t. j. avstrijskem podobne. One bodo namreč določevale, da mora vsak otrok v šolo hoditi in sicer skozi 5 let, od 7______12.	leta. Šole ne bode imelo ver-
skega značaja, duhovščina bodo imela na šolstvo le toliko upljiva, kakor pri nas. Šoluina so ne bode pobirala. Učiteljske plačo bodo zelč take, kakor po Avs rijskem. Kandidatjo so bodo s 15. letom v učiteljišče sprejemali in 3 leta učili.
(V Bukovini) jo bila pri deželni učiteljski konferenci zarad jezikov enaka borba, kakoršna je po naših slovenskih deželah. Zmagala pa je tista (vladna) stranka, ki je drugemu deželnemu jeziku, osobito nemščini največ prostora in časa zagovarjala.
(V Kerškom) na Kranjskem zida bogatin Martin Hočevar šolsko poslopje za narodno in meščansko šolo, ki ga bode 60.000 gld. stalo. To je res velik šolski prijatelj, toda v pervi versti ljubi le nemško in nemško-valno šolstvo in učiteljstvo.
(G. poslance dr. Domin k us) je v štajorskom dež. zboru z obširnimi razlogi interpeliral slavno vlado:
1. „Ali namerava ona določbe o nemškem učenji v nemških šolah štajerskih, ki jih je deželni učiteljski konferenci predložila, tudi izvosti?"
2.	„Ali misli vis. vlada, da se ono določbe skladajo z določbami člena 19. doržavljanskih osnovnih postav od 21. dec. 1867 o občnih pravicah državljanov." Slava temu g. poslancu! Zastopnik vlado je na to odgovoril, da se bode vlada vedno po postavnih določbah ravnala, da so jo omenjeni načert določb za podttčevanje v nemšk nn jeziku izročil okrajnim učiteljskim konferencam, in da so so tudi krajni šolski sveti za svoje menenje poprašali. Sicer pa bode vlada skerbela, da se vsled poduka v nemškem jeziku splošni šolski namen nc zanemarja in da se šolska postava ne prelomi. Ta odgovor ces. namestnika je veljal tudi poslancu Seidl nu, ki je vlado interpeliral, zakaj se nemški jezik po slovenskih šolah zanemarja, rekoč, da slovenski kmetje žolč, da so slovenščina iz slovenskih šol popolnem odpravi.
(Učiteljišča.) Z zadnjim tečajem moških učiteljic so letos v zvozi praktični točaji, v katero so sprojmo dijaki po doveršenih srednj.h šolali. V Gradci je v praktičen tečaj stopilo 44 (mod njimi 8 Slovencev) v Ljubljani 17. kandidatov. V pripravljevalna točaja v Mariboru in Gradci jo pa sprejetih 150 učencev; v Ljubljani so jih je v ta kurz pa samo okoli 10 oglasilo, menda nejso vedoli zanj zarad preslabega razglašenja. — V prihodnje torej ne bode voč baš velikega pomanjkanje učiteljstva, zlasti pa učiteljic ne; kajti v ljubljanskem ženskem učiteljišči je v vseh štirih tečajih nad 100 kandidatinj; na novo so jih jo letos 35 vpisalo, konec tega šolskega leta jih utegne kakovih 25 proskttšnjo prestati. — Na zgornjem Štajerskem utegne vlada še eno učitejišče ustanoviti. — V Gradci se je toliko kandidatinj letos oglasilo, da bode treba žensko učiteljišče za en paralelni kurs pomnožiti.
(Popravek.) G. Šeligo, nadučitelj pri sv. Joderti pri Laškem trgu nam pošilja obširno pojasnilo o dopisu od Savinje v 8. št. našega lista. Iz tega pojasnila pa moremo zarad pomanjkanja prostora samo to omeniti, da g. Šeligo nej agital zoper „Sloveuskega učitelja", ampak on bi ga cei6 priporočal, ako bi samo o pedagogiki pisal, in se ne utikal v narodnostne in politične reči. (? Ur.) Tudi se nej ponujal za poslanca v deželno učiteljsko skupščino, ampak učitelji so ga prostovoljno v njegovi nevzoč-nosti volili.
(Razširjenje šol) V Brežicah se bode letos poleg 4razredne deške šole tudi 4razredna dekliška šola ustanovila. V Marnbergu se ima ondotna trirazrodna šola za en razred pomnožiti. V Ptuju hočejo k sedanjim G razredom še en razred prid jati, imeli bodo torej ondi 4 razrede za dečke in 3 za deklice. Baš tako bode v Ljutomeru, če bode deželni šolski svet v razpis še ene učiteljske službe dovolil. V Mariboru bode dekliška šola imela 7 razredov, in s to šolo ie v zvezi tudi industrijalni tečaj (enoletin) za ženske kandidatinje ročnih del: na tej šoli je učiteljica gospodična Putro (Ljubljančanka rodom), poprej učiteljica na zgornjem Štajerskem v Judenburgu. V predmestni šoli pri sv. Magdaleni v Mariboru se bodo mladina po spolu ločila, vsled tega bode še dveh moči učiteljskih treba.
(Štajersko šolstvo.) Na Štajerskem je bilo letos 790 narodnih šol, za 11% več (>tl kani. Na teh šolah bi moralo biti 1417 učiteljev, vendar jih je samo %, in sicer večjidel provizoričnih. Šolski stroški so znašali leta 1871 — 64.975 gld.; 1. 1872 — 227.737 gld. in 1. 1873 — 333.724 gld. in leta 1874 okoli 700.000 gld.
(Koroška deželna učiteljska skupščina) se je bila izrekla za upeljavo — šibe v šolo. —
(Beseda do naših prijateljev.) Časniki imajo največ ta namon, da prinašajo razne novosti. Tudi učitelji posebno radi berti šoLke novosti in take. razne drobtine, ki se šolstva in učiteljstva dotikajo. Da bode „Učitelju“ mogoče tudi v prihodnje take drobtine prinašati, prosimo našo prijatelje, da nam o takih novicah, zlasti o premembah, v razpisih i. t. d. marljivo in pogostoma poročajo.
Uredništvo.
(Poslano.) — (Prošnja.) Vse one gg. naročnike lanskega „Slov. učitelja", ki so mi še kaj naročnine dolžni, lepo prosim, da mi to dolžne krajcarje vsaj do 1 decembra t. 1. pošljejo. Ker sem kranjskim učiteljem (z združino) ves dolg, in vsem drugim pa polovico dolga odpustil, bodem pa primoran, tiste gospode, ki mi še te polovice plačati nočejo, v tem časniku priobčiti.
J. Lapanje.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljske službe v Slivnici, Lempahuin Selnici (okraj mariborske okolice) s 550 in stanovanjem do 20. t. m.; služba podučiteljice v Ptuju s 560 (420) do 31. oktobra; služba pomožnega učitelja za nadzornika Peter Kapuna v Konjicah s 400 gld. in stan.
Na Goriškem:	Učiteljsko	službe v Povrni in Batah (občini 3.
verste), v Kazani in Gabrijah (občini 4. verste); podučitejska služba v Cerničah obč. 2. v.); služba učiteljice v Ajdovščini (obč. 2. v.j; službe učiteljic v Mirni in Solkanu (obč. 3. v.) — vse do 25. oktobra.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem: Gospodični S n k 1 j e in Klemenčič sto imenovani učiteljici na ženski vadnici v Ljubljani. Na idrijski šoli so za terdno imenovani ti-lo gg. učitelji: Inglič (zač. ravnatelj), Levstik, Novak, Ignaci Božič; učiteljico: Krašnor (starejša), Jakel, Krašner (mlajša). G. Andrej Praprotnik, definitivni nadučitelj perve deško šolo v Ljubljani; g. Janez Kogej, definitivni učitelj v Brezovici, g. Franjo Govekar, definitivni učitelj na Igu; g. J. Adlešič, začasni nadučitelj v Vipavi; g. Tomšič, poter. uč. kandidat, zač. učitelj v Tujnicah pri Kamniku; g. Cvek, učitelj pri sv. Petru pri Ljubljani; g, Pin, zač. nadučitelj na Vorhniki; g. Cenčič, nadučitelj na dekliški šoli v Kamniku, gospodična Verno, učiteljica ondi; g. Lotnar, poterj. uč. kand., začasni učitelj v Sodražici, g. Ribnikar, pod. uč. kandidat, podučitelj v Ribnici; g. Rihtaršič, zač. učit. v Kopanji; g. Potočnik, učitelj v Sori; g. Božja, učitelj v Černučah pri Ljubljani; g. Koželj, učitelj v sv. Gotthardtu. V Kranji sta imenovana za učitelja gg.: K ust er in Pozdič. G. Lovro Arko (iz Zagorja) nadučitelj v Sodražici; g. Bezeg, d e fini ti ven učitelj v Sostro-vem; g. Cirman (dosedaj na dolenjem Avstrijskem) učitelj v Zalogu pri Cerkljah; g. Ant. Jereb učitelj v Ihanu; g. M. Gerčar učitelj v Semiču.
Na Koroškem: G. Ivan Stranik, nadučitelj na Bistrici; g. Pavel Mdrtl, podučitelj pri sv. Pavlu na Dravi; g. Jožo Mohar, podučitelj v spodnjem Dravburgu; g. Poter Cenki, učiteljev Globasnici; g. Tomaž Lesjak, nadučitelj v Sent.-Kocijanu; g. France Cesnik (iz Blač), učitelj v Pefžen-dorfu pri Wioselburgu na Dolenjem Avstrijskem.
Na Štajerskem: G. Uranič, izpitani učitelj iz Kranjskega je dobil učiteljsko službo pri Wies na nemškem Stajerji; g. Alojzi Sernec, učitelj v Ptuju; g. Ivan Boštjančič, uči elj na Blanci; g. Vindiš, učitelj pri sv. Roku; g. France Falk, učitelj pri sv. Jakobu v Galieijah; g. Sirek Boštj an, učitelj v Slivnici.
Na Goriškem: G. Anton Rajgelj (iz Povira), učitelj v Volčah pri Tolminu.
ME* Ker moramo račune sklepati, in jo izvoljenim pregledovalcem v pregled poslati, in tudi s tiskarno se pobotati; zavoljo tega prosimo, da nam gg. družabniki in naročniki zaostalo društvcnino in naročnino v kratkem poslati iz vole.
Odbor „Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Lastništvo „UčiteIjsko društvo za slov. Štajer.11 Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — Tisok „Narodne tiskarne11 v Mariboru-