Smrt izdajalcem. -ooo- RUSI SE DALJE UMIKAJO. — ČASTNIKI NE MO REJO VSTAVITI VOJSKE. — CELA piVIZLJA TJ NIČEN A. — RUMUNI ZASLEDUJEJO SOVRAŽNIKA. — VELIK VOJNI PLEN. — UJETNIKI. — PRO KLAMACLJA DELAVSKEGA IN VOJAŠKEGA SVETA. — VLADA S "KRVJO IN ŽELEZOM." 4 -OOO- Petrograd, 26. julija. — Ruska armada je tako de-moraliziraiiH. da generalni stab priznava, da jo brez moči, • i!a bi s«- armadi* loperstavile nemškemu prodiranju. Ruske armade zdaj zapuščajo postojanke ob Serein. Vedno ve<" polkov odpoveduje pokorščino in zapuščajo ozemlje brez vsakega odpora. Armada, ki j«* imela nalogo braniti Tarnopol, se umika v smeri proti Bukovini in Imi Nemcem odprla pot do ^1avn«'^a mesta (Vrimvir. S t**m pa se tudi postavlja v nevarnost rumunska armada, ki se bo nahajala v veliki ne-varnosii, ako Avstrijci zopH zavzamejo Bukovino. Knajsta armada j«' tako demoralizirana, da je general Kornilov zavkazal artileriji, da nameri ogenj na umikajočo sr lnfanterijo, ki je bila uničena. Položaj je takoj resen, da se j«' zopet vpeljala smrtna kazen, katero je rc-volu<-jnnarna vlada o« i pravila. Izdajalci 1mhI«» zapadli smrti. Pričela se je vlada fc '"krvjo in železom". I'jetniki pri j>o ved nje jo, da je bil Kerenskij na hribu Lisonij blizu Brzezanija težko ranjen. Ko je infanterija i enajste divizije odpovedala ]x»korščino in se pričela umikati, j«* artilerija namerila ogenj na izdajalsko pehoto. Ko pa je Kerenskij to opazil, je hotel vstaviti morenje med brati. Peljal se je v avtomobilu v največjem ognju in se mu je posrečilo, vstaviti pobijanje. Pri tem pa je bil nevarno ranjen na rami. Pri Trembovli se je ruska vojska umaknila proti vzhodu. Ob Sere tu so Rusi izgubili vasi J a 110 v, Buzniov in Zvijeniač. V sredo so se Rusi pričeli umikati ob Seretu proti vzhodu. Mnogi polki zapuščajo svoje postojanke, ne da bi izvršili svojo nalogo. Med njimi pa se vendar še najdejo nekateri polki, ki so ostali zvesti domovini in izpol-nujejo svoje dolžnosti. Na Kumunskem ruska in rumunska armada prodira dalje in zasleduje sovražnika, ki se je umaknil čez Su-šieo. Poleg tega, da so Rusi in Rumunei prodrli sovražno bojno črto, so vjeli mnogo vojakov ter vplenili mnogo topov. Samo Rumtini so vjeli več kot tisoč mož. V njihove roke je padlo 'XI tojiov in 17 strojnih pušk. Zajeli so tudi mnogo drugega vojnega materjala. Rusi pa imajo približno isto število vjet n i kov in 24 topov. Z ozirom na to, da preti zaradi demoralizaeije gali-£ke armade armadam na runumskem bojišču nevarnost, je delavski in vojaški svet izdal proklamaeijo na vse ru-skr armade in mornarico, in izjavlja, da j*' revolucija v nevarnosti. — Pomanjkanje discipline in odkrito izdajstvo na fronti, — se glasi v proklamaciji, — pomagajo feldmar-šalu Hind« »* >urgu v novi ofenzivi. Resni porazi nad našo armado odpirajo pot sovražniku, da poveča zmešnjavo in j pripravi zemljo, v kateri bo strupeno seme protirevoluci-je prišlo v polno cvetje. Močna buržoazija že pripravlja na delo. Šakali in hi j»"!te stare vlade že tulijo. Obračamo se do vas, ki ste naši zastopniki, z resnimi pozivom. Podpirajte revoluejoiiamo oblast. ]xiskušajte, da s<« delavri, vojaki in kmetje ihkIvržejo vsem odredbam; demokratične večine. Navdušite jih. Vporabite vso svojo voljo in energijo. Zberite se okoli vse-ruskih središč in! I h »kazal i bomo deželi in svetu, da narod, ki je vprizoril največjo revolucijo sveta, ne bo poginil. — t obrniti proti sovražniku. Avstrija bo zopet močnejša. ko bo Galicija zojnt pridobljena. T«» bo pa tudi za Nemčijo velikega pomena, kajti v Avstriji bodo potihnile agitacije z» mir. Lenin je vjet. » Vsa Rusija proti Leninu. — Vjeli so era na Finskem. — Najbrže ga zadene smtna kazen. C|NT«U MM RJM.TO tUTV^fc JUUT Vi*« Dr. Georff Michaelis, novi nemški državni kamelar. Goethals in (Wilson. Wilson ie odstavili Goethalsa in Denmana. — Goetfcals bo šel na Francosko. — Gratfcl bo železnice. Washington, D. C., 26. julija. — General Urwthals, ki je zgradil Panamski prekop m katerega j«, predsednik Wilson z Denmanom, ker se nista mojrla zediniti v načrtu za ladje, odstavil kot načelnika odbora za grajenje ladij, bo v kratkem imenovan za načelnika odbora za grajenje železnie na Francoskem. Predsednik Wilson je mnenja, <|a se v tem času. ko so inžinirski ženiji tako zelo potrebni, ne sme prezreti tak vešč a k kot je general Goothals. Prvo. kar so zavezniki prosili A-nieriko. so bile železnice. Za francosko fronto ie treba popraviti in deloma tudi na novo zgraditi več tisoč milj železnic, katere so vsled neprestanih bojev v zelo slabem stanju. Amerikanei hočejo imeti dobro zvezo med glavnim stanom in svojimi četami na fronti. V ta namen so Združene države poslale že več kot tisoč železničarjev, gozdarjev in graditeljev strojev. da izvrže veliko delo. Amerika hoče na bojišču v.se potrebno pripraviti. predno pošlje svojo celo en mitjon ali eeio dva iniljona mož broje«'o armado- Goetlials je že mnogokrat pokazal. da je sposoben, da izvrši tako delo. Posebno i skušnje pri zgradbi Panamskega prekopa mu bodo dobrodošle. Slovenec umrl. Sinoi-i ob desetih je t Cumber land St. Hospital. Brooklyn, N. Y. umrl rojak Alojzij Erhartič, 42 let star. Doma je bil iz Oslušoveev na Štajerskem. V Ameriki, kjer zapu š»"-a ženo in tri nedorasle otroke, je bil 13 let. V domovini pa ima brata Štefana .Med tukajšnjimi rojaki je bil zelo priljubljen in spoštovan. Bil je član društva sv. Jožefa, Št. 57, K. S. K. J. Delal je v brooklynskem Naw> VarVt pri grajenju ladij m se je v soboto pri delu ponesrečil. Sveder katerega coni elektrika, se je obr nil ter mu je predrl trebuh. Zdravniška preiskava je dognala, da se tnu je zapičil 5 palcev globoko. — Vsaka pomoč je bila zastonj, ker sc bila ranjena ereva. Poskusili niso niti operacije, ker je bilo že v na prej izključeno, da bi pomagala Pogreb se bo vršil v nedeljo po poldne ob 2. uri iz lnae žalosti 102* Flushing Ave., Brooklyn, N. Y. nt St. John's Cemetery. Pokojnikovi družini naše odkri Pebrograd, Rusija. 26. julija. — Nikolaj Lenin, velik agitator za mir in špijon v službi nemške vlade, ki je 22. julija iz Petrograda neznano kam izginil, je bil v torek zjutraj vjet v Ozerki na Finskem. Poročilo o tem pa ni prišlo do danes v javnost. Ves ruski narod se je zanimal £a zasledovanje Lenina, katerega je vlada obdolžila, da je nemški špijon. Skoro v vsakem mestu v za-padni Rusiji so vojaki, katerim J«, pomagalo civilno prebivalstvo, preiskali vsako hišo. da bi našli moža, katerega je ljudstvo trumoma poslušalo po petrograjskih ulicah. Leniuov najboljši prijatelj. Ste-klov. je bil prvi aretiran. (»orkijev list prinaša danes Leninovo pismo, v katerem pravi, da ni nemški špijon. Lenina bodo skoro gotovo vstre-lili, ako se mu dokaže, da je bil v službi nemške vladel Ako pa se mu to ne dokaže, bo sedel v ječi ves čas sedanje vojne. Nimamo še poročil o tem. ali je Lenin v resnici nemški špijon. toda splošno se domneva, da je prejemal nemški denar, ker ga je vlada pustila aretirati. Ruska vlada smatra Lenina za bolj nevarnega kot pa vso nemško vojsko. Lenin, katerega pravo ime je Vladimir Ilič Ullianov, je imel pred revolucijo velik vpliv v Rusiji. Napisal je knjigo "Razvoj kapitalizma v Rusiji". Ta knjiga je najboljša ruska knjiga, ki se peča z gospodarskimi problemi Rusije. Kmalu po revoluciji je Lenin prišel iz Nemčije in se je takoj postavil proti provizorični vladi. Ne« kateri trdijo, da ni pri čisto zdravi pameti. Star je okoli 50 let in je iz dobre družine, ki se je z veliko vnemo vdeleževala ruskih revolucij. — Vojni cilji Amerike. -OOO- ZNAČILEN GOVOR SENATORJA BORAHA. — NA ROD MORA VEDETI, ZAKAJ IN ČEMU SE BORI. — ZA VOJNO NI DOZDAJ ŠE NOBENEGA NAVDUŠENJA. — AMERIKA BI MORALA VPOŠTEVATI MI ROVNE PREDLOGE RUSUE. — SENAT BO PODAL SVOJO IZJAVO. -ooo- Iz Nemčije. Nemška vlada priznava, da podmorski čolni niso uspešni. Dosegli pa bodo cilj, ako bodo zdržali Balkanski vojni svet. To ni mirovna konferenca. — Vojni nameni ne bdo izprsmenjeni. — Grška bo dobila provijant. Pariz, Francija. 26. julija. — ".Journal Debat*" izjavlja pri razpravi o balkanski konfenei. ki se je včeraj pričela, da ni imela da-našja seja nikakega opravila z zahtevo ruske vlade, da se vojni cilji premenijo. Ako bi bil namen ta kega razpravljanja, potem se Zdr. države, ki imajo v vojni veliko be ! sedo, ne bi zadovoljile s tem. da bi poslale na konferenco samo cne-jra admirala. Rusija tudi več nc vstraja pri svoji zahtevi, kajti nem Ska vlada, ko je govorila o miru. ni povevlaJa, kaj s«« bo zgrodilo z ruskim ozemljem, katerega so za sedle nemške armade. Omenjeni list tudi opozarja na rzpremenjen položaj na Balkanu.1 ker se je zavezniška armada vsled grške vojske pomnožila za 200 tisoč mož. Poglavitno vprašanje je. kako bo mosroče Grško preskrbovati z vojnimi potrebščinami. V pr vi vrsti pride v pošt«-v tonaža, to je ladje in zaradi tejra se ie vde-ležil konferenc«- tu li ameriški admiral Sims. Na konferenci se ne bo razpravljalo o miru. "Zdaj i»* potrebno, »bi >e zmajra", pravi list. "Pariška konferenca ima namen, najti l>olj ša sredstva in pota na balkanski fronti. To je vse in dovolj." Na konferenco so povabili tudi Onoeoro. katero bo zastopal zuna j nji minister Evgen Pojmovič. Med tem ko poglavitni delegati razpravljali o političnih vpra šanjih. se je vršila v zadevi vojaškega položaja dolera konferenca katere se jc vdelezil tudi ameriški »reneral Pershing, francoski in an gleški generali ter luški vrhovni poveljnik eem-ral Cadoma, Rim. Italija. 26. julija. — Laško časopisje se zelo zanima za pariško konferenco. "Giornale d' Italia*' pravi, da je edini cilj Italije vstvariti na Balkanu štalno politiko. Italija ne želi po zemlji na Balkanu. Italija bo delovala za to. da balkanske države napravijo zvezo na podlagi pravične razdelitve zemlje. Le na ta način bi bil na Balkanu mogoč stalni mir. Balkanska zveza, kateri bi pripadale Srbija. Bolgarija in Ru-munija. bi bila velika odporna sila proti centralnim državam. Mnogi mislijo. da še ni pp«vizno, pridobiti za zaveznike ne samo Bolgarijo temveč tudi Turčijo. tfa konferenci se bo odločilo, ali se bodo vojne operacije na Balkanu nadaljevale, ali pa opustile. , ._ J Kodanj, Dansko, 27. julija. — Nek članek berlinskega poročevalca lista 'National Tidende' je všel paznosti nemškega cenzorja in razpravlja o razmerah v Nemčiji ter o uspehih bojevanja s podmorskimi čolni ter o njihovem vplivu na nevtralne države. Splošno se domneva v Nemčiji, da bo imela toliko več prijateljev, koliko dalje bo trajala vojna. To pojmovanje je dovedlo stranke v nemškem državnem zboru, da so po zahtevi po miru se zopet ze-dinile in dovolile več milijonov vojne potrebščine za prihodnjega pol leta. Poročevalec piše, da je v Nemčiji splošno innenje, da so se vra čunali zaradi podmorskih čolnov; ne sicer zaradi ton, kolikor so jih potopili, pač pa zaradi časa, v katerem so mislili, da bodo Angleško spravili na kolena. Nemški naroid je pa pri vsem tem še vedno prepričan, da bo Anglija premagana, ako bo Nemčija imela čas in ako bo mogla zdržati. Ne oziraje se na nepovoljna poročila iz Galicije pravi poročevalec, da ni mogoče misliti na kako večjo ofenzivo proti Rusiji, kajti Hin-denburg sam je odkrito priznal, da Nemčiji primanjkuje vojakov, toda ni govora o tem. da ee črta ne bi mogla držati. Poročevalca je pri povratku v Berlin najbolj presenetilo, ker so otroci izginili iz berlinskih ulic. Poslali so jih namreč večinoma na deželo. Pokazal pa se je na cesti čisto novi tip Berlinčana, ki je vitek ; koža mu je nabrana v gubah, ali pa ma visi z lica, med tem ko je bil prej močan in rejen. Nekateri so izgubili na teži do 15 funtov, nekateri celo več kot 30 funtov, toda pri vsem tem so zdravi. Na trgu ni dobiti zelenjave, čemur ie rzrok velika vročina: mu-ša. Trumi z zelenjavo prodajajo him IHMi ii ^ Washington, P. C., 26. julija. — V debati glede pristaniške predloge se je oglasil tudi senator Borah iz Idaho in pojasnil svoje mnenje glede vstopa Združenih držav v vojno. Pozival j<* vlado, naj pove, zakaj se pravzaprav bori, ;-eš, da si zamore edinole na ta naein pridobiti zaupanje naroda. Njegov govor je napravil na v^e zelo mogočen litis. Glavna tendenca njegovega govora je bila sledef-a: — O naša demokracija in naše institucije sploh ne prideo vpoštev, je zagrešila napoved vojne zločin na pravicah naroda. Nadaljevanje take vojne bi bila zarota proti vsaki družini v deželi. — Na podlagi tega govora bo senat najbrže prisiljen pojasniti cilje ameriške vlade. Senator-Borali je rekel med drugim tudi sledeče: — Izza začetka vojne pa do današnjega dne se zavezniki še nikdar niso nahajali v tako resni stiski kot rav no zdaj. Rusija je praktično izločena i z sedanjega konflikta. Njene notranje težkoče ji onemogočujejo igrati kako važno ulogo. Njena silna armada, v katero so zavezniki tako zelo zaupali, zapušča bojišče. Novica o razpadanju Rusije je uničevalno liplivala na miljano mladih Amerikancev. (e se da sploh kaj opraviti z molitvami, naj moli a-meriški narod, da bo Kerenskij uspešen. V slučaju, da se vse izjalovi, bo najbrže še en miljon Amerikancev žrtvovalo svoje življenje na evropskih bojiščih. Nekateri ljudje pravijo, da je nespametno že zdaj pojasniti vso resnost situacije. Toda situacija je stvorje-na, in ameriški narod naj izve, da je napočila ura žrtvovanja. Zdaj ni čas, da bi se senat pečal z regulacijo raznih malenkostnih zadev. Vprašam vas, če more kdo zatrjevati, da ima Amerika že zmago v svojih rokah i Zdaj se ne govori več o evropski vojni. Zdaj se govori o ameriški vojni, in ukreniti moramo vse tako kot da bi se sovražnik že nahajal pred našimi vratmi. Pred par dnevi se je razpravljalo v senatu o miru. Če hočemo imeti trajen mir, ne smemo zaenkrat še razpravljati o miiii. Ali mislite, da bo zdaj Nemčija razpravljala o miru * Zdaj, ko je Rusija že takorekoč v razsulu, ko so nemški podmorski čolni ponovno dokazali svojo uspešnost in ko Francija z vsemi svojimi silami ne more prodirati. Zdaj je napočil čas, da ameriški narod izve, zakaj i ji čemu se bojujemo in pod kakimi pogoji bi sklenila Amerika mir. To pravim samo zategadelj, da bi se začel ameriški narod zanimati, zakaj se bori in zakaj postavlja na kocko svoje življenje. Te vojne ne moremo vojevati, če ni javno mnenje za to. In dozdaj niste javnosti še nikdar vprašali za svet in niste poskušali dobiti njenega zaupanja. Nikar ne omalovažujmo narodnih čustev. Vlada in diplomaeija se prav lahko zanimata za Carigrad in Bag-dadsko železnico, narod pa hoče razpravljati o ameriških vprašanjih. Oltar, na katerem bo žrtvoval svoje življenje, mora biti njegov dom in njegov narod. Amerikanei so vajeni, brigati se Ie za svojo lastno deželo. Tega pa ni mogoče čez noč izpremeniti. Če se ne borimo za svoje lastne interese ter za varstvo naših državljanov, potem so bile z napovedjo vojne izdane pravice vsega naroda in nadaljevanje take vojne bi pomenilo izdajstvo napram vsaki družini in vsakemu posamezniku v tej deželi. Pred par tedni je predlagala Rusija, naj se sklene mir brez aneksij in vojne odškodnine. Niti en zaveznik ni bil s tem zadovoljen. Če bi pristale Združene države v zahteve Rusije, bi se Rusija še danes borila. Pošiljateljem denaija. Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki bo zasedeni po laški armadi. Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi« smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. TVSDXi.fRAXX a A yawn M floeUaedfc mmmm » »•> mm miWm? Ht 3E» In^^^^I T A T^T A TI AT\ A § n^^siavt^^sr T* | 4V Zediqjerih državah »M I I W |%| /1 L^ f 1 I I /1 lil the United State* *> | | Ve«a«a!L"..$3.50 ffi \JTXjX^k^ JL T XjLm\V/mJJim. ffl ^» W Za pol leta......$2.00 }jf ^ > - ------ , ¥ < SOOOO Read^if sk f Itii ■ wi >■ "■ n | -m ft m j List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ ■ CTLSPON: 8876 OOITLARDT. Bntartd m itoond-Cl— MmtUr, Scptamb« STL, 191S, al Um Post OfOo« al Tort; M. T^ ante th* Aet OoagrNi of March 1, 2171. jfZLEFON: 3876 OOBTLAJETDX NO. 175. — ŠTEV. 175. NEW YORK, FRIDAY, JULY 27, 1917. — PETEK, 27. JULIJA, 1917. VOLUME XXV. LETNIK XXV. Minimum pUčrn mm ienskx. Po*Uvodaja držav« Californija je »prejeli minimalno plačo za že-n •k*, ki tUMtopi v veljavo v teku 60 dni j. Ta poatava doWuj«, da m nt mm* nobeni ženaki. ki del* po , j, i ■ t ■ i i I ki w uče obrti, je določena sledeča t plač« po $6 na teden pod 18. leti. * | od 18 do 20 leta po oaem dolarjev ' ua teden. V easu ko se učijo pa je s 1 zopet določeno, da se jim plača iz- i } boljiuje v trotovih presledkih, da j pidejo do $10 na teden. Ženakam OLAS NARODA. 27. JUL. 1917. "GLAS NAROD A" (Wknmltm DaOy.) ^ Owned ud palMsaml by tM lEtTlMIO fVBLIIHIXQ OOUPIIT HM «C —II me Um oorpontks ud xUnma of abora offleM] «3 O—ti—dt t»—C Borough o* Manhattan. New York Oty. W. T. ■■ nil lm il1i 1W ■ I ■wit« 1 Za <*lo leto at mwrto New York fB.00 ti OlMd........... fUO Za pol Irta at awrto New Ya fctrt WKa__________ UQ 12a IbimuiiIvo a» celo tof ~ — — MO ULAI MAJMMU" yak daa IitwB nedelj to praanlfciw. ■VLA8 N A E O D A' ^ '_ (-Votoe tbe People") MH Pvary day except Snnriay and MUM __Bnhagipaott yearty tSJSO. bn, prr1r*f ta «tbnoed aa m pfkUaMa Daoar naj aa blagor oU pofiljatl po — Money Order. __ fit HMHMH fenjft naroCnlkoT proeLao. da ea nam tndl pnjtaj* MvaBHe __da Mtrcje najdemo naalomllm- DoDiaom tn poinjatram naredite ta naakrrj -O L A 8 BiABODA-■ Qardudt Hi _Waw Twf Otty. Anglo-Saksi in bodoči razvoji. y -ooo- V teli (Inch so obrača veliko duhov no proti stvalom, ki ločijo narode zapadne Evrope, temveč proti onim ki družijo nje in nas. Civilizacija zapadne Evrope, koje dol smo mi, ni bila d« »liro vladajoča eivilizaoija sveta. Z ozirom na zgodovinski razvoj človeštva jo naša odličnost novejšega datuma. Prevladujoče stališče pa moremo ohraniti le s sodelovanjem vseli. Mi vsi moramo držati skupaj, ali pa bomo viseli vsak zase. i Svet jo bil last zapadnih evropskih narodov šole izza ča>a velikih indusirijalnih izumitev poznega osemnajstega in zgodnjega devetnajstega stoletja. Možje so dolgo časa delali s svojimi lastnimi rokami in kitami. V svojo službo pa soklieali silo tekoče vode in vetra — pluli so po morju z jadernioami in stavili mline na veter. To naravno silo pa so bile krajevne ter omejene glede namena. Naravo se je podjarmilo volji moža šele tedaj, ko je spoznal ekspanzivno silo pare in privlačno silo elektrike. Steni se je za sto in tisočkrat povečala njegova in-dustrijahia sila. Osebna delitev dola, ki je sledila uporabi strojev v produkciji, je še nadalje povečala skupni efekt dela v družbi. Triumfi parnega stroja in parnega čolna, s katerimi so je uničilo razdalje, so omogočili celo zemljepisno in modna rodno delitev dela, kar je bilo nekaj prav tako novega in uspešnega kot je bila preje osebna delitev dela. Anglija je bila središče toga novega razvoja. Njenih iznajditeljem in trgovcem pripada čast, da so razkrili in razvili velike industrijalne iznajdbe. Večina sveta je padla tekom prvih treh četrtink devetnajstega stoletja v ekonomsko vazalstvo ali podrejenost Anglije. Anglija je producirala cenejše kot katerikoli drugi narod na svetu. Vsakdo je kupoval od nje izdelano blago ter vračal Angliji tribut surovin in živil, katera se je porabilo in izdelalo v angleških delavnicah. Anglija je tudi prevažala za celi svet, kajti njene ladje so nosile blago veliko cenejše kot one drugih narodov. Uazširila je svoje železnice, svoje rudniške stroje in svojo industrijalne metode po vseh deželah. Anglija je vzela obveznice in zadolžnice dežel, katerim je dobavljala vse te stvari in dežele so ji morale plačevati na leto bilijone v obrestih in dividendali. V zadnji četrtini devetnajstega stoletja so se pridružile Angliji v delu civilizacije Združene države in Nemčija. Prevzele so svoj delež "bremena belega moža". Ta anglo saška nadvlada pa ni temeljila le na ekonomski superiornosti. Triumfi jeklene konstrukcije se ne tičejo le mostov, temveč tudi — bojnih ladij. Eksplozivne sile komičnih sestavin se ne izrablja le za razstreljevanje skal. temveč tudi za hrano artilerije (popolnoma novega sestava. Za " miroljubno penetracijo" anglo-saške podjetno-' sti in trgovine so stale tri največje mornarice sveta. Te mornarice so zagotovile, da se dovoli naši trgovini prosta vrata in primerno priliko. V takem slučaju bi ne smel nihče tekmovati z nami. Včasih, kadar se je nudila prilika, se je vzelo otoke in odvisne pokrajine, ki so bile na razpolago kot Egipt, nem Ško južno-zapadno Afriko, Filipine in drugo. Anglija ni mogla sama zase obdržati svojih industrijalcih praktik. Oprijela se jih je Nemčija, oprijele so se jih tudi Združene države. Dandanes pa so se jili oprijeli tudi narodi Daljnega Iztoka. Japonci so ustvarili svojo ledjedelniško industrijo in svojo trgovinsko mornarico po vzgledu in načrtu Velike Britanije. Svojo jeklarsko industrijo pa so modelirali po vzorcu jeklarskih naprav v Gary in Pittsburgliu. Japonska armada je imitacija nemške armade in leta 1905 je japonska mornarica dokazala, kako izvrstno je znala slediti svojim zapadnim vzgledom. Tudi Kitajska ni zadovoljna, da bi igrala ulogo ne-r;izvite kolonije drugih narodov. Pod japonskim vodstvom )o pričela Kitajska uvajati naše zapadne naprave. Ona proizvaja bombaž v velikanskih množinah, morda danes do 5,000,000 zavojev ali bal na leto. , Iz Avstrije. . Začetkom junija je bit avstrijski državni zbor po dolgem času topet sklican. Iz govorov irazlie-iiih poslancev se razvidi, izakaj se je bala vlada sklicati državni tbor, katerega je obsodila na rnol-•anjc cela tri leta. Ako je kaka ■rtrankia zahtevala, da se Hkliee, je vlada že dobila kak izgovor in državni posli so se vršili brez dovoljenja ljudskih zastopnikov. V lein zasedanju je bilo izraženega toliko ogorčenja in ne volje ter toliko zadušenih čustev, ka koranih Še ni bila priča nobena zborniea. Slednjič je vendarle vlada dovo lila vsem nahodom, ki se proti svoji volji nahajajo pod avstrijsko vlado, da so po svojih zastopnikih v jasni luči pokazali položaj države." In povzdignili so svoj glastako glasno, da se je slišalo tudi izven države, dasi je cenzura zelo stroga. Navzlic vsein zaprekam so od-Icrili mnogo stvari, ki so se dogodile za zaprtimi vrati habsburške hiše od izbruha vojne. Državni zbor je imel primeroma le malo zasedanj; toda dovolj, da se je moglo razvideti, da so se narodna iraeijvrotstva tekom vojne poostrila. Vse lepe besede in -zveneči članki po raznih časopisih o pa-triotični požrtvovalnosti in edinosti posameznih avstrijskih narodov, o katerih so govorili, da so tekmovali med sdboj, kdo bo več storil za avstrijsko hišo, so bile pravljice. Niti Poljaki, niti Cehi, uiti Mialorusi (ali po avstrijsko: "Ruteni"), ne Slovenci, ne Hrvatje se niso iz lastnega nagiba in navdušenja vrgli na sovražnika. "Vojna*', je rekel češki poslanec Stribrnv v državnem zboru, "je bila napovedana proti naši volji. Kakor se je šele sedaj do-i kazalo, ko bili tisoči Čehov, Italja-nov, Rutmmo»v in Jugoslovanov "sumljivi" in "dvomljivi". Za-' pili so jih po ječah, internirali po ujetniskih taborili, mnogo — koliko, pač menda ne bomo nikdi>r vedeli — je pa pomrlo žalostne Mmrti. Vislice so prišle v Avstriji do popolne veljave; postavljene so po vseh deželah. Celo sedaj ob času zasedanja državnega zbora sedi veliko število slovenskih, hrvatskih, čeških, poljskih in laških poslancev po ječah in njihova mesta v zbornici so praema. Avstrija vodi dve vojni r eno proti zunanjemu sovražniku, drugo pa proti svoji lastni družini. Fo triletnem zatiranju je izbruhnilo narodno sovraštvo s podvojeno srlo. Predsednik držav-luiga zboria je lahko zvonil, kolikor je hotel, poživljal je poslance k redu; toda ravno tako bi bil ■mogel polaivljati vulkan da preneha bljuvati ogenj in lavo. "Ni bilo še dovolj obešenih!" je zavpil češko-nemški poslanec Heine češkim poslancem in noto-rieni nemški nacijonialec Wolf je imenoval Cehe "izdajalce nad cesarjem in državo". Nek socijalistični poslanec pri poveduje, kako ga je zavrnil njegov poveljnik, katerega je prosil >za ils-l iiie, katere je potrebovtal, da sc je mogel vdeležiti državno-aborskih zasedanj. Poveljnik je kričal: "Vi jiiste nič vredni; ni kdo med vami! Poslance bi morali secšga0 ur, okreva v bolnišnici. Ely, Minn. Dne 12. julija se j.- vršil shou v Opera House za pridobitev re-krntov. Na tem shotlu je govoril tudi župan Geo. L. Brozieh. Prijavilo se je čez SO inoK, doboti jih pa hočejo 100, kar bi pomenilo na vsaikh 60 oseb po enega. Med fanti, ki so šli prostovoljno k vojakom, so tudi slednji s slovenskimi imeni: Vincent Ilab-jan. Jo«. Marko vie, Frank Rupar, Joe Skala in John V. KočeVar. McKinley, Minn. Rd^-i križ je priredil i:{. julija v vaški hiši častno slovo z letu kotom vsem, ki so se priglasili prostovoljno k vojakom. Med temi iso bili Leo Strah in Matija Smuk. Že pred temi se je prijavil k mornarici John Šestič. Hibbing, Minn. "Borne Dry" zvoosuši ves okraj. Posebno jim j • trn v peti vas Buhl. kjer so baje nekateri gostilničarji iztržili dne 4. julija do $1600 ta dan. Sparta, Minn. John Mahala si je kupil nov avtomobil. Okoli četrt milje od Gilberla je zadd v drug avtomobil ter se prevrnil in avtomobil potil K sreči ni bil ranjen nikdo v njem. Kadar gre "Kristus" v vojno. V starosti dvainštirideset let je bil Anton Lang upoklican pod zastave. Mrs. Gertrud Atherton izjavlja, da se dviga občutek protesta v duhu vsakega, ki je bil videl pasijonske igre v Ober-Ammergau leta 1910 in ki je upal. da jih bo zopet videl leta 1920 in sicer z is-tim lepim Kristom. — Lang ni le popolnoma izurjen in dovršen igralec, temveč ga je narava tudi obdarila z duhovitim obrazom. — Brez vsakega dvoma, — nadaljuje ista pisateljica. — ga je prihranila nemška vlada, ki je premeten trgovec, kolikor dolgo je bilo par mogoče. Dobro znano je, da so vsi mlajši možje iz te vasi odšli v vojno že pred dolgim Časom. Miss A-delina Doty je v eni zadnjih številk v "Atlantic" popisala to malo ba varsko vasico kot kraj, kot jih je tako žalostnih le malo najti na svetu. Mrs. Atherton pa izjavja, da bi bila izguba Langa. pred sta vitel j a Krista v slovitih pasijonskih igrah, naravnost nenadomestljiva. Da se ie vpoklicalo tudi tega moža. ki ne more predstavljati Bog ve kakšni vojaške vrednosti, je značilno za razmere, ki morajo vladati v Nem čiji. V newyorskem "Times", kjer se je objavilo njeno pismo, čir a -mo: — Časopisi in djlfi so ko- še ne vedo, kako značilno je pravzaprav. Dejstvo, da predstavlja Lang za Nemčijo trgovsko vrednost ali kapital, tvori šele polovico žaloigre. Lang je jetičen ter je prav tako malo sposoben za službo v zakopih ali sploh za armadnu službo kot najbolj nežna ženska. Leta 1908 sem preživela nekako štirinjast «11■ i v vasici Ober-Ammergau. Nikdar si nisem želela videti te pasijonske igre. a želela sem spoznati to prav posebno vasico in iz istega vzroka, ki me je privedel v Ober-Amincrgau, sem se ttitli nastanila na domu Antona Langa. Gospa Lang je računala več k«»t kateri drugi v vasi, radi česar jc morala slišati od sosnlov marsikatero grenko. Ona pa mi je pofmino-ina jasno obrazložila ta svoj greh in to svoje stališče. Rekla mi jc nekega dne: — Moi ">ož je jetičen O. bo morda predstavljal Krista I. 11)10, a ne bo nikdar živel do leta 1 Ono malo, kar zasluži ki>t lončar, je pripisovati dejstvu, da je "Kristus" in ra.litega kupujejo potniki cul njega robo prav tako kot tudi pnrleio k nam na stanovanje. Ko ho *U>. da koir» ne prehode. na pu *to pokrajin«, na hSatni kolo-.lw>r, na ntr\**Č*, k plahto pregr- \ik/ii% i. p«r ^"'in in uhjiii* t j 11 k , | 11» v f * j \ 111 v*. f \ t' 11 k il \r v k. jr.*t tega nisem povedala nikdar. <"«• motim več ^ imel ljubieo. Kaj Elektrika je hlad- J sigurni usodnosti v vrocint. Klektnčna luč da najboljšo razsvetljavo, toda malo r or kote. Stroški so zelo primerni. Vprašajte za pojasnila v kakem uradu Edison Company. The New York Ixlison Company At Varr Service (MKirral r»tlu — večnost trepe-tanja, muk. mijsilnejše razburjenosti. Med njegovo točko sem s»- navadno oblačila. Zatrdim vam, da me je malo-kl.ij obdržalo na stolu pred zrea-•om. l/trgla stin so garderobicr-. ki me je oblačila, iz rok in /U-žala k zagrinjaln. Na dihanju občinstva, ki sr je natanko slišalo v garderobo, sem poznala, kako v, god i mojemu Poljaku na j/1« 1 Ti Nt a tihota taiu notri med l>i.-dstavo j«- nekaj groznega. — \"il s«1 m* gane na sedežu. Niti j.ntihor ne zaječi, niti plahta n" j <«,-lesttie. Tihota pred ploskotn, ki j p'jtiskrie \ mane/o kakor jez — • ii tihota pred polomom. \ «lt .i >«'tn že kri. z žaganjem pomešano- videla telo, ki mu j. triko preocsek. vi joče s«- v ■ mogli bolesti pred aparatom. I ave j zaliti, zabuhnjeni, topi — pt Mir \ prizor in si ne vedo po -t ur'ti... Tak trenutek je za o-'ovalea hujši nego za pone- Njfgova točka je torej pred • >trtla na vzporedu in ko ta-^ra večera, sedim v garde-' >b n se šminkam — roka mi je ' 'a n. ker iz arene nisem sli-- ti č drugega ko tihoto, tiho-tn, t iioto — še godba je bila jm»-■ a — se na krat nekaj zru-li zaboj ali lestva, ali eel i is. nisem mogla v hipu dog-1T orkan šuma, groznih kle-j* \ klicev se dvigne iti hoče po-i »p.iii vse, kar se — drobno in /• kakor mravljinak — giblje pod njim... lliMTin planiti k zastoru, a no-; ii ubogajo. Kakor od strele •ei ' obsedi m pred zrcalom, — -"iitiko v roki in — čakam... '/ esNir s.- razmakne in dva go-sp ..|:( v eilindrih prineseta — ' . -trtimi ledji, s pobešenimi 110-i tr;nti . mi j.« zdH kakor pti«*% j« / viška treščil na trdi tlak. h.iko lahko kakor metulj — kretal ta mož na žici. Živel • o.i zraka, v zraku. 7. zrakom »r p t n-e\ et len — in z«laj le-7 zlomljenim hrbtom, nem od kri e »'če 1 Mil est i.. . S.-da si-ru takoj pomagala. < i smo -ja položili na žimnieo. j bila pripravljena za tretjo tO' ko; kapljala sem mu konjak v j ust a in hladila sence z mokrimi leiinjamL 1 L« /.al je tam kakor človek, ki Zastonj: poskušnja čaja; Pišite še daiM*si i»o jioskušujo Father ,J Vlelliujierjeva rastlinskega čaja. senza- c ■ijaliia clravniška iznajdba, hvaljena 11 id tw.lnih ljudi p<> celi Ameriki, katerim v ie Idlo »Iravje [»ovrtljeno. ^ Za zaprtje, revniatlzem. neristo kri. s glavobol, kašelj in prehlad, za slahotne s iiadle ljudi, za trpeee na neprebavi. za nered v ielodcu, leilieah, jetrah in me- z tiurju, ni bolj primernega zdravila kot r iz 15 raznih rastlin sestavljen Father 1 Mollingerjev SILOVITI ČAJ. s P«»šljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZA- I VITEK, DA POSKUSITE PREDNO , KITPITE. Mi Inuno |Mislali brezplačno t POPIS FATHER MOLLINGERJEYE-UA ŽIVIJEN4A, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV: 1 Mollinger Medicine Co. 21 Mollinger Bids. II East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa. vse svoje življenje ničesar dru-gega ni iskal kakor te nesreče, ki , je skozi grozen trenutek sicer, ' rili srečno in enkrat za vselej dospel tja, kamor je vedno hotel. Njegov obraz je bil tak kakor zmerom. Redkobeseden, zastrt, v ' žalost nagnjen. Rahlo je odklo- • nil vsako pomoe, katero sem mu ; v svoji razburjenosti kopičila — : zglavje, odejo, obvezo; za vse se ' je zahvalil. Sedela sem pri njem na niz- ^ keni stolcu. popolnoma opravlje- ' na z.a ples, in ga gle s konji, in sram ga je bilo tega biča. — Gospod ravnatelj, kaj je ena predstava več ali manj, v nedeljo se vam blagajna zopet napol ni... — Gospodična, zame ne gre... Verujte mi, da sem sozadet z nesrečo kakor nihče drug v našem osobju. Toda občinstvo, to vele-slavno. naklonjeno občinstvo! — Ali je vaša resna volja? — Ne morem, gospodična, kakor bi rad! onee je zaibrnel drugič. Gospod, naj vam pripovedujem kako sem si brisala solze z naš-minkauih lie, kako sem si drgala vlažne roke ob rokavih, kako sem si hladila vroče sence z robeem? ležečega Polja\a nisem upala pogledati. Krikn:ti bi morala od sramu, če bi me zadel njegov trpe«"-i pogled —-- Zastor se je razmaknil — in stala sem tam. kjer je ležal on pred desetimi minutami. Žaganje je bilo skrbno razgrabljeno, ni se poznal odtis padlega telesa. A meni se je zdelo, da vidim kri, samo kri pod nogami. Ta kri. grorka in vonjava še. žari. kipi, vre — ne more umreti. In on kliče iz nje s slabotnim glasom, kliče, zakaj hodim po njem. po živem, po njegovih bolečih. zlomljenih udih!-.. Kri, iz katere se odpirajo njegove oči, tako mile in dobre, — globoko zasenčene — kakor je mila in dobra in globoko zasenčena le mofica ialoaL Odpustite mi da, vam pripovedujem še nadalje. Samo to naj vam povem: Plesala sera, resnično plesala svoj ogrski ples s pištolami, plesala na tistem mestu, kjer je ležal 011 pred desetimi minutami, vijoč se od silne bolečine — plesala. plesala, plesala veleslavne-mu, naklonjenemu občinstvu v — oči, v usta, v senzacijski glad, v njegovo podlo srce. v nizko, živalsko dušo njegovo — plesala, da sem si ranila noge do krvi. da so mi letele cunje z bokov, da sem si razplesala obleko s telesa. In odslej vem, da je občinstvo žival, ki nima duše. ki ima le žarek življenja v sebi. duši podoben, teman, zamolkel žarek — skrivnost živalskega bitja... Nasmehnila se je, ko da je življenje vzlie temu spoznanju — vendarle lepo, in iztegnila svojo belo roko preko mize proti oknu. — Poglejte, naš cirkus ima že belo kučmo in kako živo žari le pa k na belini snega. Francosko bojišče. Francozi odbijejo ljute napade. — Nemci hočejo zavzeti izgubljeno ozemlje. Francozi se hrabro drže. Pariz. Francija. 25. julija. — Danes zjutraj so Nemci zopet poskusili izviti iz francoskih rok o zemlje, ki so jra izgubili na CaU fornijski planoti. I)asi so imeli ze lo velike izjrube, niso dosegli ni-kakega uspeha. Nemci so hudo bombardirali francoske postojau ke v tem okrožju. Vsi napadi so bili odbiti in Francozi utrjujejo pridobljeno ozemlje. V Rheims je včeraj zopet padlo 67 strelov. London, Anglija, 25. julija. — Po hudem bombardiranju angleških za kopov pri Moenhy-le-Preux so Nemci naskočili lufanterijski hrib in pomočjo osrnjenih metalcev se jim je posrečilo potisniti Angleže nazaj na fronti okoli 200 jar-dov. Pri Bulleeourtu pa so Anjrleži odbili en nemški napad. Danes zjutraj so ansrleške čete vdrle v nemške za kope pri Ypres in so vjeli večje število vojakov. Potopljen angleški podmorski čoln. Berlin, Nemčija, 26. julija. — Nemška admiraliteta uradno na znanja, da ie nemški podmorskr čoln potopil angleškega C-34. Rešil se je samo eden, katerega pa so Nemci odpeljali s seboj. ^ ^ZASTONJ yBMr/ Kažipot k zdravju. • Ta knjižica pove enostavno, kako se neka-tere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kg^kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semena-tQk, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge IffiH^^H^^^ moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, MWF^ yspesno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški mjffl Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih mil bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka* zlata IfiK žila, revmatizem, katar, nsvduha in slične teškoče. I ALI TRPITE HMh na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zgibib, gla-■flgl vobol. izguba apetita, kisloba v želodcu, povračairje hrane, bljuvanje, žohxno ■HI riganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, siabost in nagla ■ ■II raz^>urjenos^» nervoznost in razdraženost, onemoglost oft -jutrih, črni kolobarji IIM pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna ■lUi tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potre-■n bujete zdravniških nasvetov in pomoči. VMl trez?Ia^na knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teškoČ; IB pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in ^ svežostl, da ao zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, ■ katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se name- ■ m vaj o ženitL Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se H vaše teškoče obvladale, čitajte- to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite II se z njo. I/ Pošljite ta kupon še danes. OR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000 Maditnu & Clinton St«., Chicago. II*. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma castonj in poštnine prosto. Ime............................................................. C k Stav. in uj^ca ali Box No............................................ Mesto ... ...........................Država ......... Pridobivanje riža na Fill- j pinih. Glavni pridelek na Filitiinskem otočju je riž, a ki i matične razmere so tako različne v posameznih de-ilh otočja, da se prideluje tudi številne drutre sadeže kot koruzo, sladkorni trs, tobak, kokos, banane in drugo. CVlotno produkcijo vsakega po-sameznaga teh pridelkov bi se lahko potrojiio, če bi rabil narod moderno poljedelsko orodje, izbiral seme t«'r boljše kultivira! zemljo po shraujcnju pridelkov. Vsled po vršnih metod ter pomanjkanja kapitala. poleg česa še pride velika lenoba, pa se zadovoljijo domačini z majhnim pridelkom. Na večini farm se rabi navadni enoročni plug ter leseno brano. Brazde so nekako štiri in-V široke in tri inče globo- ke. Vsled tega je to delo zelo lah I ko ter ga opravlja en človek s po močjo enega vola. Farmerji delajo ponavadi od šestih zjutraj do desetih zjutraj ter od štirih popoldne do sedmih. To pa raditega, ker ne more nihče prr ne-sti intenzivne vročine, ki vlada krog poldne. Sadi se skoro vse vrste riža v majhnih ograjkih. Tam se pusti rastlino rasti, dokler ne doseže višine osmih do dvanajstih in če v. nakar se riž presadi na stalna Ija. Vsako posamezno steblo se posamič postavi z roko v zemljo. Oranje za riž se vrši takoj p<> tem, ko se je skozinskoz namočilo zemljo. Tej operaciji sledi moderno vlečenje z hrano, na kateri sto ji Fjlipin, da tla orodju večjo težo. Ta mož stoji na brani ter se pri tem drži za rep vola. Ko je zasejal far mer svoj riž, prične počivati za par j mesecev. Tekom tega časa s«* ko lmaj loti kakega dela ter le čaka. kedaj bo riž dozorel . Kje je Nemec? ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Važno za vsakega. KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, stvu itd. KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd. telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, zaloslinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila, RAB,TE VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski liat na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 j Enkratno iskanje dela stane................$0.30 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota ! Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane..............................$1.00 j ali kaj enakega stane..................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. NASLOVITE HA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. li Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- lar°čaj°> da se prepričajo če je oglas v našem listu „ ; , . . , .. , . .u m ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo nase naročnike pred raznimi sleparji, katerih ^ ^ Posebno velike važnosti je za vsakega pri naje vsepovsod dovolj. ročilih po pošti. » GLAS NARODA. 27. JVh. iSVT. . ilovinbko ffl .i.ifj »f — .....- ' ■ i - —■ pmlp. društvo mVw swte Barbare 18- « =jgl 14 XXDERJENE DRŽAVE SEVERNE A MERITI ledM: FOREST CITY, PA. Nmit«Hhu« dne 21. januarja IMS v drfavl reonnylraaU. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TA 17 CHER, «74 Ahnaj Ave., Rock Springs, Wye. Podim/.«-l v or-' intituuu-iji m 4;uijt <«|Imw. Delo je lil hi pr« «*ej naporno, ker smo |n*e-iMtrojih tHdninjt MStrtu jw>s|ov;i-t>ja in tako jMu-tavili (»rpuiizacij« na OMtdrmo NtaM^e trgovske u-j /ak1!jih ku ta<-ut»ov kon-eetn !ela Iti I f> j<* gfta&afa * sc j>retBo/.t'-njr društva s*. iteilian >7.717 »iol.irj. v !t!t n - v trii mhJ»h j tiif.nli »MH) j»a naph'tl«ivali 12,7 7:1 dolarjev *-mtm ; ob /a k I ju«-k u rtuntiov tfcut- juniju 1**1 T twreg nkujwio »l ruit ve- no vmai.ixraje ivoto .*l<*i 4"»1.J.*». V t« j atvikli jf vštel tirdi irive»i*t;ir «lru>! \ a. kujti ileciamo premoženj.« uiiMia If l>ru> i vi h« pmnk tudi to. ker ni- ssua m »ali dlj»*»ja m dodatek k na£e u*ta vt. »in tu »lol«iK * t cm težavno psi )t*»/nano pra\o /a udajai.je .erti tikal«.» |m> Nadalj** je bilo Man t\o ne^Hovoljiio, kvr toliko ea^ii |»«» konvenciji ni dobil« v ro kr i»o\ ili dri wt vein U pravil. Vsj iti je ktNutlo i k' k a k <» slabost »r^a ni/.^Mj«- — m ni <-ii l.i'<, <-e ji- »u in tatu kaf« ri »»d^topil. or pa J it«li ni ! ttm* (KlIfM-tte^a fiioriti napram tem pr»>blr«iiK>in. S pravili siao čakali radi levja, da bi natiMiitli v njih tudi ta dodatek; in k or je tu U xavlaeevalo, tudi frravil luam itn ?!i izdali. In ker * MUtili liteserili Mislilo dosejjli pri/Jiaiije tepi dodatka na sodni s»mo i/.itan pravila brez njepv f'raviia »o torej v ti*kn in jih Iki lekarna v kratk^tn r&zjtoslala na kraj« v ne |MK4taje. I/pla> e v a I i botuo v liodiwFe prav kako k«d Hunt do sedaj ; za kolik«>r je i4jmi za\ arov an. toliko hodu preje4i nj«teovi liju se vre i«- pIuK-a. Zdaj je v Injlni^keui akladu donarja Naklada 4<»rej in>, dokler «»e feopet ne fnijavi defieit v b^ilniakent skladu Xatorej, krajevni uriidniki in bal imkj oJbilskuMralri, pazite «b>bro ni Imlnike. «la ne ImkIo nepravrlmnr fiotuin dobivali bolniško podj>or«/ kajti le laki slučaji d«Ujo pri manjkljaj v bokiiikena skladu Ako bano v«i vmiii wvoje dolžno iti, tie bo tiiko hUrn naklada, ei •bomo pa na botnike premalo pa vili, pa arvfteda ne l>«> doLaro, ko h« zopet treba plačevati izredni a*x« mecit. v awwimai Htliu. * -A k tu Ai HHeb ie je posluj ra**Ui pra odbora končana in so nadzor »iki šli ze domov; tacii tejja n»- bo priito njepovo porat!i j*«! tajftikovim poroeilom. Sol-ventiKHt naše oruranizaeije je po ! vtiljna. Smo v bnljšom položaj ti. j kot se je prieskmalo. Društvo sv. j Haroasr*- .jt* solventno v vs*-h skla-j a. da je to poroeilo aktn-arji-vo seirtuivljeno na a- s^siin-irta. katerega j^aeiijemo po -kh pn fc. mine konverieijc; v t«u rn< tuiu ni vštet naklad kar smo plai »»vali v zadnjih mesecih. Aktiiar je nantlH ra»enn tw p«Kl-i !»i našojra re^nlarnega, asesmen-t;i in nam pokazal, da lahko shajamo < sedanjim asesmentom v vseh dnjjfih skladih, le v bolniškem sklatlu ne; zato bomo pa morali trli lea ax'-anent, ki je vedno ne-prijeten porjav v vsaki o^eraiiizn-'•iji. .smislu pravil ima glavni tajnik prav k*o razpisati izreden i« sirMfnt Ixilniski sklad takoj,i i k o ami v »jem primanjkljaj:! zatorej pazite na bolnike, da bo |>!t-jol v sak le toliko, do kar je de-le/en. in z<»pot vplaeal vsak le toliko. kot se more zahtevati v smisli bratske v/.;ij«ninosU v podpornih orv:aniya<-ijali. 1 Š« -ta m d na kotiveueiija je sklenila z dvetretinsko večino, da ae društvo sv. Barbare združi s kako drusro slovensko podporno orara-txizaeijo. <*lavni odbor je ta skleip ■tlve tretine deltig-atov v pobu me-jti v pmšteval ter deloval za zdm-žitev v*^s eas svojega uradovanja. Ker v t«m času ni prišlo do s«po-I razumljen ju med večjim ^tev-rlom .slovenskih podpornih organizacij, j«* iwtbor na svoji polletni sej: 'skh nil. da tie združi društvo sv J Karbare « Slovensko Delavsko P«wip«»r!K> Zvezo. V ta namen sta , odbora obe+i orpani-ieij izdelala ^»»ItiaHxt, ki bo predložena v po trdilo članstvu obeh organizacij . potom splošnejfa erlasovanj«. Ker ['sta ois?aiiii'aeij4 takorekoč sfd-t' ventni. ni nobene težkoče več, ki . bi «»virala zdoraenje. Glavni od jboroiki oIh^i o-rga/iizacij so storili . svojo dolimost. »daj je pa odvisno t'ua vas. c«Mijeno članstvo, da ta , «kle|» p«> in premeten ter bil dovršen moj-v uniebnosti laskanja. Prklo-bil si je naklonjenost svojega gospodarja, ki «iu je preskrbel me-:rto poročnika v angleški armadi. Angleški dvor je bil v tedanjem čiasu zelo pokvarjen. Mladi Ohureihill pa je bil eden najbolj pokvarjenih ljudii na tem dvoru. 'S po®nočjo sredstev, katerih nočemo tukaj našieaati, je kaj hit rti obogatel. S svojo sposobnostjo in protekcijo pa se je tudi hitro dvigal na lestvici vojaških dostojan-wtev. Ker je bil zelo dalekoviden, je prišel kmalu do prepričanja, da bo hči kralja Jamesa, Ana, nekoč amgleška kraljica. Z oairom na to se je poročil s Saro Jennings, dvorno damo, ki je izviija-la skoro neomejen vpliv nad Ano. Kralj James je svojega prej šnjega najljubšega paža dvigni! do časti barona ter ga imenoval polkovnikom v armadi. Proti kna-Ijn Jamesu pa se je uprl vojvoda la Monmouth, največji prijatelj <1hurchilla. Ker je pomagal zdrobiti t« vstajo ter spraviti prijatelja v roke krvnika, je bil povišan Churchill v genenala. Vprizoailo se je poskus, da se ipravi s prestola kralja Jamesa in posadi nanj hčerko kralja, Mary, ter njenega moža, Viljema Oran-škega. Cliurehill je takoj ižprevi- lutno zaupal, da ga je postavil na . čelo armade, katero ae je poslalo ■ proti_Viljemu. Churchill je takoj L Ml na Stran Vi^emn ter pwre del a uboji ifoio amnio, _T« JU kX^HiL CepyaieHT.HARRl«.*.SWIMS,.WA«HB o I I. W. Littell, I c graditelj ameriških vežbališČ. gel Viljemu in Mary do prestola, ^ d oči m se je kralja Jamesa poslalo . v pregnanstvo. V povračil« je bil ^ dvigujem diurebill do časti Karla Lz Marlborough. Prebrisani kralj Viljem pa je imel preveč pameti, * da bi mu zaupal. Ko je Chrehill 1 videl, da se ne more višje dlvigniti 1 na dvoru kralja Viljema, je pri- ^ čel kovati zaroto, koje namen je 1 bil, da se pripomore prejšnjemu f kralju Jamesu zopet na prestol. ^ Viljemi je zaroto zasledil Ln vrgel | Marlborough a v jtvo radi kdaje. To se je zgodilo v maju 1. 1692. ' Marlborough je bil takiat star 12 ( let. j Vse je kazalo, da je njeigove ka- i rijere konee. Vsa njegova izdaj- ! stva in vse njegovo kovarstvo se je končalo v temnici. L^-ta njegovega hitrega dviganja so bila za-■ina.ii. Vse je bilo končano. Noben izmed številnih Angležev, ki so ! zavidali Johna Churchilla, vojvodo iz Marlborough, bi sedaj ne menjal z jetnikom, lu je tičal v temni luknji Tovverja. V sled čudnega naključja usodo pa se je mož izopet dvignil ter se poda! na nadaljuih uspehov. Viljem je potreboval njegove službe ter ga izpustil, dasiravno g*t je siroto i»{>azoviil in str a žil, da preirtNiei nadaljna izdajstva. Leta 1702 pa je sledila Viljemu in .Mary ira angleškem prestolu Ana, koje najljubšo spremljevalko je bil preje poročil Churchill, seveda zelo preračunano. Sad nje-gove prejšaije previdnosti pa je bil, da ga jc imenovala Ana vr-ho\liim poveljnikom ecle angleške armade. Marlborough jc odšel na kontinent. na <'eln čet, katere je poslala Anglija v angUsško-nizozem-■sko-avstrij.ski /.vezi proti Franciji. Zeaiij Marlborougha je pričel tznova blesteti v vojni, ki se je vnela. Prišel je domov kot narodni junak in obsipalo se ga je s čast mi ter darovi. Kraljica Ana ga je imenovala "vojvodom i/. Marlborough'*, mu podarila veliko posestvo ter zgradila na njem palačo, ki je .stala $1,200.000. To posestvo se je imenovalo "Blenheim" na čast glavni bitki v vojni, v kateri bitki je zmagal Marlborough. Skozi lcra. ki so sledita nato, je bil premeteni Marlborough dejanski vladar Anglije ter preživel svoja zadnja leta kot najbolj odlični državnik in vojak v Evropi. VABILO na LETNI IZLET (PIKNIK), katerega priredi Slov. podp. dr. 4'Bratska Zveza" št. 110 SNPJ v nedeljo dne 29. julija v Henry Walter's Emerald parku vogal Martin in Myrtle Ave., Glenda'le. N. Y. Vstopnina 15^; otroci do 12. leta vstopnine prosti. Žrebanje za tri dobitke: 1. cekin za ^10, 2. ženski dežnik in '•>. škatlja finih smodk. Žreb saano 10 centov. Kegljanje za dobitke v gotovini : $10, $5 in Za mnogobrojen obisk se najvljudneje priporoča vsem rojakom in rojakinjam v Greater New i Yorku Odbor društva. Opomba: Vožnja iz New Yorka ^ali Brooklyn a stane le of. Vzemi-■te naduličmo železnico do Fresh i.Pond Road in tam presedite na ^Richmond Hill karo, ali pa vze-! mite Buahwiiek ali Myrtle Avenue tka*o tor preeedrte na Cooper Are. laa Richmond Hall karo, ki pelje ■58 * V <: i. Avgust Šenoa. * . - & Avgust Senoa, dfflčni hrvaitski r pesnik in pisatelj, se je rodil dne "j, 14. ILstopado, leta 1S38 v Zagrebu, j, Njegova roditelja sta vrlo rada r čitala lepe in dobre knjige, slu- ,{1 šala glasbo in pohajala v gledali- v šče. Oče je malemu Avgustu prav rad pripovedoval dogodke iz svo- ] jega zanimivega življenja, a mati mu je premnogokrat čitala lepe t pesmii. Ko je bil star osem let, na- r učila ga je mati deklamovati lepo j. Sehillergevo pesem "Zvon"', ka- s tero je. prevel hrviatski pesnik \ Ivan Trnski. Ta pesem je bila pr- s va kal Avgustovi poznejši dekla- \ matorrski zmožnosti. Marti njegova ] je zvečer prav rada očetu čitala j kakšno pesem aH povest, a mali ( Avgust je iz svoje posteljice rtati-homa poslušal. j Ljudske šole je dovršil v Za- i grebu leta 1848. Prvi razred gim- 1 nazije je obiskova! v Pečuhu, o- i =itale razrede pa v ZagTebu. V vsa - i kem razredu je bil ali prvi, ali ] drugi odlikaš. Poleg se je dobro i učil franemškega in italijanskega I jezika. Vseučilišč ne nauke je dovršil v Pragi 1. 1861. Ko je stopil v drugi razred zagrebške gimnazije, ni še mnogo [ vedel o hrvatski književnosti, če-: prav jfe bil že blizu štirinajstega leta in čeprav je bil Že mnogo , prečita.1. Prišle so mu bile dolzdaj L slamo tnemške knjige v roke. Nekoč zapazi pri svojem sošolcu Vu-^ kieu Gunduličevega "Osmana". Ta ga vzpodbode. Z veliko željo knpi si to knjigo ter jo začne nn- * tančno in z vstrajno marljivostjo ' citati. ('it an je Gunduličeve len ji- jre ga je povsem prerodilo. tiam- - duličev "Osman" ga je naredil - hrvatskim rodoljubom, a njegovi i učitelji Anton Mažuranie, Mesie - irtt Katkič so še v višji meri raz- - netili v njem ljubav do inrile do-i movine. Povestietne knji«re je do- > bival ml s=vojega tovariša Poroka. - Ko je bil preeital že vse njegove - knjige, ojrrnači se In gre k Ljude- > vrtu Gaju, proseč ga, naj imu po-so
  • Lsov ter ga vnema za ro i dol juh je. i Ko je Šenoa dovršil drugi tečaj - akademije v Zagrebu, vlekla ga j je želja v svet, v slovanski svet. Šel je v Prago; leta je dovr-i - šil visoko št^lo. Njegova pesniško - navdahnjena duša začne zdaj svo- • veliko in sijajno delo, iz katerega se je pozneje razširilo o- - gromno iu plodovito književno i- tlrevo. Avgust Senoa je nai{iisal - mnogo prekrasnih pesnii in mlin-L- go velikih povesti. V resnici je 1 Šenoa prvi hrvatski pripovedova-e lee in pravi po Bogu navdahnjeni pesnik. s Leta 180S se je oženil s krasno gospieo Slavo plemenito Ištvani-čevo. Njegovo zakonsko življenje n je i>ilo pravi vzor obiteljskosra življenja. To je priznal sam in o-a peval v pesmih: opeval je. da mu -- ni nikjer bivanje tako pogodno - in milo, kakor donia, ker mu je e dom — pravi raj. Svoje otroke j'- ljubil neizmerno; bil je izvanred e j i o dober oče. Ta njegova ljubav i- c.reali se iz njegovih pesmi. d Avgust »Šenoa je bil svetovale« l- (senator) pri mestnem poglavar-i. stvu v Zagrelm. Mnogi službeni posli, delovanje za raz v i tek gledališča, (neumorno književno delovanje omajajo ima naposled ki zdravje. Njegov silni duh ustva- 111 ril je več krasnih pesniških del v jj bolemški in na smrtni postelji. ^ Ker ni mogel več sam .pisati, na- a rekoval je svoji miti soprogi, ali kc pa sinu Milanu. Pri tem delu je večkrait omedlel; ali ko je prišel F k zavesti, je rekel: "Greva dalje!" in narekoval jc naprej. Mnogokrat je rekel, kako hoče g iti spomladi v Italijo ali ipa kam na deželo, toda nade sc mu niso c izpolnile. Popoldne 12. prosinca sredi narekovanja postane mu zelo hudo. Zadnja beseda, katera se je napisala iz njegovih ust, je nt bila: "Hrvat!" Dne 33. prosinca 1881 zjutraj ob poldeveji uri je ii izdihnil svojo veliko in plemenito dušo. i- Žalost za njim je bila velika ne le v Zatgrcbn, ampak po celi Hrvatski, po vsem slovanskem jugu. c Velika ljubezen, veliko občudovanje, katerega je kazal hrvatski j narod napram velikemu svojemu pokojniku, obstalo bode še dalje dokler bode božje soinee obsevalo . beli Zagreb in milo njegovo Hr- • vatsko, katero je toliko ljubil. ( * * * Jutri pričnemo* priobčevati na i peti strani našega lista njegov iz- 1 . boren roman "Zlatarjevo zlato". ^ L ------ i Ženska divizija. Albany, N. Y., 27. julija. — O-) brambni odbor države Ntvv York i . kateremu naeeluje governerWhit-5 man, je po nasvetu odbora za na- ] . rodno obrambo vstanovil tako-. imenovano žensko divizijo in j 1 1 bila imenovana za načelnieo Mrs. i William Grant Brow n. r* Ta odbor bo nadzoroval žensko - delo države New York. V prvi vr- - sti l>o odbor gledal na to, da bo- - do gospodinje izvrševale Hoover-. je v nasvet gflede vpoi-abc živeža, e Glavni stan ženske divizije bo - v New Yorku v hotelu Astor, rav- - no tlako pa bo urad tudi v Wash-e ington Ave. v Albany, N. Y. - ^li"s. "Brov.n kot liače-liiiea od- - bora 1k> imenovala odbor, v kate-rem bodo ženske iz vseh krajev - države. " V vsakem okraju v državi binlo e? imenovane pmlružnit-e tei^a odiio-1 ra. Mrs. Brown bo imenovala zh-e:!sne predsednice krajevnim od-j borom, ki bodo sklicale konferen-ri ee rafličnih ženskih društev. Na t. ta način se bo napravila stano-'-ivitua orgaoizaeija ženske divi-o z i je. »- Državni obrambni odbor želi i- da ženska divizija skrbi za žen-sko delo, kakor ga priporoča na 0 rodni obrambni odbor. d Kakivr v državi New York, se >- bodo tudi po vseh Združenih, dr-e žavah vstanovile ženske divizije. l- Rada bi izvedela, kje se nahaja MARIJA LI KOŽAR, omožena KAPOVTEC, podotnače Mesar .f> jeva iz Visokega na Gorenj skem. Rada bi. da se oglasi meni Kolesovčevi iz Milj, omoženi a Oblak. O pa kdo drugi ve zh ' nje naslov, naj ga mi naznani, u zii kar mu bom hvaležna. Sli ° šala sent, da se" nahaja v Ely ie Minn. — Mrs. Marv Oblak 1031 W. 21. P!.. Chicago, 111. 1 r27-30—7) v ----- ROJAKI NAROČAJTE SE NA e "GLAS NARODA", NAJVEČJI r SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ii DRAVAH. Lahko se ozdravite Ako ite bolni, pridite k meni. Jas imam najfinejše aparate aa zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X ŽARKI. Jaz vam potem, ^ če morete biti ro^rl ! f J»« vam povem natančno, kaj je HH^^H^z ftljs* pravzaprav vaša bolezen, B^^jmMjpU Jaz rabim le najnovejše znanstve- imam sam leke in labor&torij. Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist z večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VS« KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI Posvetovanje in kasvet zaštonj. —tint tePTIIB CiniM ____ gMgffc ^ % IIWijwnw WWI ft>. 1i1W.il tL tKKsittiir^os fomiAvi^ rmmjKE, V NAf? ZASTOPNIKI, " t kateri io pooblaSfeni pobirati narai« nlno sa dnevnik "Glas Narod*". Naro«-nina m "Glaa Narod*- Je: sa celo loto $3.50, xa pol leta |2.00 !n sa 8e£rt leta pa $1.00. Vsak »stopnlk lsda potrdil« za sroto, katero Je prejel ln JOa rojakom priporočamo. Sao Francfjee, CaLf Jakob LotIUl Denver, Cola.: Louis' AndoUfel U Frank S trm bee. Leadrille, Celo.: Jerry JamQL Pueblo, Colo.; Peter Oallg. Join Germ, Frank Janesb In A. Kocberar. galida, Colo, la oboUca; Louis Coetello. Somerset, Celo.: Uatb. Karnrtjj Clinton, Ind.: Lambprt Bolskan mdBaaapolis, Ind.: Alois Rndmaa Aurora, HL: Martin Jurkas ln Jen nej B. VerblC. Chicago, HL: Jos. Bostll. Jos, Bllitat ln Frank Jurjovec. Joliet, 111.: Frank Bantlrfch, Frank Laurich, A. Oberstar iu John Zaletel. U Salle, HI.: Matija Komp. Livingston, DL: M lb. Clrar. Nokomis, DL la okolica: Matk, Galshek. North CMeagro, HI. la okolica; Antofl Kobal In Math. O grin. So. Chieago, I1L: Frank Cernfc Springil J, 111.: Matija BarborML Waokegan, I1L In okolka; Mat& Ogrln In Frank Petkovšek. Cherokee, Kans.f Frank BeHsnlE 5 Columbus, Kans.: Joe Kuafelc. Franklin, Kans.: Frank LeskovSL Frootenac, Hans. In sboUca; BoV Firm In Frank Kerne. ffmr«« City, Sans.: Geo. BaJoS U Peter Scbneller. Mineral. Kans.: Frank AngiAtla« > Bingo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. la okoHeat Fraal Yodoplvec. Baltic, Mich.: M. D. Llkovlcb. Calumet, Mich. In okolica: M. V, Kobe. Martin Bade ln Pavel Shalt« Detroit, Mich.: Jos. Glaslch. Bfanlstiqne, Mich. In okolica: Job* - Kotzlan. Chisbohn, Minn.: Frank Gorie, JaZi Petrlch ln K. Zgonc. Ely, Minn. In okolica i Iran GooM, " Jos. J. Pesbel, Anton Poljanec ln Louis M. PeroSek > Eveleth, Mina.: Louli Gorie In Jail] Kotze. Gilbert, Minn, hi ekolleai H Vssil« Hibbin* Minn.: Iran PouSe. BitzTille, Minn. In okoUca: Jo« - AdamlclL. » " McKlnley, Minn. In okoUca: Fr. Boje, New Puluth, Minn.: John Jerlna. Sartell, Mimi. In okolica: F. TrfUer, Vtrginia, Minn.: Frank Hrovatlch, , St Louis. Mo.: Mike Grabrla*. East Helena, Mont, in okoUca: Frank Petrfch. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Uriclii ,i Roondnp, Mont.: Tomafi Panlln. , Dawson. N. Mex.: Mike Krivec. Govranda, N. Y.: Karl Sternlfia-' Little Falls, N. Y.i Franlč Gregor k* '* la Jernej Per. > Barberton, 0. la okolica; Vadb a Kramar. Bridgeport, O.: Frank HoBevar. Collinwood. O.: Math. Blapnik' Id John Malovrh. ( Cleveland, 0.: Frank Bakser, Jakob Debevc, Ctoaa. Karllnger, J. Marin««*, Frank Meh. John Prostor in Jakob * Hesnlk. Lorain, O. ln okoUca: Frank Anael«i 0 onla Balant In J. KnmSft. Nileu, 0.: Frank Kogovi^k. ^ Yoongstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City.Oreg.: M. Justin U 1. Mlsle.v. Allegheny, Pa.: M. Klarlcb. Ambridge, Pa.: Frank JakAa. Besemer, Pa.: Loula Hribar. J' Broaghtoa, Pa hi OkoUca: Antod c Ipavec. u Bnrdine, Pa. la ekoUca; Job* Demdar. j Can on sb org, Pa.: John Kokllch'. Cecil, Pa. In okolica: Hike Kofevaf, 1 Conemangh, Pa.: Ivan Pajk, VM > RovanSek ln Jos Turk. ^ Claridge, Fa.: Anton Jertna In Anted Kosoglov. Dunlo, Pa. hi okoUca: Joseph Sub or, ~ Export, Pa.: Louis BapanCU In It A Trebets. Jl Forest City, Pa.: Mat Kanrtn. Fraal d Leben ln K. Zalar. FareU, Pa.: Anton Valentina«. Greensburg, Pa. ia okolica: Fraal - Novak. Hostettcr, Pa. la skeHcat Franl 2b Jordan. ✓ Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja H John Polanc. Lozerae, Pa. la okotteaf Aaf Oaoinft. _ Manor, Pa. In okoBca: Fr. DMa* ^ Moon Ron, Pa.: Frank Maček In W* Podmlljek. Pittsburgh, Pa. la okoHca: Ui B. Jakoblch, Z. Jaksbe, Klarich Mat, I. ltJ Magister, L Podvasnlk In Jos. PocnEar Beading, Pa. In okoUca: Fr. 6peha# South Bethlehem, Peantj Jera_ J® KoprlvSek. Steefton, Pa,: Anton Hren. Turtle Greek, Pa. 1a okoUHi FcaU re" Schlfrer. • Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolaf] -West Newton, Pa.: Josip Jovaa« t 1J- Willock, Pa.: J. PeterneL ' Ln Murray, Utah hi okoUca: J. Kastelli Tooele, Utah: Anton FalOfi. • Black Dlaesod, Wadt i A Po renta. , " i Davis, W. Fa. la okoBca« x Broslch in John TavielJ. Tftomas, W. Va. la «SXk*l 4i Korencban. [II Milwaokee, Wis.: Aug. CMlanflir li Josip Tratnik. Sbabsjgsa. Wis.: Anton He, Martbl Kos, John Stampfel in Hertmln Svetila^ ffdrt Atta, Vk: Anton DeudM 14 lit V|MJHKci. Wye • Friri 1 1:1 GLAfi NAHODA, 27. JTL. 1917. m Jie«lwMiski tsl--— latol. iledaata rtu Iv« i wwhvii 5) lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn sedež V ELY, MINN. GULVNI URADNIKI: Fred«edn;k: MIHAEL BOVANŠEK, B. F. D. No. 1, Cono- maugh, Pa, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. GUvni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOTTZE, Box 105, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L JOHN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNTK, Box 480, Ely, Minn. MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HI. GOSPODARSKI ODBOR: fOSEPH PLAIJTZ, Jr., 432 — 7th St, Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPN1K, Box 24, a R., DeUnont, Pa. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FKANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljstve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bodo osirmlo. Droitveno glasilo: "GLAS NARODA". Institutka. 1 "Ne utuerrtr. da vam postre-:hiii v tem Htnnusk-iii mhIoiiu je rrekl I {•ii'*. ko j<* Ntdp.I v sol w no. 'Jedilnice je koncu hodnika, a j«' MpitNt-eiiii m r*l»i H^zi kot ar kupic vina. Iz Njfclirtnu. M) prišli na desno kriti prvega nadstropja. Ondi je »net liiu avoji dve «ol»i. Prva »oba je bila vel lot apelirana, h nv«rtret Kieiov«*ga ta bili izredno avetlo, «it<»dn> ui rtwiuHo tapecirani; tudi oprava je bila svetlih boj m po-metorm luiwirn. lahkega elegantnega «4o|*a. Pb oknih «to \iwli težki, lejwi drapirani /sMtofi. po tleh pa mi lula nucgrnjcM pristiia perilled, »mrena pregrinjala. Po kotih so bili m Estonije m lie-dckor«t«vni -rtolri ter vitk«? ml-w» e. obbt/ene r raalW-nimi malenkostmi, ivi Metlah pa so bile obe-ievt* v »jtokrh umer^tnih okvirih alike in fcli"'iee, predat avl j«joče »lan kljMShk« anioretne prizore Tivijwuivo Madoim, Rubensovo Dalilo iu spečo Venero neznanega tfitk.irja 4 Kdo pa «ti*raije tukaj T** je vpr.»£U* ( I rad n » k a v kino zadiv (jena. "Sedaj ic nihee; pripravljeno je 4' bodočo soprogo * ' Žal. da nimam pri iskanju Stotan* sreče!" Hladno je h|i»tli Rus te be ter se sa »114» ©tri v f«lo, ki m *ed«ia. kam bi poftd&k *' Lepo bo artanovwAa tu. — in ©e Jo bodtfte Me srečna ho go Vročega popoldne, v prvih dneh septembra je bilo. Kakor so postajala jutra ie hladna, sijalo je vendar le solnce tistega due z vsenn svojim žarom na zemljo kakor bi bilo sredi poletja. a ne že pod jesen. Prav so-piarno je bilo. Id« je sedela v vrtni lopi' iu sanjarila ipodeg Heineja. Mislila je na — Rusa. Kakor prej, je prihajal tudi sedaj ta čudni, resni mož še vedno cesto k očetu. Brez zadrege, kot bi se ne hid o med njima prigodilo prav nič. je kramljal ž njo, prinašal ji šopkov iz svojega evetlie-njaka, pa divjačine s svojih lovov. * Moja stara Reza ne. zna tako kakor vaša institutka!" je rekel navadno. "Povabim se torej zopet sam na obed." 'iroziio komoden je bil ta človek. No, očetu je ugajal ibaš zato • razvem tega sta se imelai vedno toliko pomeniti. V trgu itak ni bilo izsanj-u labko dobiti primerne družbe, omejila sta se torej skoro izključno drog na drogega. Pa tudi Ida se je kmalu privadila Rusovi mirnosti ter hladni tšfciJjivosti, katero je smatrala včasih za neomiko in predrznost. Skrhneje ga je začela opazovati ter se uverila kmalu, da je Rus odkritosrčen značaj, vreden vsevga spoštovanja. Kanalu si je priznala,, da ga je smatrala egoistom (sebrčnežem) in špekulantom ipo krivici. Izvedela je bila, da ga obiskujejo pogosto bogati očetje premožnih hčerk iz trga in okolice z razumljivimi nameni. N o, Rius ni kazal, odkar ga je zavrnila. Ida, prav nikakega veselja do žeiutve. In to je Idi strašno laskalo! — Cesto je čutila, kadar jc sedela v njegovi družbi, kako skrivoma upira vanjo svoje jasne oči, poJue ljubezni in toge. Zasmilil se ji je. — ln kadar ga je takisto skrivaj opazovala ona„ videla je naenkrat, da Rus ni — grd, aego (prav simpatičen mož, čeg«5T ponosne brke in temno liee mu dajejo še posebno moško> nekam spoštljivo zunanjost. — Pa tudi neoiiiikaaiee ui Rus! Velika, izbrana knjižnica, iz katere ji je samovoljno prinašal najboljša dela; zmerno, skromno, a premišljeno izražanje njegovih nalzorov o tem in oneiiu ji je bilo jasen dokaz, da je Rus resett mož. ki svojega znanja vselej iii vsiljivo me kaže, temveč je hrani v srcu in duši. Ko pa je izvedela, da je dovršil ljub Ijaasko realko in dunajsko trgovsko akademijo, je bila radi svoje prenagljene obsodbe vsa poparjena. Ni več ji ni zoperna njegova se družba; naaprotno, celo vesela je, kadar jih zopet obišče. Rus sieer ne poena laskanja in ciobrikanja, še nikdar ni izpregovoril hvtalisu-joče besedice o rtjeni telesni lepoti, še manj pa o njeni institut-ski ito»brazibi, tem bolj pa jo osrečuje njegovo ueino priznanje, ka dar jo opazuje .pri delu. Že čestokrat je sklenila, da mu da vsaj z ljubeznivim vedemjettn zadofcjčeoije za nemilo rano, katero mu je zadala takrat pod jablano. Samo toliko? Pa kaj je vzrok, da postane wikdar tako naizbiurjena, kadar prisede k nji? Ako bi jo bil kdaj pazljivejše pogledaL videti bi moral, kafco ji Izapored rde »in blede lica, kako se ji izpodtika jezik, kako zmučen ji je pogled! A seve, on se v svojem ponosu ne meni več zanjo. Ne ljubi je več. S silo si je iztrgal iz srca svojo brezupno ljubeacn do nje, do-nmljavke! — In tako se morda vendar zgodi, da se mu omili druga, katero popelje v Ustc tape sobe v ličnem gradiču. In srečna bosta oba; saj jo bo ljubiš.1 "Sicer bi je «ne snubil!" Tako je dejal sam. A otnaf Kaj ji hastie tu ves njen ponos, vsa njona krasota in pretirana o-111 tka! — V trgu in daleč naokoli ga ni moža, ki bi bil vrednejši od Rusa; — (premnogi pa bi je baš radi njene nepraktične vzgoje niti ne poželeli. .. Koliko let b<*ie morda še čakala upajoča in cvetoča — zaman, za nikogar! In »tare4a bo; vksokoleteče misli bodo postajale skromne, skromnejše in uajskromnejše, dokler ne ostane obžalovanja vredna — stara devica, če se ne bo hrttela zadovoljili « slabšim, mnogo slabšim možem! Moj mri ni bila naapa- metna, ko je odklonila Ruaa?! — Kakor dober, mož je! In Igubil 00 — ljubezen mora pa ne bom snubil! je odvrnil Rus ter od ve! goste se v pritličje. Poleg velike, svetle kuhinje, v kateri s<> bile kuharica Reza ter j »Ive dekli, poleg shramba za jent-vin«», obširne družinske sobe, ta-j kozvune hi&rne, in dveli sob za [ ixisk', je bila ondi še olusežna klet. Nato so sn ogledali še zidano, zračno konjušnico, kjer so stali J »iirje konji, gladki ter svetli kot ; da no polirani. Tik konjušnice je i brl hlev za goved, kjer je pa tedaj mukalo le dvoje telet.in ska-| icala truma črnrh, belih, rujav-ih pegu-stih kuncev. Triindvajset rt^»ov je bilo še na ]>«ši. Tako iso si ogledali vse. Zmračilo »e je; Gradnikovim se j je trebalo vrniti. "Do svidenja, gospod Rus!" se c je poslavljal župan, Lskreno stiskajoč Rusu roko. Velik »metek, splošni vzorni red in čistost je nu-furaviLa nanj izreden utis. " \'esclilo me je, da sem vas mogel pozdraviti na svojem domu iu nadejam seseda. Spremil je goste .še prav do izhoda, kjer sita tala dva mogočna hrasta suhljatimi vršički. Ondi jih je že pričakoval kočijaž s kočijo. "Dovolite, da vas potegne vsaj »ki trge!" je rekel Rus, ushtŽno se smehljaje, in odprl je kočijina vratca. Zaman je bilo vse ugovarjanje, sedli so torej v voz. V četrt uri so bili doma "Polona, to je mož. to!" je hva HI tiiadnik Rusa tistega večera še parkrat, spravljajoč se spat. "Resen in vreden. .. Rlagor bo njegovi družici — 0I1!" je odvr juila županja, misloča na svojo hčer. "KLnj misliš, ko bi naša Ida?' "Oh. saj veš, da si želi Rus pre proste, pametne gospodinje, a ne gospodsko vagrnjene igrače! — Ti sočkrat tui je bilo že žal, da smo i n&miili tako domišljavo, a nemirno inatrtutko!" Nerabno * — Polona, čudna si noe-*j! Saj Ida vendar opravlja polagoma vsw gospodinjska dela in s časom..." "Da. s časom... ay tono ve hiše je prišel mlad d*eek in zaeal bežati r>o cesti. 1 Kdo je bil ta deček! — je vprašal Dayton zamorca Nancy. — Ne vem. mojster — je odvrnil zamorec — in mu izročil neko !• ">mo. — Pred kratkim je prišel. — Nekaj časa je bil pri gospe zgo- itj. potem je pa priletel po stopnicah. — Zatem je sedel na praer in /ačel bridko jokati. — Ali sla dami zgoraj? — je vprašal sodnik. — Gospodična Adela je odšla k jrospe J>mart. — Gospa je pa ; jroraj. — V slučaju, da pride kdo in vpraša po meni, mu reci. naj po-«' 'ka v predsobi. — Jaz bom takoj prišel. Mirovni sodnik — glavar roparjev na Mittsisipi — je stopil v so-oo svoje dobre nedolžne žene, ki ni slutila, kakšne zločine je zakrivil. 1 ;topil je v sobo svoje žene, kateri je lagal ljubezen in katere srce je /ual tako silno privezati nase. i Soba je bila prazna. — Daytonova žena je bila v gorenjem nad !»tropju poleg nesrečne Marije. Davton >c je zamislil in začel gledati po sobici, ki bi mu lahko nudila vso srečo, ki bi lahko napolnila njegovo srce z vsem, kar potrebuje srečen in zadovoljen mož. Toda pohlep ga je bil zgrabil s svojimi ostrimi strupenimi kremni ji Njegovemu kli«-u se ni mogel več vstavljati. — Sam ni vedel, i akf je prišlo, da je začel zaničevati smrt in zaničevati življenje. Tukaj v tej sobi sta stanovala ljubezen in zvestoba, v tej sobi je prebivalo bitje, ki je živelo zanj. Nehote je padel na kokna pred posteljo iu zaril glavo v bla- i /i no. — Kra>ni mož, mirovni sodnik mesta Helena in roparski clavar — je jokal. — Jokal je tako obupno in pretresljivo kot otrok. Tedaj so se pa oglasili na hodniku koraki. Vstal je, stopil sredi sobe. — Njegove oči so bile brez solz. — I Kajti največji obup iu največja žalost ne poznata solza. I In ko je »topila v sobo njegova lepa mlada žena, je bil njegov 1 >braz zopet tnl in neizprosen kot iz mramorja izklesan. i Jurij! — je vzkliknila. — O, hvala Bogu, da si zopet pri j meni! — Ti ne veš, kako tesno mi je bilo pri srcu. ko si danes od- i šel. — s — Nikar se ne razburjaj, otrok! — ji je odvrnil in se prijazno!' nasmehnil — Za mene ni treba skrbeti. I — Moj Bog. kakšeu pa si! — Ves bled in prepaden! Pred hišo sta se oglasila konjska kopita. / Nehote sta oba hkratu pogledala skozi okno. — Za božjo voljo, Adela! — je vzkliknila Mrs. Dayton. In res je jahala v divjem galopu mimo hiše Adela. — V des niči je držala vajeti, v levici pa širok klobuk. — V okno ni niti po i gledala, pa«" pa bliskovito izginila za ovinkom. , Kaj je s tein dekletom? — se je čudila gospa. — Noben konj 1 ii ni predivji. — Toliko časa bo uganjala svoje neumnosti, da se ji i bo res kaj zgodilo. Sodnik ie stal zamišljen pri oknu in gledal v smer, kamor je I izginila jahalka. , — Kaj hoče Adela tam? — Zakaj je tako hitro jahala? — Kaj j se je zgodilo? — Davton, siurtnobled si! — Kaj ti je? !„ — Meni? — je odvrnil sodnik in se skušal nasmehniti — Me ni? — Kaj naj bi mi bilo? — Ah, dragi moj, koliko noči sem prejokala, ko te ni bilo pri > meni — Kako neizmerno sem hrepenela, da bi se enkrat umiril in bi < ostajal doma. — Poglej samo! — Ti si prvi človek v mostu, vsi te , sitoštujejo. — Ali veš, da zelo trpi pri tem tvoje zdravje? — Pomiri|( m« vendar enkrat. j Naslonila mu ie glavo na prsi in ga tesno objela. !, Njega je prešinilo neko čudovito čustvo. — V njegovem obrazu , J*e je ik»javil izraz blaženosti. — In ko je objemal vitko postavo, se t mu ie roka tresla. Oči, ki so mu strmele v daljavo, so opazile kras- „ no sliko: • e V daljni daljavi, na samotnem otoku, med palmami in cvetjem!, je mala hišiea. Pred hišo pa sedi on s svojo zvesto ženo. Rahel ve-triček mu hladi lica, njegovo srečo in njegove prejšnje zločine loči j silni oeean. — Se vedno je čas. še vedno je čas. Sklonil se je k nji in jo |»oijubil na belo čisto čelo. f Ali se ui zasvetila v njegovem očesu solza in podelila njegovemu obrazu svečan sija i? — Ali je bila to morda solza kesanja? t - lledvika! — je zašepetal in jo tesnejše privil k sebi. Tedaj se je pa oglasil zvonec na parniku 44Van Buren"'. Par-!, ink se je pripravljal na odhod. — V četrt tire bo že zapustil prista-i v nišče. — V par dneh bo ž- lahko v Louisville in od tam naprej bo plul'^ pod drugim imenom v daljna morja in nepoznane kraje, kamor unij, ne bo mogel nikdo slediti. Hedvika! — je zašepetal s tresočim glasom. — Hedvika, ja/. t fJ ' te nisem vreden. • Ti si angelj. Hedvika. — 1'porabi vse svoje moči in me dvignil k esbi — Toda jaz moram proč, proč od tukaj, če ne.I bom izgubljen za vedno. — Toraj zdaj je še čas. zdaj je še mogoča j ^ rešitev. — Ali si slišala zvoeec? — Se par minut pa bo parnik od- -plul proti severu. — Zda i mn je še vedno mogoče raztrgati vse vezi. — Ali me hočeš rešiti. Hedvika? — Ti hočeš odpotovati, Jurij? — je rekla Hedvika in ga začu- 1 deuo pogledala. — Brez slovesa? " — C> me ljubiš in če me hočeš rešiti, me moraš zapustiti — Od tebe je odvisno Hedvika. če me osrečiš ali če me uničiš! — In Adela? — je vprašala Mrs. Dayton. P — Adela naj ostane tukaj. — Hiša naj bo njena in vse. kar spada k nji. — Jaz imam dovolj zase in zate. v — Kako naj se pripravim? — Kako naj vse uredim? — Naj- , manj owm dni prej bi morala vedeti. , £ — Hedvika ali hočeš z menoj? — Odloči se sama in odloči obrnem tudi mojo usodo. — Na vsak način moram proč. — Strašna nevarnost mi preti. — Samo ti edina me lahko rešiš. — Ali hočeš z menoj, lledvika? — V smrt, če hočeš----Kamorkoli ti je drago. — V smrt, v po- J manjkanje ali v srečo. — Brez tebe ne morem živeti. • Precej časa sta stala tesno objeta. — Slednjič se je sodnik ie ^ enkrat aklonil k nji in jo poljubil na čelo. b — Hvala, najdražja, hvala ti. — Zdaj pa le hiti. moj dragi o- t rok. — Najpotrebnejše šivan lahko hitro spraviš skupaj. Jaz bom k poslal medtem Bolivarja h kapitanu Van Buren" z naročilom, naj nekoliko počaka. — Cezar in Nancy naj ti nekoliko pomagata. — |J Ktio uro kasneje sva že lahko daleč, daleč od tukaj. k Stopil je k p main i mizi, vzel iz predala več zapečatenih pisem in f jih vrgel v kamin. ^ — Tako, ogenj naj razdene te papirje. S tem je napravljen zk. I m*«! sedanjostjo iu preteklostjo. — To listnico vzemi ti in jo dobro ' ' mV1*sd * rW* m°**- premoi*nj** — inuun še nek opravek, ti Gospa I >ayton se je solznih oči h začela pripravljati na odMbd. J Korakanje vojakov različnih narodov, Vojak vsakega izmed različnih narodov, ki so zapleteni sedaj v vojno, ima svoje posebne značilnt znake, ki ga razlikujejo od vojakov drugih narodov in jaz vam mn-ko povem edinole iz hoje vojaka, kateri deželi pripada. — pravi Gor-. don Smith, časnikar, poročevalec v . Sobi ji in edini angleški pisatelj, ki, > se je vdeležil umikanja srbske ar-■ made iz Srbije. 1 — Zanimivo je opazovati različno hojo vojakov različnih narodno-— je nadaljeval Mr. Smith. — i Francoz ima nervozen, poskakujoč korak, ki se neizmerno razlikuje od zemljo pretresa j očega koraka nemškega vojaka ali koraka Angleža ki se nahaja nekako na sre-. dini med obema. Švicarski vojak je najboljši pešec v Evropi in dasiravno ni Švica v vojni, je bila njena armada mobilizirana od prvega časa. ko se je > pričela vojna. Ni je rftvari na sve-• tu, ki bi bolj pogubno uplivala na ljudi kot armada, ki je mobilizirana. a nima nobenega opravka in . švicarske oblasti so posegle po . vseh mogočih sredstvih, da drže t svoje ljudi zaposlene. Švicarski vojak lahko koraka po štiri milje - na um v težki opravi in v id e-l sem iih na pohodu trideset milj brez vsakega odmora. Srbi so najbolj počasni pešci na svetu. To pa je pripisovati potre bi. da se drži korak s transporti.; katere vlečejo voli. Srbi ne korakajo nikdar hitreje kot nekako 2 milj in pol na uro. Celo potem, ko; i so dospeli v Maeedonijo in Alba-j nijo. kjer so zapustili svoje tran i športe, niso mogli Srbi opustiti na-, čina korakanja, kateremu so bili privajeni. — —-- Umor v Brooklynu. 1 i V sredo zvečer je Anton Maxi-nrini, star let, končal zasledo-j vanje svoje mlade in le^e žene s' i tean, da je vstrelil do smrti nji ! i nega ljubimca Arturja A. Sulli-j vaiia, 2!> let, solastnika špeku-i lantske tvrdke Sullivan & Reo■! neeke, ter smrtno ranil svojo ženo. Žaloigra se je odigrala v zadnji j sobi gostilničarja W. Sehmitta na! Tompkins Ave.. Brooklyn, N. Y. MaxiiifrLni je na Tompkins Ave. i srečal Sullivana in ga je posvaril.! da naj preneha občevati z njego-;vo ženo. Sullivan mu je odvrnil, j !da bo storil, kar se mu bo ljubilo i Nato sta se ločila, toda Maai-S mini je pazil na Sullivana. Kmalu j nato je prišla Maximinijeva /ena ter šla s Sullivanoin v Schinittovo gostilno. Tudi Maxianini je šel malo predi osmimi v gostilno in je poklical, čase piva. Naslonil se je na baroj iu prisluškoval. Nato je reke0 za llunio 'delo. Katerega veseli, naj pride •ali pa piše. Obenem bi pa rad kvedel za na Islov JANEZA KIjEMENC, doma jia Postojne na Notranjskem. Pro-sifu ga, da se javi, ali pa če kdo ve za. lijegorv naslov, da ga mi na-Knani. Frank Svet, I Carup 13, Slaty Fork, W. Va. PRIPOROČILO. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virtginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da mu bodo šli na rnke. S spoštovanj em Upravnistvo "Glai Naroda". ŽENITNA PONUDBA. Želim se poročiti z dekletom ali vdovo, staro od 25 do 38 let. Na denar se ne oziram. Jaz sem star 38 let, imam stalno delo in dober zaslužek, tudi imaui nekaj prihranjenega denarja. Katera ima resno voljo, naj mi blagovoli pisati, ako mogoče, tudi sliko priložiti, nakar ji tudi jaz svojo pošljem. Za tajnost jamčim. Mike Oražem, R. F. D. 2, Box 16, Baswe!!, Pa. Zel im izvedeti, kje je moj brat MARTIN NOVAK, ki je bil pred vojno v Južni Ameriki. Doma je iz Št. Lovrenca na Štajerskem. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, da mi blagovoli naznaniti; nahajam se v italjanskem vjetništvu. — Franc Novak, prigioniero di guerra, Barraca No. 11, Vitto-ria, Sicilia, Italia. HARMONIKE < bodisi kakrfcekod vrste Izdelujem ta I popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino In zanesljivo. V poprave ■anealjlvo vsakdo polije, ker aoa to nad 18 let tukaj v tem podu ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek rmtmem kranjake kak« vse druge harmonike ter računam po delu ka koiino kdo sabteva. bres — 'Wjn1!' vpraianj. _ JOHN WKNZKL. Itl7 East 62nd StM Cleveland. Ohio. ŽENITNA PONUDBA. Želim se poročiti z dekletom v starosti od 20 do 32 let. Na denar ae ne oziram. Jaz sem star 35 let Imam »talno delo, pri kateri dru- , žbi delam že nad 9 let, zaaluiek imam dober, tudi imam nekaj prihranjenega denarja. Zastopnik "Glan Naroda*' g. Otto Pelzdir me po«n* osebno. Katera ima resno voljo, naj mi blagovoli {mati, ako mogoče, naj ysloJE tudi oliko. Frederick GoriČan, ■ —- — JUŽNO-VZHODNI MISSOURI je edina dežela pod solneem, da «e uspešno kmetuje v vsaki vrsti Vmetijstwa, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode. Na tisoče akrov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, soinčaric, buč, dinj, pavole, ri ža, na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja. In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lopša polja na svetu. Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garantiram, da prvi pridelek plača, zemljo, čiščenje in vsa poslopja. Po nudim jo poceni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost imaš. Ob išči tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej de želi. Vsa zemlja je kanalizirana. Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz lllinoisa kateri prihajajo trumoma v nas kraj za stalno življenje. Povabim te na tr^atov in na ko zarec domačega vina, ki nisi pil boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obišči nas! Ako ne rabiš zemlje, boš znal, kako živimo. Vsa pisma pošljite na naslov: F. GRAM, (13-7—15 8) NAYLOR, MO. ft. LOIIE N Z, Jas sem edini slovensko gore fefl Specialist maUdb bolest i PlttMmish^^^^^ Uradne ore: dnevno od t. 64 poldne do 8. ore eveBer. V pel Uh od 9. dopoldne do 2. popol Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DK. LORENZ, •44 Tmm Ave. H. mM. mm m»m Plttebiusk. Pa. POZOR ROJAKI uSrsSsS^SmSisS**01017 JAKOB WAH0l0t 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio NAZNANILO. Cenjenim rojak am v državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nai zastopnik Mr. Janko Plsiko, □ je pooblaščen sprejemati narod-dno sa "Glas Naroda" in izdajati ozadevna potrdila. On je pred leti :e večkrat prepotoval države, v taterih so nasi rojaki naseljeni in e povsod dobro poznan. — Upati je, da mn bodo Ui rojaki ▼ vsel azirih na roko, posebno ie, ker im« »okvarjeno lrvo roko. Bojekt naročajte se sa "Glas Hands*. najvettt M u mi dnmtk v Sdr. Msvsk. f w Isce se 19% NAKLADAČEV PREMOGA 2 STROJEM V ARROW. SOMERSET CO., PA. PRAV BLIZO WTNDBER, PA. Suha inajua: najnižji premog je 4 čevlje visok NI plinov. Osemumo delo. Naklada, se z strojem. NI kamenja ali plaati. Plača povišana 1. januarja, 1. aprila, 1. maja in 15. maja 1917. John Penco je dobil v dveh tednih $15*7.00. Jos. Lea born je dobil v dveh tednih $182.00. To lahko dokažemo. 63c. plačamo od tone za nakladanje z strojem. Nobenih štrajkov ali delavskih zaprek. Dobre šole in eerkve vaše narod-nostL Dobre hiSe — dobra voda — poceni premog — dobra bruna za samce. Pridite, pripravljeni za delo ali pa vprašajte: H. V. HENDERSON, Sopt Arrow, Pa. Ako ne morete priti, pišite, in odgovorili vam bomo v slovenskem jeziku. DELAVCE SE IŠČE. I pozo* I Za notrajno delo, stalna služba, HID 1SIATI7 C AA isoka plača, nobenih kislin ali 11 1 K IU \J 1 1I4 CiVi azstrelnih snovi. Uprašajte: Cena knjigi je . poštnino Me. RODMAN CHEMICAL COMP. | SLOVENSKA KNJIGARNA Pltun St., Verona, Pa. P- O. Bes ltll. New Yerk. N. I. DOCTOR KOLER M.t v PHU veil. 231*tao.?r*ii"? T z/1n»Tli*njo Ujnlh možkit boke d I Sifih. «l, x«traplj-?u. kr»i mdrmTi > VUMTIUIS 606. hI J? nam«! dr. prof. Eriich. Ce imate mozolj« ali m«harek« po ,.' " kri. Ne č»kmjt«. kar ta bolezen *e naleze. SnocHtok, Iuktk di itipnla tndl tm dnin poaledk* ki ^ T* bol"ni rt™**™ P® zadiui nMrtodiv nejkreji "^I?111*- da Tmm Ponehoje moike zmoiarvt. ne Čakajte, temveč pridite in ju T»m jo bom zopet povrnil. Wwj_. ...__. , . „ Suienje ceri, ki Todl is mehurje, axdravlni v kratkem £aaa Hydrocelo all rodenfeo. kilo oidrmrlm r M urah in aicrr bres operacije «de. HS&Sim b°Wa" ^ knŽU hrbt" ,n ™ P" "PoManl« ki tr»*nj*' otekline, «Wke. ikiofU in dn»s« koine bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krri. ozdravim v kratkem času ln ni potre boo l.lat.. Uradne ure: od 9. do S. Ob nedeljah od 9. do S. CENIK KNJIG || I katere ima v zalogi j Slovenic Publishing Company j j I 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. i j I h POUČNE KNJIGE: Ahnov nemisko-angleški tolmač, vezan —.50 Cerkvena zgodovina f—.70 Hitri računar ••—.40 1 Poljedelsko —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 ] Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angL-slov. slovar $1.50 Trtna u§ in t rt o reja —40 Umna živinoreja —.50 Umni kletar —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleSkl j tolmač $2.00 Venček čestitk —.25 ' ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bodi svoje sreče kovač f—.50 Doli z orožjem —.50 Fabiola —.50 Izanami, mala Japonka —.25 Jaromil _.20 Kraljičin nečak _.40 Miklova Zala '—50 O jetiki f—.15 Preganjanje indijanskih misijonarjev —.40 Rodbinska creča —.50 Slovenske norele in povesti —.30 Socializem —.15 Socijalna demokracija —.10 Stanley v Afriki —.25 Trojka —.50 Vjetnik na galeji —.15 Vojna na Balkanu Vi zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. peš polka fit. 17 s slikami _.50 Zlatokopl _.40 Opomba: Naročilom je priložiti d poč tnl nakaznici, ali poštalh P Življenje na avstr. dvoru aH Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.76 Strah na Sokolskem gradu | 100 zvez. $6.00 Sherlock Holmes: I V rakvi kraj bombe >—.15 .Zaklad knpčevalca 8 sužnji —.15 ' Ena sama kaplja črnila —.15 Grob v svetilniku _.15 fJospa s kanarskim brlljantom —.15 Kako so vjeli Jacka razparača —.15 Londonski ponarejale! denarja —.15 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humrv I ri stične, božične, novoletne in velikonočne komad po —.03 ducat po —.25 Albnin mesta New Torka s krasnimi slikami, mali —36 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mall ;—.10 veliki —.25 Avstro-Italljanska vojna mapa —.15 Balkanskih držav —.15 Evrope —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —.25 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin. Wyoming In West Virginia in vseh drugih drŽav po —.25 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki vezan —.50 Celi svet f—-25 Velika stenska mnpa U. S. na drugi strani pa celi svet $1.50 lenarno vrednost, bodisi v gotovini, očtnina je pri vseh cenah že vračunana. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov« CEHA SAMO 25 CENTOV* STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJM-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA 0EU SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. MAGIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in danar počljit« na: Slovenic Publishing Company ° * J •I Oartlandt SL, N«w Vork, S. T.