199
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Minuli petek bila se je huda, uže zdavnej napovedana bitka v državnem zboru. — Pri obravnavi carinske tarife prišla je na vrsto carina na petrolej in levica je uže mnogo tednov pripravljala svoj napad na vlado in večino, da bi ju razbila s pomočjo carine na petrolej.
Ogerski podvzetniki so namreč zadnja leta na Rek napravili velike čistilnice, v katerih so s Kavkazije vpeljan očisten, pa nekoliko s smolo skaljen petrolej, od katerega se je baje nepraviloma pobirala samo nižja za surov petrolej odločena carina, čistili in tako z velikim dobičkom prodajali enako v ogerske kot avstrijske dežele.
S tem početjem znižali so se skupni dohodki iz carine, Ogerska dobivala je več, skoraj vso užitnino, ker je bil petrolej čisten in v trgovino oddan na Oger-skem in gališka petrolejska obrtnija si ni mogla nič prav pomagati.
V   carinskem odseku niso začetkom prav vedeli-kako prijeti se tega vprašanja. Pozvali so toraj izvedence stavili jim različna vprašanja in sad tega posvetovanja bil je v prvi vrsti predlog Siissov, po katerem bi se imela carina enakomerno plačevati od vsega petroleja in to tako, da bi se od surovega petroleja po dokončanem čistenji doplačalo 9 ali 8y2 gold. carine od mere pridelanega čistega petroleja.
S tem predlogom bi se sicer omenjeno tihotapstvo deloma odpravilo, toda domača petrolejska obrtnija bi se uničila, vrh tega pa bi se ustanovil nek nezaslužen in neopravičen privilegij za oljabogati amerikanski petrolej.
V  carinskem odseku nihče ni resno ugovarjal temu predlogu, dokler se vlada ni oglasila ter izrekla, da je to načelna prememba carinske tarife, katere pri ogerski vladi nikakor ne more zagovarjati, in zato smatra to vprašanje za kabinetno vprašanje.
S tem izrekom postala je carina na petrolej pomenljivo politično vprašanje, Katerega se je enako živahno poprijela levica kot desnica.
Levici bilo je na tem, da se sprejme Siissov predlog, ker je s tem mislila vreči vlado ali vsaj pouzročiti hud razpor med vlado in večino, pri katerem bi bilo onemu delu levice moč vriniti se vmes in si prisvojiti morebiti nekaj sedežev pri vladi.
Za desnico bilo je odločilno mnenje poljskega kluba, kateremu   pristaja  varovanje  gališke  petrolejske   indu-
strije. Poljski poslanci pogajali so se z vlado in ko-nečno se je dogovorilo, da se sedaj namenjena carina na surov petrolej povikša od 1 gold. 42 kr. na 2 gold., s tem se enako zadene bogateja surovina amerikanska, kakor kavkaška in povekšajo se izdatno skupni carinski dohodki, ne da bi se cena petroleja povikšala in konečno se pomaga gališki domači petrolejski industriji.
Razprava o tej točki carinske tarife trajala je dva dni in je drugi dan trajala do pol 12. ure ponoči. Z levice poslali so vse najojstrejše govornike v bitko in na pomoč kot prostovoljec ji je prišel še Lienbacher. Po njegovem nezaslišano ojstrem govoru nasproti desnici prišlo je kmalu do glasovanja. Navzočih je bilo 314 poslancev. Glasovanju odtegnilo se je namenoma 16 udov poljskega kluba. Z levico sta glasovala Lienbacher in Godel izmed desnice; konečno bil je, ko so Coroninovci in Trientinci glasovali z levico, predlog Siissov zavržen z večino šestih glasov.
V ponedeljek, v večerni seji bila je carinska tarifa z dotično postavo vred v drugem branji sprejeta. — Pri §. 4. postave skusil je še grof Wurmbrand, ki se pred nekaj tedni oženil, z „velikim političnim* govorom popraviti, kar je z medenim popotovanjem zadnjih tednov zamudil, pa podpredsednik Clain ga je dvakrat pozval k stvari in mu tako pokvaril »zvonenje po prazniku".
Včeraj bila je carinska tarifa sprejeta v tretjem branji, vrh tega postava o zgradbi krajnih železnic. Potem pa se je zborovanje pretrgalo do srede meseca septembra.
Včerajšnja seja končala se je ob % 12., pred sklepom prečitala se je 3. interpelacija Mengerjeva zarad ljubljanskih dogodkov
Primorsko. — Bližje in bližje pomika se Primorskemu, posebno Trstu, bleda azijatska morilka kolera. Uže so se pripetili v Trstu trije slučaji, pri katerih se je sicer dvomilo, jeli so bili žrtve kolere, ker se pri njih ni prikazala sicer odločilna prikazen krča. Vrh tega obolel je še ravno tam v hotelu „della Ville" trgovski popotnik, o katerem se je tudi sodilo, da je bolan za kolero. Prenesli so ga s hotela v bolnico za to pripravljeno, pa bolezen mu je odlegla uže po enem dnevu in drugi dan bil je zdrav izpuščen. — Od onega dneva se pa ni prikazal noben nov slučaj.
Bolgarska. — Prestolni govor kneza Aleksandra v „sobranji", v katerem je zadovoljno izrekel, da je Bolgarska dejansko združena z izhodno Rumelsko, je pri nekaterih evropejskih vladah, izrekoma pri Ruski, zbudila veliko nezadovoljnost in ruski uradni časniki so rez ovinkov izrekli, da tako mogočno govorjenje, kakor da bi Evropa ničesar več ne imela govoriti, nikakor ne pristaja knezu, ki je dejansko izvoljen samo za pet let za guvernerja izhodne Rumelije, in ki ni odvisen samo od Turške, ampak tudi od sklepov evropejskih vele-vlasti. — Tudi očitanja, da bi bili ruski podaniki vde-leženi pri zaroti zoper kneza Aleksandra bila je z ne-voljo sprejeta na Ruskem, in videti je, da ministersk«, kriza na Bolgarskem, o kateri se zadnje dni veliko čuje o časnikih, izvira poglavitno od tod, da se nekateri bolgarski ministri branijo ustaviti preiskavo zoper one zarotnike in da rajši dajo ostavko knezu, kateri vendar pred vsem potrebuje in želi miru z ruskim čarom.
Bavarska. — Vsled žalostnih dogodeb obračale so se oči vse Evrope zadnji teden na Bavarsko in v njegovo stolnico Monakovo. — Akoravno je vse bavarsko ljudstvo poznalo žalostni duševni stan svojega kralja in akoravno je vsakdo previdel, da tako vladanje ne more trajati dalje, vendar-le je tako žalosten konec kraljev  pretresel  vsakoga  in  žalovanje polastilo  se je
vse dežele, sočutje za nesrečnega kralja kazalo se je povsod in to je našlo nekoliko zadostenja v sijajnem pogrebu, s katerem se je mrlič minulo soboto spremil k večnemu pokoju.
Pogreba vdeležilo se je tako rekoč vse bavarsko ljudstvo, večina vojne, društva, vsi sorodniki in pa zastopniki vseh evropejskih dvorov. Avstrijsko in Prusko zastopala sta prestola naslednika, Katera sta šla v sprevodu prva za sorodniki.
Akoravno je bilo tudi na Bavarskem zadnje dni zelo deževno vreme, bilo je vendar v Monakovem za čas pogreba vreme lepo vedro tako, da se je sprevod po ulicah in trgih mesta razvil v vsi svoji veličastnosti in krasoti.
Prej pa, tudi na državne stroške bil je pokopan kraljevi zdravnik in nesrečni tovariš v smrti, dr. Gudden.
Skrivnost zadnjih trenutkov pred smrtjo kraljevo se ni razkrila in se zanesljivo skoraj gotovo ne bo razkrila nikdar.
Angleška. — Volilne borbe so v najlepšem teku. Gladstone in pa njegovi nasprotniki podali so se med volilce in v večjih središčih odmeva politično stališče v različnih govorih. — Na Škotskem bil je Gladstone povsod, kjer se je mudil, sijajno sprejet, povsod je od-zdravljal tudi na izrečene mu pozdrave z bolj ali manj obširnim odgovorom.
Videti je, da se Chamberlain bivši tovariš v mini-sterstvu bliža Gladstonu, ker je naglašal v svojih izjavah, da je mogoče, liberalno stranko zopet združiti in jo storiti mogočno, ako Gladstone sprejme pri irski postavi one spremembe, katere je ta del liberalcev zahteval pri irski razpravi v parlamentu.
Francoska. — V senatu pričela se je razprava zarad izgnanja pretendentov. Vse kaže, da bo senat zavrgel predlog. Protigovoril je Jules Simon rekši, da se Francoska nima bati pretendentov, temveč napak republike, nevarnosti za Francosko ni pri princin, temveč v komuni. — Clamageran izmed zmerne levice dokazuje, da splošno pravo ne velja za prince. Posvetovanje^ nadaljevalo se je včeraj.
Časnik »Patrie" piše, da bo, ako se postava o iz-gnanji princev sprejme, drugi dan imel slovesen sprejem, večer tistega dneva pa se bode odpeljal.
Razpor z Angleško zarad zasedanja Hebridskih otokov se bo, kakor sedaj kaže, poravnal z lepo, ker francoska,, vlada trdi, da ni dala v to povelja.
Spanjska. — Govorice o ustajah v nekaterih okrajih se niso nikakor potrdile, vse in povsod ostalo je mirno. — Kraljica okrevala je popolnoma, se podala prvi pot v cerkev in potem zopet na zrak. S tem prevzame kraljica tudi vladanje zopet v popolni meri.
V Madridu so pretekli teden ljudje nižjih krogov pričakovali konec sveta. Reklo se je, da bo poslednji dan solnce izhajalo uže ob 3. uri ponoči; velika množica ljudstva je čakala grozovitega začetka — konca, pa ni ga bilo. Zdaj se pripravljalo še na kresov večer, potem se menda vendar zgubi ta na široko raznesena vraža
200