150. številka. Ljubljana, v torek 6. julija 1897. XXX. leto. fcahaja tnk dan avee«r» iaimli nedelje in pramike tur velja po post i prejeman ea avstro-ogerske letele ta vse leto 15 gld., ca pol letA 8 gld., ?\ četrt leta 4 gld., sa jeden •hn 1 gld. 40 Lr — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za taje dežele toliko več., kolikor poštnina cnafia. Za o«na ni la plačuje ae od Štirietopue petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredciitvo in n p r a v ni ft tv o je na Kongresnem trgu St. V2, Opravoistvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Premestitev zatiškega sodišča. Naša notica, v kateri smo te izrekli za premeščen je zatiškega fodišc'a v Višnjo goro in proti nasveta, naj se sodišče premesti v Št. Vid, je, kakor pač ob sebi umevno, naletela na odpor nekih interesovaDcev. Št. Vid se tradi na vso moč, da đjbi soii&če, in prav zategadelj je potrebno, da si stvar še jedenkrat ogledamo. Če se ne motimo, je V išnja gora jedino mesto v naši drŽavi, ki nima svojega sodi'ča, a v celem aatiškem okraja je prav Višnja gora po vseh razmerah najpripravnejši kraj za sedež sodišča. Višnja gora leži tik železnice, od kcder je v mesto samo 5 minut pešpeta, ima na razpclaganje dovolj sta no van;, ima trgovci v in obrtnikov, dobro vodo in jo zdrav kraj, dani so torej vsi pogoji, da bi urad-ništvo oodn moglo ugodno živeti. Vrh tega ni z nobene strani v okraja več kakor dve uri v mesto, tako da bi tudi kmetskomu prebivalstva bilo astre-ino, če se sodišče tja premesti. M .'!;>•< f» pa so v Št. Vidu vse razmere skrajno nengođee V resnici so vse drugačne, kakor so popisane v aSlov. Lita". Prvo je, da Št. Vid nima vode in m je tudi ne more pieakibeti. Sedaj se mora Št. Vid zadovoljevati z jako siabo in nezdravo vodo, katero dobiva pod pokopališčem. Ta voda je pravi etiup in je največ uzrok, da je v Št. Vida toliko boleznij. Že marsikateri nadobudni mladenič je moral radi teh boleznij prezgodaj v grob. „S!ov. List" pravi, da se baš zdaj izdeluj« jo načrti za vpeljavo sveže studenČnice v vas in da bo veaka hiša imela vpeljano vodo. — I. za Boga, kje naj pa Št. Vid dobi to svežo atudenčnice ? Št. Vid je natslil na češenjski studenec. Ta stadenec rabita vasi Češnjca in Pe-trušna vi s ter brez njega ne moreta obstajati. Če se tema vasema vzame studenec, morajo njih prebivalci žeje pomreti. češnjice in Petrušna vas se tadi odločno ustavljata nameri, da bi se jim studenec vzel, a če bi se doseglo ž njimi porazom ljenje, tako da bi smeli i v bodoče rabiti vedo, potem bi Št. Vid dobival bore malo vode, največkrat pa prav nič. Vode je veliko premalo, da bi zadostovala za Češnjice, za Pefrušno vas in še za t. Vid, a kaj pomaga najlepši vodovod, če ni iz Moji ljubezni. (Spisala M. A— ova.) (Konec.) Koncertovala sva še mnogokrat. Dogovorila sva se, da pojde Janko po maturi k pošti. K vo jakom bi ga tako ne vzeli, ker je prav malo šepal z levo nogo , še kot majhno dete je padel nerodni pestunji z naročja ter se pohabil. Janko pa je hudomušno omenil, da ee imava zahvaliti prav pestunji, ako bodeva nekoliko preje mež in ženka. Manjkalo je nekaj tednov do matnre. Janko je dobil dolgo pismo od matere. Mej drugim pisala je tudi to: »Spominjaš se gotovo tiste noči, ko je gorelo na lanskih počitnicah v naši vasi. Hitel si tadi Ti z dragimi na pogorišče; nesreča je hotela, da je padlo goreče bruno na Tebe; dolgo časa si visel mej življenjem in smrtjo, vročica kabala Te je neprestano, bledel si cele noči. Veš Janko, takrat sem obljubila materi božji, da postaneš duhovnik, ako le ozdraviš Oi t it tega dne se Ti je vračalo vidoma zdravje. Moja najtrčnejša želja je, da bi Te videla njpga dobiti vode? Št. Vid je to že sam u videl in je za tistih 9000 gld., katere je svoj čas dobil kot posojilo za napravo vodovoda, porabil za caku p necega travnika, kateri daje v najem! To govori dovelj! S cer pa Št. Vida ne priaankuj« samo pitne vode, še vr de za pranje nima in morajo prebivalci conjo hoditi na Vir. Iz kratka : razmere so glede vode in zdravja v Št. V»du tako neugodne, da sodišča že zaradi njih nikakor ne kaže tja pre mestiti. Pa tudi v drugem oziru niso razmere nič boljšo. J>ko n- u • d io je na pr. to. da Št. Vid nima drv. Drva so tam jtko ur* g*, drtžja kakor v L ubijani, dečim j h v Višnji gi ri dovolj dob'ti in po ceni, povrh pa v Št. V da ni stanovanj. Kar se za bo dočnost obeta, pač ne pride v pošev, sedaj ni sta novanj, saj je še neka učiteljska vdova le z veliko težavo debila jedno sobico, v ttm, ko je v Višnji gori li sedaj nad 60 sob na razpolaganje, ne vštevši prostorov v C, dellijevera gradu A tudi ko bi se v Št. Vidu res kaj zidalo, bi b la stanovanja dražja, ktr morajo Šontvidci ce!o pesek dt važsti z visenj skih hribov in so tam stavbeni streski vsled tega večji, kakor v Višnji gori. ,Slov. Liet", kateri nasprotuje premeščenju zatiškega sodišča v Višnjo goro iz jako prozornih razi gov in je s tem novic dokazal, da nima prav nič smisla za življenjske pogoje naših meat, je navedel tadi še nekaj diu^ih podatkov v prilog Št. Vidu. Nsj i te osvetimo! „S!ov. List" pravi, da se je cd 11 85G prebi valcev zatiškega okraja izreklo 8142 za Št. Vid in to po svojih županih, tako da ostane Viša ji gori le 3744 prostovoljnih pristašev Šentvidci in njih pokrovitelji so b.li začeli ve!iko sgitaciio v prid sveji vasi. Latali so cd župana do žnpana. jih pestili na vce možne načine, jim obljubovali in grozili, in tako dosegli, da se je v njih smislu izreklo tuii več županov, kati ri bi sicer r.njši videli, da se sodifiče premesti v Višnjo goro. Ti izreki Žnpanov pa ni majo nobene prave vrednosti, saj je znano, da je mnrgo 2t.par.cv pr t snilo obč. pečat na dotično prošnjo, na da bi bili prej vprašali cbč. evet za njega mm nje, nego so ravnali povsem svejevoljno. Dalje pravi „SIov. Lat": Št V.d je sicer le pred altarjem. Ako bi ne postal duhovnik, pokopal bi mo v prezgodnji grob* itd. Pretiral mi jo J* nt o to pismo. Kakor strela me je zadela ta vest; seveda doslej mi ni se nič kalilo mojega veselja, prepe?ala in radovala sem se ves dan. Sedaj pa to gorje! wAli bodeš slnšal svojo mater?" sem ga vprašala, in solze eo ce mi vdr o vnovič. „Ne, Anka moja, saj veš, da se od Tebe ne morem ločiti; le upaj, vse ro obrne na bolje". Težko, težko sva se ločila, \l\h\ sem Jan-kotu, da slutim, da se ločiva za vselej, pregovoie* ga gotovo . . . „Mucika moja, kaj Ti vender m'sl-'Š! Kar sem obljubil, to hočem tudi etoriti, le glavo po koncu, v začetku avgusta te pa posetim, ko se odpeljem v Trst h pošti". Verjela sem mu revica,' in odpeljal se je v Belokranjsko. Prišel je avgust, a o Janke tu ni bilo niti sluha. Koliko sem trpela! * Bilo je meseca novembra. Jančeva Ivica se je vrnila iz Ljubljane, kjer je posetila bvojo teto. Obiskala me je, ker je slišala, da boleham. vas, a velika, znamenit«, sloveča vas, katero mesto Vinmja gora gleda obseg* ali prebivalcev tedi do polovice ne dosega, kar kaže jasno razmerje volilcev : „Št. V.d G3, Višnja gora 17." Ls počas* ! Mesto Višnja gora ima res samo 17 volilcev, a vas Št. Vid jih ima šo dosti manj, namreč samo jtdnega. Šentviška fara ima pač t)3 volilcev, a tudi vi senjska fara jih ima toliko, če ne še več. Tudi prebivalcev nima St. V.d več ki kor Višnja gora, kajti Št. Vid šteje 75 raztresenih hiš, Višnja gora pa 81, ki pa stoje skupaj. Prav tako neistinito in zvijaČao je tudi vse drugo, kar piše „Slcv. L st". OJ novomeške meje bi bilo mcrla kacib 6 ur v Višojo goro, od drugoJ pa povsod le kaki 2 uri, šentviška t\ra ni največja na Dolenjskem, leskovftka, ribniška in črnomeljska so dokaj večje; čemu bi ocej tednom prhajalo na tisoče ljudij v Št, V i, ko tam nikrgar doma ni, toga meoda sam »Slov. List" nB bi vedel povedati; Višnja gora ima svojfga duhov n ks, katerega sama plhčuje, p'i - rii pa sta pri fari 2 dubovnika, 2 pa v mestu — St. Vid pa ima pri fari 4 duhovnike, 1 pa v Velikem Gab. u. Maj zadoščajo ta pojamiia, katerih ne ovržd noben, še tako prt me t eno sestavljen popravek. Iz njih je razvidno, da sodišče v Št. Vid nikakor ne sodi. Dne 3 t. m. sd je vrš I uradni ogled. Njega izid nam ni znan, pač pa opozarjamo merodajne L roge na to, da se je dež. zbor kranjski že jeden-krat izrekel za premestitev zatiškega sodišča v Vidnjo goro, in ni dvema, da se izreče zopet tako, ako do prihodnjega zasedanja že ne bo prepozno. Priporočamo torej toplo, naj ee scd.šce pre meati v Višnjo goro, saj je mestni zastop višenjski sklenil sezidati novo poslopje za urade, ako bi grad ne bil primeren. V I>Jllt»lJi*Itl, 6. julija. Jezikovno naredbo zahtevajo tudi šl azijski Slovani. „l)tiavsfcy Tydeaika piSe: Dejstvo, da so v Šleziji trije jeziki, ne brani, da se izda pri nas po analogiji naredb za Čtško in Moravsko tudi jezikovna naredba. Saj je itak veliko število uradnikov v Šleziji zmožno vseh treh deželnih jezikov. Sicer pa S'ovaui v Šleziji ne zahtevajo, da bi znal „Jgo dru(»e ve'eposentoik Fsrd nand J.; veselila sem se, kakor otrok, ko mi je dan za dcevom pošiljal kranna Šopke iz svojvga vrta. Na Jaukota sem odslej nekateri dan mislila pr^v malo, zato sem si pa zvečer očitala, kako neplemenito je to, da zavzema v mojem urni vedno večji prostor F rdioand, Jaakosemora pa umikati. Z kljnček vseh teh bojev bila je zar.ka 8 Ferdinandom . . . * * * M nulo je nekaj let. Soproga Ferdinandova sem, s-prcga — druge ljubezni. Pred dvema tednoma sem prišla, kakor vsako leto s Ferdinandom v ko-pališ e T., kjer ima moj eoprog poletno hišo. „Dobro jutro, Anka moja, kako si spala?" je rekel Ferdinand, ko je stopil v sobo, lep črnook mož s polno brado; n smejal se mi je — ter me stisnil k sebi. „Snoii sem bs seznanil z novim go stom raš«gn kupališča, z župnikom PI iniaoem; prav inteligentan mož je. Preveč je sicer J. b 1, a vidi se mu da je bil nekoi prav lep človek. Ta debeli župnik gode izvrstno na violini . . . Toda — Anka, kaj se pa tako smeješ? Seveda, predstavljaš si debelega župnika z violino, — kaj ne, dušica moja ?* „Ferdinand, ta župnik, je bila moja prva lju bežen.1 ,'1 '-ko. tako ! ? Kako, da nisem dosedaj še nt -koli nič zvedef o T/oji p vi ljubezni! Kdo bi mislil, da igram drugo vijoliaol — Povej, povej, kako je bilo ■ „Najprvo dovoli, da Te poljubim, kor le Tebe imam rada! O prvi ljubezni Ti pa tudi povem, ako želiš, srce moje." Pripovedovala sem .... „Mamica, mamica, kje so pa moji vojaki, pa moj boben, moja sablja?" je priakakal krepek dečko štirih let v eobo, sedel meni v naročje, božal svojega očeta ter poljubljal oba . . . O moji prvi ljubezni ne cds'ej ne govori več, saj imam avejo drugo vedno pri sebi in malega M rka, ki je vas Ferdin .nd, kakor bi ga izrezal. . . Ferdinand pa mi je včeraj ivkel, da moramo dobiti tudi jedno A ako . . . a« je pridružilo pivsko društvo „Ljubljana" korporativno z novo svojo sestavo, odpeljal se je opoludne z državnega kolodvora. Spremljala ga je velika množica ljubljanskih rodoljubov. Veselo so odmevali glasovi sokolskih rogov, vrsteči as z domžalsko godbo na pojedinih posta)ah. Na škofjeloški postaji bil je velesijajen vzprejem V dolgi vrsti so stala vsa škofjeloška narodna društva, to js čitalnica (s zastavo), bralno društvo, katol. društvo rokodelskih pomoč nikov (s zastavo) in gasilno društvo, kate remu so se pridružili gasilci iz Poljanske doline ter občinski za stop S "are Like. Ko so ss mej pokanjem topičev razvrstili Sokoli in pevci okolu svojih zastav, je pozdravil najprve „Sokola" predsednik ritano* g. dr. Ar ko z naudušenim govorom i ne-nom narod jih daii e; v Liki. Poudarjal kako je razveselila vsa prebivalstvo vest, d« „Sokol" izpolni dano obljubo, in čez mnogo let zopet lod-m krat poleti v Loko, on, ki je duša narodnemu telesa, odlično in zaslužno narodno društvo. Ta na sorškom polju, katero je opeval naš J^nko, zbrala so se danes razna narodna drnš'va, ki kličejo „Sokolu" krepek: Dobro doto;! in Na zdar! Navda šeno govorjene h se io so našle isto tak odm*v, in mej burnimi Z vio in Na zdar klici sestali so še načelniki posamičnih društev, mej nji ni tudi gosp. mestni kaplan, kot zastopnik đrušt'a kat. rokodel skih pomočnikov, v roko podstirotti „Sokola" dra. Kušarju, ki se je s krepkimi besedami zahvalil za veleprijazen in časten vzprejem. Isrotnko so ;> >• zdravili potem tuli predsednik čitalnice in načelniki dragih društev pevsko drnštvo „Linbljano" in nekoliko pjzneje iz Kranja došlega „Uorenjekegi Sokola". Z godbo na čelu pomikal se je dolgi sprevod 8 štirimi zastavami proti Loki, voditvo „Sokola" pa je prevzel s svojega dvorca na Visokem doSli stčroBta dr. Tavčar. Ži iz daljave poziravljal ie došeće grom topičev, prod mes'om pri prvem slavoloka z napisom: „D.b.o cLšli v našem mesti, domovine vi sinovi z «4» I" pa je čakala množica narod», ki je klicala : Ž veh I Slovesen vzpr jm in pozdrav jo bil pr d mestno hišo, ki je bila kramo okičena z zelenjem in narodnimi zastavami. Z i pao, g. notar Lonček z občinskimi zastopniki in deputacijo loških dam ter zastopstvo moščanov so ta pričakovali sprevod. G Župan je imenom ob m i pozdravil Sokole kot pijonirje nar d e ideje in izrazil veselje prebival-stre, da vidi v svoji ■»;•■ >di toli zaslužio društvo in slovenske pevce. Z hvalila sta ss starosta dr. Tavčar in predsednik „Ljubljane" g. Trstenjak. Imenom lusk h Slovenk je krasno givorila ljubka g'! j Malči Sušni ko va, pozdravljajoča „Sokola" kot najodlićneje narodno društvo, društvo najboljših narodnih sinov, kot voditelja v boju, branitelja na« rodnih pravic, zaščitnika elovenske misli. Izročila je potem zastavi „Sjkola" dar slovenskih žena. ia deklet, krasen bel trak ia lipov venec. istotako okitile so gospice vse zastave z lipovimi venci, načelnikom društev pa izročile velike krasne šopke, Sokolom is pevcem pa male šopke. Vii govori S3 vzbujali veliko navdušenje in orili so po širnem trgu, koder bo iz vsth hiš plapolale narome zastave, klici: Ž veli I in Na zdar! Na raznih kra ih, koder je hodil sprevod, so bili pcstavlieni mlaji in slavoloki z zn»č Inimi napisi: „čs Sokol dvigne drsna krila — Vrabičev roj pobegne plah - J jdnake bodi naša sile — Domovju bramba, vragu strah* in več jednakih, raz hiše pa so vibrale trobojnice. Po končanem slavnostnem vzprejemu se je dru ln ra Vila po vsem mestu in se zopet zbrala ob 5. uri na velikem trgu, kjer je bila javna telovadba. Oddelek ljubljanskega „Sokola" je izvajal proste vaje 8 kiji, na orodji (bradlja in konj) pa so t- lovadile 2 četi ljubljanskih in 1 četa kranjskih Sokolov. Posamičnim dobro izvedenim vajam je mnogobrojno občinstvo opetovano živahno ploskalo in as čudilo spretnosti in moči telovadcev. Kolesarska kluba iz Ljubljane sta dospela, žal, prepozno, da bi se udeležila sprevoda in slavnostnega vzpre-jema. Pridružila pa sta ss po telovadbi, in odkorakala skupno z vsemi draštvi na „Štemarje". Ob 6 nri se je pričela na „Štemarjih" posestvu g. V. Sušnika prosta zabava. „Ljubljana" pela je pod vodstvom prof. Gerbiča prav izborno več mešanih in moških zborov, ter je občinstvo vsaki točki burno aplavdiralo in vedno in vedno nazaj klicalo pevke in pevce, kateri so morali pridajati še kako novo točko, tako je bilo občinstvo na-vdušano. Domači tamburaški zbor je pod vodstvom g. Sveti iča izvajal več koncertnih točk prav dovršeno io žel živahno pohvalo. Starosta dr. Ta v čar je v krepki napitnici nazdravil županu loškemu in ideji narodnosti, ki se je tako lepo pojavila ta dan. G. župan LenSek je odzdravil ter omenil, da je tudi duhovščina loška složno z meščanstvom postopala pri prireditvi lepe narodne slavnosti. Podstarosta dr. Kušar je nazdravil vsem domačim društvom, zahvalivši jih za krasen vzpcejem, dalje posebno še „Gorenjskemu Sokola" najmlajšemu, a vrednema bratu ljubljanskega „Sokola" in pevskemu d/uštva „Ljubljana" ter slov. kolesarskima kluboma. Imenom ^Gorenjskega Sokola" je odzdravil podstarosta Omersa ml., zagotavljajoč da bode društvo ostalo vedno veren brat in izpolnjevalo svojo nah go. Ko je zažarel na bližnjem vrhu velikanski kres, spominjal se je odbornik J. No Hi slov. blagovestnikov )u nazdravil slovenski domovini, katere sinovi nsj hi bili vedno složni, kakor danes, nsj si nosijo ra dečo srajco ali črno suknjo, gospodsko krilo ali kmetsko kamižolo, ni j si nosi poitena sloven iki zastava, pod katero se zbiraj", na svojem droga Sokola ali liro, križ ali sulico. Vsi ti govori so naili navdušen odmev. V presledkih je svirala domžalska godba prav neumorno in se je mladina sukala po zvokih glasovirja. Končno naj še omenim, da je bila postrežba popoludne pri Sušniku in v drugih gostilnah in avečer zopet na „Stemarjih" prav dobra, in da so ob prijaznem in sijajnem v?prejemu vsi izletniki bili tako očarani, da so viharno odmetali pri slo vesu navdušeni klici: Na svidenje I in Z vela Škofja Lokal —i. Dnevne vesti. V Ljubljani, C. julija. — (Koblar na dela!) D4 se je narodna slavnost ob priliki blagoslovljena zastave pevskega društva „L,ubijana" povoljno izvršila, in da ni ničesar motilo lepega soglasja od prvrgi do zadnjega trenu tko, to uredniku „Slovenskega L;sta", kuratu Ko-blarjc, ni povolji Bledolični mcžiček je pričakoval, da bodo posebno govorniki iz Trsta pri tej slavnosti mlatili po hrbtu narodli Btranki, in prej kot ne je bil tudi sam pripravljen s palico v roki ; — da jo je moral odtož ti, to ga sedaj tako togoti, da je ■elen kakor žaba na veji I Ia rei udriha poštenjak v zadnji Številki svojega smrdljivega dihurja, da poka na vse strani! Najprej moramo prenesti očitanje, da amo hoteli Trstenjaku vzeti ktub in uničiti nje govo obitelj. Ali to je že stara pesem; nova pa je ta, da se g Trstenjaku (ki bi mu res ne škodilo, če bi ga Koblar malo manj hvalil!) pripisuje vse. V stran je potisnjen g. župan Hribar, kojemu gre v prvi vrsti zasluga, da se je slavnost lepo obnesla; v etran je potisnjena prebi*-gr rodne kumica, vstran je potisnjen „Sokol", ki je z veliko vnemo sodeloval pri celi slavnosti, v stran so potisnjena vsa druga društva, — vse dosegal je le gospod Tersteniak, kojemu je hotela narodna stnuka kruh vzeti ter mu uničiti obitelj ! Takoj na to pridejo na vrsto prvaki, ki so zast nj piepovtdovali 8/oji« hčerkam, vdele-liti se slavnosti. V tem napadu se kaž) zahvala za to, da si kot „družice" mej drugimi sodelovale go spica Kušarj- va, hčerka državnega poslanca, gcspice Souvanove, gospica netjakinja cesarskega svetnika ■Mernika, gospica Lozarjeva in druge. Ali vse to Koblar j a ne moti; laž, da so prvaki svojim hčerkam prepovodali, ndoležitise slavnosti, bode ob m*jji provzročevala senzacijo, zatorej je gospod Koblar s stastjo segel po nji! Na vis.- js „Čitainica" v Ljubljani, ki za slavnost tudi ni prav nič prispevala, pač pa povsod, kjer je mogla, intrigo vala proti nji I Zopet laž,— tale gospod ku zat ne more biti posebno dober duhovnik, ko se mu laži kakor lešniki iz žepa vsip^jo! — Ta laž velja v zahvalo gospodu predsedniku Čitalnice, dr. vitezu Bleivvoisu, ki se je oseb 10 udeležil slavnosti v Trnovem, ter bil navzoč tudi pr-d nustao hišo, kjer sh je vrš 1 glavai pozdrav ! Najhujše pride pri koncu !aDemonstracijo 8 o nazvali ljub 1 j a n s k i prvaki dohod tržaških Slovencev v Ljubljano. Ako pokrajinski Slovenci pribite v naše središče, da seogrejejoob naših prsih, je to to* *oj — demonstracija!" Tuše je s strupom dgl asperges „prvakom", ki so se udeležili slavnosti, in šamialil se je i«rek, kojega nikdo spregovoril ni. Poštenjak Koblar — ki bjde od sedaj po dve številki na teden urejal, ter veled tega Še bolj zanemarjal svojo prisilno-delavniško službo, — poštenjak Koblar si je ta izrek izmislil s hvalevrednim name-nosa, da bi tržaške Slovence podražil na narodno atraako. Ta namen jo koterija BSloven8kega Lista" tari celi slavnosti kazala. Takoj pri dohodu se je tržaškim bratom usiljevtla slavnostna Številka smrdljivega dihurja, in še calo mej obedom so nas nadlegovali s ponatisi iz „Slovenskege L st*". To je bila sicer malo taktna demonstracija — pa smo je potrpežljivo prenesli, tako ponatis, kakor slavnostno 6b viiko, okrašeno s „p lavi ca m i I" Koterija je dalje razširjala ves teden pred slavnostjo, da bodo gtepodje iz Trsta tako pri o brdu, kakor pri komerzu govorili proti narodni stranki. Radi tega cbrnil sa ]• dr. T* vi ar do meptnega župana, proseč ga, da naj na korist slavnosti sami prepreči tako demoi-Btracijo, če se sploh namerava uprizoriti. Župan obrnil se js do prijatelja MandiČa, in leta je v itoesu tržaških Slovencev izjavil, da na kaj tacsga j u'-» ne mislijo, in da na uprizoritev teke demon- stracije v Trsu sploh nikdar mislili niso. Odkritosrčna ta beseda pomirila je vsacega! Vse to pa je porabil Koblar v svoje namena, hoteč doseči, da bi se vsled slavnosti poostrilo razmerje mej tržaškimi Slovenci in mej narodno stranko! Živela sloga 1 Pevskemu društvu „Ljubljana" pa bi resno svetovali, da naj javno izreče, da nista niti društvo, niti ajega predsednik v kaki zvezi z najnovejšimi napadi Koblarjevega lista, ker bi se sicer v prihodnje društvenih slavnost j marsikdo cgibal, vede, da pride v „Slovenski Lisi", če kaže simpatije aLjnbIjani" 1 — (Gledališko podporno društvo) je imelo sinoči svoj občni zbor. Društveni predsednik, gosp. notar Plantan je poročal o društvenem delovanja, katero je po pravilih omejeno na nabiranje prispevkov za slovensko gledališče. Društvo je doslej nabralo 1049 gld., katere je izročilo „Dramatičnomu društvu". Občni zbor je izrekel g. načelniku Plan-t*nu zahvalo za marljivo delovanje ia sklenil, naj odbor de'uje na to, da pridobi kar mogoče veliko članov. Sosebno najemniki lež naj ee povabijo, da pristopijo društvu. V odbor eo bili izvoljeni gg. : notar Plantan, načelnik, in prof. Pleteršnik, dr. Pire in dr. K o kalj odborniki. — (šentjakobsko trnovska ženska podruž nioa sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) priredi v nedeljo, dne 11 julija t I. v restavraciji pri Lb ydu 8 prijaznim sodelovanjem si. pevskega dru štva „Ljubljaea" in si. vojaške godbe c. in kr. peš polka št. 27 vrtno vesti co. Vzpored: I Slavnostai govor. II. Šaljivi prizor. 111 Sreč kanje. IV. Patje in godba. Z<četek ob polu 5 uri popoludn«. Uitopnina za osebo 20 kr , čast člani so nstopnioe prosti. Pri neugodnem vremenu vrši se veselica prihodnjo nedeljo dne 18 julija. — (Slovensko planinsko društvo) naznanja slav. občinstvu, da je izlet v Vrata zagotovljea. Uieleži so mej drugimi tudi župan stolnega mesta Ljubljane g. Ivan Hribar Večina udel-jžnikov se odpelje v sredo ob 4. nri popoludne. — („Die Turistik und dio Slovenen*) je naslov episa iz peresa slov, tur. pisatelja J G. O Jaka v podlistku praške „Pobtik" z dne 3. julij«. Pisatelj omenja v začetku krasoto naše slovenske demovine, popisuje razvoj slovenske turistike v z- -1 njem desetletji, in delovanje našega planinskega društva. Popisuje slovenske planinske koče in njih lego, omenja tudi zoamt-nite slovenske može, ki so se nvvdušavali, in ss š»? navdušujejo za lepo nI 01 planinstva. Prav je. da i v i drugi o nas Slo vencih, kako napredu^mo rsestranoki — i na polju turistike, osobito pa 1' 1, . ki so pravi cboževatelji krasne slovenske zemlje in njenih veličastnih planin. — 1 Meteorolog ićiao mesečno poročilo.) Mi noli mesec rožnik je bil prav ugoden, semtertja ekscentričen, kakor človek, ki ne pozna vselej prave mere. Opazovanja ua toplomera dalo po vprek v Celzijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 14 7°, ob dreh popnlud is 23 7°, ob devetih zvečer 17 8°, ted j znaša nrednja zračna temperatura tega meseca 18 7° za 0 9° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado kot srednji zračni tlak 735 65 mm Deževnih dnij ie bilo 5, dežja jo padlo vsega skupaj 135 6 mm Prvih 00-m dnij je bilo vreme jako pri jetno, suho, ekoro vroče, toda 9. je od jednaj*te ure dopcldne naprej deževalo celi dan in celo noč, padlo je takrat čudo veliko dežja, na«reč 75 1 mm (nbjveč) Sledili so potom trije nekoliko boli hladni dnevi; dne 12. zjutraj je zračni tlak dosegel 741 7 mm (največ), toplota je na to zopet prijemala, bilo je epet vroče; t o.'a 17. dan sv. Rešnjega T d lesa se je vreme n* nadima prekucnilo: dopoldan je bilo še aelo vroče, a ob 4 uri popoldan je nastala nevihta, ki je ob peti uri sicer prenehala, a od de vete ure začenši zopet u a prej razgrajala; po pol neči je naetopil zelo močen vihar, veter je tako grozno tulil, da so ljudje prestrašena vstajali in mislili, da se bliža sodni dan; na gradu je treščil Vihar težko železno veternico z njenega visokega stališča, kar so je sedaj že drugič zgoddo, odkar obstoji. S.doh trpi ta veternica, najboljša v Ljubljani, od nezgod vrevnena veliko, trebalo bi ji dati še jedno železno oporo ter tako preprečiti, da bi se kaj takega več ne primerilo. Živo srebro v tlako meru je bilo tinte dni zelo nemirno, v omenjeni kritični noči je poskoČ lo za 5 mm, a do druzega dne, to je 19. padlo do 728 8 mm (vajnižje); ves ta dan je deževalo, toplota se je znižala potem po noči do G 0* (najnižje). Po planinah je te dni sne-ž lo in sneg je debelo pobelil gora skoro do vznožja. Toplota si je polagoma opomogla, nastopila je potem huda vročina, ki je trajala do konca tega meseca in eega še v sledeči mesec. Dae 30. popoldan je kazal toplom* r 31 o (oajveč) Za spravljanje mrve je bil to jako ugoden ča3. — Minoli so prazniki, kresovi pogoreli, dan se je obesil, šole se bližajo koncu; vse nas opominja, da je lepša polovica leta pri kraju, da stojimo že v poletju, ko je treba žeti in spravljati, kar se je pridelalo. Poljedelec je vesel zlatega kltisja, pridni učenec pa dobrega spričevala in povratka k svojim ljubim roditeljem in dragim domačinom — (Tujci v Ljubljani) Tekom messca junija bilo je v tuk jšujiti hotelih in gosti niških pre- nočiščih 1936 tujcev, torej 207 več nego v istem mesecu lanskega leta. — (Semenj ) Na semenj dae 5. jalija je bilu prignanih 911 konj in volov, 317 krav in 88 teltt, skupaj 1316 glav. Kupčija je bila srednja; najbolje eo se prodajali Še voli, ker so prišli z več krajev kupci. Tudi s konji je bila še precej dobra knpčija. — (Premestitev zatiskega sodišča) Piše se nam: Šentviški svetnic na Dolenjskem ss je razkoračil v 27. St. „S'oveoskega L sta" radi premestitve sod;šča nad Višnjo goro. Mi opustimo za danes vsak odgovor, odgovori naj meščanj«, odgovori naj višenjsko županstvo na neresnice v do-pieu. Svetnft sanja, da bo velik gospod v St Vido, Če se sod šče tje premesti. Le sladko sanjajte 1 Ali vrlo spremljajte predsednike na potovanj I „Pogajanj« bedo trezna, plemenita, razsodba 11 »j bo pravična !' — (Nova pošta) Dne 16 t. m. odpro se v Klancu, političkim okraja koprskem, nov postni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vež njo pošto ter ob jedcem služboval kot nabimlnica peštao-braoilničnega urada. Z^ezo bode imel s poštnih omrežjem po p*Špoš'_i Črmkal Koz;na. — (Utonil) je v C lin v slovenskem k ipa-I šču Dijani v nedeljo, dne 4. t, m. popoldan Alojzij Tori, trgovski pomočnik pri g. Hribarju. lhl je jako zaveden in pridan narodon mladenič. Bodi mu blag spomin! — (Na višji gimnaziji v Gorici) ie bilo letos 1(J9 Slovencev, 172 Italijanov, 1 Hrvat in 50 Nemcev. Radi te peš ice Nemcev mora biti učni jezik nemški, radi t"ga vlada neče ugoditi < ;> to-vato in soglasno izrečeni želji, naj se gimnazija razdeli na dva dtda, slovenski in na italijanski, kjer bi bila •••!...- ;."< : ioa, oziroma ItalijanIč na učni jezik. Loeger je pač resnici pogodil, ko ie v dež. zboru nžieavntrijst^m vskliknil: „Ei gib^ G»setze in O-m-rr. uh ein Recbt gibt es in <> t rr«. h nicbti" — (Odlikovanje ) PoBtajenačeluikn južne že leznice v Trstu gosp. Frideriku M a bor čiču je črnogorski knes podelil Danilov red. — (Imenovanja.) Gosp. Fran Martelanc, mestni veterinar v Spleta, je imenovan c. kr. okr. živinozdravnikom v Tolmin. — (Poročil) se je včeraj v Zigrebu gosp. dr. A ,*g. H a r a m h a š 1 č , odlični brvatiki književnik, z gdč. Marico Folnegović Čestitamo! * (Kako se množe samostani v Belgiji.) L 1846 je bilo v Iliriji 137 moških in 642 žen skih samostanov (137 4- 9917 preoblečeocev), a DJb skupno premoženja je znašalo 642 milijo ov frankov. 31. dtc 1 1896 p je že bilo 244 moških in 1498 ženskih samostanov (4338 + 26 228 pre-obkčuncev) z 1118 mil.oai premoženja, kolikor more država kontrolovati. Vsega skup je torej 31 086 Ijiilij, ki se odtegujejo plodonosuema d lovan u in to v d<ž-oi ki šteje 1j 6 5 milijonov prebivalcev, kjer živi največ proletareev in kjt r pride na vsakega državliana 617 gld. državnega dolga, (v Rusiji le 227 gld.) — Seveda, zi g spode sa-mostance in duliovn ke je soc jalno vpraštnje že d ivno rešeno, ker njim ničesar ne manjka. * (Veliki po/ari.) Včeraj je na Tirolskem gorelo v trebi trgm, v Scaogu, kjer je pog irelo 15 hiš, v K*lternu, kjer je p g relo 12 hiš, in v Hal-mingu kjer je pogorelo 65 pos'opij. Og«mj je v vseh teh krajih uničil tudi mnogo gonpodarskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živine V Hilmingu so l.udje renili iz goreče hši neko blazno žeuo. K maj so jo izpustili, tekla je nazaj v hišo. V drugič so jo rtšili otožn ki, a iztrgala se je is rok ženi, katera jo je držala, in zopet planila v gorečo hšc, katvra se je koj na to podrla. Ž i na je seveda zgorela. 13 u na 1 6. julija. Centralna komisija za revizijo ztMiiljiško - davčnega katastra je danes dognala svoja dela. Za Kranjsko je pač sklenila neke olajšave, katere pa so povsem neznatne. V včerajšnji večerni seji so Čehi zahtevali, naj komisija ne odobri pododsekovih nasvetov za Češko, nego nasvete češke dež. komisije. Ker je komisija to odklonila, so Čehi izjavili; da se posvetovanj več ne udeleže, in so sejo zapustili, dasi je finančni minister to jako obžaloval, in jih prosil, naj ne store tega koraka. Praga C. julija. Namestnik je prepovedal izlet topliškega Sokola v Češko Dubo. Beligrad C. julija. Pri volitvah v narodno skupščino je bilo izvoljenih 188 radi-kalcev in 4 opozicijonalci. Atene 6. julija, V Pireju je bila krvava rahuka mej ruskimi iu grškimi mornarji. Mnogo izgrednikov je bilo nevarno ranjenih, mej njimi poročnik Nelidov, sin ruskega po-slunika v Carigradu. Milan f>. julija. Pri vajah „alpinov8 je 21 vojakov dobilo solnčarico. Jeden častnih je vsled vročine umrl. Za prebivalo© mest, uradnike itd. Prati težke: m prebav ljenja »n vsem naslodkom mnogega sedenja in naporu epa duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „.MoM-ov Seiillit/.-pniNek", ker upliva na pnbavljonje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topi!.m uč nek. Skatljira velja l tfld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan tekni A. MOMi, c in kr dvorni salagatelj, na DUNAJI, Tnchlaubcn 9. V lekarnah na deželi je izrrc.no zahtevati MOUj-ov preparat, za-aaamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (97—9) Iz nr4 gld., in K- zalije Vanelli posestvo v Šutni, cenjeno 1017 gld , oba Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah r> 6. m 9. zvečer 7. zjutraj 3. popol. 736 8 737 9 736 4 16 8 12 9 23 2 si. never •1, vzhod si. ■■\-/Ai. jasno megla skoro jas. 0 0 Srednja včerajšnja temperatura 16 4°, za 30* pod normalom. 3Dm.naos3s3i borza dns 6, julija 1897. Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebra . , avstrijska zlata renta . . . avstrijska kronska renta +c'.,.....101 Ogetsza zlata renta 4° '„..... Ogeraka kronska routa 4' , , , A7stro-ogerske bančne dvlu.ee Kreditne delnice..... . . London v ista...........tla NeruAki drž. bankovci sa 100 mark , , 10 mark ,.......... 10 frankov.......... Italijanki bankovci......., C. kr. oekini ...... Dne 5. julija 1897. 4» c državne srečke iz 1. Irb4 po '250 gld Državne srečke iz I. 1H64 po 100 gld.. Danava rog. srečke 6°/0 po loO gld. Zomlj. obč. avstr. 4*/,° „ »lati zatt. liatl Kreditne srečke po 100 g!d..... Ljubljanske srečke. ........ 22 Bndolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Papirnati ruholj K 2 gld. 10 ki 1< -J 15 1*3 ■ 16 101 ■ 10 122 n 80 100 v 15 »61 — o 68 i 75 119 1 50 58 ■ 65 _ 11 78 Sf ■ 62 % 15 • 55 r, Ijinc, na Dunaj ris Amstctten. — Ob T. url h min. ajntraj oaobnl Tlak ▼ TrM«, Pontnhal, Raljnk, Olnvno, Krat »eu.-'.»»•.n, I.Jnbno, Dunaj ; 5. uri 3!) min. popolilno osobni vi.it v I........ (Ia ob neilnljah in pr*znikili.) — Ob 7. uri 46 min. avucof oaolmi vlak v l.<».» c-Ill<»l Proga v Novo mesto ln v Koćovjo. Ob S. uri 16 min. ajutraj meianl Tlak. — Ob IS. ari 66 min popoln dne maianl vlak. — Ob A. uri 30 min. (vanor meia.nl vlak. Prllioil v 1. |ni»i i n*io ijui. kol.). Proga Iz Trbiža. Ob 6 uri 69 min. ajutraj oiolntl vlak ■ Dunaja via Amstotten, Holnoirrada, Lin.-a, Htevra, Omumlona, DchU, Aiineiui, Puriia, Osnova Curilia, Hrogonoa, Inonnmta , /olla oh jezeru, l.jubna. Oalovoa, Beljaka, Kranaotiafeata. — Oh 7. uri 65 min. zjutraj osobni vlak iz Litsoo, Hi, ii —ub U, ari Q0 min. dopolu'li e oaobnl vlak a Duuaja via Amstettan, Karlovih varov, Meha, Marijinih var< v, Plzuja, Buitejnvia, Solnoffrada, Linoa. Htevra, Pariaa, Oenave, Ouiiha, Bi .■ ,•.....tnomoata, Kalla ob Joioru, L«nd-Oaaleina, Ljubu*, Oalovca, I.i • i. Pontahla — Ob 4. uri 67 miu. popoludna oaobnl vlak a Dunaja, Ljubi a, SolcthaJa, Boljaka, Celovoa, Kranaenafette, Pontabla. — Ob 9. ari 0 mir . aveear oaobnl vlak a Dnnaja via Amttnttaii in Lji.bi.o, Ia Llpakega, Prage, Krancovih varov, Karlovih varov, lleha, Marijinih varov, Plmija, Builnjovio, Linoa, Steyra, Solnograda, Bellaka. flah vca, Pontahla —Ob Hi. uri l't minut /.voOor osobni vlak ia Leaco-Bleila (le oh neileljnh in |r.i/iukih ) Proga lx Novega meata ln lz KoAevJa. Ob 8. ari 19 min. sjiuraj nate&J vUk. — Ob 9. url i'l min. popoludna meianl vlak. — Ob S. url 36 mm. ivučer meiaul vlak. Mlinnl Im I.fabljnne (drl. kol.) v Knmnltc. Ob 7. ari 93 min. ajutraj, ob 'i. url 6 miu. popoludn«, ob 6 url 50 min. «v.....r, ob 10, ari 36 miu. aveoer. (Poaleduji vlak le ob nedeljah In praanlklh.) Prlhotl v L|abl|uuo (drž. kol.) !■ Kamnika. Ob 4. ari 6fl min. ajutraj, ob II. uri S min. dopolnilne, ob 8 nrl tO min. aveuer, ob 9. uri 66 miu. iveuer. (Poalodnji vlak lejb nedeljah In prasnlkih 1 Za varstvo oečin-stva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pristen (Tinctura balsumica) iz . i■.-•■! v varuha lek.-irue in tt.varne t'iirniiieeviieiiih izdelkov A. Thierr7 v Pregradi pri Rogatcit-Slatini. Po idrav stveiiem oklaatva pre- ikniano in orenjeuo. Najstarejša, nujreelnejšo in naj-eenej>e ljudsko dmnaie zdravilu, tolalečfl prsne in pljnJne boli, kre v ieloden itd. za notranjo in \ nanj o vporabo. V znak pristnosti je vsaka stekleničica zaprta s srebrnim tobolcetn, v katerem je vtisnjena moja firma: Adolf 'litIt'rrj'. lelitartiift pri tni^./ju \n-mlin**. Vsak balzam, ki nima "rori stoječe *«•!«*no tiNl varstvene ziuiinke, naj se zavrne k"t lun manj vredno rim eenijše pnnurfjeiijp. hh| mc i« r« j \ cii no it*«, aelono variilveno /nsuiko lU'oraj Mt4»|4>fo! ronaiejalci in poiuainavalei mo-jega jediio pristnega lial/.:>ina, kakor tudi prodajale! bretvrvdnoatnlb ponarejenih, občinstvo ilepečib družili liaD.ainskdi /.namk, se hudo n.i poillagi zakona za varstvo ziiumk strout«riin (Solmtsengel -ApoCbebo) A. i liifiT,t I iv V l*i i-riii! i !■«-. I i . • u u i i-11 - .S 1 ii - tini. Cena franko za vswko poltno postajo na Avstro-O^erskem je ia 19 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Boano in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic i K 60 vin Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja, se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (887—4) £r*v$ l*»xl o i« j si* tediio milauko ur. |oralo a. ll III. \ III -i I 1.1» Mlill.ll 1'. Lil i t |l> iiimi.s lm« u v Kiitala priHlii«»Mti VMttkn <■ L 1» u i Adolf* Tliieri*ya Iclistraiar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. ićBaSESaEEZBBE Agenti sa 'prodajo svetovnoznanih americanskih stereoskopov ir. podob Underwood & Underwood, New York, se vzprejem-Ijejo JamScine je položiti 10 »ld za vzorce. — Ponudb, vzprejema Leopold SiiinleiliHT, glavni agent v Trsta. Komptoirist 29 let s t ,i r, v o V- slovanskega in nemškega jezika v pisavi in govoru, ifcče Nlu^be. (97B—I) Natančneje pove npravništvo „Slov. Naroda" Stenografa z*, slovensko in nemško stenografijo vzprejmem Dr. Valentin Krisper (972—3) advnk.it v Ljubljani. SANTAI« od BKID7. Zatre Copala, kubebe, vzbrlzganja. Oztlravi iztok v 4M urah. — Posebno učinkujoč pri raehurskih boleznih in povzroči Šči&čenje najbolj s—\ kalne vode Kot Jamstvo (^{ff) ima vsak toboldeo ime \^_^s Zaloga, 8. rua Vivienne, Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. V naši knjigarni se vzprejme kot volonter mladenič iz dobre hise, ki je vsaj spodnjo gimnazijo dovršil in mora biti nemškega in slovenskega jezika v govora in pismu vešć — Več se izve istotara. (943—3^ Ign. pl. K(einmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Išče se oraan Natančneja pojasnila daje npravništvo „SIov. Naroda". (969—S) i 1 i i % M M M VE Tfainanilo in priporočilo. Naznanjam si. p. n. občinstvu, čast. duhovšeini, grajšeakoiu, uradnikom, učiteljem itd. itd., da sem z dnem 6. julija t. 1. odprl trgovino s pohištvom in par tapetniško obrt v Celji v . Narodnem doma". Prodsjal bodena pohištvo • o fa-briAki ceni in garantu jem za solidno in t raj i o blago. Delal bodem vsa tapetniška dela fino, ceno in trpežno. Zagotavljam vedno dobro in hitro poatretbo in so priporočam v obilna naročila. V Celji, 1. julija 1897. jfllrottliiv Zor. (971-2) tapetar. Al T 1 T T T T I T T I T T T T . L L Ua^kSlk^lt^J^ia^a^^ OBČNEMU ZBORU kmetijske in sv. Cirila in Metoda podružnice za Žužemberk in okolico kateri bode (978) l> ni'i i m > i ><> i it * l n *: v šolskem poslopju v Žužemberku t h kateremu uljudno vabi odbor. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo. Do I. junija in od I. septembra stanovanjske tarifo za 25 n znižane. Zdraviš če Krapinske Toplice na Hrva t shem od zatorjanske železniške postaje , Zabok-Krapinsko-Toplioo" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra 30" do 35" R. gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protlnu, mišični in dlenski revml, in njih posledičnih boleznih, pri iskii, nevralgljl, kožnih boleznih in ranah, kronični Brlghtljevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetjn, eksudatih parinterinalnih vesin. Vehke basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tuine kopeli, izvrstno urejene potllnloe (smlariji), masaža, elektrika, sve