Mništuo hi upravništve:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti Tlak dan od li.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
Raročnlna listu:
Celo leto		. 12	K
Pol leta .....	. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 79.	Maribor, dne 7. julija 1909.	Letnik I.
Govor državnega poslanca Grafenauerj a.
(Govoril dne 3. julija v seji državnega zbora.)
Visoka zbornica! Boj divja, zmaga miglja! — Mislim, da ne pretiravam, ako sodim in izjavim, da se bližajo nam Jugoslovanom boljši öaßi. (Res je!) Slovanska delegacija in tudi en del jugoslovansko) delegacije stopila sta v boj zoper one, ki želijo boj in zaslužijo smrt. (Bravo^kflci,)! Obžalujem, da nismo edini. (Klici: Žalibog!)
Poslanec dr. Korošec: Naravnost perfidno piše „,Slov. Narod.“1 Sramota!
Poslanec dr. Benkoviči: Izijajjajo naši! ,Strankarstvo ! Plavijo okolji v/lade! (Klici: Kje je stenograf ?“)
Podpredsednik dr, Laginja: Prosim, da ne motite gosppda; govornika/ v njegovih lepih izvajan j iK
Grafenauer nadaljuje:	Našo opozicijo nočejo
spoznati in poznati, a ko so obštruir.aio vladne stranke, bilo je( 'vse v redu. (Tjako je! Priitrjevapje in medklici od strani Cehov.)
Dr. Korošec: Dajte nam stenografa!£
Dir. Benkovič: Kje |,e stenograf?
Podpredsednik dr. Lia/gihja: Prosita, da ne motite gospoda govornika. (Mejdklici in nemir.) Gospod poslanec Grafenauer, vi imate besedo. Prosim govorite!
Graienafuer: Gospoda mojja! Ko sei je šlo za rešitev bosanskih kmetov, so vladne stranke obštru-irale in glasovanje preprečile. (Piuj-klici.) S svojo obstrukcijo so izdale vladne stranke bosanske kmete ogrskem oderuhom na milost In nemilost, ih danes hočejo dati zopet slovenskemu kmetu hnd udarec. (Res je!j)
Dr, Korošec: 1T0 so vladjhi klečeplazniki!
Podpredsednik dr. Lajgihja: Gospod poslanec Grafenauer^ jako mi je žal, vendar vas p/a moram opozoriti na okolščino, da imam, ko sedim na tem mestu, predsedniške dolžnosti, Jaz nisem eden tistih, ki bi delali s predsedniškega mesta gospodu govorniku kaka težave. Jaz sem njegovim izvajanjem v majternem jeziku, kaiflßrejga slučajho poznam (posla-nes dr. Korošec: Slučajno?) — da, slučajno ga poznam, ker je slučaj, da pripadam istemu narodnemu pokolenju, kakor gospod govornik — torej hotel sem
PODLISTEK.
Zaradi resnice.
Gori na vrhu Strmca je stala samotna gostilna. Cesta, vedno polna potnikov in vozov, je peljala čez visok klanec mimo nje iz ene v drugo dolino. Obširni gozdi so se raztezali po hribu, polni gostega bukovja, in cele dolge vrste vozov, naloženih z drvmi, so se pomikale po cesti doli neprenehoma dan za dnem. Ni čuda, da je imela gostilna živahen promet, vedno obilo gostov. Vsak voznik je počakal tnkaj vsaj za par ur s svojo tovorno živino, da se je odpočila, in vsak potnik je tu počakal ter se nekoliko pokrepčal. Gostilna je bila na dobrem glasa; tudi izletniki iz bližnjega trga so jo ob poletnem času radi obiskovali, četudi je bila bolj oddaljena, a postrežba je bila izborna in gospodar zelo nljnden. Kovač — njen lastnik — je bil mož že precejšnjih let, majhen, čokat, suhega, ne posebno prijaznega obraza. Na njem ni bilo nič posebno priknpljivega. A kadar je prišel med svoje goste, je bil prijazen, po-strežljiv, da je bil ž njim zadovoljen delavec, kmet in gospod. Če je bil pa redkobeseden, se je rajše zaprl v svojo spalnicoj gostje so pa rekli, da ga gotovo jezi njegova družina, da ima veliko skrbi pri gospodarstvu in knpčiji z lesom. Na gostilni je bil sam s svojo soprogo, gostom je stregla natakarica, ki je bila ob jednem dekla; hlapci, ki so sekali in prevažali les, so se pa le zvečer vračali domov. Ker sta bila sama, je Kovaču večkrat svetoval kak prijatelj, naj se rajše preseli v trg, vse naj proda, čemu se ubija, saj nima otrok, — a Kovač se nikakor ni hotel sprijazniti s to mislijo ter rekel, da rajše umrje tukaj, kakor da bi živel v trgu, saj je tnkaj kakor kralj v svojem kraljestvu. Nobeden mn ni na potu, nihče ga ne moti.
Njegova glavna trgovina je bila lesna obrt. Pokupil je posamezne parcele, posekal, kar je bilo dovolj doraslega bukovega lesa, sežagal, sesekal ter spravil kot deske ali kot
rečjt,. da/ sein sleöjl njjeg|o!vim iizv(aj/ajn\jem \z velfikjun zanimanjem. Isto sem pričakoval od rojakov in somišljenikov gospoda govornika Grafenauerja. Prosim, ne delajte mi težav in pustite govornika nadaljevati. (Poslanec dr, Benkovič: Medklici/ so dovoljeni!) Do gotove meje so medklici dovoljeni, pa samo do gotove meje. (Medklici,-r— Klici: Zbornica ni več sklepčna!) Prosim, pravico imate staviti formalni predlog, nimate pa pravice motiti govornika. (Medklici.) Gospodje,, prosim, mir! Gospod poslanec Grafenauer, prosim, da nadaljujete. (Poslanec Fresl: Saj nismo sklepčni!X Pripomniti moram sledeče: V tem trenutku ne gre za sklepčnost in od vseh poslancev se pač ne more zahtevati* da bi vedno ravno tu sedeli. Prosim, govorite dalje in pa mir.
Grafenauer :', Zafip pa nočejo pojznjati i [priznati naše opozicije in trdijo, da nimamo povoda, — stopiti proti vladi v boj. /Gospoda moja! Mi vsi v Slovenskem klubu zastopamo kmete trpine in vsakega od nas dolžnost je, JbitjiJ sv lem rednem času na svojem mestu, (Dr. Šušteršič: Pred volitvami tudi drujgi zastopiajo kmeta!) V jta/ boj bi morala stopiti slovenska delegacija že pred leti, saj smo prepričani, da brez boja ne dosežemo ničesar. (Prav res!)
Gospoda moja! Prosili smo že skozi 40 let za naše pravice; preziral is o, na s. A danes j ß prišel čfa s, ko p p e iz f a* ,aj m o mi nje! (Bravo! Ne bomo sej udali!) V svetovni politiki opažam dejstvo, da se za/tiemjarja vsako prebivalstvo ali vsako ljudstvo^ ki živi na jugu države. To pjri/kazen opazujem na/ Turškem, Laškem;,: Ruskem, v Nemčiji, na Francoskem, v Španiji^ na Portugalskem in fSujdji, na/ AiugißSkemt V) prav ppsielbni meri pa opazujem to dejstvo pri nas v Avstriji. (Tako je!)
Po poti prošnje ne dosežemo ničesar. Zato pa smo Jugoslovani prisiljeni stopjiti v boj proti vsaki vladi, katera hoče, kakor sedanja, tako, občutno Škodovati našim/kmetom sploh, nam Slovencem pa noče priznati nobenih pravic razun pravice, da plačujemo davke in daj/emo vojake.
Gospoda moja! Pri raznovrstnih slavnostih in veselicah smo se dosihmal pozdravljali in klicali naš krejflci „’Živio!“1 Cehom klijemo: „N(a zdarl!“1 [A vsi li pozdravi: imajo le trenoten efekft in zginejo z dnevom. Imamo tudi rek: Slovan gre na dan! A tudi ta pregovor je bil dosihmal samo mrtva črka.
Danes, gospoda moja, smo začeli pi akticirati ta
drva na trg. Imel je pogodbo s tržaškim veletrgovcem, da je vsako leto odposlal cele vagone bukovih drv. Dobiček pri metru ni bil velik, ali pri veliki množini se je le precej poznalo. Zato so imeli vsi Kovača za bogatina. Resnica pa je bila, da Kovač denarja kot taeega ni veliko imel, pač pa posestvo in to lepo posestvo brez dolga in pa veliko premoženja v blaga.
S svojimi hlapci je imel Kovač veden križ. Ni jih plačeval slabo. Saj so veliko trpeli in za trdo delo so zahtevali tudi dobro plačilo. Hlapcem pa je postavil na čelo Kovač — Janeza, ne več mladeniča, ampak moža v najboljših letih. Ni bil še dolgo pri njem, komaj pol leta, ampak Kovaču se je priljubil, ker je bil priden in ni bil — pijanec. Z drngimi je imel vedne sitno rti. Dal jim je dobro plačo in dobro hrano — a bili so nehvaležni, napili so se, cel dan postopali, Kovač pa, ker ni bilo delavcev dobiti, je moral potrpeti. Janez ni delal pri Kovaču še pol leta, ker je bil pa vesten in trezen, postavil ga je za prvega, da je les meril in redoma naprej pošiljal. In te službe je bil Janez silno vesel. Popreje je delal v tovarni. Delo je bilo težko in nevarno, zaslužek dober, in kar je bilo 03talo je Janez prihranil. Živel je v zakona že srečno pet let. Ker je bilo stanovanje drago, je kupil Janez staro leseno kočo, ki sicer ni bila veliko vredna, ampak za priprostega delavca in za majhno družino je bila dosti velika. Vsaj pregnati ga iz nje ni mogel nobeden, bil je sam svoj gospodar.
Toda časi so se spremenili, tovarna je izgubila delo in veliko delavcev je bilo odpuščenih. Med njimi tudi Janez. Kam sedaj ? Res je imel na strani še par krajcarjev in da je družina skromno živela — ali brez dela živeti on ni mogel. Drugi delavci so šli po svetu, on je imel kočo, družino — vse pustiti bi bilo hndo. Povprašal je tuintam. Nazadnje je dobil službo pri Kovača. Ni bil navajen tega dela, ampak privadil se je. Ko ga je gospodar odstavil od težkega dela ter ga postavil za nadhlapca — pregledovalca, mn je bila ta služba celo draga, saj se mn tako prijetno še ni nikoli godilo in tako dobre plače še nikoli ni imel. Cel teden je bil pri Kovaču v delu, vsako soboto pa je šel
cregovor. Zato pa, ker smo danes vice., stopati od besede do dejanja, zato, gospoda moja, je naša opo zioija vladi in njenim stra/nkam zelo neprijetna in — neumljjiva. Mene pa veseli, da. morem biti prvi. ki začne javno bitko.
Do tu je govoril poslanec Grafenauer slovenski in nato nadaljeval nemški:
Visoka zbornica! /Več govornikov je v, zbornici ob raznih prilikah povdarjalo, da se odpravi ali vsaj omeji narodnostni boj v Avstriji. Ta izvajanja so motivirali s tem, da bi na ta način pridobili čas ijn lahka pirlčelj s^ci/alno in gospodarsko .delovali. Priznam, da so imeli ti govorniki prav. Značilno pa je, da se rekrutirajo vsi ti govorniki iz strajnk, ki se v avstrijskem parlamentu imenujejo velike, stranke. Od noPnnejga teh gpjvorffikov pa nismo slišali, katerih sredstev se naj poslužimo in katero pot moramo ubrati, da bi v resnici narodnostni boj, ta avstrijski podedovani greh, vsaj za nekaj, časa omejili. Prepričan sem, da se je Šlo pri razpravi o tem predmetu samo za prazne besede in prazne fraze. Značilno je nadalje, da so ti govorniki onih strank, katere hočejo vsak vladni švindel kriti s populari-teto, narodnostjo in potrebo. V spomin kličem samo bosenske agrarno banko. Ta slučaj je prej,asno dokazal, da velikim strankam ni za gospodarsko blagostanje kmečkega ljudstva. Ne, velikim strankam se je tukaj Šlo edino le zato, da ohranijo sedanjo vlado. Ta se tako rada imenuje močna vlada. Vendar pa je močna samo nasproti slabemu in to se je jasno pokazalo v.edno in v vsakem slučaju, kadar se je šlo za to, da se prikrajšajo in' tudi vzamejo praviee manjšinam.
VUjaiajno Inuzijranje, oziroma nazivanje sedanje vlade je:	Pomagaj močnemu, da boš dobila manj
udarcev! Na drugi strani se pa lepo vidi namen velikih vladnih str/ank, ki je:. Varujmo močno vlado, da bo ostala močna nasproti slabim.
Značilno je, gospoda moja, da kličejo po odpravi, oziroma omejitvi narodnostnega boja govorniki tistih strank, katere pri izpolnitvi teh svojih želj na eni strani ne morejo ničesar pridobiti, na drugi strani pa nočejo ničesar izgubiti,
V tem času, gospodja moja, cvete vi Avstriji plavica, inl od Wartburga doli do vseh1 Kutnih trdnjav vlada brezobziren napor, to pripodobo nestanovitnosti — ne govorim tukaj svojih bfesed, ampak jaz govorim z Grimta-om, ki je bil Nemec in vrhu
k svojim dragim domačim, če tudi so bili od Strmca dobro nro oddaljeni. Tiha sreča je vladala v Janezovi dražini in ni ga bilo lepšega dneva, kakor v nedeljo, ko so bili v domači koči vsi zbrani pri skupnem obedu.
Kovač je Janeza rad imel, tudi Janez svojega gospodarja. Vendar pa se mn ta človek nikoli ni mogel popolnoma prikupiti. Res, dobro ga je plačal bil tudi prijazen ž njim, pa le malo in redko je govoril — zdelo se mn je, da leži med njima nekaj težkega, nekaj neodkritega . . .
Janez ni imel Kovača za hudobnega človeka, ne — mislil si je, da ga more skrbi, muči naduha, teže leta. Pa ni bilo tako! —
Bilo je nekega sobotnega večera, ko se je Janez odpravljal domov. Ko so prejeli od gospodarja denar, tedaj so hlapci pili, Janez pa je počakal, ker mn je dejal najstarejši hlapec Šimen, da bo šel nocoj tndi ž njim, ker ima opravek v vasi. Hlapci so pili ob sobotah navadno pozno v noč in mnogokateri je zapil polovico svojega zaslužka. Tndi bimen bi bil tako storil, da mn ni Janez prigovarjal, naj se podviza in napoti, ako misli iti. Šimen ni pil veliko, pa bil je slaboten in pijača mn je šla v glavo. Hitro sta šla Janez in Šimen po klancu navzdol. Šimen je postal gostobeseden. Pogovarjala sta se o tem in onem, največ pa o Kovača. In tedaj je Šimen povedal Janeza, da ga gospodar ne mara preveč, zato ker je prepošten .. . Povedal mn je, da služi pri Kovaču že tri leta in da je marsikaj pripomogel, da je Kovač bogatejši, kakor bi bil, če bi njega ne bilo. Prav na tihem je povedal, da tnpatam, kadar more on in dragi hlapci, posekajo kako bukev v soseščini, zato jim pa da za nameček kako krono in pa kozarec vina. Ca dno, skoro neverojetno se je to zdelo Janezu, saj je bil tudi on za hlapca in se to ni nikoli godilo, ali odkriti Šimen je pa povedal, da se je pa takrat godilo, ko njega ni bilo zraven; povsod pa itak ni bil navzoč, če pa drugače ni bilo, so pa ponoči pripeljali. Ravno sinoči smo pripeljali pet bukovih hlodot, pa lepih, zapomni si, je dejal Šimen, pa ne iz Kovačevega — to so bile zadnje besede, katere je spregovoril Šimen in šel po stranski poti domov.
tega še nemški učenjak; kako se pa nemški učenja* ki od nemškega naroda ali vsaj od dela nemškega naroda /čislajo in častijo, bom lahko v teku svojega govora prav dobro povedal — torej, kakor sem rekel, od Wartburga počenši doli do vseh feintnih trd-njav, vlada brezobziren napor, to pripodobo nestanovitnosti', namreč p|iavico, dbjra/n(tf) ^ Bismarkovem cvetu,, ne da bi se pri tem ogibali tudi najostud/hej-ših sredstev.
Ti namišljeni vrtnarji čutijo v sebi nujno potrebo, naplaviti iz Avstrije vrt* iz katerejga se mora izruvati vsaka korenina, vsak popek in pa vsaka rastlina, katera bi ovirala pri razvoju in rasti plavico, ta botaničen plevel.
Potrebno orodje zat to nanjiš^japo ajvstrijßko vrtnarstvo oskrbuje žalibog do danes tista stranka visoke zbornice, ki nima s plavico nič skupnega. Ta stranka menda še ni prišla do spoznanja, da jo že, odkar imamo v Avstriji konstituci|pnalizem, izrabljajo pkaviičarsbl ,Vrtnlarjk' da bi na e^pi Strajni zatrli moč in pravico Slovanov v Avstrijfi, na drugi strani pa ohranili nadvlado plavice. To je druga velika stranka visoke zbornice. Kedaj se bo ta stranka poboljšala, seveda ne vem. (Značilno za to strajnko je tudi, da v svojih izjavah ničesar ne pove. Na eni strani hoče rešiti Slovanstvo, na drugi strani pa ne pusti pasti nobene vlade, če tudi je Bilfinski minister. Tla stranka se pa tudi ne bjavi z mislijo, da sedijo na levih klopeh njeni prija/telji. Tam pač se-dij'Tf poljski kristjani, nikaikor (pa ne krščanski Poljaki. Z;a,to j© zadjnji čas, da ‘poljski klub primorja uisodo ljudstva s svojo tabtiiko v zbofnici. ((Medklici.)
(Govoriti o tretji veliki strainki zbornice z ozirom na njeno stališče v narodnostnih vprašanjih, bi bilo odveč. Vendar se pa v tem ozira ne bo mogla dolgo vzdržati na mednarodnem stališču. Izvajanja današnjega govornika Seliger j a so me v, mojem mnenju le potrdila. Ce ta stranka prizna enakopravnost vsöh narodnosti v njeni stranki, mora tudi obsojlati, če se krši pravica manjšinam v drugih deželah. Ce bo enkrat ta beseda prišla v meso, potem, gospoda moja, si bomo veselo podali roke k skupnemu gospodarskemu delovanju v parlamentu,, preje pa ne.
Gospoda moja! Gospodarstvo se od narodnosti v principu popolnoma razlikuje. Prvo je skupna last in zadnje pa last posameznikov. Gotovo bo vsak član te zbornice po svoji moči prispeval, da se povzdigne prvo, vendar pa mora vsakdo imeti preje zavarovano lastno posest, predho se zanima za skupno last.
Prosim, gospoda moja, kake interese najj ima na primer kmet do posestva svojih sosedov, če je prepričan, da njegovi sosedje protipostavno prodirajo v njegovo posest? Prav; nobenih! (Pritrjevanje.)
To prizadevanje protipostavnega prodiranja se do danes v Avstriji ni samo kazalo, ampak .* tudi v praksi izvrševalo in vse avstrijske vlade so to podpirale,.
Kolikor zadeva moje dežele, se to popoljnoma ujema. V koroški deželi, katero sem 19. dec. 1907 imenoval avstrijsko Turčijo, se neznosne Šolske razmere niso niti za pičico izpremenile. (Čujte)!; Cujte!) Nasprotno, grof Stiirgkh in njegove čete —< če je tudi v teku proračunske razprave zatrjeval: V teh svetih prostorih ne poznamo maščevanja, kjo je polemiziral proti dr. Korošcu — stremijo za tem, da bi nam koroškim Slovencem vzeli Še to malo, kar smo do danes s pravico imenovali svojo lastnino. (Cujte!
CujteT) Ne sme misliti, Če je on ekscelenca in grof, da mi koprnimo po plemstvu. 'Jaz mu povem, 'da Be bo moral ne samo on, ampak vse avstrijske vlade demokratizirati, Če hočemo, da pride v Avstriji do pravega razvoja na vseh poljih. (Pritrjevanje.)
Gospod naučni minister grof Stiirgkh je v svoji izjavi rabil izraz, da v njegovih svetih prostorih ne pozna maščevanja. S tem je najbrže hotel reči, mi bomo, če tudi nas je g. dr/ Korošec g)ede Šolstva pošteno ožigosal, nasproti Slovencem prav tako pravični, kaHor smo bili doslej. (Pritrjevanje. — Medklici.)
Ekscelenca grof Stiirgkh pa ne sme misliti, da samo on pozna „Z'auberflöte“, to pjpznam tudi jaz. Besede, kamere je govoril, so vzete iz opere: „Pie Zauberflöte“(, in čel ve, kakšnega mnenja sem) jaz proti njemu, bi moral navesti samo prvi nadaljni verz. Ta verz se namreč glasi: „Zatrepetaj, strahopeten ‘zločinec!“ ' (Erzittere, feiger Bösewjch.tlj ■— Veselost in pritrjevanje.)
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Državni zbor.
V včerajšni seji državnega zbora je nadaljeval poslanec Grafenauer svoj govor. Govoril je šr.iri ure. Kritiziral je neznosne razmere na moškem in ženskem učiteljišču v Celovcu. Dokazal je, da je voditelj koroških nemških nacionalcev poslanec Dobernig slovenskega pokolenja, kakor so sploh mnogi nem-ško-naciion;alni politiki bivši Slovenci. Vlada, že od nekdaj zanemarja Slovence, zato bo on glasoval za nujnost predloga poslanca Matelke. Češki poslanec je govoril v češkem jeziku, nakar je bila razprava prekinjjena. Vloženih je bilo zopet več nujnih predlogov, med njimi Šest rusinskih.
Danes je zopet seja. Kakor se govori, se bo danes odločilo, Če bo državni zbor še nadalje zboroval ali če bo odgođen.
Volitve delegatov.
Včeraj zvečer je izvolila poslanska zbornica delegate.
Za Štajersko sita izvoljena krščanski socialec Sciio.s7.ob! in liber&mc p^j kot namestnik baron
Mousey.
Za Koroško: Dobernig, namestnik Nagele.
Za Kranjsko: dr. Šušteršič, namestnik Pogačnik.
Za Istro: Lagjinja, namestnik Mandič.
Za Goriško:’ Bugatto, namestnik Faidutti.
Za Trst: Pittoni, namestnik Scabar.
Pogajanja.
Včeraj se so vršila živahna pogajanja za de-lomožnost parlamenta. Pop.oldne ob petih je bilo pri podpredsedniku Zazvorki posvetovanje, katerega so se udeležili ministri dr, Weisskirehner, dr. Braf in Začek ter ptpslapci Susteri^Jč, Korošec, Udržal in StanieL Pogajanja! so trajala dve urij, a so pstalta brezuspešna. Danes se pogajanjja nadaljujejo.
Češki agrarci so posebno ogorčeni na ministrskega predsednika, ker je o razmerah napačno informiral cesarja, ker le tako je mogel cesar reči pri otvoritvi turske železnice predsedniku državnega zbora, dr. Pattaiju, da bi bil škajndal,, ako se obstrukcija nadaljuje.
Na Janeza so te besede napravile čuden vtis. Ni vedel, ali je res ali ne. Morda je lagal ? Pa zakaj bi ? Čudno se mn je zdelo res, da se včasih klapci ponoči vozili, ter se izgovarjali da se se zamudili. A tudi Kovač mu ni ugajal. Zdelo se mu je, da ima nekaj na sebi, česar Janezu ne more prav zaupati, zdelo se mn je, da mn popolnoma ne ustreže, da ni popolnoma njegov ...
A če je res? Grdo se mn je zdelo, da sega človek po tuji lastnini, ko ima itak vsega dovolj. Nikdar mn ni posebno ugajal, najmanj sedaj . ..
Bližal se je domači koči. Razveselilo ga je doma dvoje cvetočih lic, četvero ljubkih očij in prijazen obraz njegove Tinke. Pozabil je Šimna in njegovih besed.
Hitro je pretekla nedelja in treba je bilo iti zopet na delo. Kar se je v soboto zvečer pripetilo, je že skoraj popolnoma pozabil. Šel je po navadi na svoje delo. Ko je bil že zgodaj zjntraj pri skladišču da bi odločil, kateri hlodi gredo za drva, tedaj so spali še vsi drngi hlapci. Janez je bil prvi na svojem mestu. Bilo je mrzlo decem-bersko jutro. Gori po cesti je prikorakal mož in se ustavil pri skladišču. Janez se zanj.ni zmenil, misleč daje kak hlapec. Naposled pa se tujec ustavi pri hlodih, ki so bili šele v soboto pripeljani, pokliče Janeza ter ga vpraša, kdo je pripeljal ta les.
Janez odgovori kratko, da hlapci.
„Ampak iz čegavega?“ vprašal je osorno tujec.
„Menda iz Kovačevega,“ je odgovoril mirno Janez.
„Tako? Le povej Kovaču, da ga že dolgo zasledujem, da krade les iz mojega. Poglej tukaj moje črke, ki sem jih v les vtisnil, da bi drevesa zaznamoval. Zadnji čas je, da sem na to prišel. Grdo je to od njega. Pa je že prav, se bomo že drngodi pomenili.“ Tako je govoril tujec in odšel. Težko je bilo Janezu pri srcu. Pogledal je debla in res videl v njih znamenja.
Kakor po navadi je prišel Kovač k skladiščni okoli devete ure. Janez je pristopil k njemu, ter mu povedal, kar je videl in slišal. Popisal je tujca in Kovač je takoj uganil, kdo da je bil.
„Kaj mi more,“ je bil njegov odgovor. „Saj me poznaš, da sem pošten,“ je dejal Kovač in odšel.
Janez je opravljal svoja dela naprej kot po navadi, a nemir je vladal v njegovem srcu. Čez štirinajst dni je dobil povabilo na sodnijo kot priča. Tudi Kovač je moral iti. Bil je celo tako prijazen, da ga je vzel na svoj voz — in peljala sta se proti trgu. Še nikoli ni bil Kovač tako prijazen ž njim, kot sedaj. Ustavila sta se v gostilni in Kovač je plačal Janezu dober zajutrek. Še več! Ko sta plačala, je Kovač odprl denarnico in rekel Janeza: „Na, tu imaš, Janez, za priboljšek, ker si pošten človek, tu imaš nekaj za praznike.“ In dal mu je bankovec za dvajset kron.
čudno je bilo pri srcu Janezu. Nič kaj rad ni vzel tega daru. A ker si je bil v svesti, da ima mirno vest, je denar vzel in ga spravil.
Šla sta v sodnijo. Kovač je stal in govoril mirno, kot po navadi. Ko ga je sodnik vprašal, odkod je bil tisti les, je Kovač se zravnal po konci, pokazal na Janeza ter dejal: „No, Janez, pa ti govori, če ni bil res moj“.
In Janez je vstal, bled na obrazn, pa odkritih očij je dejal kratko, odločno: „Ne. . .“
Kovač je bil obsojen, občutno obsojen. Toliko sramote še ni doživel v svojem življenju. Janez se je hitro odpravil. Sešla sta se sicer še s Kovačem v gostilni, pa on je dejal, naj gre Janez peš domu, da ima on še opravke v trgu.
S težkim srcem je šel Janez nazaj. Pozno v noč se je pripeljal Kovač. Drugo jutro je zgodaj vstal, šel na dvorišče, stopil k Janezu, povedal mu, da bo trgovino pustil in da ga več ne potrebuje. Plačal mu je naprej — in ob času južine je že šel Janez po klanca navzdol.
Dolga mu je bila pot. Ustrašila se ga je žena, ko je stopil v kočo, saj je bilo sredi tedna. Povedal ji je vse. Ni ga obsodila, saj je trpel zaradi resnice . ..
(Koneq prihodnjič.)
Poljski klub.
Včeraj j"e imel poljski klub sejo, ki je bila jako za/nimiva. Izjava voditelja poljske ljudske stranke, Stapinskega, kaže, da tudi poljska ljudska stranka simpatizira z obStrrtkdianistl in da je pod gotovim» okoliščinami pripuiavUjižnal ž\ ngijni sjkjuppjö nastopati. Pričetkom seje je povzel besedo Staplnski in očital nač^CJniku poljskega kjuba, Globinskemu* da je brez vsakega mandata nastopil kot posredovalec med vlado in opozicionalnimi strankami. Poljski klub mirna/ povoda, da bi se zavzel za poojilastiljni zakon, po katerem bo Galicija izmed vseh kronovin najbolj oškodovana.
Poljska ljudska stranka se je odločila za slučaj, Če češki agrarci nehajo z obstrukcijo, nastopati skupno z Jugoslovani in nadjaljpvati boj proti vladi.
Srbija.
Položaj v Srbiji je zopet bolj oster. V ospredje je stopilo zarotniško vprašanje, Gastniki-zarotniki so hudi, ker jih Novakovičev kabinet nič več ne protežira. Z kabinetu samem so Novakovič, vojni minister Živkovič in Ribarac hudi nasprotniki kraljevih morilcev, ki se ne čutijo vsled protizarotniSkega gibanja več varne. Bojijo se celo za življenje. Zato so imeli že več shodov, na katerih se je razpravljalo o njihovem nevarnem položaju. Prišlo je do ostrih napadov na kralja. Vsi zarotniki so se izrekli proti njemu in njegovi dinastiji. Vojni rnifiiater je pripravljen odstraniti iz armade vse častnike, ki so se udeležili kraljevega umora). Šestnajst, častjnikov-za-rotnjikov je že podalo svojo demisijo rajnemu ministru.
Veleizdajniški proces.
Marko Kovačevič iz Riždanika izpove, ’da se širi srbstvo v njegovem kraj(u od takrat, ko je prišel Joco Jovanovič.) Do tedaj so se nazivljjtli samo pravoslavne ali od one dobe naprej pa Srbe. Jovanovič je kot žnphik v cerkvi širil srtißtjra in zagovarjal mržnjo proti katoličanom, V občino so pravoslavni uvedli cirilico, doma so pa jeli razobešati srbske zastave. Jovanovič je dal naslikati na cerkveni stolp, še celo srbski grb. Iz celjega gibanja _ pravoslavnih je bilo jasno in razvieflno, da stremijo na zjedfinjenje s Srbijo.i Sam Jovanovič se je hvalil, da bo kmalu pod srbsko vlado. Velikokrat je potoval v Beljgrad, in to potovanje je bilo čisto poiitiičine naj-raivo. Ko je djmel enkrat mrtvašjki sprevod, je dejal v najgrobntem govora: Polivaj |v miru srbski sin V tej srbski zemlji! Pri vsaki priliki je roval proti Hrvatom v občini. Odkar se je pričela pa razprava v, Zagrebu, je pa vse bolj mirno.
Damijan Ivezič iz Jazavjce pravi, da se je od one dobe, odkar je Jovanovič, v okolišu, začelo močno gibanje v prilog velesrbske ideje. Preje so se slagali pravoslavni s Hrvati, ali od prihoda Jovanoviča sem, pa ne, ^Ozfnajo, druge želje, kot tp„ da bi prišli pod vlado kralja Petra. Govore vedno, da je to srbska zemlja in da mora priti pod Srbijo. Cul je večkrat klice: Živela Srbija, naj pogine Hrvatska!
Jurij pl- .Bach iz Zemjuna, Izpove, da obstojita v Zemunu dve tajni društvi in sjiceri: Vojislav i|n Srbadija. Člani teh društev so po večini dijaki, ki se pečajo osobito z razširjanjem srbstva. Vsi so v. jako tesni pisemski zvezi z Belgradom, Ko se je enkrat napeljal pogovor na mobilizacijo avstrijske vojske, so dejali pravoslavni, da ne bodo streljali, ampak pobegnili v nasprotni tabor. Hrvatov pravoslavni v Zemunu sploh ne pripplzjhavajp,; Hrvatski zastavi plavijo, da so cunje.) Pravijo tudi, da kralj Peter večkrat ponoči zahaja v Zemun.
Priča 'Josip P|l.aum izpovie, da je bdi na dam 31, avgusta lanskega leta v hotelu Orientu in so se tam sestali tudi neki srbski dijaki, od katerih je eden’jgovoril. (Kaj da je govoril, on. ne more povedati, ker ne razume toliko hrvatski. Spominja se pa dobro, da je čul večkrat besede Bosna in Hercegovina, Na zadnjo je eden zaklical glasno::	Abeug
Avstrija!„ nakarj ,so jmu drugi odgovarjali:	Živio
kralj Peter!
Ivan Hartman pravi, da se v Zemunu in okolici moč|no razširja, velesrbska propaganda. Posebno v novejšem času pravoslavni močno zatirajo Hrvate, kjer le mope jo. Delujejo mjoejno na to, da bi prišli pod Srbijo, ter vedno, trde, da je Zemun z okolico vred srbska zemlja. Na propagandi so najbolj udeleženi pravoslavni duhovniki m učitelji. Kot vodje stoje na Čelu celega gibanja dr. Ristovič in dr. Radojevič, ter širijo po celem okolišu slike kralja Petra. Kako zatirajo Srbi Hrvate je že to pomenljivo, da so se v to svrho zvezali z Madžari, naj-hujšiimi sovražniki Hrvatov.
Ivan Kosarelc pravi, da so se .zbrali člani srbske zadruge v hote’jlu Orientu in tam pevali razne srbske pesmi, a na koncu vsake so klicali:	Živio
kralj Peter!
Peter Kjodžič je dejal,/ da ie dobil vse polno pretilnih pisem od Srbov, kateri so sploh največji sovražniki Hrvatov. Povod (ega gibanja so bile volitve. Pravoslavni v Kostajnici govore, da je vso srbska zemlja. Srbi iz hrvatske Kostajnice imajo živo zvezo z Srbi v Bosanski Kostajnici. Srbski sokol ima glavno nalogo, da širi srbstvo. Ta sokol se sam imenuje kot srbska narodna vojska.
Raznoterosti.
Ploj — proti lastnim bratom v zvezi z narodnimi sovražniki.
Volitve T delegacije. Včeraj so se vršile volitve v delegacije. Izvoljena sta krščanski socialec Schoisswohl in slovenski liberalec Ploj. Čeprav imajo Slovenci in krščanski socialci pisano pogodbo, da trikrat določijo Slovenci svojega kandidata, so krščanski socialci prelomili svojo pogodbo in volili onega, kateri se jim je vsilil s tem, da naj ne volijo pristaša kluba, ki stoji v najstrožjem nasprot-stvu nasproti vladi. Ploj ni bil niti določen od Slovencev. V vseh poštenih krogih se Plojevo postopanje najodločneje obsoja, ker izrablja opozicijo slovenskih kmečkih poslancev v svoje osebne namene.
Osebna politika. Sedaj, ko so otvorili slovenski poslanci najodločnejšo opozicijo proti vladi, šel je Ploj h krščanskim socialcem, ter jih nagovarjal, naj volijo njega, ne pa katerega izmed obstrukcionističnih poslancev naše stranke. Tako slovenski poslanci sami iz osebnih ozirov obtežujejo stališče svojih kolegov in izrabljajo situacijo za svoje osebne namene. Ploj je krščanskim socialcem tudi označil članek „Straže“ proti Volksblattu, češ da se v njem napadajo kršč. socialci.
Slovenski klub je takoj po včerajšni volitvi stopil skupaj, ter izdal ta le komunike: Slovenski klub konstatuje ogorčeno, da so nemški kršč. socialni in nemško nacionalni štajerski poslanci prelomili kompromis, ki je bil pismeno sklenjen 1. 1907. Slovenski klub bo iz tega izvajal primerne konsekvence.
Ploj je postal po zaslugi naših narodnih nasprotnikov delegat Ta slučaj zopet jasno dokazuje, da je njemu več osebna politika, kakor pa blag,or slovenskega ljudstva. 'Med tem ko se naši poslanci borijo na vse pretege proti Slovencem skrajno sovražni vladi, pa ti gre Ploj in se zveže z Nemci samo zato, ida ga volijo za delegata. Sedaj ve vsak pameten človek, zakaj jie Ploj proti obštrukciji. Sicer naj bo pa Ploj prepričan, da gre njegova politična karijera proti koncu. To Ploj že sam 'čuti, zato je pa rajši jjustil ob strani ljudske koristi in, se "dal s pomočjo Nemcev voliti za delegata, da se bo lahko ob pjriliki delegati jskega zasedajnja. poslovil od cesarja kot — politik.
Hofrat Ploj, najintimnejši prijatelj ,„\vseslova-na“ Hribarja, ki tako rad hodi na Rjusko, je bil s pomočjo nemške vladne stranke izvoljen za delegata kot vladni mož. Kaj bo rekel k temu vseslovan Hribar ?,
*
* *
Cesarjeva izjava. Povodom otvoritve turske železnice je cesar ogovoril več poslancev. Nasproti podpredsedniku državnega zbora se je izrazil o sedanji obstrukciji v državnem zboru, da je to, kar se sedaj godi prava sramota. Pattaia je cesar vprašal: „Kaka je situacija v parlamentu?“ Pattai je odgovoril: „Upam, da bo šlo.“ Cesar: „Mora iti, sicer bi bil škandal.“ — Z ozirom na to cesarjevo izjavo izjavlja dr. onsteršič: Preveč sem konstitucionalen, da bi se spuščal v kritiko nad kako privatno izjavo vladarjevo. Ravno radi tega, ker sem strogo dinastičnega prepričanja, globoko obžalujem, da si je gotovo vsled nezadostne informacije vladarja, privleklo vladaijevo osebo v strankarski boj. Opomnim samo eno: Taktika, katero smo mi zavzeli, je vsaj tako opravičena, kakor je bila ona, katero so izbrale vladne stranke dne 4. junija, s katero so hotele preprečiti uspešni sklep državne zbornice proti oderuški madžarski bosenski agrarni banki.
Liberalno narodno delo. Liberalci delajo vsepovsod samo le zgago. Kjerkoli se započne kaka stvar, ki je za narod in splošno blaginjo velike važ-nosjlft, paj «e pride od njih stratni, povsod so oni prvi, ki isto stvar napadajo, jo blatijo, sramotijo in obrekujejo, kakor bi bili najeti za to. Mi se na mnogih kra&h trudimo, delamo z vsemi močmi, pa pridejo liberalci z narodnostjo na jeziku, nemčurstvom pa v srcu, in nam s trudom in žrtvami narejeno zidavo podirajo. Važno vprašanje današnjega časa je alkoholno vprašanje. Ko bi se našel človek, ki bi mogel kugo pijančevanja odpraviti, bi bil ta res pravi apostel. Koliko zla je že storilo pijančevanji© našemu narodu? Kdo ga mora preračunati? In kdo ima od tega dobiček? Edino le naš smrtno-zagrizeni ver-sli(o-narodni nasprotnik, Nemec. Bogati trgovci, ki se pečajo z žganjarijami, pivovarnami in podobnim kšef-lom na veliko, so obogateli od slovenskega denarja. In narodi? Kaj ima od tega? Vedno globljie in globlje se vdira v brezno, propada, dolgov itd., posestvo za posestvom preide v tuje roke, bolinišnice in norišnice ter zapori se polnijo in Če vprašamo po vzroku, je navaden odgovor: vsled pijanosti, ijato je gibanje, omejiti to razvado, jo skušati odpraviti, iztrebiti iz ljudstva, nekaj tako potrebnega, hvalevrednega, da je lahko Štejemo med najvažnejše narodno de-
lo.	Seveda je to delovanje zelo težavno, ker nobena stvar nima toliko privržencev, kakor alkohol. Ne ma’ lokdaj nasprotujejo celo osebe, zelo merodajne in pa uplivne* povdarjaje, da vse skupaj ne bode imelo zabeljenega uspeha. Samoumevno, da,, ako bo kdo mesto sodeloval, Še celo nasprotoval in druge vlekel za seboj, pptem Še dolgo ne bomo prišli do zaželjenih c?ljev. Zato pa mora biti res pogumen, neustrašen, kdor se upa vreči v ta boj, ne boječ se ne zamere, he napadov» Zadnjo nedeljo dne 4. julija sei je vršil v Ljubljani protialkoholni kongres, na katerem so so razjprav^jaflai razna' pereča vprašja(nja v teji zadevi kako priti t,ej narodni kugi v okom. Vsi pošteni slovenski listi so za to zborovanje agitirali, Je celjsko
časopisje se je postavilo na stran, in je, mesto da bi, če ža neče o celi stvari pravično poročati, vsaj molčalo, celo prireditev na lopovski način smešilo. Tu smo zopet dobili jasen dokaz, koliko jim je mar varčno narodno vprašanje, katerega po mnogih krajih z vso vnemo jvsi brez razlike mišljenja razširjajo in zanj delujejo, pri nas ga pa — smešijo. Liberalci se kar cedijo narodne delavnosti ob raznih svečanih prilikah, na raznih shodih in. občnih zborih, po kavarnah in gostilnah, kjer se njih narodna delavnost navadno konča s pretepom. Kjer bi se pa moralo delati z resnostjo, pa smešijo. To je njih smisel za narodno delo. Eni se trudijo in mučijo, bojujejo z raznovrstnimi zaprekami, drugi pa isto hladnokrvno razdirajo. Ako že nimajo simste, in ako so res že tako propali ljudje, brez vneme za narodno delo. raj bi pustili vsaj one, ki hočejo delati in imajo za to veselje ini ljubezen!, Ako že nočejo zidati, nag vsaj ne razdirajo!
V
Štajersko.
Maribor. Koliko kulture poznajo mariborski Nemci, se je jasno pokazalo pred kratkim v tukajšnjem kopališču. Nekaj slovenskih dijakov si kupi karte za kopel. Ko se hočejo sleči pridejo nemški pobalini k njim in zahtevajo od njih, da morajo govoriti nemški, če se hočejo kopati! Tako je nastal prepir, katerega je tamošnji oskrbnik zadušil s tem, da je te dikave vsenemške „burše“ na ne jako lep način odstranil. Oskrbnik sam je rekel, da je kopališče nepristransko, kar je pa te gospode posebno razburilo. Ker le niso dali miru, so bili dijaki prisiljeni kopališče zapustiti in preskrbeti mir po policiji..Mislim, da bi slovenski denar ne škodoval nikomur, četudi je po mnenju teh „kultiviranih“ breznačajnežev kopališče nemško. Torej bomo potemtakem prisiljeni si priskrbeti slovensko kopališče.
Nove aretacije radi ponarejanja bankovcev. V nedeljo dne 4. julija je prišel v mariborsko trgovino z oblekami Jurija Heumayerja na Glavnem trgu 25 letni Vincencij Veg in je kupil tam hlače in dve srajci za 13 kron, ter hotel plačati s 50 kronskim bankovcem. Pomočnik Franc Körner je pa spoznal ponarejen bankovec in je poklical policijo. Veg je pri zaslišanju trdil, da je bankovec dobil od nekega neznanca v dar. Falzifikat je nekoliko manjši kot pravi bankovci in tudi barva je bolj zmazana in izprana. Vega so izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. Državno pravdništvo je pustilo takoj celo rodbino viničarja Vega prijeti in sicer stariše, brata in dve sestri Vincenca Vega. Značilno je, da je bila hči Marija Veg že enkrat v stiski, ker je izdala ponarejen bankovec. Takrat so jo pustili, ker so mislili, da je sama dobila od drugod ponarejen denar. Sumi se, da je rodbina Veg v zvezi z znanim ponarejevalcem Potočnikom.
Sv. Jurij v Slov. goricah. V pondeljek, dne 5. julija se je poročil gospod France Makso Kramberger, tajnik Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah z gospodično Verico Roškarjevo, hčerko državnega in deželnega poslanca v Malni. Naše iskrene čestitke!
Šmarje pri Jelšah. Dne 2. julija je obgrizel nek pes, dimnikarjevo soprogo g. Šafaijevo na roki. Prepeljali so jo v bolnišnico v Celje.
Skale. Mladeniči šoštanjskega okraja! Dolgoletna želja vaša se bode izpolnila. Dne 18. julija se vrši v Skalah prvi mladeniški shod. Ta dan pokažite svojo katoliško - narodno zavest. Vsak, kateremu je le mogoče, se naj udeleži tega velevažnega sboda in pripelje s seboj še svoje prijatelje. Tndi stariše uljudno vabimo, da se prepričajo o blagih namenih mladeniške organizacije. Ob 10. uri dopoldne je skupna sv. maša; pridigoval bode podpredsednik S. K. S. Z. g. dr. Hohnjec. Po maši se vrši zborovanje na sejmišču s tem le redom: 1.) Pozdrav; 2.) Pomen „Zveze slovenske mladine“, govorita predsednik mladeniške zveze Žebot in deželni poslanec dr. K. Verstovšek; 3.) Volitev odbora za okraj ; 4.) Pozdrav mladeničev iz raznih krajev.
Mladeniči, pridite v obilnem številu v Škale!
Ljutomer. Ko se psu na rep stopi, zacvili. Tudi naši liberalni in socijal-demokraški bralci so zavreščali, ker smo letos že velikokrat stopili na rep. Ni jim še polegla jeza na poraze dne 7. in 17. maja, pa sta prišla občna zbora okr. posojilnice, ki sta jim zopet dala tako brco, da so se kar sesedli. No pa še nas ni konec, pravijo. Mi smo napredni in napredni ostanemo, če nas popolnoma povsod ven vržete. Imamo še slavni „samski klump“, „Čitalnico“, „Ljud. knjižnico“, „Sokola“, vse na katoliško-krščanski svobodomiselni in brezverski podlagi. Naši liberalci so, kakor liberalci sploh zelo praktični, ko jim že gre za gaber, tedaj zopet privlečejo na dan stare, že davno oblatene listine in pravijo, mi smo dobri kristjani, boljši, ko kaplani sami. V cerkev res ne hodimo, moliti nas je sram, duhovnike obrekujemo, kar se da, a dobri kristjani smo vendar. Še nikogar nismo ubili, drugje, ko v „Nar. Dn.“, pa še tam tako, da še tisti človek danes na našo jezo prav zdrav po,Ljutomeru hodi, krademo tudi ne, drugo, ko čast, pa tndi to se nam več ne posreči, ker nas že poznajo. Zato smo pa mi gotovo dobri katoličani, ki kar gorimo za čast božjo in iz tega vzroka tudi v cerkev ne hodimo, da bi ne delali napotja drugim ubogim grešnim dušam. Pa vsa ta žavba nič ne pomaga. Mi liberalce že poznamo, naj bodo to potem popotniki ali od Südmarke podpirani narodnjaki ali kar si že bodi.
St. Lovrenc pri Mariboru. Kakor smo že poročali, je dne 21. junija utonil v Dravi pri Sv. Lovrencu železniški aspirant Ivan Gratt. Cez dvanajst dni so pa našli njegovo truplo v Dravi blizu Sv. Petra pri Mariboru, kjer so ga v navzočnosti sorodnikov in tovarišev dne 1. julija pokopali.
Sv. Lovrenc V Slov. gor. Podpisana se v imenu M. Z. zahvaljujeva vsem, ki so kaj pripomogli, da smo si omislili trobojnico, katera naj opominja mladeniče, da se vedno in povsod zavedajo dolžnosti, ki jih imajo kot člani mladeniške zveze. Ob enem tudi povemo, da je bila no-
tica v „Slov. Gosp.“ št. 23. nesrenična in jo je poslal nek tukaj šni liberalec iz jeze, da so pri volitvah tako grdo propadli in da naša zveza tako lepo napreduje. Iz dotič-nega spisa se da sklepati, da se je liberalcem pamet popolnoma zmešala. Za „Mlad. zvezo“ v Sv. Lovrencu v Slov. gor.: Fr. Horvat, predsednik, Lov. Horvat, tajnik.
Iz Savinske doline. Namestnik grof Clari-Aldringen je 1. t. m. obiskal gornjo Savinsko dolino, Logarjevo dolino in slap Savine. Spremljal ga je vodja celjskega okrajnega glavarstva namestniški svetnik baron Müller. Vozil se je s svojim automobilom. V Mozirju so mu pripravili lep vsprejem. Nadalje se je ustavil tudi na Ljubnem, v Lučah in Solčavi. Grof Clari je bil ves očaran od naravnih krasot Logarjeve doline in je zagotovil, da bo vse storil, da se uvede avtomobilska vožnja v Logarjevo dolino, kar bi bilo velikega pomena za tujski promet.
Koroško.
Celovec. Državni kletarski nadzornik za Koroško, Viktor Skubec v Celovcu, je premestil svoj urad vi S|cjhiHjovo uli,co 45. Uiraldjil cla(n) za ustmeni razgovor je določen od imenovanega četrtek.
Realna gimnazija v Beljaku. Prihodnje šolsko leto bodo začeli spreminjati beljaško gimnazijo v 8. razredno realno gimnazijo.
St. Vid v Podjuni. Vsi stanovi dandanes težijo za izboljšanjem svojega duševnega in gmotnega položaja. To izboljšanje pa jim je le mogoče doseči po temeljitem strokovnem znanju. Isto velja v polni meri tudi pri kmetu. In zato imenujemo misel srečno, da nam je priredilo sosednje Škocijansko bralno društvo zadnjo nedeljo pri „Voglu“ gospodarski shod. Pazljivi poslušalci so gotovo odnesli marsikak na,uk iz bogatih izvajanj gospodov A. Grila in župnika V. Poljanca. Obravnavala sta živinorejo, poljedelstvo in praktično gospodarstvo, vmes pa vpletla kak šaljiv doživljaj. Koncem shoda sla domači tamburaški in škocijanski pevski zbor razveseljevala zborovalce. Škocijain sitemu društvu hvala za prireditev, gostom bratske Trte za obisk, vsem vkup pa: Na skorajšnje svidenje!
Pliberk. Pri občinskih volitvah v občini B,lato so se tokrat poizkusili tudi nasprotniki, ker jim je dišal prvi razred, pa so seveda hudo pogoreli. V vseh treh volilnih razredih so izvoljeni sami narodni možje.
Kranjsko.
Nemško gledališče v Ljubljani. Nemci v Ljubljani trobijo v svet, da bodo začeli sedaj takoj zidati svoje lastno gledišče, ker je njih stavbni fond narasel s cesarjevim darom že na 700.000 kron.
Občni zbor Kmetijske dražbe v Ljubljani. V pondeljek dne 5. junija se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma občni zbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Od vseh krajev so prihiteli kmetje na zborovanje. To pa seveda ni bilo prav posebno povolji liberalcem, ki se štejejo za prav dobre kmete in gospodarje. Prišli so v dvorano in se spravili takoj v eno gručo. Med zborovalci je bilo opaziti državne poslance Pogačnika, Demšaija, Zabreta, deželne poslance dr. Lampeta, Lavrenčiča, Pibra, Hladnika itd. Po poročilu predsednika Povšeta o družbinem delovanju je stopil iz liberalne gruče Domicelj in vprašal zakaj ni prevzela Kmetijska družba pomožne akcije. Predsednik je stvar natančno pojasnil, nakar so liberalci utihnili. Končno se je oglasil pa mladi doktarček Žerjav s protestom češ, da je bil občni zbor nepravilno sklican in se tudi učitelji niso mogli udeležiti zborovanja. Ta govor je bil liberalcem migljaj, naj prično rogoviliti. Vse vprek začno vpiti in rogoviliti z navzočimi kmeti. Znani gromovnik dr. Triller je pa vzadaj za zborovalci stopil na stol in od tam dirigiral svojo liberalno četo. V ospredje se iz strahopetnosti seveda ni upal. Vladnemu zastopniku se je končno preneumno zdelo gledati liberalne surovosti in je razpustil občni zbor. Tako znajo liberalci delati v prid kmetom, da razbijejo s staro-znano liberalno surovostjo občne zbore kmetijskih družb. Jako značilno za liberalne „velekmete“.
Kmetijska dražba. Ko se je od liberalcev razbil občni zbor Kmetijske družbe, so se sešli na posvet vsi člani
S.	L. S. ki so v Kmetijski družbi. Predsednik Povše in dr. Lampe sta pojasnila vse izpremembe, ki se bodo izvršile v družbi v kratkem potom zakona. Niti eden od sedanjih liberalnih kričačev ne bo več sedel v novi organizaciji. —
Primorsko.
Afera goriške „Banke popolare“. Okrožno sodišče v Gorici je proti 48-letnemu italijanskemu podaniku Izidorju Colle, bivšemu ravnatelju „Banea popolare“ v Gorici in bivšemu bančnemu ravnatelju v Vidmu, izdala tiralnico radi zločina goljufije.
Razstava čevljarskih izdelkov čevljarskega tečaja, katerega je priredil zavod za pospeševanje male obrti se je vršila v nedeljo 4. julija v Gorici.
Podraženje kraha. S 1. julijem so goriški peki kruh podražili za 4 vin. pri kilogramu. V enem letu se peki dvakrat kruh podražili. Kam se pride s tako draginjo kruha! Delavski stan je s tem hudo prizadet. Peki pravijo, da je moka silno draga in pravijo, naj nižje ljudstvo kupuje ržen kruh, ki je zdrav in cenejši. Saj je še vsem v spominu, ko je bil sirkov kruh po 20 vin. klg., danes je po 40 vin. Enako in še hujše je z drugim kruhom. Vse zdihuje, kam da pridejo s to draginjo! Goriški mestni svet je imel posebno sejo, v kateri se je bavil tudi o podraženju kruha. Odločil se je poseben odsek, ki naj dožene, ali je opravičeno povišanje cen kruhu ali ne.
Šif*Ite lfSti*ažofC IS&HB
Ndvozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo oprave, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru proda. Kje, pove upravništvo lista.
132
V trgn Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz hiše z večimi sobami, kuhinje, prostorne kleti, vrta za zelenjavo, njive in vodnjaka v bližini hiše. Posestvo je jako primemo za penzijonista, ker je blizu kapela, kjer se lahko mašuje, primemo je tudi za rokodelca. Cena 6000 K. Natančnejša pojasnila daje Dragotin Zelič, organist, Šmarje pri Jelšah. 131
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Cilje, Ko raška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cene! Postrežba točna in solidna.	130
2 učenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. J ur j n ob juž. žel.	129
100 kg ovsa stane 14 K,
če se ea del ovsa nadomesti z mo-lasin. Sestavina iz 5 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 36—40°/o sladkarja in je najboljša krma za konje in drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 50 v. K. Stein, Dnnaj II, Praterstrasse 54.	128
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegemdorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zaBtonjl	127
Edina narodna steklarska trgovina
Fran (Strepi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
fVa debelo.	ATa drobno.
O IzdeloYatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
8
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrehrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!
38
Svoji k svojim!
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tndi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obL
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
£pOCXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SfBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, or itd. po najnižji ceni.
frrarrmfnnp 8 sl0*enskim* ploščami, čistim in
VA 1 ctlllUIULlD jasnim glasom iz najboljših tovam. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenski brivec I
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Pohištvo I!
Velika zaloga pohištva od naj priprostoj šega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor £ Cerkveni slikar
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.	7
Z
N
X
Z
X
Z
X
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . .... , Vojašto platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
ca
I
vir
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
ar <3
5
0000000000
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Mačah,Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru,
Tegethofova nlica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstva, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. :
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
K se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. ^ y občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih jr žž potov itd. vse na posebno trpežno platno in v ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- ♦♦ 3* re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli-kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkvä (v tem slnčaju poskrbi in posre- ^ ■V dnje vse drnge umetnike in rokodelce). Cene po jr ^	dogovoru in brez vse konkurence. 235^
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.