71 Največji slovanski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto $6.00 Za pol let* - - . $3.00 Ne* GLAS NARODA List ^slovenskih delavcev v Ameriki« largest Slovenian Daily in the United States* and letal Hobdays. 75,000 TELEFON: CHeise* J—3S7S Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Pest Office at New York, N. XN under Act of of March 3, 1819 TELEFON: CBeteea S—3871 KO. 288. — STEV. 288. NEW YORK, WEDNESDAY, D ECEMBEB 9, 1931. — SREDA, 9. DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK HOOVER JE PREDLOŽIL KONGRESU SVOJ PROGRAM PREDSEDNIK HERBERT HOOVER . NI V SVOJI POSLANICI NITI Z BESEDO OMENIL PROHIBICIJE Priseljeniške postave je treba še bolj poostriti. — Predsednik priporoča registracijo vseh tujcev. Sprejeti je treba odredbe za olajšanje kreditov. — Davkoplačevalci bodo brez dvoma mo-_ rali plačevati višje davke. — Hoover je pozval kongres k večjemu varčevanju, posebno kar se tiče preskrbe veteranov. Nemčija preti z vojnim pravom WASHINGTON. D. C., 8. decembra. — Zvezni senat in poslanska zbornica sta slišala danes poslanico, ki jo je naslovil predsednik Herbert Hoover na kongres. Hoover zahteva drastične zakonodajne odredbe. ustanovitev pomožnih organizacij, kakoršne so poslovale tekom vojne, ter največjo štedljivost in povišanje davkov, da se pokrije primanjkljaj v zvezni blagajni, katerega bi skoro štiri in pol milijarde ter da se dovede ameriškemu gospodarskemu življenje nove eneržije. Le na ta način bo mogoče priti iz močvirja depresije zopet na pot, ki vodi k prosperiteti. Jutri ali pojutrišnjim bo predložil predsednik nova priporočila, v katerih se bo podrobneje bavil z davčnim programom in z moratorijem vojnih dolgov, ki ga bo jnoral kongres še pred božičem odobriti. Glede prohibicije ni v svoji današnji poslanici črhnil predsednik niti besede. Omenil je le, da bo vkratkem stavil predloge glede izboljšanja kazenske justice in splošne reorganizacije vsega pravosodja. . Istotako negativni so predsednikovi predlogi glede tarifnega vprašanja. On odločno nasprotuje splošni reviziji carinskih postav, češ, da bi to izzvalo novo motnje v gosspodarskem življenju. Po njegovem mnenju tarifna komisija popolnoma zadostuje, da uveljavi potrebne izpremembe. Hoover zahteva, naj se postavno uveljavi omejitev priseljevanja, ki je sedaj omejeno le administrativnim potom. Zahteva poostritev deportacij-skih postav in registracijo vseh inozemcev, češ, da zamorejo biti edinole na ta način uspešno zaščiteni oni, ki se nahajajo tukaj na postaven način. Predsednik je nadalje odločno nastopil proti vsaki podpori, ki naj bi jo dobivali nezaposleni na direkten ali indirekten način od vlade. Po Hooverjevemu mnenju bi bil edin pripomoček za izboljšanje položaja, ustanovitev vso deželo dbsegajoče financijske korporacije, po vzgledu svoječasne vojno-finančne korporacije. Nadalje je treba izboljšati bančne postave in revidirati postave meddržavne trgovske komisije, posebno z ozirom na železnice. Sedaj je v zvezni blagajni nad dve milijardi primanjkljaja, dočim ga bo prihodnje leto še enkrat toliko. Pokriti ga bo mogoče s splošnim varčevanjem na vseh koncih in krajih ter potom povišanja davkov. Za mnogoštevilne so napočili težki časi, — je dejal predsednik, — toda narod te čase pogumno preživlja ter se izkazuje vrednega zgodovine dežele. Zatrdno sem prepričan, da bo narod s pomočjo tega upanja in vztrajnosti doživel boljše čase. Resnične vrednote bomo znali bolje ceniti, posledice poštenih prizadevanj bomo bolj priznavali ter ustvarili boljše razmere, v katerih bomo lahko vzgojili svoje otroke. Vojnim veteranom je Hoover naravnost povedal, da ne more zanje toliko časa ničesar storiti, dokler se dežela ne osvobodi sedanje depresije. GIURIATI JE ODSTOPIL Razžalil je papeža in se je moral žrtvovati za uveljavi jen je miru. — Najvišje mesto za min. predsedništvom. ItLM. Italija. 8. decembra. — Ministrski predsednik Mussolini je sprejel resignacijo tajnika fa-šistovske stranke. Giovannija Giuriati. Mesto fašistovskego tajnika se smatra za najvišje mesto za ministrskim predsednikom. Na njegovo mesto je Mussolini imenoval dosedanjega podtajnika Achille Sta race. Ker je bilo že več mesecev govorjeno. da se bo Giuriati odpovedal svojemu mestu, zato njegov odstop ni presenetil nikogar. Velike važnosti se pripisuje izjavi nekega lista, tla je bilo že preti enim mesecem sklenjeno, tla mora Mussolini žrtvovati Giuriatija, ki je bil največ kriv. da je prišlo do spora med italijansko vlado tti Vatikanom, ker je Giuriati raz-' pustil kaoliška društva. Da pa se odnošaji med papeežiu in italijansko vlado ublažijo, je bilo potrebno. da je Giuriati odstopil. Fašist ovski listi pa sedaj to zaniku-jejo. Leta 1930 je Mussolini naročil Giuriati ju, da očisti fašistovsko stranko in je vsled tega vrgel iz stranke v enem letu 150,000 ne-zaželjenih fašistov. Pozneje je si-t eer Giuriati zopet nestavil nekaj . izobčenih članov. Novi tajnik se je zelo odlikoval v vojni, se je pozneje boril proti komunizmu v Veroni ter je bil tudi udeležen pri pohodu fašizma v Rim. OGRSKA 30 PRISTOPILA K LIGINAR0D0V V diplomatičnih krogih se domneva, da bo Ogrska stopila v Malo an-tan to. — Bethlen v razgovoru s Karolom. BUDIMPEŠTA. Ogrska. H. decembra. — Ker je bil bivši ogrski ministrski predsednik grrof Step-' hen liethlen v avdijenci pri romunskem kralju Karolu, se temu pripisuje velika važnost. Prvič po svetovni vojni, je Bethlen obiskal svoje posestvo, ki se nahaja v Transilvaniji, ki je po mirovni pogodbi pripadla Romunski. Od tam se je z avtomobilom peljal v Timisoara. kamor se jo kmalu nato z vlakom pripeljal kralj. V svojem vlaku je kralj sprejel Bethlena in sta se pogovarjala tri čtret ure. Oba, kralj in Bethlen nista hotela povedati, o čem sta razpravljala. V romunskih kakor tudi v ogrskih krogih pa se domneva, da sta govorila o zelo važnih političnih zadevah- Že več mesecev razpravlja časopisje o možnosti, da J se Ogrska v bližnji bodočnosti priklopi Mali antanti. katero tvorijo do sedaj Jugoslavija, Čeho-slovaška in Romunska. Zato smatrajo to avdijeneo za prvi korak Ogrske za približanje k Mali antanti. Romunski listi pišejo, da je bil ta razgovor tako važen, da bo uplival na politiko cele Evrope. UMRL VSLED POMANJKANJA SYOSSET. L. L. 8. decembra. Peter Kowalsky,- ki ni imel dela, je prejemal podporo od občine in mu je bila tudi obljubljena služba. zely žaluje za svojim prijateljem Mike Kuiehem, ki je umrl. Kowolsky in Kuich sta bila več mesecev brez dela in brez denarja. Ko je nastopil mraz. sta si v gozdu postavila kolibo. Kuhala sta si razno zelenjavo, toda je nista imela dovolj. Kuich je slednjič vsled pomanjkanja umrl. FINSKA MORA ODLOČITI MED SUŠO IN MOKROTO - i HELSINGFORS. Finska. 8. decembra. — Finska vlada je sta-1 vila v ljudsko glasovanje zahtevo. da se narod odloči za popolno prohibieijo. ali pa jo popolnoma zavrže. I*remembo je priporočila "su- J i hoškir' delavska stranka v poslan j 'ski zbornici. Ministrski svet jej prejšnji teden določil, da naj na-i rod glasuje za lahka vina in pivo, ] ali pa za odpravo. Delavska stran j ka pa je stavila predlog, da narod ne glede na vino in pivo glasuje t za prosto prodajanje vsake pija-I če ali pa za prohibieijo. z PRINC NIKOLAJ JE BIL OBSOJEN Dobil je dva meseca zapora. — Vojaških predstojnikov ni vprašal za poročno dovoljenje. BUKAREŠTA. Romunska. 8. deeembra. — Najvišji vojni svet je obsodil princa Nikolaja, brata kralja Karola, na dva meseca zapora. ker je poročil gospo Jano Lumijo Deletelj, ne da bi svoje vojaške - predstojnike vprašal za dovoljenje. Princ Nikolaj, kateremu je njegov brat. kralj Ivarol. zagrbzil, da ga bo izključil iz kraljeve ro-dovine in mu bo odvzel njegovo vojaško dostojanstvo, ako ne privoli. da se njegov zakon z navadno meščanko razveljavi, se temu ni pokoril. Kot se naznanja, se je princ Nikolaj odpovedal vsem kraljevskim pravicam, kot bo u-radno naznanjeno v nekaj dneh. Najbrže se bo tudi odpovedal svojemu mestu kot »eneralni nadzornik romunske vojske. DUNAJ, Avstrija, 8. decembra. Romunsko sodišče je formalno razglasilo, da poroka princa Nikolaja z gospo l>eletej "ne obstoja"' in da je vsled tega vlada postavno ne priznava. Ta odločba sodišča olajšuje postopanje proti princu, da bi poroka bila razveljavljena in da tudi kralju Karolu ni treba kaznovati svojega brata. Ako bi sodišče odločilo drugače in razveljavilo poroko, bi bil Karol primoran, da v soglasju s postavo glede kraljevske družine izžene svojega brata iz dežele, ker se je Nikolaj poročil brez kraljevega dovoljenja. S tem bi kraljevi princ izgubil vse pravice svoje kraljevske hiše. kakor tudi vse vojaške in civilne časti. Po tej postavi bi se moral izseliti iz dežele in s kraljevim dovoljenjem vzeti drugo ime. Prineevi prijatelji pravijo, da je Nikolaj pripravljen odpovedati se svoji kraljevski družini, predno bi se pritožil proti razsodbi sodišča. Princ Nikolaj je že sestavil odpoved in jo bo predložil sodišču, kralju in političnim strankam, kakor je storil tudi kralj Karol pod stičnimi razmerami. ko je bil še prestolonaslednik. STRMOGLAVLJENJE KABINETA JE TREBA VSEKAKOR PREPREČITI BERLIN, Nemčija, 8. deembra. — Državni predsednik von Hindenburg je izdal nocoj nov odlok, v katerem je zapovedal, naj se zniža place, najemnine in cene v trgovini na drobno od 1 0 do 15 odstotkov. Istočasno je tudi posvaril fašistično stranko (narodne socijaliste), da bo vlada proglasila vojno pravo, če bo to potrebno za preprečen je str-moglavljenja kabineta na nepostaven način. WASHINGTON JE IZDELOVAL SLADOLED V svojih spominih orne-' nja, da je delal sladoled. Kupil je stroj za izdelovanje ice creama. WASIINIGTON, D. C\ 8. dec. George Washington je bil prvi Amerikanec, ki je delal sladoled (ice cream). Washington sam o-menja v svojem dnevniku z dne! 17. maja 1784. da je kupil stroj i za izdelovanje sladoleda. Do se-| daj jc še vedno veljalo domneva-! nje, da je Dolly Madison, žena' četrtega ameriškega predsednika iznašla sladoled. V sedanjem času stanejo vojni veterani vsako leto deželo tisoč milijonov dolarjev. V poglavju "Zunanje zadeve" pravi predsednik, da se je v*tekočem letu gospodarska kriza po vsem svetu znatno poslabšala. V mnogih deželah je politična nestalnost v zvezi z pretiranimi oboroževanji, dolgovi, vladnimi izdatki in davki dovedla do revolucij in finančnih kriz. . Svojo poslanico je zaključil predsednik z besedami: — — Sedanji slab položaj je treba v veliki meri pripisati pomanjkanju zaupanja. Ljudje imajo o-gromne množine denarja po bankah in domovih, ki je mrtve* naložen. Mi ne potrebujemo več kapitala, ampak poskrbeti moramo, da bo prišel denar v tek, da bomo zamogli delati ž njim. IZBRUH VULKANA KAIRU IZ A W A. Japonska. 8. decembra. — Vulkan Asama je pričel bruhati lavo iz svojega žrela z veliko silo. Zemlja okoli vulkana se je pred izbruhom tresla in lava je švigala visoko v zrak. Vulkan Asama. ki je visok 8184 čevljev, -se nahaja 7 milj južno od Tokija in je največji vulkan na Japonskem. Skoro vsoko leto prične bruhati lavo. toda ne posebno močno. Leta 1783 pa je zelo bruhal, tako da je lava opusto-šila 50 vasi in več sto ljudi je u-mrlo. Pri zadnjem bruhanju 20. avgusta tega leta so skale iz žrela poškodovale telefonske in brzojavne ž.ice. Mesto Karuizawa. ki leži ob vznožju vulkana, je vsled svojih toplih vrelcev poznano zdravilišče. kamor prihaja tudi mnogo tujcev. « DEKLICA IZGINILA BOSTON. Mass., 8. decembra. Esther Pitts. 20 let stara lepa dijakinja na Vermont vseučilišču je v nedeljo izginila. Nazadnje so jo njene tovarišice videle, ko je šla Šla čez cesto do poštnega nabiralnika. Stanovala je pri pastorju II. O.' Tatum in eno pismo je bilo naslovljeno na njega. Drugo pismo pa je napisala za svojo mater. Esther tudi pustila pismo svoji prijateljici Dorothw Karle z naslednjo vsebino: — Grem. da oddani pismo. Nikar me preveč ne pogrešaj. Bom kmalu nazaj. Esther. Pozneje se je izvedelo, da je imela ljubezensko razmerje s svojim sošolcem E. D. Peckom. Peck ni hotel dati nikakega pojasnila o celi zadevi ter je samo rekel: — Skušal bom vse, tla jo najdem. Ko je govoril kaneler Brueuiutf po radio ter tolmačil predsednikov dekret, je rekel: — Izven ustavne sile ne bo trpela vlada nobene druge sile v Nemčiji Predsednikov dekret daje kabinetu diktatorsko oblast za preprečenje političnih izbruhov. — Vlada je sklenila, poslnžiti se vseh sredstev, in če bo treba, bo proglasila tudi vojno stanje, ako bi kdo skušal ovirati vladne uradnike pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Kaneler je apeliral na druge vlade, naj opuste svoje neuporabne metode napram reparacijske-mu vprašanju, češ. da zamore le "liberalna rešitev" premagati svetovno krizo. ■Novi predsednikov dekret j" edino sredstvo za rešitev *Nemči-je pred popolnim gospodarskim polomom. Ta dekret je bil potreben z ozirom na svetovno krizo in na silna reparaeijska bremena, ki so bila, naložena Nemčiji. Državni predsednik je izbral lipskega župana Karla Goeblera kot moža. ki bo diktiral cene. Glavne točke dekreta so: Plače je treba znižati za deset odstotkov, če so bile že znižano izza 1. jidija, sicer za petnajst odstotkov. Znižati je treba cene železu in premogu ter najemnine za dvanajst odstotkov. Znižati je treba obrestno mero za javna in privatna posojila. Slehernega, ki bi pošiljal kapital v inozemstvo, naj zadene huda kazen. GERMANIZACIJA RUSOV BHRSL1N, Nemčija, 8. deeembra. — Vsa znamenja kažejo, da se bodo vsi Rusi, ki so po vojni pribežali v Nemčijo, ponemčili.. ■ Naselniški urad dobiva vsak dan nebroj prošenj ruskih izseljencev za nemško državljanstvo. Vsak prosilec takoj prejme državljanske listine, samo da dokaže. da je živel deset let v Nemčiji. Ruski časopisi, gledališča in restavracije naglo izginjajo in otroci vedno bolj posečajo nemške šole. To pa ni znamenje, da se krči število ruskih družin, temveč, da so se Rusi privadili nemškim običajem in navadam. V ruskih krogih je vedno bolj slišati nemško govorico. Celo v družinskih krogih izginja ruski jezik, vedno bolj. posebno še v družinah, katerih otroci obiskujejo nemške šole. Take družine tudi večinoma med seboj govore ' nemško. NEZAPOSLENOST V NEMČIJI Nad pet milijonov brezposelnih v Nemčiji. — Francija je izdala za brezposelne nad tri milijone dolarjev. BERLIN, JCemčija, 8. dec. —• Uradno poročilo pravi, da je bilo 1. decembra v Nemčiji 5,0.j7,000 brezposelnih. Vlada jim sicer daje podporo, ki pa potrebi ne zadostuje. PARIZ. Francija, 8. decembra. Vlada je naznanila, da je letošnjo leto potrošila za podporo brezpo« selnih tri milijone dolarjev. HNDENBURG JE ZNIŽAL CENE ; .1 .i BERLdtN, Nemčija, 8. decembra. — Predsednik Paul pl. Han-denburg je podpisal odlok, s katerim ukazuje, da se morajo cene vsem predmetom znižati za deset odstotkov. Ravno tako se morajo tudi znižati plače delavcem« _ ■6(11MilODX* HBW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER, 9, 1931 THF LARGEST SLOVENE DAILY In IT. 8. A. Mk U Glas Naroda" Owned and Publlehed bj ■UlflHH! PUBLISHING COMTAIfT iA Corporation) L. Benedlk, Trtta of basin«« of the oorpor&ttoa mad addresses of above officers: etru Zf?afri volik(. in zdravt. ma. kot se pa smešiti med ljudmi in žaliti čut žalujoče družine in j sorodnikov. Poročevalec. i Trafford, Pa« Vsak dopisnik začne z delom, ali jaz ne bom. ker delavske razmere so prav poti ničlo. Staro le- božične praznike in srečno novo leto. Joseph Iv., naročnik. Opomba: — Nekaj pratik dobimo za Božič in takrat jih bomo poslali vsem. ki so jih že naročili. Prva pošiljatev je razprodana. Iz Slovenije. Zverinski pokol med fanti. Ponoči so v Koše i pri Polsniku zapeli domači vaški fantje pod- ni smrt ugrabila v mlajših letih. ... , okuico mladoporočencema Dolan- S svojo trdno voljo ni lastno po- „ •„ „,i„.i; ... , . , , - • covemu Albinu m njegovi mladi moejo ie vendar tako dalee pri- i _ ...... ... „,„„.,. . ' • . , - , , ^o i ^ i. zem Anici. \ nedeljo 22. novem- lezel. da je dočakal 63 let. ko ga : je končno ugrabila smrt. i bra sta se poročila. Po stari na- . . .vadi so prišli domači fantje na Pokojni je bil mirnega značaja,! . ,, , . , - ... ., . .... ....... . » oglarenje . katero se je pa zelo »likov, katerih nekateri so bili po-' živel je tiho m se ni nikoli spus-1 , . . i i tr:itrn*ii(i končalo. Oče je prišel v šolo vprašat, kako se kaj uči njegov sinko. — Sem prav zadovoljeni ž njim — je odvrnil učitelj — edinole eno slabo lastnost ima. — Kakšno slabo lastnost.' — je vprašal oče. — V časi se rad zlaže. — Hm. to je pa res čudno — pravi oče in odkimuje z srlavo — to je.pa res čudno. Kje se je vodar nau»"il lagati.' Od moje žen-se ni mogel naučiti, ker ona nikdar ne laže. < »d mene pa tudi ne. ker me ni skoro nikdar doma. lfojnk je pripovedoval: — Potem, ko sem mu pa vse povedal in ga salameusko ozmerjal. je skočil k meni in mi prisolil klofuto. — Kaj. oklofutal. da te je* — so «ra vprašali. — Da. take klofute nisem tlobil 'še nikdar v življenju. — Kaj si pa storil nato? — O nič, malo z jesihom sem si lice zmočil in se z debelo ruto obvezal. tako tla sem danes že skoro čisto olrajt. voljno obiskani, nekateri pa tudi čal v javnost. Imel je lastno pre j tragično živel d- Ko so odpeli fantje nekaj pes njem j - ------ " -1 1 je daj še vsakokrat. To jesen sin o imeli tudi že par zabav v S na katerih je bilo »-koliko uspe-j va želja je bila, ^ kaj S(. zunaj godi. Zunaj pa je pela smrt svojo staro pesem. .. lie. Toda kar je irlavno. nekoliko i prieanje in v .... ...... — > ..... . . ... , ,. . * . .,. • u-i i a mi. Jih je ženin p«»vabil v loso na finančnega uspeha je bilo dose- smrti, (»d vere se je bil poslovil! . . . . , 1 J v , ... , . . ta so vina. rantje so pili in plesa- ze v mladih letih m se popolnoma: .. . t , . .. h. l)o polnoei je sl(» vse v najlep- 1).. otresel verskega upliva, in njego- , . ... . ... 1 1 • s*'in redu m nihče ni me! niti poj- ha, največi }ia upam. da bo od civilno. Ni pa žalil nobenega v prireditve, katera m- je vršila zad- ' verskem prepričanju, njemu ni njo soboto '). decembra, ko je bi-! bilo nič mar kar drugi mislijo, la vprizorjeua tudi igra "Trije skrbel je za svojo osebo in je tu-ženini". Ta igra j«' bila že enkrat di iuH prav. Zelo rad je čital prej igrana na našem odru, toda znanstvene knjige iu napredne ii a željo pisca teh vrstic iu neka- časopise, pogovarja! se je rati s terih drugih, se je naš vrli igro- svojimi prijatelji iu posebno je vodja .Mr. John Matekovich po- rati obujal spomine iz mJadost-trudil ter izbral najboljše igralce; uih let in igralke. I Tukaj je imel lasten dom. v ka- Da so v resnici vsi zmožni, .so tereni je tudi preminul Poleg sonant pokazali minilo soboto. Ne- proge zapušča 4 sinove in 3 hče-potrebno se mi zdi navajati ime- re. ki so pa že vsi odraščeni. dva na igralcev in njih vlog. kateri sinova sta že oženjena in dve hče-so vsak svojo v največje zado- re omožene. Poleg svoje družine voljstvo rešili. Celo igrovodja, ki zapušča mnogo sorodnikov, je bil v strahu, da jo bo s svojo j m . -,aa s|ovagke Narodne vlogo sam polomd. se je znal M,- Podpornr Jlahn y fem me_ igralcem bodi izrečeno od moje ^^^koso se tiub naša dru- jo C)bft so ukoj ppeneali v j Preti polnočjo je nenadoma začul v hiši se mutleči Dežinanov i Albin od zunaj bratov obupen iklie: "Bine. pridi mi pomagati, oklali so me..Albin je res takoj skočil skozi vežo na prosto, toda ! tedaj je nekdo sunil z velikim u« j ženi proti njemu in ga na * urezal v -zapestje leve roke. Al- i bili se je umaknil takoj v hišo in i povedal grozno vest, da leži nje-' gov brat pred vratmi ves oklan. Dunaju vesti, da se umirava biv-pri vogalu hiše pa da nekdo loži j-j avstrijski nadvojvoda Maks. in je videt L da je brez življenja, brat pokojnega cesarja Karla, lo-i Presenečeni svatje so brž odšli čiti od svoje žene. Kakor zatrju-| preti hišo. kjer se jim je nudil gro j0j«i v baje dobro poučenih krožen prizor. i j>a slonijo te vesti na napač- Albinov brat Tone Dežman je 'llih informacijah. ležal ves v mlaki krvi s številni- Zakon nadvojvode bil že dolfro časa mnl srečo ! BIVŠA NADVOJVODINJA -ZASTOPNICA MODNEGA SALONA V zadnjem času so se širile po Maksa je harmoni- ve.s v mlaki Krvi s mi vbodljaji, pri vogalu pa so res n našli na tleh čepečega Feštajno- to Pretl iz finaneijel- vega Jožeta, vsega oblitega s krv- nih razlogov. štva ustanovila, je bil pa že pre- hiši vendar pa so kmalu po prenosu li- st rani na tem mestu vse UJKakor !!a mTpredsednik S. d]*™ " ^ k n0benemU ^. ^da je ^štajnov" že pod- ili igrovodja namignila, se nekaj i S "Pl 1 strašnim ranam, a Albinov izvanrednega pripravlja za peto obletnico otvoritve 8. D., katera slavnost naj bi se vršila v soboto 2. januarja 1932. Sicer je veliko dela in truda, toda ko se v slogi | riška gruda, ki ga krije v hlad deluje, se premaga vse in pod tem pa st i Njegova žena Frančiška, hči •'rdečega princa" Konrada lio henlolieja. je prinesla v ta zakon le- neznatno doto in zato jo je habsburški dvor že od vsega spočetka gledal postrani. V povojnem času se je gmotno stanje obeh zakoncev še poslabšalo in sta ži- geslom upam, da bodo delovali direktorji, igrovodja in igralci ter nam zopet pokazali v soboto dne 2. januarja, kaj znajo. Želim vsem zdrave in vesele božične praznike, ter srečno novo leto 1932. K_ Straisha. Poveča moč in življenje Ako w počutite oslabeli. iz Domači so takoj poklicali za-,veIa zato večinoma, ločeno, na ranem grobu! gorskega zdravnika dr. Slavka mah svojUi sorodnikov. Konečno naj pa še to omenim j O ruma, ki je prišel v jutranjih' ^»^"ša vojvodinja -se je v zatl-in upam. da ne bo kakšnega raz-! urah in za silo povezal in zašil ,liom ^asu vrP,a v poslovno burjenja : l>ri civilnih pogrebih ni rane in odredil, naj smrtno ranje- življenje, pri Čemer si je gmotni tistih eerimonij. kakor pri cerkve-i nega Dežman a prepeljajo v ljub- nih. Kar se more storiti je to. da ljansko bolnišnico. se ostali v primernih besedah po-1 Tega uboja se je udeležilo več POZIVI Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošetii, da jo po možnosti čimprej obnoVe. — Uprava "(S. N." DRUŠTVA KI NAHERAVAtE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NAJtbDA*' m čit» samo ni« čkmtTO) pač p« tu Slbnod v nH okolici« CENI ZA OGUSE SO ZMERRE položaj baje izboljšala. Postala j-monakovska zastopnica nekega pariškega modnega salona. CJovo-riee o nameravani ločitvi njenega zakona so nastale bržkone zaradi tega, ker sta živela zakonca često v različnih krajih. V tej zvezi spominjajo dunajski listi na to. da je bil bivši nadvojvoda Maks z bivšo cesarico Žito varuh bivšega prestolonaslednika Otona do njegove polnoletnosti. Kot varuh je preti nedavnim delal na to. da bi se Oton poročil z angl. vojvodinjo Norfol-ško. pri čemur so ga podpirali zlasti cerkevni krogi. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St., New York ljenja. — oliv mil Kojak je rekel: — Ko sem prišel sinoči domov, mi je žena čevlje >ezula. mi pripravila copate in mi t'ajt'o nabasala. — No. kako ti kaj ugaja njen novi klobuk — ga je vprašal prijatelj. * Japonci pravijo, tla se bo šele tnkrat umakniti iz Mandžuriji1, ko bodo Mandžurci toliko zreii. da botlo za mogli sami upravljati svojo deželo. Nekaj podobnega >»em. že večkrat slišal. Zdi se mi. da m* je tikalo Niea-ragve in Filipinov ter ameriškega vojaštva. * Pravijo, da svet še ni zrel z;i razorožit vene načrte. Še za marsikaj drugega ni zrel. ne pa samo za razorožitvene načrte. * Zakonska ženica se je prebudila in nahrulila svojega moža — Sveti Hog. tri je že ura! Tak že zop^t si prišel ob treh domov'. Se enkrat naj se kaj takega di. pa ti bom pokazala vraga ii> pol. 'Nikar ne misli, da sem sedaj še vedno tako ponižno p išče kot sem bila včasi. — O. saj vem. da nisi več ponižno pišče. ker si se že zelo, zelo postarala. Ob pogledu na staro kokljo si človek skoro domišljati ne more. da je bila ponižno, pišče nekoč. * Poročajo mi o farmerju. ki j.* prišel v nedeljo zjutraj k zdravniku iii plačal svoj račun. Pa ga vpraša zdravnik: — Mrzlo je. ali hočete požirek žganja' — Na. hvala, gospod, jaz Sem namreč predsednik krajevne podružnice antisalonske lige, polt-g-tega sem pa še sedaj namenjen v cerkev in sploh sem jih že pet spil danes zjutraj. * — No. hvala Bogu. — je pripovedoval rojak svoji ženi — danes sva se pa z bosom dolgo časa pogovarjala in se sporazumela glede zvišanja moje plače. — No, in kaj sta sklenila ? — Sklenila sva. da je najbolje, če postaram ostane. NBW YORK, WBDNBSDAY, DBOBMBBR, 9, 1991 LARGEST SLOVENE DAILY IT. S. M VES ELKO FRAN JO: MRTVA TIHOŽITJA FUNT IN BLAGOVNA TRŽIŠČA Odredba angleške vlade, da se stati pri doscdanj osnovi cen, pri funt ne oslanja več na zlato podla-! tem pa izgubiti vsako stalnost kal-go in izgubi s tem svojo stabilnost, i kulacije, ali pa menjati dosedanji je imela svoje posledice ne samo sistem in se oprijeti -dolarske no- ob beli aleji tonejo cvetoče lipe v sanjajoči somrak. Večerni zefirji dihajo v ckno opojne valove cvet- CrncoWe"e.-.i jetičn: bogw.tvc; raj pri p:krivanju pod streho za je mukoma h-?:* * v ranem ju* i: po našel zarjavelo sliko in raztrgano rosni trati .'"časi je stop:* an o- knjigo. Malomarni mu je oboje vr-brsnek krrj vr - i. Otožna lesenska gel pred noge. On pa se je zanimal ne dišave. Tiho prihaja ona in mu zarja j? rdela na vaiih strehah Ti- za starine in pobral. V knjigi brez ovija okrog vratu bele roke. Vroče ne. rami^.jeio je odbila nrc- platnic je na preperelem listu t?ž- ga boža z mehkimi kedri in jih zaneti rvenev: s; zabrneli v čmo ko prečital v grtici: 'Napoleon.'* — pleta v njegove---- za angleško gospodarstvo, ampak tudi celokupno svetovno trgovino, preko kupeijskih zvez angleških trgovskih krogov in deminijonov. Dasi angleški funt že dolgo ni več i edina računska podlaga svetovnega trga. kot je bilo to nekdaj, je i-gral pevsod važno, če ne odločilno vlogo. V sledečem .seznamu naj bo podana kratka slika, za katero blago je bil funt računska esneva. V angleških funtih je notiralo sledeče blag:: pšenica, oves koruza, krr.o mnvi t u. ki je čak'4. pred Začetek romana je v jasno bakro- V Slovenske gcrice je prihajala ^ goVedina. svinjsko meso, sirocco, veni'-'i i vrati na p:gt oce. Med .tisku krasila z lovorjem ovenčana j zlata jesen. SoLnce je z blagim bobnerim orne- cm so t v.sipale Iz cerkve črne r»ravlje \r si naložile V.r " ) V todno se je »itnft^ia v zraku, črna vrsta pa je z gorečimi svečami r'asnim AlLSrr^re" lezla po "večni poti". Vaščani so že glasno odpirali pobožna usta za vse mrtve. Bogoslovca je gri2la strahota lastne smrti in obrnil se e p3 poti za drevjem domov. Hipoma je obstal in stisnil solze v o-čch. V daljavi je še videl črni pogreb, njegovi bolni fantaziji pa se je zdelo, da nosijo pni kristjani m i tvega m učenca iz paganske Rcme. Sključeni, s kadečimi se baklami tenej: počasi v mračne, tihe katakemb?-- D:ma ob potoku zo se mirno pasli kenji in krave. Sestra je že kvsrta-la pod vrbo s sesedevtm pastirjem. — Srcc, adut!, — je grenko pomislil. Okna i n vrata so mu zijali gluho tišino. Pri skednju je tulil lačen pes in grizel ver;go. Brata. luni pa, ni bilo nikjer. V si bi se je ustavila ura. Stopil je na klop da jo navijc Okrog urnih številk jr prvič čudoma opazil rožni venec js križem. Na sredi je stal nekdo v crnatu. Drsajoči kazalec mu je bil že igulil glavo. V poletu nad njim je smrtni angel s tenčico pregrinjal mrtvo žensko, ležečo med venci in svečami. Domislil se je, da je to stari avstrijski cesar in njegova žena. ki jo je s pilo zabodel italijanski čcvljai. Pckrivač je bil vče- KAKO JE IGRALEC VRTEL ŠPIRTIST1ČNI FILM V Berlinu, mestu vseh možnosti, je živel igra'ec Bruno Wistuba z žen; in otrokom in šlo mu je tako slabo, da ni vedel ne kam ne kako. Nekega dne se je seznanil s 70-letno vdovo po nekem norveškem .slikarju. Pripovedovala mu je. kako srečno sta živeLa z mežem in kako hrepeni po njem. Tedaj se je v igralcu zbudila želja, da bi izkoristil položaj. Dejal jo vdovi, da ji lanko preskrbi zvezo s — pck:jnim možem in se ji je ponudil za medija, češ. da se na te reči razume. Stara dama je njegov predlog sprejela. Na prvi spiritistični seji, ki jo je potem priredil, se je pojavil duh pokojnega stfkarja — vdova ga sicer ni videla, pač pa je verjela, da ji g:veri skozi medijeva usta. Dejal je. da ga bo lahko videla, če bi dala igralcu denarja, da bi mogel vrteti film, v katerem bi nastopal duh sam. Vdova je igralcu na roko izplačala 200 mark za pripravo tega filma, o katerem je Wistuba trdil, da ga bo snemal v Hollywoodu. On sam se je odpravil v Ameriko, kakor je menila stara vdova, saj je prejemala od njega razglednice s slikami ladij in ameriških mest in celo s podpisom "umrlega moža". Nekega dne se je igralec vrnil— v resnici je pre čepel ves ta čas v Berlinu in zapravljal njen denar — ter ji je sporočil, da so film v Ameriki — zaplenili. Ženska mu je takoj dala nov kup denarja, da bi odftel spet v Ameriko in pričel delo s filmom znova Medtem ko je bil igralec baje na poti čez veliko lužo — seveda je tro&l denar spet po Berlinu — pa je prejela pismo s podpisom ' pokojnega moža", v katerem Je stalo, da je Wistuba goljuf in naj ga naznani policiji. Sicer ni verjela, da bi bil igralec goljuf, vendar je Sla. na policijo, pri Čemer je zatrjevala, da se ne čuti oškodovano Možje na policiji so bili drugačnega mnenja in so Wistubo kaj kmalu tetaJtnlli ter ga spravili za zamrettno okno Rsaprava se bo vrHl* te dni in morda bo pri tej priliki nastopil k»t priča tudi neznance, ki j« sta rt v*m pisal tisto pisno Nje «a iter * Napoleonova glava. Za strtim ste- žarenjem siadilo rumeno grozdje, ki:m je na sliki stal v blesteči uni- Modro nebo se je spuščalo z zrač-formi oficir poleg krasotice v po- 1 nih višav niže in niže. Bela Sveta lačni obleki. Spodaj dva črna kri-/Trojica, milostna priprcšnjica vi-ža z napisom: "Rudclph und Ba-|ničarjev se je svetila skozi prosoj-rinesse Vecsera". — Mayerlinska j na obzorja. Spodaj v trgu Svetega katastrofa! Sami mrtveci! — je pomislil. V bogoslovju je vedno rad čitai tragedije zaljubljencev. Hipoma je prebiedel. V glavo mu je bli-snil spomin. Sunkoma je cdprl o-maro. Pod očetovim klobukom se je motno zasvetila srebrna verižica z ur:. Pcglsda aluminijasto svetinjo: Stanko Vraz v profilu, na drugi strani: "V spomin stoletnice 1810." Oče si jo je bil prinesel z veselice v Cerovcu. Potem je odšel na vojno in se ni več vrnil. Za upim mo-litvenikov je otipal v tajnem predalu škatlico. V mehkem višnjevem žametu so se živo zalesketali trije zlati prstani. Pred petimi leti mu jc bila mati umrla za jetikc. V znak zvestobe možu. ki ga je čakala do sv:je zadnje ure. je položila svoj prstan k moževemu. Sredi med njima pa se je e čudovitim leskom Iskril droben prstanček. Z milim pogjpdom je pozdravilo bolnega b--goslovca modro safirjevo cko. Sveti angelski pozdrav z dobrotnih nebes! Tako so ga prvič pezdravile nebeiko modr? oči Marte! Bila je edinka veletigovca — milijonarja »z sosednjega trga sv. Lenarta. Šesttšolec še. zdrav in lep, ji je bil : počtnicah inštruktor slovenščine, ker je bila mati Nemka. V bolni duši so mu zapeli nežni spomini ---- Večerno solnce žari na stekleni balkon, ko zapirata knjige. V lesketu rdeče zarje ji valovijo po rame- Lenarta pa je dal milijonar študentu zadnji honorar. V temni a-leji mu je zvečer Marta dala med prvim in zadnjim piljubom droben prstanček, tiho šepeta je: — Za spomin. Prihodnji dan jo je odpeljala mama v internat. Mati mu je umrla. Obupan se je vdal njeni poslednji volji. Brat ga je preklinjal in z materino smrtno kaljo je pobegnil v btgoslovje-- vo maslo. kava. čaj. kakao, sladkor, lan, kepra, seja in olie cd soje. la-neno olje, olje od palm. volna, bombaž, lan. konoplja, juta, keže in usnje, železna ruda in sirovo železo, vse kovine in izdelki plavžarske industrije, premog, koks. petrolej, kavčuk in čilski soliter. V tem seznamu so samo blagovne vrste, za katere je imel funt kot plačilna o-sneva glavni pomen, da si so seveda cene netirale tudi v drugih valutah. Posebno Amsrikanci so že dolg: let poskušali, omajati angleški monopol borz in s tem seveda tudi računanje s funtom kot osnovno plačilno enoto. Eden izmed tipičnih tacije. Ta menjava pa je pomenila znižanje vseh cen napram dosedanjemu stanju. Najbolje se je to videlo pri aluminiju, kjer bi se cena samo vsled spremenjenega tečaja znižala za 74 dol. za teno, ako bi se spremenila računska pcdlc-j ga. S strani ojačanja kupne miči in, zmožnosti bi seveda bilo želeti, da se izrabi ta prilika. Vendar pa se bodo kartell gotovo odločili za dru-, go politiko cen in bodo skušali cir-žati cene kljub spremenjeni pcdlc- j g i na isti višini. Žeba, To Je Tvoje Delo! Crstvi moški nočejo priznati, da potrebujejo vsakovrstne nege. Zato je od tel).-, 2ENA, odvisno, da ostane tvoj mož zdrav. Vedno imej pri rokah steklenico slavnega linimenta. PAIN-EXPELLER* Rrsr. U. S. Pat. Off. Utrujene mišice, zgounji prehladi, vsakovrstne bolezni in bolečine hitro izginejo s tem pomirjujočim linimentom. PAIN-EXPELLER* je najccnejša oblika "zavarovanja dela." 35c in 70c ------ Naprodaj vsepovsod • IVistni ima SIURO v;-r-:v*? zrar-.k .. JL. Znamka. UMETNO PROIZVAJANJE DEŽJA TROCKI V IZGNANSTVU Z ogrskih nižin so se valile pre- i primerov 2a je m osnovanje ko Mure sive megle, ko je dvignil borze za ^čuk v New Yorku, ka-trudno glavo. Sever je sipal skozi kor tudi b;rze ^ baker kositer in okna suho listje. Zadnjič sz tisto jesen zagoreli i srebro. Vendar pa vse te berze ni-v zarji solnca zlati ^ mogle resno tekmovati z angle-o-tarji pri Sveti Trojici, ki jo je =; škimi in ^ večinoma morale materjo Kot mlad romar tako pc- j 2nati prvenstvo ^im bežno častil. Tudi v njem so uga-1 šali Klati oltarji, na katerih je zgo- relo življenje Njegova mirna duša je ttnila sama vase, v tiho mater- rinsko vseodpuščanje--- Večna pot se je smehljala v majskem solne u, vsa s cvetjem pokrita. Črni teologi so po njej molče nosili belo krsto. Z nežno roko je bela pomlad stresala na njo cvetje z drevja. Ko so spuščali krsto v grob, mu je solnčni žarek skozi pokrov :bsvctil belo čelo. Prijatelj je s trepetajočim glasom govoril poslednji pozdrav. PRODA SE ALI REKTA zidana liiSa. ."i sob. lote s sadnim drevjem; nizka cena.; 1 miljo od Hcrminie ob tlakovani eesti. Last- nih čudežni kodri svetlih las. ko nik je star in bolan, zato je lepa st:pa v vijolični mrak salona h klavirju. . . Nemi valček ju vab*, v objem. On sloni ob oknu. Spodaj prilika. — Pojasnila se dobe pri Anton Skrabski poleg- banke. N Herminie, Pa. (3x 9—m pri-v Evrcpi. Prej navedeni seznam notacij v angleški valuti pa se mora izpopolniti še s cenami, ki so notirale na neangleških borzah v angleški valuti, kakor cene nemških kemikalij za oksport v Hamburgu, svetovne cene za eksp:rt tekstilnih izdelkov tovurn na kontinentu in cene nemških jeklarn, ki so pa med tem časom že prešle na notacijo v dolarjih. Razen tega je tudi nebroj raznih sindikatov in kartelov sv:je cene tudi za domači trg vedno reguliral po ftanju in višini cen do-tičnega blaga v angleški valuti. S t5m, da je angleška vlada odstopila od zlate podloge svoje valute. je bilo vse to razveljavljeno. S tem, da je izgubil angleški funt svojo stalno vrednost, so postale nestalne tudi vse cene, ki so bile osnovane na tej valuti. Prizadeti so bili potem predvsem mednarodni karteli, ki so bili prisiljeni, ali c- Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Don Macher., župnik v Monte-budellu pri Bclogni. trdi. da je našel sredstvo za proizvajanje dežja po p:trebi. Sicer nima dovolj denarnih zalog, da bi svojo trditev dokazal na veliko in v naravi, poskusi. ki jih je izvršil te dni v svoji sobi pred povabljenimi novinarji in učenjaki, pa kažejc, da bi u-tegnil imeti prav. V principu je stvar preprosta: kadar so oblaki devolj nasičeni z elektriko, zadostuje po Marchesi-jevem mnenju močna obločnica. ki Danzis. evropski glavni poročevalec ameriških židovskih listov, je cbiskal Trcckega na Modi tPrln-Č2vi oteki). kamor se je ta preselil po požaru v njegevem earigrajskem hcielu. Nekdanji vejni komisar sijajno izgleda, ribari, vesla in pravi. da jc mirno življenje v lepi naravi iak: izboljšalo njegovo zdravje. Rekel je tudi. da je dobro uredil svoje dDhodke. Sicer je zapustil Trockij Rusijo baje skoro brez denarja, a si je kot stari časnik? t kmalu vedel pomagati. D:biva visoke honorarje za knjige in članke ter načeloma odklanja vsako brezplačno izjavo. — Ureaništ-j 'Manchester Guardian" mu je plačalo 500 dolarjev za pol ure dol« razgovor. — Danzis pripeveduj? med drugim, kako je dospel Troc- LAHKOVERNI PETERS je sp:sobna sveje žarke pošiljati do kij na Turško. Ko mu je stavil Sta oblačne višine približno 1000 me- j lin na izbiro Sibirijo ali potovanje i trev. da se v oblakih zgoščena elek- j v tujino, ni marala nobena ino- ! trika ?prostl v cbliki nevihte. Ti'samska država Trockemu dovciiti! žarki, ki vsebujejo mnogo ultravi-! potnega vizuma. V zadniem trenot-; _ " eletne primesi — ta je predvsem; ku je posegel Mustafa Kemai Pa-važna — icnizirajo zrak in ionizi-'ša esebno v to zadevo. Ko; sovjet-rani zrak predstavlja, kakor vemo | 5ki vojni komisar je priskočil svo-že do'go. dober prevodnik elektrike.' ječasno Trc?kij Turčiji na pcmoč V njegovi delavnici nadomešča i v izredno težkem trenetku turško- Oidenbursko »Nemčija > sodišče jc obravnavalo primer pruzncver-nesti. kakršiiega v današnjih časih ne bi smatrali več za mogočega. Družina nekega Petersa v Golz-wardenu prebiva v hiši. ki stoji baje na kraju nekdanjega pokopališča in v svoji kleti ima duplino, v kateri je bila trdno prepričana, da je predstavljala nekoč grob- Po zatrdilu neke Reckeweg:ve bi moral biti v tem grobu velik zaklad in Pe:ers je vzel na svojo hišo 22.000 mark posojila in je z Reckewegovo po Nemčiji iskal naokrog, da b: svetl:vidca našel. Našel ga ni. pač pa je potrošil 2500 mark. V kleti pa je "strašilo" dalje in sam Peter:-je trdil, da je "duha" videl. Nekega dne je Reckewegcva prevedla Petersu vedeževalca Gr:h-reeka. ki da je baje tudi speseben dvigniti zakiad in ki se je te naloge tudi lotil — seveda na Petersov Grohrock je odkril, da :>e ! raklad ukradla neka .-arcvnica in da bi ^a Peters lahko našel v Hamburgu. Vedeževalec je čar:vnico tam "umoril", za kar mu jc Peters moral dati 300 mark. donu Machesiju navaden elektro-' grške, vejne s tem. da je v Carigrad skop cmenjeni oblak, ionizirajočo; poslal velike zaloge orožja in stre-cbločnico pa — žveplenka. Če jo!liva. "Ghazi" se je spomnil te usiu-je prižgal, je lahko videl vsakdo.1 ge in brzojavno sporočil v Moskvo, da so pretenke kovinaste in giblji- j da je Turčija pripravljena Tr:cke-ve ploščice elektrc«skopa upadale. | mu nakloniti zavetišče, kar pomeni, da se je nabiti elek- j troskop praznil, in sicer je njegova elektrika uhajala skozi inezirani KAJ JE v ČLOVEŠKEM TELESU? zrak je zemljo. Če je napravil po-j ___ skus s šilsko. petsvečn. žarnico, je | estal elektroskop nabit, dasi daje j takšna žarnica neprimerno več svetlobe nego žveplenka. Toda njeno steklo ne prepušča ultra violet-nih žarkov, ki bi mogli zrak ino-niziati. V načelu in v laboratoriju je stvar torej povsem jasna, vprašanje je POVESTI in ROMANI 1 1 141 strani ...... SPLOŠNA KNJIŽICA: (Nadaljevanje.) Mt-šk<> Listki, .................65 .................30 >?f. 1 J. j St. 47. Misterij duše .......-...........1.— štt-v. IS. Tarzauove živali .............90 ; štev. -10. Tarzanov sin. trd vez ....1J80 .80 1 V št. l."V Ednioiid in Jules de Gon- rouri. l£«*ut'C Mauiierm ...................40 Št. It*. (Janka Sauiee> Življenje. iH'siui. J1J str., bruš......................45 Št. 17. (PriisjMT Mariuice) Verne dafte v vicali, i*»vest. prevH Mir-Ko Pretnar, «0 stra......................30 Št. is. (Jarmi. Vn-hlk-kv) oporoka iukovhkecm grajščaka, ves«>-loiijra v vik-iu «l»-jaiiju. poslovenil *lr. Fr. Bradač, 47 strani. brusim no ..........................................J*3 Št. 19. < < ierlin rt llanntman) Potopljeni zvon. dram. bajka v petih dejanj!h. poslovenil Anton l untek, 124 strani, broi .............^50 Št. ?0. (Jul. Z«'r»»r> Campari in Kotnuramki, jnpouskl roman, iz ■ česrtni' prevel Dvanajst kratkočamUi zgodbic, II.. 78 str. bro*.............................................JSS fit. 22. (Tolstoj) K rentier jeva sonata .60 Št. 23. (Sopbokles) Antigone, Žalna Igra, |)oslov. C. Golar, 00 str. broMrano .......................................30 &t. £4. (E. L. Bulwert Poslednji dumi Powpsgov, I. dri. 3£o str.. broft. ..........................................M fit. 25. Potfleflnji dnevi Poinpejm, II. del ................................................9« fit. 28. (L. Andrejev) Črne Maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. brafi. ....................i..—.....................35 fit. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. So str., bro«. ............35 j št. 2& Tarzan sin opic ........-........JO; Tarzan sin opie, trdo rez....l.20 ftr. si. Boka Min ...........................fc6 fit. 32. tireU ..............................«S Št. 35. (Gaj fcalusttj Krlsp) Vojni t Mk pOalov. Ant. Dokler, 128 otrani, broft. ..................J5Q _ št. .V. Stika De Graye ................1.S0 št. 51. Slor. balade in romance.....80 št. 54. V metežu ............................1.— Št. .w. Namišljeni bolnik .................50 Št. 5C. To in onkraj Sotle .................30 Št. 5T. Tarzanova mladost, trd vez ........................................ ŠL .Vi. Glad ....................................1.20 (llamsun > ..................JO Št. .">'.<. (Dostojevski Zapiski iz jnrtvega doma, I. del ....................1.— št. vo. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma, II. del ..................L— št. 61. (Golarj Bratje in sestre.....7.1 .Št. G2. Idijot, I. del (Dostojevkl M Št. G2. Idijot. II del ......................JO Št. «54. Idijot, Iti. del ...................JO Št. Ki. IdljOt. IV. del ....................J8 Vsi 4 deli ........................— 3.25 Št. GC. Kamela, skozi uho stranke. veseloigra ...............-..................45 Slovenski pisatelji IL za.: Potresna povest, Moravske sliko, Vojvoda P*ro I Pert cm. Črtice ................................................ TigroVi zobje .....................................I-— Tik sa fronto .................................TO Tati*. (Bevk), trd. vez. ----------------75 Tri indijanske povesti —.....-.........~30 Tunel, soe. romati ..............-...........1-20 Trenutki oddiha ----------------------.50 Turki pred founajem .........................30 Tri legende o razpelu, trd. vez......65 TH rtrffe __________________________________:..........SO Tiso* in ena noč (Itape) vez. mala izdaja ......................1.— Tiso* in ettk ntfr: I. zvezt'k ...............................L30 II. zvezek...............................1.40 III. zvezek..................................tjO S KNJIGE SfclTPAJ ...__________J.9J V Urfmpljifi laktizirije _________________1J0 V lohotiu (Mati«č) ........,........ okiopnjaku okrog sveta: -1. tlel ............................. 2. del .............................. OBA SKUPAJ ............... ........90 ........90 .....1.IJU Veliki inkvizitor .............................1.— Vera (Waldova). ......................SS Vojska na Balkanu, s slikami .........25 samo, kake bi se obnesla v prak- i si. Obločnica, ki naj bi sproščala1 oblačno elektriko in z njo dež. bi! niti ne bila posebno velika, kajti žveplenka učinkuje že nad pol metra razdalje in tiseč metrov za moderno cbicenrco ni bog ve kaj. Tako pravi don Marchesi. Ker pa nima denarja, da bi zvedel svojo idejo v praksi, bc- treba s končno sodbo še počakati. Kmalu nato je dvignil zaklad v obliki ko vče ga. v katerem so bili baje milijoni. V mesečni noči ie Petersu caprl kevče^ in je res videl. kako ie v njem blešči "zlato"* —za ta pogled je vedeževalcu moral plačati 1500 mark. A ko je hotel kcvčeg prevzeti, je bil ta nenadoma izginil — vedeževalec je trdil, da so ga nevidne sile odnesle v Hamburg. In spet jc Peters v družbi Grchrccka in Reekewegcve odpotoval v Hamburg, cd tam v Clsdorf. iz Olsdorfa v Berlin, iz Berlina v Bremen, vsakokra:, ko so imeli čudežni kcvčeg tako rekoč že v rokah, je nenadoma izginil na drug konec Nemčije — Peterscvo imetje pa je v tem divjem lovu za domnevnim zakladom kopnelo v isti meri, kakor je izginjal: v nenasitno malho njegovih zapeljiv-cev. Ko je kovčeg končno prišel na dan. se je izkazalo, da je napolnjen z bronciranimi kamni in čr?pinia-mi. .. Peters je pri s:dni obravnavi padel v nezavest. Reckewegova ...... in vedeževalec sta končala zarad? j i goljufije v ječi. V človeškem telesu »v normal-; nem) je toliko masti, da bi iz nje j lahko nakuhali 7 kosov mila. iz ! železa pa, ki ga ima tele v sebi. bi j lahko napravili srednje velik ključ. | S sladkorjem bi si lahko osladili i porcijo popoldanske kave. Če bi pa celo telo industrijsko izkeristiii. bi dobili vrednost telesa oribližno en dolar. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Vrtnar, (Rabindranath Tabore >, * trdo vezaitu .75' broširano .......................................60® Volk spokornik in druge povesti....1.— trdo vezano ................................1.25 Višnjega repatica, roman. 2 knjgi 1.30 , Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35 V pustiv je šla. III. zr....................^35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu...................85 Vodnikova pratika L 1927 ................JO Vodnikova pratika 1. 1928 ...............JO Vodniki in preporoki .......................n Znilsel smrti ......................................00 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......00 Za kruhom, povest ...............—.........35 Zadnja kmečka vojska _________________.75 Zadnja pravda, vez..........................70 tins o nevidnem tloveka ........Ji iz Bosne....................................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, li. zv. skupaj ............1J0 Zlatokopi .........................................20, Ženini nase Koprnele ........................45 Zmote in konec gd*. Pavle--------------.45 ZkU vas —50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ............................................48 II. del .........................................40 Znamenje štirih (Doyle) ...................50 Zgodovinske anekdote .........................30 Z ognjna in mečem ........................3.— Zločin in kazen: I. in II. zvezek ........................1.— vezana ...........;.......................«...1J65 Zgodbe Napoleonovega lunarJa —.....JO vezana ......................................jO Zv Koledar za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite Še danes. Siovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER, 9, 1931 THI LARGEST SLOVENS DAILY tn U. S. «.j iiiiagajBiisnagfiMEi^^ | Pomladni Sen || IRRRff ROMAN JZ ŽIVLJENJA. fllBISUiSiaiBlgl^ j j Za Glas Naroda priredil L H. jyaiaiaiiyaiisiaiaia^ 29 ( Nadaljevanje.) Gabrijela je bHa že takoj spočetka odločena, da se bo zanesla na Marijino delo in okus, toda jo je hotela še mučiti, ker se je upala dvigniti oči k možu. katerega je sama oboževala. — Ako me vprašate za mojo odkrito sodbo, milostljiva go«pi-ea, vam moram odločno odsvetovati ta klobuk, — pravi Marija odkrito, ne oziraje se na jezne poglede gospe Gundetove, ki bi bila rada prodala rdeči klobuk. — In zakaj, ako smem vprašati? — Ker — oprostite mi, ker je preveč kričeče barve in bi vaša lepa postava pri tem trpela, — pove Marija odkrito. — Hvala lepa. ljuba gospodična, za vaše pojasnilo, — pravi Gabrijela zaničljivo. — moram pa priznati, da se mi zdi zelo predrzno, na ta način kritizirati damo. — Ne morem razumeti, gospodična Winter, da se upate govoriti na tak način, — pravi Gundetova ostro, — to je naravnost nesramno. — Toda pri njej se nad tem ni treba čuditi, — pristavi pikro Gabrijela. Bleda in tresoča se po celem telesu stopi Marija korak naprej. — Prosim, da bi poveste, kdo vam daje pravico na tako za-ničljiv način z menoj govoriti! — pravi Marija Gabrijeli in jo o-stro pogleda. Gabrijela zmaje z glavo: — To pride na račun vašili ljubimcev. v — O, to je preveč. — zakriči Marija. — Sploh pa se čudim, gospa Gunde. da dovolite, da streže vašim kupovaikani taka oseba, katere pustolovstva so poznana po celem mestu — — Gabrijela — pravi Wolf s tako odločnim glasom, da vtihne. Medtem gospa Gundetova povzame besedo: — Zelo sem bila začudena, ko sem pred nekaj dnevi o tem prvič slišala. Toda, kaj hočemo.' Mlada dekleta v njenih prostih urah vendar ne morem nadzorovati. Marija je bila kot omotena. Kaj so vendar mislili o njej. da se jo upajo tako žaliti.' In celo v njegovi navzočnosti! In Wolf ni ničesar rekel! Kaj pa naj bi bil tudi naredil? Vsako njegovo vmešavanje bi odkrilo njo. Ivonečno pride k sebi. Bledih ustnic, oči teinne vsled razburjenja, reče primeroma mirno: — Gospa Gunde. gotovo veste, da zdaj grem in sicer takoj in za vedno! Odgovarjati na take nizkotnosti in obrekovanja in oprav-ljivko na kakem drugem mestu poklieati na odgovor, smatram, da je poti mojo častjo, ('e si tudi moram sama služiti kruh, sem j vendar dostojna in poštena — in odlični, ali boljše, ljudje, ki so n:i j boljšem stališču, še zaradi tega nimajo pravice mene gledati nizko navzdol. Posledice vaših besed naj padejo na vas! Medtem ko to govori, gleda s svojimi velikimi, žareeimi oenn neustrašeno Gabrijeli v obraz, tako da se je morala umakniti njenim pogledom. Nervozna in razjarjena stiska Gabrijela klobuk v svojih rokah in pravi: — Mogočna, beraška princesa ! S«* enkrat Jjubeznjivo pogleda Wolfa in gre ponosno, brez pozdrava, iz sobe. .Jezna vrže Gabrijela klouk vstran. — To je nevrjetno, kaj vse morajo doživeti vaši kupci, gospa Gunde. Samo ob sebi je razumljivo, da ne maram vee vašega na-daljnega truda. — Wolf, greva! In odšla je kot razžaljena kneginja. Gospa Gunde stoji m ne ve, kaj bi naredila. Izgubila je najboljšo kupoval ko in še več. svojo najboljšo delavko; in obe naenkrat. to je bilo preveč! — Kje je gospodična Marija —- vpraša mlado dekle, ki je prišla pospravljat. — V delavnici. — odgovori dekle. Naglo gre Gundetova v delavnico. Marija je že bila pripravljena za odhod in je samo še dajala nekemu dekletu navodila, kako naj prišije na nek klobuk nekaj cvetlic. To je bila ravno njena umetnost: malo zaokrožiti ali zavihati krajevce na to ali drugo stran, majhen trak. ali cvetlica in klobuk je bil gotov. V tem ozi-ru je blia kar najbolj spretna. — Ste še tukaj; to je dobro! — vzklikne gospa Gunde. — Nimate pravice iti! Brezpogojno morate ostati do 15. avgusta, ako nočete, da se obrnem na policijo za pomoč! — Samo dajte. — pravi Marija z lahkim nasmehom. — s takim žaljen jem pa je najina pogodba končana. In če ne. ostanem do petnajstega. potem pa vzamem mesto kot poslovodka pri Broku. Zelo zapeljivo ponudbo od te tvrdke že imam v rokah štiri tedne. — — g»*»pa Gunde se peni od jeze. Gundetova se je najbolj bala Uroka, ker ji je bil največji nasprotnik in tekmovalec v trgovini. Ako gre še Marija tja. je konec njenega slovesa hi trgovine. — Molčite? — z«»pet povzame Marija. — iz tega sklepam, da ste s tem zadovoljni, kar sem rekla. — Zato grem! 1'pam. da mi plačo, ki jo imam še dobiti, izplača blagajničarka. — Pozdravljene, dekleta! Imejte se dobro! — pravi dekletom, ki so pazno sledile razgovoru svoje tovarišice in gospodinje. — T.Mla, gospica. alt res mislite stran? Ostanite vendar! Brez vas ni nič! Pokažite mi še samo, kako naj prišijem to le pero, _ s«. govorila dekleta in prosile Marijo, naj jim pokaže. — Ne. ne morem. Samo delajte dobro. — Pozdravljeni gospa Gunde! Marija odide iz hiše, v kateri je bila tako razžaljena in po nekaj dnevih je zapustila tudi mesto, v katerem je okusila tako blatene in grenke ure. Prej pa se je še poslovila od kraja svoje sreče in od starih ljudi, ki so ji bili tako dobri. — Gotovo se ne bomo več videli, gospica Marija. — pravi gospa Iiergerjeva; — tudi seni.postala že malo bolj nerodna. — Kaj pa boste počeli, gospodična ? — vpraša Berger. — Ali greste zopet v trgovino.' Kam greste? Tako vse dobro vam želimo in pomirjeni bomo. ako vem«, tla se imate kje dobro. In g<»*|>od poročnik tudi. kajti zdaj ve. da je bil tedaj vaš brat — — -Ne govorite več o tem, — pravi Marija. — nič več! — Sama ne vem. Tja bi šla rada. kjer je mir. Najrajši bi ostala tukaj pri vam. samo tnkaj — tam poti visoko lipo. — In poželivo se obrne njen pogled v ono smer. — Ne pregrešite se. — svari Berger. — vi ndada kri. imata š*» življenje pred tteboj. Naučili se bo«te pozabiti! — Ali je to bila res vaša zadnja beseda da mi ničesar ne naročite, da bi naročil gospodu poročniku ? Da naj bi še enkrat prišel sem nocoj? Kajti, kakor stoje stvari, ta ločitev ne bi bila nikak greh. Njemu je moralo biti zelo hudo. da vft« ni mogel braniti proti »tvoji zaročenki _ Marija zopet odtuaje z glavo: — Ne pustite to; najboljše jt-tako! Nikakor ga ne maram odtujiti še bolj njegovi nevesti! Ta- ko rad me je imel in zdaj bo ona njegova žena! Zdaj pa bodite zdravi in hvala za vse! Bog naj vas varuje! Solznih oči zapusti lilšo dobrih ljudi in obrne svoje korake proti stari lipi, ki je bila vsa v cvetju in ki je razšrjala svoj čudoviti vonj. S sklenjenimi rokami in povešeno glavo sedi na klopi, solza za solzo ji kaplje iz njenih oči. Mislila je na sladki sen ljubezni. In kako težko je bilo iti sami v prostrani svet, ko ni imela nikogar, da bi se nanj naslonilo njeno srce. Brez doma, brez starišev. brez ljubezni! In muka njenega srea in njeno samotno življenje brez veselja! Okoli njene izgubljene ljubezni se je razlilo -krčevito ihte-nje. Vila je roke in prosila Boga za pomoč. Z njeno iskreno prošnjo je prišel mir v njeno srce. Čudovito potolažena vstane iu gre negotovo bodočnosti nasproti. Po onem prizoru v modni trgovini je bil Wolf zelo hladen pro-?i svoji nevesti in se je izogibal njene družbe, kar jo je na.vdajalo z obupom. Srce mu ni pustilo, da bil kdaj sam ž njo iu k temu je pripomogla pl. Lazar, ki mu je brala njegovo željo iz oči. (Dalje prihodnjič.) CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City Vesti iz Primorja. Ker so razobešali po istrskih krajih ob svečanostih obledele in zanemarjene italijanske trobojn'ce j brez kraljevskega grba, je razposlal pulski prefekt na vse župane v pokrajini okrožnico s pozivom, da naj poučijo ljudstvo, kako treba spoštovati italijanska zastavo. Okrožnici pa ni nič zalegla in ob zadnji priliki je viselo povsod zopet polno umazanih zastav. Prefekt je razjarjen ukazal orožnikom, naj ovadijo oblasti vse, ki se ne držijo njegovih navodil. Samo iz par krajev pri Puli je prišlo že prvi dan nad 60 ovadb. Ljudje so bili seveda ek-semplarično kaznovani. Istra je bogata na bauxitu, iz katerega se prideluje aluminij. V istrskem deželnem gospodarskem svetu so se pred leti z začudenjem vpraševali, zakaj se ,ne cdpravijo omejitve v produkcijah bauxita, ki ga je toliko, da bi se z njim lahko pokrila potreba za produkcijo alu-' minija za vso državo. Leta 1924. se ! je pridelalo namesto pričakovanih 350,000 ton samo 80,000. Potem sej je začela produkcija višati in se- • daj znaša na leto pol milijona ton. j V preteklem mesecu so italijanski I listi razpravljali o potrebi domače' produkcije aluminija in vlada je [ izdala odredbe za razvoj te indu-! strije. Doslej je šel bauxit kot su-j rovina v inozemstvo in vračal se je, kot aluminij. Tovarno za aluminij) c tvori j o najbrže v Margheri pri j Bsnetkah in tja bodo vozili istrski' bauxit. Istrani so sicer že večkrat' zahtevali naj tovarno zgradijo v Istri sami, da bi tako vsaj nekaj domačinov dobilo dela in zaslužek. A vse prošnje so bile zaman, čeprav bi bili tudi stroški za izdelavo alum unij a v Istri manjši. ' Obmejno milico v Julijski Krajini obisku j ejp vsak mesec visoki mi- 11. decembra: lie de France Havre B«rengaria, Cherbourg 12. decembra: Koma, Napoil, Genova 15. decembra: Bremen. Cherbourg. Bremen New Jfork. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam < 17. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 19 decembra: St. L.<>uis, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Vulcania, Trat 23. čecembra: President Harding. Cherbourg. »Ham-burg Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 26. decern br-i: Aquitania. Cherbourg 28. decembra: Eurcpa, Cnerbourg. Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg. Hamhurg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot as potovanja na ogromnih oarn'kih: ILE De FRANCE 11. dec.; 30. jan. (10 P.M.) (12.05 A.M.) PARIS 15. jan.; 14. maia (10 P.M.) (12.05 A.M.) NMjkrajfta pot po tolesulcl. Vsakdo Je v ponebnl kabini a vaeml modernim' ud-.bnr.etml. — Pijana in slavna Tran coaka kuhinja. Ixredno nizke cene. Vpralajt« kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y Ta GLOBUS ! v kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. | Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-! pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah sveti vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 in čer. — Visok Je 10 lnčev. .MODERN VZOREC KASEN predmet, n JE KULTURNE vrednosti za VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONX KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — dfr "1 75 •1. 11 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. Y. lični častniki. Nedavno je bil šef miličnega generalnega štaba Ter-ruzzi na Postajnščini, kjer je pregledal vse oddelke obmejne službe, te dni pa je bil v Trbižu, Bcvcu, Tolminu, Cerknem, Idriji in Go-doviču general Sillingardi, ki je potem v Gorici na poveljništvu 02. legije "Isonzo" izjavil, da je sedaj vsa obmejna služba vzorno urejena. " Notranje ministrstvo je odredilo nova cestna dela v Istri. Gre pred vsem za ugodno zvezo med Pazi nom in Livadami ter med Buzetom in Livadami. (Izpopolni se cesta Portorose—Izcla in prične se zopet delo na cesti Lanišče — Lupogla va. Tudi na otoku Cresu se zboljšanj o cestne zveze. Vrednost novih cestnih zgradb in poprav znaša 2 milijona lir. Vlada gradi pridno lepe glavne ceste po primorskih pokrajinah v strategične in turistične svrhe. Po stranskih kmečkih občinah pa so poti in ceste skoro povsod naravnost škandalezne. Kmetje robotajo ali zadostnih cestnih poprav ne zmorejo in vsaka prošnja za oblastno p:moč je zaman. 35 letni Ciril Vogrič iz Puštal je bil obsojen pred sodni jo v Gorici na eno leto in štiri mesece zapcia ker je razžalil, kakor je trdila obtožnica, orožniškega brigadirja v Čepovanu v javnem lokalu. Vogrič je odločno zanikal, da bi bil zagrešil to, česar ga dolži obtožnica. Proti obsodbi je podal takoj priziv, misleč, da doseže pri drugi' razpravi oprostitev. Sodniki so bili prepričani, da ni storil Vogrič nič kazni vega, ali ovadi tel j je bil orožnik, pa so mu kazen zaradi tega le znižali za polovico. Še vedno čas za v v B O Z I C v Domovini Tukaj je zadnja minuta za odplutje za Božič v domovino. Mi imamo še vedno prostor za vas. še vedno imate čas, da se pripravite. Velik, osebno voden izlet na s. s. OLYMPIC 15. decembra — opolnoči pod skupnim v:dstvom Mr. Gabriele Giacci in Mr. Gustav Drncc. Na cilj dospete pravočasno za božične praznike. Potniki, ki potujejo v tretjem razredu, so sedaj vknjiženi za prostore bivšega turističnega razreda. Vprašajte naše dobre agente ali WHITE STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY No. 1 Broadway : : : : : New York City ......... lilul . iSlSSBB iS {SUM 4iU.TOW,IEM: inL^IJtaaBPB!BCil!Cai:.L "i'1! " ■ .1 - -'"•-'"■■i.....WBBbk K.....BJJZJU^ikiU Pred sodiščem za zaščito države se je dne 4. decembra, po več kot enoletnem presledku nadaljeval proces proti drugi skupini Slovencev iz Julijske Krajine. Skupno je obtoženih 66 oseb. in sicer: Zor ko Jelinčič. Anton Rutar, Jernej Sirk. Lenarčič Ivan, dr. Sfiligoj Avgust, Frančeškin Hilarij, Černe Vekoslav. učitelj Srečko Logar, mizar Jernej Lužnik, trgovec Franjo Ferušič, Lovrenc Čač. kmetje Ferluga Josip, Mihalič Vekoslav, Fonda Drago. Sosič Anton, Racman Ferdinand, Petaroš Peter. Kosmač Josip. Darij Anton. Abraham Andrej, Mihalič Albert. Čač Angel. Racman Franjo. Pavlič Lovro, Glavina Miroslav. Skerl 'Franjo. Petaroš Viktor. Zo-bel j Anton. Mihalič Matija. Gro- : pajc Andrej, delavec Grcpac An-' ton. Kosmač Nikola, dijak Gašper Branko. Anton Batagelj, novinar. Albert Rejc. učitelj Maksimiljan Rejc, uradnik Jelinčič Ignac, učitelj Majnik Anton, uradnik Jelinčič Ignac, učitelj Majnik Anton. { dijak Gatnik Maksimilijan. Šorli Srečko. Fortunat Franjo, Leban Vekcslav, Vadirjal Josip, uradnik Ukmar Anton. Žerjal Drago. Sue Milan, dr. Ivan Marija Čok, Sker-janec Ivan, Grgič Adolf, Koržej Ivan, Žerjal Vojislav, Joahim Ra-' žem, mizar Škerjanc Stanko. Kosmač Stanko, dijak Zlatič Slavko. Kosmač Vekoslav, učitelj Ivan Šva-ra ter delavca brata Petaroš Stanko in Peter. Od teh je 20 obtožencev pobegnilo preko meje ln bodo kontumacirani. Proces bo vodil znani general Cristini. Vsi so obtožen, da so baje snovali zaroto proti državi, rušili javna in privatna poslopja, izvrševali umore in an ten ta te v raznih krajih Julijske Krajine, snovali u-por. da bi odcepili del države in ga priključili k sosedni državi in da so izdajali vojaške tajnosti tuji si- Mali Oglasi imajo velik uspeh : { «« H Prepričajte se g ■FTM3g»IM^!WBJjiMI III I ■■ Dl II MH3HB::q£- . T'. SUčCTEai I it.. '., ..a ... i li. Obtožnica navaja tolminski azil. zavetišče na Proseku, azil za deco v Lokvi, šelo v Zgoniku in druga poslopja, katera bi naj bili obtoženci zažgali. Vsem je še globoko v spominu proces, ki se je lani 5. septembra | končal v Trstu z obsodbo 14 slovenskih fantov. Štirje izmed njih so bili že naslednje jutro ustreljeni na kraških tleh pri Bazovici. Proti drugi skupini obtožencev pa je bila razprava že ponovno preložena. Fašistični listi so proces že večkrat napovedali, a je bil vedno od goden. MOZ Z MOČNIM ŽELODCEM Češče nego si predstavljamo, se dogaja, da odstranjujejo kirurgi ljudem po operativnem potu najbolj čudne predmete iz notranjosti telesa, n. pr. žeblje, igle, nože, žli- ce. vilice, gumbe, kovance, kose železa in. lesa itd. Osebe, ki požirajo takšne predmete, so običajno psihopatične narave. Za takšno osebo je šlo te dni v bolnišnici v Kemptenu na Nemškem. M:e je požrl celo steklenico piva. pa ne cele v dobesednem pomenu. temveč v drobcih, ki jih je zavil v papir. Ko so ga operirali, so našli v njegovem črevesju okoli 150. deloma zelo ostrih črepinj, in sicer so te črepinje brez posebne škode pasirale prej požiralnik in želodec. Ustavile so se šele v črevesju. Tri dni po tej nelahki aperaciji si je mož snel obvezo in zapustil na skrivaj bolnišnico. Bil je že tri kilometre daleč, ko so ga spet u-jeli, in med potoma je bil požrl cel kupček kamnov. Ugotovili so, da so ga h:teli že v neki drugi bolnišnici rešiti steklenice, oziroma njenih drobcev v želodcu, pa je bil med pripravami za operacijo ušel