UTRINEK IZ ELEKTROMONTAŽE
Primer dobrega gospodarjenja
Bil je čas dopustov, ko smo se odlotili, da obi&emo eno izmed organizadj združenega dela, ki posluje normalno. Odlodli smo se, da obi&e-mo Elektromontažo.
Priznati moramo, da je bil to zares obisk, brez tako značilne formalne nadutosti, brez posiljeva-nja nečesa kar je dobro in skrivanja tistega, kar »ne klapa« prav najbolje.
Dejstvo pa je tudi, da direktor El§ktromontaže Jože ORESKOVIČ pravzaprav nima kaj slabega skriti. Slabosti bi ugotovil namreč le nekdo, ki bi jih prav namerno iskal.
Tovariš Oreškovič je v Elektromontaži že 26 let in mu torej o njenem razvoju ni bilo težko pripo-vedovati.
Današnja Elektromontaža, ki opravlja zaklju-čna dela v gradbeništvu in ki jo uvrščajo med organizacije drobnega gospodarstva, se je rodila 1957. leta kot majhna obrtna delavnica.
Danes je v njej zaposlenih 110 delavcev, od tega jih je 80 v proizvodnji, režijskih delavcev je le dvanajst, pri delu jim pomaga majhen računal-nik.
Elektromontaža je torej montažerska organiza-cija, ki izvaja elektro inštalacije na vseh objektih. Delavci so torej vezani predvsem na terensko delo širom po Šloveniji, Jugoslaviji in tudi na tujem, v Moskvi. Dela imajo zaenkrat še dovolj, čeprav se zajezitev novih investicij v negospodar-stvu počasi odraža tudi že pri njih. Kljub temu imajo za letos svoje delovne zmogljivosti že 90-odstotno zasedene. Finančnih problemov pa zaenkrat še nitnajo.
»Kreditov nimamo. Delamo z lastnimi sredstvi, dovolj imamo tudi obratnih sredstev. Finančnih težav že nekaj let ne poznamo«, je povedal Jože Oreškovič.
Finančna dejstva in načrti
Lani je Elektromontaža dosegla 227 milijonov celotnega dohodka, 125 milijonov dohodka, 103 milijone čistega dohodka, 39 milijonov so razpo-rediliza osebne dohodke in skorajda 60 milijonov za akumulacijo. Plan za leto 1983 so v vseh postavkah presegli.
Lani je bil povprečni osebni dohodek 21.553 dinarjev v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa 25.160 dinarjev (povprečje v panogi je okoli 22.000 dinarjev). Torej se tudi z osebnimi dohod-ki lahko kar pohvalijo.
In kakšni so načrti za letos? V delitvi čistega dohodka se namenja za osebne dohodke in skup-no porabo toliko kot to predvideva letošnji dogo-vor. Osebni dohodki rastejo hitreje od dohodka. Realni osebni dohodek naj bi ostal na ravnijan-skega leta oziroma bo v rahlem padanju. Produk-tivnost dela naj bi se povečala za okoli 2 odstotka, kar naj bi dosegli z ustrezno organizacijo dela, zmanjšanjem izostankov z dela in z zagotovitvijo delovnih sredstev. Ekonomičnost poslovanja naj bi bila naravnana na stopnjo leta 1981-82, prav tako tudi rentabilnost. Akumulativnost in repro-duktivna sposobnost bo enaka letu 1982 z upošte-vanjem.da s splošnimi omejitvami v nadalje ni
mogoče računati na sorazmerno visoko akumula-cijo preteklega obdobja. Zato računajo na raanjšo akumulacijo, ki pa bo še vedno v mejah poprečja panoge.
Razvojne možnosti
»Nadaljnji razvoj naše delovne organizacije s stališča razvojnih virov ni vprašljiv. Potrebe po tovrstni dejavnosti bodo in so vedno v povpraše-vanju«, nam je pripovedoval Jože Oreškovič.
»V srednjeročnem programu nimamo namena spreminjati proizvodnega programa. Namen ima-mo še v večji meri povečati dejavnost v ključavni-čarski stroki za elektroopremo in za komunalne potrebe in tako dopolniti in vpeljati serijske izdel-ke elektro delavnice. Za to obstajajo vsi prostor-ski pogoji. V tem srednjeročnem obdobju bomo dokončali drugo fazo izgradnje in opremo delav-niških prostorov. Za investicijo in za obratna sredstva imamo zagbtovljena lastna sredstva.«
»Vso skrb«, je nadaljeval direktor Elektro-montaže »bomo posvetili čimvečji opremljenosti s sodobnimi delovnimi pripravami, uvajanju nove tehnologije ter izpopolnjevali organizacijo dela. Z boljšo organiziranostjo, večjo intenzivnostjo dela, z varčevanjem in stimulativnim nagrajevanjem in drugimi ukrepi, bomo ustvarjali pogoje za izbolj-šanje in dvig produktivnosti, rentabilnosti, ekono-mičnosti in reproduktivne sposobnosti.«
Natoov in možnosti za razvoj pa je še veliko, med drugim bodo še intenzivneje izobraževali delavce ob delu, štipendirali mlad bodoči kader (mimogrede - štipendistom je tudi zagotovljena zaposlitev), še naprej bodo združevali sredstva za stanovanjske potrebe in mlajšim delavcem nudili samska stanovanja, še naprej bodo regresirali prehrano, več skrbi posvetili rekreaciji in Ietnemu oddihu (ki je sedaj dobro organiziran) in še bi lahko naštevali.
»Seveda pa je osnova za hitrejšo rast dohodka v delovni organizaciji«, pravi Jože Oreškovič, »stal-na rast produktivnosti dela, strokovna in delovna usposobljenost delavcev, ustrezna tehnološka opremljenost, ustrezna organizacija dela, smotrna izkoriščenost delovnih sredstev in predmetov dela kot tudi ustrezni humani odnosi v kolektivu. Zato bomo pri oblikovanju srednjeroinega plana te elemente dosledno upoštevali.«
Nina Čož