á/^ ^ O Ipf Gorenjski časnik od ieta 1947 V/^ f & I* PïIVI PKEDHODNIKTfDNtK GOKENtSC L^A {OOO PETEK, 3. APRILA 2009 Leto LXII, št.26. cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marha Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob pftkih naklada: 22.000 izvodov ww\l'.g0reř41skiglas,si Delavci Loških tovarn hladilnikov so se včeraj zbrali na opozorilni stavki. Štefan Žarg na delo. Finančne težave le In prav to, kot nam je dejal ..........................................................tovarne sicer trajajo že kar predsednik sindikata David Ško^a Loka - Včeraj se je na dobri dve desetletji, že davno Švarc, jih najbolj skrbi. Že tovarniškem dvoriSču zbrala so potonili v precejšnje dol- nekaj rnesecev poslušajo obvezna od 300 še zaposlenih gove in n\č niso pomagale ljube o urejanju položaja in delavcev LTH na 4-umi opo- zamenjave lastnikov, proda« izgovore na banke, brez pra-zorilni stavki, s katero so je obratov, zemljišč in doka- vih pojasnil, direktor, ki se opomnili vodstvo družbe, da pitalizadje. Vse od lanskega očitno ne zna pogovoriti z se njihovo potrpljenje izteka. poletja se vse pogostne zara- njimi, pa je pri delavdh postavka pa ni. razen za di pomanjkanja materialov polnoma izgubil zaupanje, skromno skupino, ki dela na ustavlja proizvodnja in vse Najhuje in najbolj boleče je montaži na terenu, pomeni- pogosteje so težave z izplači- pri plačah. Decembrsko pla-la prekinitve dela, saj proiz- li sicer skromnih plač. Po čo so prejeli 27. februarja, ta vodnja v tovarni že dober novem letu je v treh mesedh teden so dobili šeíe del, torej mesec stoji, delavci so se proizvodnja tekla manj kot akontacijo januarske plače, zbrali od doma, kjer Čakajo en mesec, kopiči se izguba. f M u« 'i.ii .v , hiMí 00 fffvřífv N Î. f4 t vr.K L " ' i ^H ^ H ■ 1 » CAL ■ ^ 4. Stran Med včerajšnjo opozorilno stavko v škofjeloškem LTH-ju 1 rma dom do PONEDELIEK pralni praiki In mehčalci TOREK sveže pejieni kruh in pecivo ČETRTEK sveze puranje in piiianije meso (postrezno) PETEK zelenjava SREDA brezalkoilolne pijače .T-- SOBOTA Eng^iil ^ V lOa. KlOOC^ različne blagovne skupine NEDELIA jogurti in siri D Akcija velja od 23.3.-2009 do 30.6.2009 In ne velja na Izdelke. M so že v akciji ter Izdelke Iz Kataloga želja in Mojih 10 najljubših. Popusti se ne seštevajo. k tus SUPERMARKET Planet Kranj, Ljubljana BTC Spomladanska ponudba POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat kot M t/ UGODNA. Gorenjska Banka 98. Nepozabni Matija Majar Ziljski Letos mineva dvesto let od rojstva Matije Majarja Ziljskega, nepozabnega narodnega buditelja in očeta programa Zedinjene Slovenije, temeljnega slovenskega državotvornega besedila. Naš časopis bo to obletnico počastil 2 izletom na Koroško, katerega vrh bo prva Čezmejna Glasova preja. Njen gost bo dr. Teodor Domej, zgodovinar in šolski nadzornik, t je tudi velik poznavalec Majarjevega življenja in dela. Z njim se bo pogovarjal publicist Miha Naglič. Za uvod v prejo sr bomo ogledali dokumentarni film '^Izgubljene iluzije - Matija Majar Ziljski'' režiserja Andreja Mlakarja. Preja bo v gostilni Stara pošta (pri Pepci in Ludviku Druml) v Bistrici rta Zllji, v soboto, 4. aprila» ob 17. uri Gorenjski glas v sklopu Preje pripravlja izlet na Ziljo. Pokrovitelj: /1.4 a.vJUi tš^ 26 i AKTUALNO i v Iskratelu iščejo j novetr^e i Svetovno gospodarsko krizo občuti : tudi kranjski Iskratel, ki so ga najbolj : prizadele razmere na vz h od noevrop- ' skih trgih. Zaradi upada naročil so Že i znižali plače za deset od$totkov, 1 zmanjkujejo investicije, poskuidjo pa i tudi pridobiti nove trge. GORENjSKA Letala niso pr^asna Prve meritve okoli brniškega letališča so pokazale, da letala ne povzročajo prekomernega hrupa. Civilna ini d ali* va zahteva podatke o maksimalnih vrednostih hrupa. G + eronzem vpliva na vse lovenljl se je doslej zelo malo av* ev posvetilo proučevanju "sodob-;a" zla • terorizma, pred dnevi pa zSia knjiga Terorizem smo ljudje, o je napisa! Lojze Pavič s PrebaČe-a pri Kranju. 11 EKONOMIJA Elektrika se bo poœnila Pojav novega dobavitelja električne energije, ki je gospodinjstvom ponu* dii električno energijo po nižji ceni, je očitno pretresel eiektroenergetski trg. Tudi v Elektru Gorenjski znižujejo ceno. 17 VREME Danes bo še oblačno, občasno bo rahlo dezeixib. Jutri bo ddnoJasno s spremeniva otíačnos^o. V mi^o bo sončno in topi^ 5/M Jutri: ddnojasno m ID ro O i i 4 4 » « 2 POLITIK dan íca .za v g-glc^s. si GORENISKI GLAS petek, 3. aprila 2009 LjUBgANA S predsednikom države o humanitarni pomoči Predsednik države Danilo TUrk $e je td teden sestal s predstavniki humanitarnih organizacij in nekaterih večjih podjetij» ki jih je pozval k humanitarni pomoči. Skupaj so vladi predlagali» naj spremeni davčno osnovo za donirana sredstva z 0,3 odstotka na en odstotek obdavčenega prfhodka, s čimer bo spodbudila k darovanju. V teh dneh pa se je na povečano socialno stisko odzvala trgovska družba Mercator, ki je dvanajstim območnim organizacijam Rdečega križa po Sloveniji (tudi kranjski) donirala pakete osnovnih živil za oskrbovanje socialno ogroženih družin. D. 2. RADOVg^CA Na čelu SD mlajša generacija Na zboru članstva občinske organizacije Socialnih demokratov Radovljica so izvolili novo pomlajeno vodstvo občinske organizacije. Novi predsednik je postal Uroš jauševec, dosedanji glavni tajnik in na nedavnem nedeljskem kongresu stranke SD v Mariboru ponovno izvoljeni glavni tajnik stranke. Podpredsednica je Renata lutriša in tajnik Uroš Mencinger. D. Ž. KRAN) Na novo izvolili člane organov SD Marca so tudi v Kranju izvolili nove predstavnike v organe SD. Novi predsednik območne organizacije SD Kranj je Ivan Grginič. Dosedanjo predsednico občinske organizacije SD Kranj Nado Mihajlovič je nadomestil Stanislav Boštjančtč. Predsedniki drugih občinskih odborov SD pa so: Ivan Grgi- nič (SD Preddvor), Stanislav Koselj (Naklo), Mirjana Čema-žar (Šenčur) in Stanislav Bernard (Cerklje). Mladi forum SD Kranj pa bo odslej vodil Rok Zaplotnik. D. 2. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ; Avtokarto prejme VIDA BENČEVIČ iz Kranja. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Razstava velikonočnih pirhov o O Bliža se velika noč in prav gotovo se že marsikdo med vami pripravlja na praznike. Takrat radi še bolj natančno kot ponavadi pospravimo svoje domove in jih tudi okrasimo, da si pri* čaramo pravo praznično vzdušje. Morda se tudi vi v tem času, ko je še prekmalu za peko potice, radi zamotite z barvanjem okrasnih pirhov. Zdaj ko je Še zgodaj tudi za barvanje pravih jajc, vas vabimo, da polepšate izpihana jajca, steklena, plastična, iz stiropora, iesa ali jajca iz kakšnega drugega materiala. Med jajci vseh velikosti se seveda lahko znajde tudi kakšen zajček, piščanček ali kokoška in vse, kar še spada zraven. Dajte domišljiji prosto pot in ustvarite ka) lepega. Če želite, nekaj svojih izdelkov od ponedeljka dalje, vsak dan od 8. do 19. ure (v petek do 16. ure) prinesite k nam. Razsta- viii jih bomo v avli Gorenjskega glasa, na Bleiv/eisovi cesti 4 v Kranju. Razstava bo na ogled vse do torka, 14. aprila, ko boste svoje izdelke lahko odnesli nazaj domov. Prisrčno vas vabimo k sodelovanju in tudi k ogledu razstave! 11 DÎ vo Glas je dve naročnici, Andrejo in Ireno, popeljal na koncert skupine II Divo. Poslali sta nam naslednje vtise: "Iskrena in lepa hvala, da sva se kot novi naročnici GG lahko udeležili koncerta, ki }e presegel vsa najina pričakovanja in izpolnil sanje, doživeti skupino H DIvo v živo. Najprej je človeka ftscini-rala sama postavitev odra, ki je bil z dvema sprehajališčema podaljšan globoko v samo dvorano, potem vrhunska produkcija, odlično ozvočenje, čudovite projekcije in animacije. Komur je všeč glasba, ki je kombinacija popa in roka, pa so štirje šarmantni moški različnih narodnosti in prečudovitih glasov vsekakor polepšali večer. Očarali so nas z izvedbo večine svojih uspešnic in občutki ob poslušanju skfadb so bili nepopisni. Ta koncert je bil resnično balzam za dušo." se zdravstvom Na povabilo evropskega poslanca Jelka Kacina so za okroglo mizo o zdravstvu v Kranju ta teden govorili strokovnjaki in praktiki s tega področja. Daíjica Zavrl Žlebir Kranj • Za naš zdravstveni sistem velja, da je dobro zasnovan, ne znamo pa ga upravljati, je v poslanskem večeru (elka Kacina na temo Kaj se dogaja v našem javnem zdravstvu dejal Marjan Česen, strokovnjak s tega področja. Ob tem, ko vlada iia- povedu je spremembe v zdravstvu, pravi, da je treba najti pravo razmerje med njegovo ekonomsko učinko- Od leve: Igor Horvat» Slavko Ziherl, jelko Kacin, Marjan Česen in jože Veternlk vitostjo in socialno pravičnostjo, pri obsegu pravic» ki zdravstvenih storitev, izvajal- moralo zdravstveno zavaro- se je tudi program zmanjšal so zagotovljene iz zdravstve- ce pa bolj stimulativno plače- vanje iz domače države to za četrtino), kar ponekod nega zavarovanja, pa upošte- vati. Sedaj zdravstveni sistem plačati. O svojih izkušnjah pa povzroča težave zlasti pri vati, da se v zdravstvu pojav- Šepa, med drugim tudi zato, sta govorila tudi Igor Horvat, organizaciji dežurstev. Govo- Ijajo nove prioritete, zato jé ker ga obvladujejo Številne dL'ektor Splošne bolnišnice rili so tudi o pomanjkanju treba temu prilagoditi košari« interesne skupine, od farma-CO javnozdravstvenih stori- cevtske industrije in lekam Jesenice (po oceni padentov na šestem mestu med slo- zdravnikov v odmaknjenih kiajlh, o tem, da bi jih mora- tev. Pri razmerju med javnim in zasebnim zdravstvom meni, da pri slednjem zadošča koncesionirano zdrav- do zdravnikov. Poslanec Jel- venskimi bolnišnicami), kar li privabiti z boljšimi plačami ko Kadn je dejal, da je v ev- direktor med drugim pripi- in drugimi pogoji, o odsotno- ropskih državah zdravstvo suje tudi dejstvu, da sledijo sti zdravstvene mreže, o doi- urejeno na različne načine, standardom kakovosti, In gih Čakalnih dobah v spedali- stvo, pri tem pa je treba upoš- Evropska komisija pa želi Jože Vetemik, direktor stični dejavnosti {na Gorenj- tevati interes padentov pred uravnovesiti zdravstveni si- Osnovnega zdravstva Go- skem pri ortopediji, okulisti- pravico zdravnikov. Slavko stem tako, da bi imeli evrop- renjske. Slednji se že lep čas ki in fizioterapiji), o pomanj- Ziherl, podpredsednik LDS, ski državljani možnost kori- srečuje s prehodi zdravnikov kanju nadzora nad koncesio- sicer pa zdravnik psihiater, meni, da je treba zagotoviti stiti boljše in cenejše zdrav- stvene storitve v kateri koli iz javnega v zasebno zdrav- narii in podobnih težavah, ki stvo (v 15 letih je odšlo med večjo dostopnost in kakovost drugi državi, pri čemer bi jim zasebnike sto timov, pri tem jih čutijo vsi, ki potrebujejo zdravstvene storitve. Vlada senci kritično o Pahorjevi Strokovni svet SDS je minuli teden v Adergasu priredil okroglo mizo o aktualnih političnih razmerah. Danica Zavrl Žleb i r Adef^as - O teh so pred polno dvorano članov in somišljenikov govorili MUan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Marje- vem Času, kot je dejal Zver), pravic in odškodnin ne bi da smo vstopili v evrsko ob- prišla zmaga SD na volitvah, prišli Špekulanti, ki so leta močje. Sedanja vlada bi se kjer je po njegovih besedah 2991 delali zoper osamosvo- morala zoper njo boriti s na izid vplivala afera Patria, jitev Slovenije in bili celo krepitvijo kondicije gospo-Id so jo "zakuhali" zmagoval-d teh volitev. Branko Grims med njenimi okupatorji, darstva, z odpiranjem novih Postregel pa je tudi z aktual- delovnih mest, ne pa zgolj s ta Cotman (bivši ministri iz je obsežno govoril o tem, nimi novicami o parlamen- sodalnimi ukrepi in odpira- Janševe vlade), poslanec Branko Grims in Anže Lo* kako si v stranki predstavlja- tarni obravnavi rebalansa njem SOS trgovin, je dejala, jo rešitev vprašanja izbrisa- proračuna, o čemer je dejal, V razpravi pa je občinstvo gar. Milan Zver je govoril o nih, kjer nasprotujejo seda- da je koalicija zavrnila vsa odprlo še nekatera druga gospodarski krizi, ki pa ji se- njemu izdajanju odločb iz- predlagana dopolnila opozl- vprašanja, denimo povojne danja vlada s svojo politiko ni brisanim in so zaradi tega dje. Nekdanja ministrica za poboje in odstop Bojana kos. Skliceval se je na dobre tudi vložili interpelacijo zo- delo Marjeta Cotman je bila Šrota kot predsednika SLS. gospodarske rezultate janše- per notranjo ministrico Kata* kritična zlasti do ukrepov Gostje pa so svoje volivce ve vlade in na to, da je tik rino Kresal. Zahtevajo na- sedanje vlade zoper socialno povabili na bližnje evropske pred iztekom mandata pred» mreč ustavni zakon, s kate- krizo, Zofija Mazej Kukovič volitve, kjer se bodo trije od lagala dva zakona, s katerima bi se aktivno spopadli s kri- rim bi uredili to vprašanje, in individualno obravnavo vsa- pa je menila, da se je kriza njih potegovali za poslanski začela že leto dni pred volit- sedež (Mazej Kukovičeva, zo. Toda vmes je (ob nepra- kega primera posebej, da do vami, razlog pa je dejstvo, Zver in Logar). IguBgANA Nezaupnica Kresalovi ni Izglasovana Državni zbor je v petnajsturni razpravi obravnaval Interpelacijo zoper notranjo ministrico Katarino Křesal, ki so jo vložili poslanci SDS. V njej ministrici očitajo Izdajanje odločb izbrisanim, kar bi po njihovem mnenju morali rešit) z ustavnim zakonom. Branko Grims (SDS) je dejal, da bo država zaradi te odločitve v prihodnje izbrisanim izplačevala visoke odškodnine, kar je v sociaini krizi nedopustno. Kresalova je vse obtožbe zavrnila, Češ da z uresničevanjem odločbe ustavnega sodišča sledr načelom pravne države. Koalicija jo je odločno podprla, obtožbe o tem, da bodo odškodnine obremenile slovenske davkoplačevalce, pa je ocenila kot politično manipuliranje. Državni zbor je nezaupnico Kresalovi zavrnil z 48 glasovi proti 31. D. Ž. L)UBgANA Nova serija ukrepov vlada pripravlja nove ukrepe za ublažitev gospodarske krize, sicer bo država zdrsnila v nevzdržen javnofinančnl poiožaj. Napovedi o štiriodstotnem padcu BDP pomenijo 5,3 odstotka javnofinančnega primanjkljaja, brez ustreznih ukrepov pa bi ta prihodnje leto narasel na 6,5 odstotka, je po seji skupine kriznih ministrov dejal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Konkretni ukrepi na področju proračuna, zdravstvene in pokojninske blagajne še niso znani, načrtujejo pa racionalizacijo zdravstva, javnih zavodov in javnih podjetij, obeta se tudi podaljšanje delovne dobe do 65. leta in izenačitev žensk z moškimi na tem področju. Na slednjo napoved so se že odzvali svobodni sindikati, ki nasprotujejo takšnemu ukrepu. D. 2. C I i > GORENJSKI GLAS petek, 3. aprila 2009 KTUALNO i nfb si 3 Juliana v prevroč v družbi Voda |uliana so prepričani, da bi jim vlada morala podeliti koncesijo za črpanje karavanške vode. V ozadju celotne zgodbe naj bi bili "tajkuni", ki obvladujejo trg z vodo. Urša Petirnel Ljubljana • Vodstvo dnižbe Voda Juliana, d. d., iz Maribora je prejšnjo sredo sklicalo novinarsko konferenco v Ljubljani. Na njej sta direktorica Nevena Tea Goqup in predsednik nadzornega sveta Marjan Kranjc ob prisotnosti odvetnika iz odvetniške dnižbe Čeferin predstavila prizadevanja za vnovičen začetek polnjenja vode J uliana. To so prenehali črpati julija leta 2005 in odtlej izteka v Savo. Kot je povedala Gorjupova, si že od leta 2004 prizadevajo, da bi jim vlada podelila kon^ cesijo za izkoriščanje vode iz vodnega vira v karavanskem predoru, a vse do danes niso dobili niti odgovora. Kot so prepričani, njihova pravica do rabe vode izhaja iz soglasja, ki jim ga je leta 1990 izdal tedanji Vodovod Jesenice. Na Nevena Tea Corjup osnovi tega soglasja bi jim stanj celo za ministra. Tako naj bi ta dejal, da o zadevi na ministrstvu ne bodo odločali, dokler tečejo postopki na sodišču. Hkrati naj bi napovedal, da bodo pripravili javni razpis za podelitev koncesije za črpanje vode izpod Karavank. A v Vodi Juliana se s tem nikakor ne strinjajo, saj so prepričani, da so oni edini upravičeni do koncesije. Po besedah predsednika nadzornega sveta Vode Juliana Marjana Kranjca jim pridobljene pravice do črpanja karavanške vode ne more odvzeti nihče, lahko pa jim nagaja. V ozadju naj bi bili "taj-kuni", ki so lastniki večine vod na trgu, prihod Jiáiane pa bi razbil nfihov monopol. Zato naj bi jim bilo v interesu, da Juliana še naprej teče v Savo, je dodal Kranjc. Glede sodelovanja z občinama jesenice in Kranjska Gora, ki sta ustanovili svoje podjetje vlada že pred leti morala po- kljub številnim dopisom in bju, ko ne morejo črpati in Karavanška voda za črpanje deliti koncesijo, je povedal prošnjam Vodi Juliana še prodajati vode. Vodstvu Vode karavanške vode. pa sta Gor- odvetnik Uroš Pogačnik in vedno ni podelila koncesije. Juliana je pred kratkim ven- jupova in Kranjc dejala, da so dodal, da je tudi ustavno so- bodo po Pogačnikovih bese- darle uspelo priti na sestanek še vedno pripravljeni na do* dišče odločilo, da zakonoda- dah na upravno sodšče\doži- k ministru za okolje Karlu govor. Vendar pa bodo vztra- jaJec ne bi smel poseči v že li tožbo zaradi molka organa. Erjavcu. A kot je povedala jali, da bodo upoštevali njiho- pridobljenc pravice, kar je Hkrati bodo vJožili odškod- Nevena Tea Corjup. naj bi va dosedanja vlaganja, Id so kasneje podrobneje uredil tudi 2akon o vodah. Ker vlada ninski zahtevek za poplačilo bila zgodba, ki se vleče že po njuni oceni vredna vsaj škode, ki je nastala v obdo- osemnajst let, prevroč ko- devet milijonov evrov. Iskratelu iščejo nove trge "Iskratel je po načinu poslovanja investicijska panoga, ki je bila predvsem na vzhodnoevropskih trgih zelo prizadeta," pravi Andrej Polenec, glavni direktor podjetja Iskrate Boštjan Bogataj Kranj • Svetovna gospodarska kriza pušča posledice v skoraj vsakem slovenskem in gorenjskem podjetju, kjer se spopadajo z upadanjem naročil, posledično odpuščajo delavce ali skrajšujejo delovni čas. V uredništvo smo pridobili informacije, da trdo gospodarsko situacijo (predvsem zaradi ruskega trga) močno čutijo tudi v Iskratelu, zato smo prek njihove službe za odnose z javnostjo za nekaj odgovorov prosili Andrej Polenec / po»; glavnega direktorja Andreja Polenca. bilnost samih trgov." V pod- viJi neodvisnost od nestabilnih vzhodnoevropsldh trgov; čistimo produktno paleto: danes že lahko govorimo o novi generaciji dostopa in krmiljenja, vsekakor pa je za razvoj letos predvidenih kar dvajset milijonov evrov; zmanjšujemo investicije, promodjo, pogodbeno delo. tudi študentsko delo in delo zunanjih sodelavcev je okrnjeno; zmanjšali smo povračilo potnih stroškov (na 80 odstotkov), zmanjšali letni regres in \ildnili božičnico." Aktivnosti v IKT park so danes v celoti zamrznjene V velikem kranjskem teie- (zaradi nesprejemljivih raz- O sesutju rusk^ trga In- jetju se za skrajševanje delov- komunikacijskem podjetju z pisnih pogojev države), da- formacijsko-komunikacij- nega časa niso odločili, na več kot petdesetletnimi iz- nes v Iskratelu bolj stavijo na skih tehnologij pravi: "Iskra- vprašanje o številu sodelav- kušnjami so v preteklih me- Telekomunikacijski center, tel je po načinu poslovanja investicijska panoga, ki je cev. ki so sestavljali Islaatel 1. oktobra lani in številom da- sedh sprejeli ve^ ukrepov za za katerega imajo dovolj zagotavljanje optimalnega prostorov. '^Seveda je kri2á bila predvsem na vzhodno- nes, v podjetju ne odgovorijo poslovanja. Zaradi upada na» tudi priložnost za uspeh," v evropskih trgih zeîo prizade- natančno (dtat): "Iskratel je v ročil v prvem kvartalu so v odgovoru še zapiše Andrej ta. Naši partnerji in kupd so letu 2008 zapustilo 54 sode- dogovoru s sindikatom in Polenec in nadaljuje: "Mi jo občutno zmanjšali vložke v lavcev, od tega 11 zaradi od- svetom delavcev znižali plače vidimo predvsem v prečišče« investicije, zato se je s tem povedi pogodbe iz posîovnih za deset odstotkov. Poleg nem produktnem portfelju, povečala naša finančna izpo- razlogov." O tem, koliko so- tega so izvedli še štiri dmge regionalni razpršenosti in stavljenost. Ob vsem tem so delavcev je Iskratel zapustilo ukrepe; "Diverzifikaci j a pro- naši veliki sposobnosti piila- problem na naših trgih tudi v zadnjih treh mesecih, di- daje: poskušamo odpreti ga j an j a zahtevam tako trga občutne devalvacije in nesta- rektor Polenec nič. nove trge, ki bi nam zagoto- kot kupcev." J»* Novi reveži osl^jt veljalo, da med ma. Morda so $i doslej lahko socialno najbolj ran- pomagali z nadurami, s sivo ijive kategorije prtbi- (ali črno) ekonomijo, s štu- valstva sodijo matere samohra- dentskim delom svojih otrok, a nilke, star^ši ljudje v samskih vsegfX tega je v času gospodar-^spodinjstvih in družine, kjer ske krize manj. Spet drugi so je eden od hraniteljev (ali celo doživeli udarec, ker so v prete- oba) brez službe, Najnovgša klih letih (vsaj na videz) čisto gospodarska kriza pa ustvarja nove reveže cdo med družina- dobro živeli: če že niso imeli dff\>dj dohodkov, $0 se zadolže- mi, kjer sta zaposlena oba star- vali s plačilnimi karticami ali ša, a družinski dohodki ne za- najemali kredite, sedaj ko so se doščajo za preživele. Tiski^a- jim dohodki zmanjšali, pa prijo preživeti z nizkimi plačami, tiskajo upniki. Nič novega ni, nekaterim jih delodajalci tudi da se današnje generacije težko zelo neredno izplačujejo, po- čemu odrečemo, saj so nas zla-sebno hudo pa je zanje, Če so se sti zadnje desetletje vzgajali v v preteklosti še močno zadolži- intenzivnem potrošniškem li. Za takšne prosilce bi v pri- duhu. Toda kot kaže, so sedaj hodnje želeli zmanjšati breme- časi, ko se bo vendarle treba na dolgov, če so se zadolžili de- čemu odpovedati. Morda bi te- nimo za stanovanje ali kako daj, ko zaradi grnotne stiske drugo dolgoročn ejšo dobrino, zaprosi mo za sodaino pomoČ, smo slišali na škofjeloškem centru za socialno delo, kjer raz- dobili tudi povabilo, da se v izobraževalnih delavnicah nauči-miŠljajo o novih oblikah, kako mo, kako preživeti v trših raz-pomagati. Sicer pa že sedanji merah, kako racionalizirati socialni sistem omogoča različ- svoje stroške, kako poseči po ne načine pomoči, kar bodo te lastnih rezervah. Takšen tečaj dni predstavili v posebni zlo- Pomagaj si sam... ii bil nekaj ženki. Iz nje bo razvidno, da si podobnem, kar se sedaj dogaja štiričlanska socialno ogrožena družina lahko z različnimi sO' z brezposelnimi, kijih v posebnih delavnicah uČijo pisati cialn im i tra nsftiji (denarne prošnje za novo zaposlitev. pomoči, otroški dodatki, razne Med novimi socialno ogrože- olajšave pri plačilu vrtca in po- nimi prebivalci pa so se pojavi-dobno) zagotovi za okoli úsoč U tudi mladi. Teh ne Ščitijo evrov pomoči mesečno. ukrepi, ki jih Je država uvedla Mnogim ljudem pa je ne- s subvencijo o skrajšanem delov- ugodno prositi za pomoč in se nem času, namenjena podjet- jim zdi sramotno, da ne more- jem zato, da ne odpuščajo za- jo preživeti z dvema dohodko- poslenih. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREOJICA Marija Vd^k NAM ESTNIKA OOCOVOR NEUREONIŒ Cveto Zapt^lk, Danica Zavri Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIlO: Bt^ataj, Alenka Brun, Igor Ka^č. Sicana P. Kovačč, Uria Petsmel» Mateja Ram, Stcjan Saje, Vihia Stanovnik. Simcn Šubic, Cveto ZapkTtnil^ Danka ZavH Žlebir. Štefan Žargl; stalni sodelavo: Marina AhaČiČ, Map Bertoncelj. Ms^až C rogorič. Ana Hartman» jože Košnjek, Mileia Mikiavač. Miha Naglič. Jasna Pa lad 1 n. Marjeta SrYdnibr, AnaVol^ak OB LIKOVNA ZASNOVA Jem^ Stritar, IlovarStrfta r d. o. o. TtHnični UREDNIK Gf^ Rajnik FOTOGRAFIJA Tina DoU. Gorazd Kav&e LEKTORICA Marjeta VozIkI VODJA OG LASN EGA TKŽENJA Mat^aŽvtžsj GORENJSKI ClAS (ISSN je registrirani blagovna in storitvena snamlu pecf 977^96> pri Ur»d se je dopoldne vmilo s se- dře. V časih, ko veliko slovenskih podjetij ustavlja pro- stanka z Novo Ljubljansko banko. Žal s slabimi novica- izvodnjo zaradi pomanjka- mi, saj je banka za posojilo nja naročil, je nezmožnost postavila nove, še ostrejše urediti proizvodnjo v LTH, pogoje. Odgovor direktorja ki ima naročil dovolj, še toli- Kodreta torej je, da se bodo ko težje razumljiva, Vesti o še naprej trudili za čimprejš- tem, da nameravajo za reši- nji zagon proizvodnje, novih tev, poleg prodaje linije za obljub o tem m o izplačilu proizvodnjo zamrzovalnih plač pa ni mc^el dati. Tržič Obnova mostu v Retnjah Lansko jesen je Občina Tržič začela obnavljati most čez Trži-Ško Bistrico pod naseljem Retnje. Najprej je bila na vrsti obnova vozišča in kovinske konstrukcije. Ker je bil močno poškodovan tudi prag mostu, bi bili ob naraščanju reke v nevarnosti oporniki objekta. Zato so se letos lotili Še obnove poru* šenega dela zaščitnega praga. Obenem bodo obnovili lesene poloblice, vstavili kovinske profile In prag zožili s kamnitimi bloki. Z obnovo bodo preprečili nadaljnje spodkopavanje mostu in zagotovili varnost udeležencev v prometu. S. S. OBĆINA JESENICE ŽUPAN Cesta 261620)9/6, 4270 Jesenice WMV Bsenicd.di Župan Občine Jesenice» na podlagi 6. člena Zakona o volilni In rererendumskJ kampanji (Uradni IM R$, 41/2007) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI JESENICE ZA REDNE VOLITVE POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT 1. Občina Jesenice ponuja organizatorjem vdilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatooi) plakatna mesta na plakatnih panojih brezplačno. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena pc cek)tnem območju občine Jesenice, katerih steblo in skupna pwr^na n>orata posameznemu oroanizaiorju volilne kampanje omogočati vsa; osnovno Informiranije volK/cev. 2. Obà'nâ bo po potrebi določila tudi dodatr^a plakatna mesta, k) bodo organizatorjem na rBzpo\ago le pod dok>ćenlmf pogoji in orc^ plači fu. 3. Organizatori morajo vloge posM najkasneje do 20. aprila 200Ô na ndelcpv: Obciria Jceonico» Komundnci direkcijo. Oe<3!ta železaijev 6,4270Jesenice. Kasnejši vk>g ne bomo upoštevali. V viogi je potrebno navesti sedež, telefonsko številko, kontaktno osebo, želeno število plakatnih mest in dimenzijo plakatov. 4. Obćina Jesenice. Komunalna direkcija bo zbra^ vloge organizatorjev, In na podlagi načela enakopravnosti določila število plakatnih mest. 5. Plakatiranje na ooloćenih plakatnih mestih bo mogoče od 7. maia 2009 dalje. Tomaž Tom Mencinger ŽUPAN znamenju anksioznih motenj v Hiši Zdravja CC smo v petek, 27. marca, gostili dr. Klemena Rebolja, specialista psihiatra iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. Vrhunsko predavanje o anksioznih motnjah je bilo odlično obiskano. Motca Šimenc Kranj - Anksiozne motnje so poleg depresije najbolj pogoste duševne motnje v razvitem svetu, po najnovejših ocenah pa samo v EU zaradi njih trpi več kot štirideset milijonov ljudi. Razvijejo se iz tesnol^e, Id ne mine in postane tako močna, da človeka ovira pri vsakdanjem življenju. Najhujša oblika tesnobe je panični napad. Notranje nestabilni so boij občutljivi Dr. Klemen Rebolj je pojasnil, da človek za svojo uravnoteženost p>otrebuje izpolnjevanje telesnih, socialnih, duhovnih, samouresni- Dr. Klemen Rebolj, specialist psihiater, je pripravil odlično predavanje, čitvenih potreb in potreb, Id ga sproščajo. Kadar se začne ravanje z določenimi opravi- zirana aaksiozna motnja, fb- da bi se kaj neprijetnega pri- posvečati samo eni od njih li (čiščenje, umivanje, pre- bije in panična motnja, petilo ljudem, ki jih imamo (običajno delu), postane no- verjanje stvari ...), pretirana Zdravimo jih s sproščanjem. radi, negativne misli ... Po- tranje nestabilen in zato bolj skrb za druge, občutek za- spreminjanjem prepričani lovica oseb 2 generalizirano občutljiv za zunanje vplive. mrznjenosti ... Na telesni in/ali z zdravili. Izkušnje ka- anksiozno motnjo kasneje Tesnoba, ki je sicer norma- ravni se tesnoba kaže s hi- želo, da je najbolj učinkovito razvije depresijo, zato je zeio len čustveni odziv na dražlja- trim in plitvim dihanjem, je iz okolja, postaja vse hujša pospešenim bitjem srca, vr-in dolgotrajnejša in se lahko toelavico. mravljinčenjem, mo z različnimi psihotera- kombinirano zdravljenje, pri katerem zdravila kombinira- pomembno, da jo pravočas* no prepoznamo in ustrezno zdravimo. Pri fobijah gre za stopnjuje do svoje najhujše tresenjem, krči, stiskanju v pevtskimi pristopi Prva izbi- pretiran strah pred določeni oblike - paničnega napada. prsih, motnjami spanca... "Naše telo lahko primerjamo s tehtnico. Bremena oko- Naibolj učinkovito je ra pri zdravljenju anksioz- mi predmeti in situacijami, nih motenj z zdravili so anti- na primer letenjem, višino, depresivi iz skupine selektiv- kačami, pajki... Delimo jih, lice, ki se nalagajo na eno kombinirano zdravllenie zaviralcev ponovnega na agorafobijo (strah pred » ■■ ¥ f^** »t njeno stran m povzročijo ne ravnovesje, aktivirajo meha- pnvzema serotonma. Včasih odprtimi prostori), socialno Anksiozne motnje v naj- zdravnik predpiše tudi po- fobijo (strah pred tem, da v nizme, ki delujejo nasprotno večkrat prizadenejo mlajše mirjevala (anksiolitike), ki družbi izpadli neustrezni, in znova uravnotežijo si- odrasle, vendar jih opažajo zelo hitro olajšajo občutek da bi se osramotili, ponita- stem," je pojasnil. Kadar sta- tudi pri otrocih in stareiših. napetosti. Ker povzročajo li ...} in razne specifične nje neravnovesja traja dlje Pogosteie se razvijejo pri lju- odvisnost, se odsvetuje je- fobije. Slednje so zelo pogo- časa, v naSem telesu pride deh, ki so nagnjeni k perfek- manje veČ kot Šest tednov. do sprememb, ki se odražajo cionizmu, pri tistih, ki imajo s čustvenimi, telesnimi, mi- veliko potrebo po kontroli in Anksiozna motnia selnimi in vedenjskimi reak- odobravanju, ter tudi pri ti djami. Pojavijo se nelagodje, stih, ki slabo prenašajo kriti-nerazumljiv strah, izbruhi ko in ki pri sebi zanemarjajo znake, da so pod stresom. Poznamo več vrst anksioz- agresije, pretirana skrb, premišljevanje, ki ne reši pro- ste so pri otrocih (predvsem v starosti od 6 do 9 let), nastanejo pa po sistemu klasičnega pogojevanja. Običajno jih ne zdravimo in po do-Za generalizirano anksi- ločenem času izzvenijo. Ka-ozno motnjo sta značilni ' dar fobije omejujejo posa- pretirana zaskrbljenost in meznikovo sposobnost za pogosto vodi v depresijo blema, težave s koncentraci- nih motenj: generalizirano napetost, ki se kažeta kot hi- normalno delovanje, jih je jo ... Simptomi tesnobe so anksiozno motnjo, panično tro bitje srca, 'motnje kon* treba zdraviti. Najbolj učin- tudi zavračanje socialnih sti- motnjo, obsesivno kompul- centradje, pozabljivost, sla- . kovita je kognitivno-vedenjs- kov, strah pred določenim zivno motnjo, fobije, post- bost, bolečine v trebuhu, te- ka terapija, ki je na začetku predmetom ali situadjo (le. travmatsko stresno motnjo. žave s prebavo, dvom vase in lahko podprta z zdravlje- tenje, višina, živali...), preti- Najbolj pogoste so generali- v svoje sposobnosti, strah, njem z zdravili. Prvi izračuni dohodnine Več kot pol milijona davčnih zavezancev je že prejelo informativne izračune dohodnine za leto 2008* cvfto Zapio™ Î k žinske Člane, tisti, ki so oddali napoved za odmero jih prejeli od izplačevalcev dohodkov. Če se 2 izraču- vse informativne izračune iz prvega svežnja veljajo enaki roki: za dan odpreme se šteje 31. marec, rok za ugovor bo potekel 5. maja, rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 4. junij, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na transakcijski Kranj • Davčna uprava [e iz- dohodnine od dohodkov iz nom strinjajo, jim ni treba račun 20. maja. dala 518.973 informativnih oddajanja premoženja v na- storiti ničesar, izračun bo v Davčna uprava bo nasled- izračunov dohodnine za leto jem, zavezanci, ki opravljajo 35 dneh od odpreme pošilj- nji sveženj informativnih 2008 in jih v torek izročila dejavnost in so obdavčeni ke samodejno postal dohod- izračunov dohodnine po- Pošti Slovenije, ki jih je po navadni pošti poslala na na* slove zavezancev. Izračunov po dejanskih prihodkih in odhodkih... ninska odločba. V primeru, da se z izračunom ne stri- slala zavezancem v prvi polovici maja. Če zavezanci Zavezanci, ki so prejeli ' njajo, morajo v 35 dneh po- ne bodo prejeli izračuna, 2 tokrat še niso prejeli zave- informativni izračun, naj dati ugovor, obrazec za to so imeli lani dovolj obdav- zand s katastrskim dohod- podatke natančno pregleda- pa dobijo v davčnem uradu čljivih dohodkov, bodo mo- kom, tisti, ki uveljavljajo jo in jih primerjajo s svoji- oz. izpostavi ter na spletni rali sami vložiti napoved v olajšave za vzdrževane dru- mi podatki oz. podatki, ki so strani davčne uprave. Za Času od 1. do 30. junija. i 1 GOREN)SKI GLAS petek, 3. aprila 2009 GORENJSKA 5 Letala niso Prve meritve okoli brniškega letališča so pokazale, da letala ne povzročajo prekomernega hrupa. Civilna iniciativa zahteva podatke o maksimalnih vrednostih hrupa. Simon Šubic janskega stanja hrupa, zato ............................................................................smo od pristojnih zahtevali, Brnik'"Prve meritve letaJske- da predstavijo maksimalne ga hrupa so pokazale, kot in minimalne vrednosti hruda letala šepetajo, sami pa pa in meritve hrupa v dnev-vemo,kakogJasnaso.kohru- nih konicah/' je dejal Pajer, mijo nad nami/' je predsednik civilne inidative občanov ki se ob tem sprašuje, kako je lahko letalo Adrie Airwaysa Šenčurja Branko Pajer v to- 3. marca odkiilo približno tri rek komentiral prve rezultate kvadratne metre strehe na monitoringa letalskega hru- stanovanjsld hiši sredi Šen» pa, ki niso potrdili pritožb čurja, če je letelo po vseh krajanov Šenčurja nad pteko- predpisih, kakor trdijo odgo- memim hrupom, ki ga pov- vomi. Civilna iniciativa je zročajo nizki prëeti letal. Re- prav tako nezadovoljna, kei jernej )enko, Zavod za zultate prvih, dvomesečnih * prometno ministrstvo še varstvo pri delu meritev so predstavili na četr- vedno ni pripravilo pravilni- tem sestanicu dvilne inidati- ka o letalskem hrupu, ki ga Sloveniji, izračunavajo pov- Andrej Grebenšekr kontrola zračnega prometa "Aerodrom Ljubljana je po ve s predstavnild ministrstva obljubljajo že od leta 2004 prečni kazala hrupa v oko- besedah predsednilca uprave za promet. Aerodroma Ljub- naprej. "Veseli pa smo oblju- lju," je razložil Jernej Jenko Zmaga S kubi rja v ceioti iz- Ijana, kontrole zračnega pro- be Aerodroma Ljubljana, da iz Zavoda za varstvo pri delu polnil svoje obljube dvilni meta, Adria Airways, zavoda bodo še letos zgradili gozdno Ljubljana. Andrej Greben- inidativi. "Namestili smo za varstvo pri delu in občine Šenčur. pregrado proti Šenčurju, Do- šek, pomočnik direktorja sonde za merjenje hrupa, brodošla bi bila tudi ureditev Kontrole zračnega prometa dogovorili pa smo se tudi, da Meritve so pokazale, da [e procedure vzletanja in prista- Slovenije, pa zagotavlja, da gremo v projekt postavitve bi] januarja in februarja kaza- janja, saj je kršitev kar ne- so procedine letenja že v ce- protihrupne pregrade, ki ga lec hrupa v nočnem času kaj/' le razmišlja Pajer. loti prilagodili zahtevam d- bomo izpeljali proti koncu med 44 in 46 dedbeiov, kar Gozdna protihrupiu pregra- vilne inidative. "Vzlete letai leta ali najkasneje do sredine je pod mejo dovoljenih 48 da naj bi po predstavljeni štu- nad Šenčurjem smo med prihodnjega leta. Kot sem dedbeiov, kazalec 24-ume dijizmanjšalaletalskihruple 22. in 24. uro omejili v naj- seznanjen, se je hmp precej meritve pa je bil z izmerjeni- do tri dedbele. mi 55 oziroma 56 dcdbdi "Inidativa je verjetno pri- prav tako pod mejo dovolje- čakovala višje ravni izmerje- večji možni meri, ponod pa v celoti prepovedali, ra2en če vreme ali neke izredne raz- zmanfšal tudi zaradi posta* vitve novega navigadjskega sistema, ki omogoča, da leta- nega - 58 dedbeli. "Meritve, nega hrupa, vendar smo jim mere ne zahtevajo drugače, la pri vzletanju proti Šenčur- ki so bile prikazane s kazalci razložili, da se po zakonoda- kar se zgodi pri petih do de- ju takoj usmerijo levo/' je hrupa, ne predstavljajo de- ji in standardih, ki veljajo v setih odstotkih vseh letov/' povedal Skubir. V Dvorski vasi tudi igrišče za golf Radovljiški občinski svet je potrdil osnutek sprememb prostorskih dokumentov, ki med drugim v Dvorski vasi omogočajo igrišče za golf. MaajanaAhAčič Pobuda za širitev dejavno- ....................................... sti je tako rezxiltat analize Radovljica - Potem ko so in raziskave trga, kjer se je opozidjski svetniki zaradi ugotovilo, da je obseg, ki je nestrinjanja z načinom zajet v PGD in gradbenem dela zapustili sejo radovlji-škega občinskega sveta, je ta med drugim potrdil dovoljenju, nujno treba razširiti oziroma dopolniti," je pojasnila Marjana Novak, svetovalka za turizem v osnutke sprememb in dopolnitev nekaterih občin- družbi Predence, d. o. o. skih prostorskih dokumen- "Poleg dejavnosri, predvi- tov, s katerimi naj bi občina dene v gradbenem dovolje- omogočila hitrejše izvedbe nju, se je v postopku pri- investicij, za katere se načr- prav za obratovanje kom- tuje pridobivanje evropskih pieksa izkazaia potreba po ali državnih sredstev oziro- razširitvi dejavnosti, med ma so za občino razvojno drugim po razširitvi izven pomembne. Med njimi so območja zemljišč, ki so bila čistilna naprava v Kropi, obravnavana v gradbenem športni park ob osnovnih šolah Lip niča in Lesce, dovoljenju, saj le širok spekter ponudbe, ki mora gradnja in urejanje nekate- sicer biti združljiv, lahko rih cest ter širitev območja zagotavlja kvalitetno in gradu Dmča v Dvorski vasi. uspešno poslovanje takega Tu naj bi investitor, podjet- kompleksa. Zato se v ta naje Predence d.o.o, med dru- men predvideva urediti še gim gradilo tudi manjše športno-rekreacijske povr-golfsko igrišče. "Globalna šine, kamor v prvi vrsti so- ekonomska situacija terja dijo tako imenovana golf- nagle odločitve, ki morajo akademija z vadbenimi po- imeti zagotovljene ustrezne vršinami (do pet lukenj oz. prostorske možnosti takoj, vadbenih mest) in sprem- ko se pojavi takšna potreba. Ijajočimi objekti." Priklop naj ne bo obvezen DanicaZavri2l£BIR predvideva, da je priklop na be s toplo vodo v občini. ..............................................................................daljinski toplovod obvezen Ker je tudi ta pogodba pred- Preddvor • Zadnja seja ob- za vse individualne objekte, met pogajanj z morebitni- činskega sveta v Preddvoru kjer je to tehnično izvedljivo. mi kupci podjetja Energeti- je obravnavala eno samo Svetniki so menili, da prebi- ka, je tokrat niso dokončno temo, daljinsko ogrevanje na valcev k temu ne bi smeli si- potrdili, saj naj bi jo svetni- biomaso. Najpomembnejši liti, saj je danes na voijo več ki še dopolnili s svojimi pri- del razprave je sicer zadeval virov energije, ljudje pa naj pombami. Najpomembnej- za sedaj neuspelo prodajo se zanje odločajo po tržnem ša sprememba zadeva pla- podjetja Energetika, svetniki načelu. Odlok so sicer spre- čevanje koncesnine. Doslej pa so obravnavali tudi odlok jeli, vendar so iz njega izvze- je bila koncesija brezplaČ- o nadnu izvajanja'gospodar- li dd, ki bi občanom naiagaJ na, po novem pa naj bi kon- ske javne službe upravljanja obvezen priklop. ce s ion ar plačeval koncesni in vzdrževanja toplovodnega Govorili pa so tudi o kon- no v višini amortizacije po omrežja in načinu-preskrbe cesijski pogodbi za uprav- triodstotni letni stopnji na-s toplo vodo. Najbolj sporno Ijanje in vzdrževanje toplo- bavne vrednosti toplovod- se jim je zdelo določilo, Id vodnega omrežja in prešla- nega omrežja. Kritično o poslovanju občine Stoîan Saie Tržič • Na marčni seji občinskega sveta Občine Tržič je za varovanje objektov in iz- Občinski upravi so predla- vajanje te službe, urejanje gali upoštevanje priporočil javnih površin, gradnjo pn- zidka k OS Bistrica in inve- pri rebalansu proračuna za leto 2009 in proračunih za nadzorni odbor poročal o stidje v infrastrukturo. Ugo- prihodnja leta. Zupan Borut opravljenih pregledih posa- tovili so, da so pri náčrtová- Sajovíc je svetnikom pove» meznih proračunskih po- nju investicij premalo upoš- dal, da so jihzajeli vpriprav- stavk od začetka leta 2007 tevali obseg občinskega pro« ijenem rebalansu. Mandat do konca septembra 2008. računa in neporavnanih ob- za vodenje občine so prevze- Predsednica Helena Polaj» veznosti iz prejšnjih let. Že li ob več kot štirih milijonih nar je pojasnila, da so pre- prej je odbor opozarjal na evrov dolga, sedaj pa ga je pedali postopke pri prodaji pomanjkljivosti, ki jih je raz- 4,3 milijona evrov ob veliko premoženja, izbiro podjetja krila tudi notranja revizija, večjih projektih. IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna dnažba, ki je vredna zaupanja Išče tri nove sodelavce/sodelavke ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA V PE Predstavništvu Kranj če Iščete dinamičen, kreativen poklic in vas veseli delo z fudmt» 4 ste komunikativni, ustvarjalni, dinamični in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju Pogoji za zasedbo: • Najmanj V. sopnja Izobrazbe • Vozniški izpit B kategorije • Komunikativnost In dinamičnost • Poznavanje dela z računalnikom • Aktivno znanje stovenskega jezika • Izkušnje na podn^čju trženja zavarovani, ni pa pogoj Delovno razmerje se bo sklenilo za določen s polnim delovnim časom. Nudimo: • Kontinuirano izobraževanje • Dinamično delo • Stimulativno nagrajevanje • Možnost izgradnje poklicne kartere 6 mesecev, Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 5 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3,2507 Maribor, služba za splošno pravne in kadrovske zadeve, oddelek za razvoj zaposlenih O rezultatih Izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku Ô dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. PRIDRUŽITE SE USPESNIM! i 4 \ i 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 3. aprila 2009 KRATKA NOVICA Oražcoše Na streho šole bi namestili sončno elektrarno lesna zadruga za Selško dolino namerava zgraditi sončno elektrarno, eno od primernih lokacij pa vidijo tudi na strehi podružnične šole v Dražgošah, ki jo že pošteno načenja zob časa. Lesna zadfuga bi bila tako pripravljena sofinancirati novo streho pod pogojem, da bi na njej zgradili še sončno elektrarno. "S tem bi pomagali tudi Dražgošam, saj vemo, da so težave z zagotavljanjem proračunskih sredstev za obnovo šole, prav tako pa iz te vasi prihaja tudi nekaj naših članov." je povedal Tomaž Demšar, predsednik lesne zadruge. S pobudo so že seznanili tudi Občino Železniki. Župan Mihael Prevc je dejal, da je predlog lesne zadruge vreden razmisleka: "Za ta namen bi morda lahko pridobili tudi nepovratna sredstva. A najprej bi se morali dogovoriti tudi o najemnini šolske strehe, verjetno bi morali podpisati pogodbo o javno- zasebnem partnerstvu, ki bi opredelila obveznosti občine in lesne zadruge." Demšar odgovarja, da bi s sofinanciranjem strehe že plačali najemnino za 30 let. kolikor znaša življenj* ska doba sončne elektrarne. Predlogu o sofinanciranju nove Šolske strehe je naklonjen tudi ravnatelj Franc Rant, saj bi tako lahko takoj pristopili k pripravi projektov, nato pa h gradnji strehe z nameščenimi fotocelicami: "Solastništvo stavbe ne more priti v poštev, ne vidim pa zadržkov, da zadeve ne bi mogli urediti z dolgoročnim najemom." A. H. BB □ŘÁD Potrebujemo nove 'ambiciozne sodelavce, sodelavke. K sodelovanju vabimo molke In ženske kandidate za delovno mesto i^sar -vodjagradbišč - gradbeni delovodja Od kandidatov za delovno mesto vodja gradbišč pričakujemo: - visoKoèol^ all vi^ izobraztio godbene smeri in 5 let deževnih izkušenj - poznavanj gradbene strokd na nt^h gradnjah in strokovni izpit - organizac^ske h vodstvene sposobnosti - pnpr^jenost na dap delosmi čas v času gradbene sezone Od kandkistovzd delovno mesto gradbeni delovodja pričakujemo: - srednjo izobrazbo gradbene smen in 2 leti delovnih izkušen; • organizacione tn vodstvene sDosobnosti - pricKavljenost na ćsijši delovni čas v času gradbene sezone Ponujamo: - zaposOtev za nedoločen čas. s tnrnese^itm potz^usnim delom • stimuiatKf^o plačo za uspôèno opraveno delo - možnost napredcvanja in soOražesor^ Prijavo 6 pripadajočimi dokazili postite na naslov GRAD, obrtno grac^no podjetle» d. d., BLED, Graška cesta 44,4260 Bled. Rok zapiDavo na delo^ mesto je 17. apnia 2O09. Sprejemamo samo pisne ^^oge. Nekaj cest bodo vendarle prenovili Precej cest v kranjski občini je v slabem stanju, nekaj jih že obnavljajo, v prihodnjih dneh pa naj bi se začela tudi obnova Savske ceste. Vilma Stanovnik Kranj • Že tako slabe ceste prek zime večinoma postane-jo še slabše, v Kranju pa je problematika cest že nekaj časa zelo žgoča. Na obupno stanje na sejah mestnega sve-ta redno opozarjajo svetniki, ker pa je precej dotrajanih cest državni! 1, odgavoniiiri ita občini ostane le, da na težave opozarjajo Direkdjo RS za ceste oziroma pristojno ministrstvo. Tako so v februarju Ministrstvu za promet poslali dopis. s katerim so ga seznanili z najbolj problematičnimi od-seld cest, župan Damijan Per- Trenutno poteka tudi obnova ceste Dru lovka-Breg. / Foto: dom ne pa se je nato tudi sestal z ministrom Fabričkom Vlači- čem. Seznanil ga je z najhujšimi težavami ter mu hkrati problematično je laožišče pri nove najbolj potrebnih občin- Drulovka-Zarica v bližini či-Mercatorju, kjer so redni za- skih cest. Tako trenutno dela stilne naprave, v Stražišču stoji), pa tudi nekaj potrebnih potekajo na Gosposvetsld uli- naj bi delno prenovili Haf- predal odprto pismo, v kate- nov<^radenj. Župan je minis- d, na cesti Drulovica-Breg ter nerjevo in KriŽnarjevo ulico, rem so tudi pobude in predlo- tra povabil tudi v Kranj, kjer si na Tavčarjevi in Tomšičevi v KS Huje Skaíico ter na Pla- gi za vzdrževanje dotrajanih bo lahko ogledal, da je stanje ulici. V prihodnjih dneh se nini ulico Tatjane Odrove. Za državnih cest in rešitve za pre- na nekaterih odsekih cest v bo začela obnova Savske ce- vse druge občinske ceste, ki obremenjena križišča. Tako resnki katastrofalno. ste, poleg tega pa naj bi v so tudi poškodovane, so pred- predla® jo več ureditev ali re- So se pa na občini vmes že kratkem, vsklopu gradnje ka- videne le delne preplastitve konstrukcij krožišČ (najbolj lotili popravila nekaterih ob- nalizacije, obnovili še cesto ali krpanja asfaha. Za uporabnike enaka cena pomoči na domu Ana hairrmak li železnikarski občinski svet- nik, krije občina. Službo po- ve pa se povečuje, odkar je niki, se je pa za osemnajst moči na domu izvaja Center občina predlagala nižjo ceno Železniki • Letošnja cena po- odstotkov (največ zaradi rasti za socialno delo škofja Loka, moči na domu bo za uporabnike v občini Železniki osta- plač) povišala ekonomska ki ima za območje občine - 4,17 evra na uro. Lani je občina Železniki za sofinand- cena, in sicer s 15,72 evra na Železniki zaposleno eno so- ranje pomoči na domu pri- la enaka lanski, ko je bilo tre- 18.56 evra na uro. Razliko dalno oskrbovalko. Ta je lani spevala 18.864 ^ov, upo-ba za uro te storitve odšteti med ekonomsko ceno in skrbela za 17 oskrbovancev, rabniki pa so skupaj plačali. 4,17 evra, so na zadnji skleni- ceno» ki jo plačuje uporab- zanimanje za tovrstne storit- 4851 evrov. SODIŠČE EVROPSKIH SKUPNOSTI v LUKSEMBURGU Obvestilo o objavf razpisa za ZUNANJE SODELAVCE- PRAVNIKE ALI PREVAJALCE V Uradnem listu EU št. 61, senja S, z cíne 26. marca 2009, je bil objavljen razpis Sodišča Evropskih skupnosti za zunanje sodelavce - pravnike ali prevajalce - s pogoji za prijavo. Naloga zunanjih sodelavcev bo prevajanje pravnih besedil Iz frar^coščlne. nemščine, angleščine, italijanščine, španščine, nizozemščine, madžarščine in poljščine v slovenščino. Več Informacij o razpisu, razpis In prijavni obrazec najdete na spletni straoi CURIA, na naslovu: htkp 'J/eu r ia.e uro pa. e u/ Razpisi za (Iruge Jezikovne kombinacije so prav tako dostopni na spletni strani Curia. Morebitna vprašanja vzvezi z razpisom lahko naslovite na: FreelanceSLdcuria.europa.eu Izlet v Moravske Toplice, 15. aprila t Si želite preživeti dan na drugem koncu Slover^ije, se sprostiti v bazenih, spotiti v %Qvni, dobro jesti, povrhu vzega pa se ie zabavati? sreda, 1$. april 2009 Če ste odgovorili pritrdilno in si lahko vzamete prost dan, nimate razloga, da se ne bi z Glasom odpravili na izlet v Moravske Toplice. Začeli bomo ob 6-30, ko bomo na avtobusni postaji v Radovljici pobrali prve izletnike. Ob 7. uri se bo avtobus ustavil pred hotelom Creina v Kranju, ob 7.25 pa na avtobusni postaji pred Mercator Centrom na Primskovem. Pot nas bo vodila mimo Domžal, prva postaja za kavico bo na Trojanah. Naslednja postaja bo v Slovenski 8istrici, kjer si bomo privoščili malico in si ogledali vinsko klet Bistrica. Nekaj vin bomo degustirali, lahko boste tudi kaj kupili po ugodnih cenah. Okoli 12.30 bomo prispeli v Terme 3000, Moravske Toplice. Tam si boste iahko okrepili zdravje z namakanjem in plavanjem v termalnih bazenih, na vas čaka čarobni svet vodnih užitkov in vragolij. V ceno je vštet tudi obisk turške aii finske savne, ki sta prav tako v kopa- I liškem kompleksu. Prijetno ogreti si bomo ob 17. uri privoščili pozno, a okusno kostjo v restavraciji hotela. Po kosilu bomo, po želji, Še malo zaplesati, ob 19. uri sledi odhod proti domu. Prihod v Kranj načrtujemo okoil 22- ure. Cena izleta: 39 EUR V ceno je všteto: avtobusni prevoz, malica, degustacija vin, kopanje, obisk savne In kosilo. Svoj sedež lahko rezervirate po tel.: 04/20142 41 ali na: narocníne(g)g*glas.sí Pridružite se nam» preživeli bomo dan, poln nasmehov In dobre volje! I Organizator izleta je Turistična agencija Odisej. I MORAVSKE TOPUCE SAi^HOmS&RESOfnS klet Bistrica) Gorenjski Glas GORENJSKI GLAS petek, 3. aprila 2009 :r •• •• v il ma.sta no vnik @)g-gias.sí 7 v Rim manjkajočo medaljo Novi selektor slovenskih plavalnih reprezentanc je Kranjčan Roni Pikec, ki naj bi za naše plavalce skrbel vsaj do olimpijskih iger v Londonu, letos pa plavalce najpomembnejši nastopi čakajo na svetovnem prvenstvu v Rimu. viu4a Stanovnik Kranj • Konec minulega tedna je izvršni odbor Plavabie zveze Slovenije za mesto selektorja reprezentanc potrdil 36-letnega trenerja kranjskega Triglava Ronija Pikca, ki ga je za to mesto že prej predlagal strokovni svet PZS. kvaliteto rezultata in status reprezentanta." Kako je na PZS poskrbljeno za reprezentance? "Do lani jeseni je bilo na Plavalni zvezi Slovenije za reprezentanco dobro po« skrblfeno, od septembra naprej pa programi bolj ali manj stojijo. Šele po izvolitvi novega predsedstva v marcu so se začele stvari premikati in trenutno aktivno deiamo na pravilnikih in individualnih pogodbah. Tako nai bi v začetku maja plavalci dobili individualne pogodbe in namenska sred« stva bi se začela deliti po določenem ključu." Kot trener pri Triglavu imate že precej izkušenj. Kako pa se je začelo.^ 'Družinski šport pri nas je bib smučanje, sai je bil oče uâtelj smučanja. Tako sem tudi na Fakulteti za šport na začetku razmišljal o tem, da bi usmerjal smučanje. Ker pa sem bil kar 11 let plavalec in sem kot vaditelj sodeloval v šoli v naravi, me je pred 14 Roni Pikec, trener kranjskega Triglava in selektor leti Igor Veličkovič povabil v slovenskih plavalnih reprezentanc plavalni klub Triglav kot svojega pomočnika. Tako je na v prsno plavanje in v tej dis- njem času pa so rezoltati treba plačati na svetovnem koncu pretehtala usmeritev dplini še vedno napreduje. med plavalci vse bolj izena- prvenstvu konec julija in v v plavanje. Začel sem voditi Nikakor pa nisem le Emilov čeni, vrh je vedno bolj zgoš- začetku avg:usta v Rimu, saj imamo super razmere za delo, vsaj pri nas v bazenu v Kakšne rezultatske cilje ste si zadali? "Upam, da cene zastoja dela z reprezentanco ne bo plavalne šole, nato pa tudi trener, pred štirimi leti se čen in razlika med mesti v druge skupine." nama je pridmžil tudi Mat- času je mnogokrat minimal- jažMarkič Poleg tega imam na. Mnogi, ki se prebijajo k Kranju, kjer sicer zadnje Zadnja leta ste znani pred- v klubu svojo skupino da- vrhu, zlasti mladi, zato dosti* čase pogrešamo fitnes. Povsem kot trener enega naših nov, v maju pa pričakujem krat obupajo, saj se jim zdi leg nastopa v Rimu so letos najuspešnejših plavalcev tudi vrnitev Anje Čarman, ki nemogoče ujeti postavljeno na sporedu še sredozemske Emila Tahiroviča. "Pred osmimi leti je prišel končuje študij v Ameriki." normo. Zato sem se odločil, igre in univerzijada. Upam, da ta nadn spremenim, in to da nam bo uspelo, da se k nam v Kranj Emil Tahiro- Kaj je bil vzrok, da ste spreje- je bilo moje vodilo, ko sem bomo za vsa ta tekmovanja vič, ki si je želel boljše raz- li izziv in kandidirali za se- sestavljal program kandida- dobro pripravili in ohranili mere in napredovanje, saj je lektorja naših plavalnih re- ture za selektorja. Prav tako formo od junijskih sredo- prej plaval v Ljubljani. V klu- prezentanc? se mi je zdelo pomembno, zemskih iger do svetovnega bu smo se odločili, da ga tre- Sistem, Id smo ga imeli v da se določi, koliko namen- prvenstva. Za cilj na svetov- nitam jaz, in od takrat na- Plavalni zvezi, je bil, da se skih sredstev zveze pripada nem prvenstvu v Rimu smo prej sva nekako rasla in na- plavalci na določene tekme določenemu reprezentantu, si zastavili medaljo, saj te ni-predovala skupaj. On je prej uvrščajo na podlagi uvrstitev to pa naj bi uredili s tako mamo samo še na sveto- plaval predvsem disciplino iz prejšnjih tekmovanj. Tako imenovanimi točkami delfin, jaz pa sem ga usmeril smo postavili nomie. V zad- FINA, tó točno opredeljujejo vnem prvenstvu v dolgih bazenih/' V derbiju boljše Senčurjanke Vilma Stanovnik Pozvek, Aleksandri Lazič in Vloni Maloku. 06tno pa smo Kranj • Z velikim gorenjskim preveč tvegali in na koncu derbijem se }e minulo soboto nam ni uspek)," je po sobotni v Kranju končal redni ligašld del v 1. slovenski ženski na- zadnji teleni povedal trener in predsednik NK Merkuria Du-miznoteniški ligi. Merkurjev- šan Jauh, ki pa nad tem dej- ke, ki že vrsto let nastopajo stvom ni bil preveč razočaran, med slovensko žensko elito, "V klubu t^ ne ocenjujemo so - kljub glasnim navijačem - kot velik poraz, saj intenzivno morale priznati premoč sosed delamo z mladimi in raču- iz šenčui^a, ki so si lani prv> nam, da bomo ekipi prikljuâ- ligaški status šele priborile. 11 še kakšno mlado igralko. "Tudi na zadnji tekmi te sezo- Prav tako sodelujemo z drugi- ne z ekipo Šenčurja smo se mi gorenjsldmi klubi in dobesedno igrali z svojo uso- upam, da bomo v sodelov^ju Igralke Iz ekipe Šenčurja Tina Pangrič, Meta Vidíc, Urša do v pn ligi. Naša najboljša z njimi lonaJu naredili novo Pelrič in Kaja Petrovčič s trenerjem Darkom Pangričem igralka, izkušena Špela Bur- močno žensko prvoligaško ger, je na študiju v Švid in za ekipo," je Še dodal Jauh, Id je mesta na lestvici. Žal pa še vanke: Urša .PetriČ, Kaja Pet- nas bi bil kar velik finančni za- po tekmi, ki so jos 5: 2 dobi- ne vem, kakšna bo naša xiso- rovčáč. Tina Pangyič in Meta logaj, da bi ji plačevali pot na la dekleta iz eldpe Šenčurja, da, saj se v prihodnje obetajo Vidic, ki so na končni prvoli- tekme v Slovenijo. Tako smo segeî v roke njihovemu tre- spremembe glede Števila ekip gaški lestvici osvojile 8. me* se odloČili, da bomo přilož- nerju Darku Pangriču. v prvi ligi," je po tekmi pove- sto, saj so imele boljšo razliko nost, da se izkažejo v prvi ligi "Zadovoljen sem, da se dal izkušeni trener Darko od 9. in 10. ekipe (Merkur), in v njej tudi ostanejo, dali na- nam je pravna zadnji tekmi Pangrič, zadovoljne z zmago čeprav so vse zbrale po 6 Šim mladim igralkam Špeli uspelo povzpeti z zadnjega pa so bile tudi njegove varo- točk. Gorenja rekordno Gorenjski maratonci so kljub dežju odlično nastopili v Trevisu, kjer so vsi po vrsti dosegli osebne rekorde. Vilma Stanovnik zelo dobro, Če je družba in ni treba misliti na organizacijo. Kranj - Čeprav jih je ves ma- Tako sem šel na štart zelo raton (42,2 lan) neusmiljeno sproščen," je tudi povedal pral dež, pihal veter in tem- Stanko, ki je v Trevisu odte-peratura ni presegla desetih kel svoj trinajsti maraton, stopinj Celzija, so se gorenj- "Na leto lahko odtečem dva sld tekači minulo nedeljo iz- ali največ tri maratone, tri-kazali na 6. maratonu v Tre- najst pa je moja srečna števil» visu, ki je štel tudi za italijan- ka," je še dodal Stanko, sko državno prvenstvo. Naj- Poleg njega je izvrsten re-boljši med vsemi je bil Stan- zultat 2:36,14 in osebni reko Maček iz Adergasa, ki je s kord postavil tudi Besničan časom 2:54,4} poleg osebne- Janez Ferlk (skupno 32.), ga postavil še letošnji najbolj- kmalu za njim pa sta bila v ši rezultat v Sloveniji in v ab- dlju tudi Skof)eločana Bcát- solutni konkurenci okoli tri jan Potočnik {2:42,59) in tisoč nastopajočih osvojil iz- Lojze Primožič (2:46,21), ki vrstno 23. mesto. "Zaradi sta se prav tako uvrstila med Gorenjci rta maratonu v Trevisu: čepita Marjan Lotrič In Stanko Maček, stojijo (od leve prosti desni) Janez Ferllc» Tomo Petek, Boštjan Potočnik, Lojze Primožič in Martin Zupane - Tini (pridruženi član iz Ljubljane). stoterico najboljših na maratonu. Odličen čas pod tri ure precej hude zime in zato slabih razmer letos nisem treniral, kot bi lahko, zato mislim, (2:54,59) in osebni rekord je da bi lahko na katerem od na- dosegel Še Tomo Petek iz slednjih maratonov tekel tudi Šmartna v Tuhinju, izkazal pod 2:30. Seveda pa sem tudi z doseženim Časom zelo za- pa se je tudi Besničan Marjan Lotrič s časom 3:23,15. dovoljen. Dež me ni pretira- "Kot smo ugotavljali v dlju, no motil, bolj moteče bilo, že doJgo na katerem od maker sem imel zadnjih pet ki- ratonov ni bilo tako uspešne lometrov Čisto mokre čevlje odprave iz Gorenjske. )e pa in zato tudi mrzle noge in to rezultat našega zavzetega trde gležnje," je po vrnitvi do- treninga, brez katerega ma- mov povedal 38-letni Stanko ratonski tekač ne more uspe- Maček, Id je bil zadovoljen, da so se Gorenjci tokrat za ti," je povedal Janez Ferlic, ki - tako kot vsi drum - trenira odhod v Treviso organizirali ob službi ter teče zgolj za re- kot skupina. 'To seveda k re- kieadjo in je tudi vpdja teka' zullatu ni pripomoglo, je pa ške ekipe Gorenjskega glasa. Desetič 12 vzdržjivostnih ur Kališča jiitri, 4. aprila, bo od 6. do 18. ure potekal 10. vzdrtjivostni preizkus 12 ur Kališča. Start bo nad vasjo Mače pri Preddvoru pri potoku (začetek pešpoti na Kališče), olj pa v koči na Kališču. Za priznanje rezultata in nagrado je treba na cilj priti vsaj dvakrat. Denarna nagrada za absolutni rekord, ki /e v lasti Ivana Šavsa (10 vzponov v času 10:37:20), je 1590 evrov. S preizkusom 12 ur Kališča bo potekala tudi tekma gor-dol-gor v spomin na Mirka Krakerja. M. B. Nagradna igra »15 naših« in jubilejne ugodnosti Db nâsi 15. flûieMici vdbimo 15 izbrancev nd izlet v London tn n{;Jc<1 nogomelnegA spekUkla na legendarnem stddiûnu iniemCiley, kjer se bosl«i pomerili reprezentanci Anglije in Slovenije. Se 150 srečnežem bomo purlarill privlačne prdkticne mgracJe. Prav tako smu za vas pripravili ban in izinike jubilejne ugodnosti. ^^e spreglejte! WWW.i5nasih.si ^(mUc tvojim iênUml <0 HXPOÙMUP AlPEâOfifà 8 K o simon.sub ic @g'da$. $i GORENISKl GLAS petek, 3. aprila 2009 Kradljivi par v priporu Simon Šubic bo zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja pri- Kranj • Kranjski policisti so krivanja. prišli na sled 24-letnemu Je- Polidsti so ob prijetju seničanu in zj-letnid iz oko- osumljencev ugotovili, da je lice Kranjske Gore, ki naj bi bilo tudi vozilo» s katerim sta marca kradla v Kranju in se vozila, ukradeno na ob- okolici. Preiskovalni sodnik močju Škofje Loke. V avto- je za oba odredil pripor. mobilu so policisti našli in Osumljenca naj bi vlomila zasegli Še nekaj ukradenih v trgovino z mešanim bla- predmetov. Jeseničana tudi gom v centru Kranja, kjer sta sumijo, da je sredi marca v si prilastila računalnik, mo- Britofu ukradel motorno nitor, digitalno kamero, mo- kolo, vendar mu je v Jami pri bilni telefon ter večje število Kranju zmanjkalo goriva, oblačil in USB-kljuČev, s d- zato je motor skril v gozdu, mer sta trgovino oškodovala za 3419 evTov. Policisti so kjer Ro ga polidšti naSli in vrnili oškodovancu. Po zbranih ugotovili, da sta računalnik z ugotovitvah naj bi osumljen- monitorjem in oblačila že ca tudi v t^ovini na Planini prodala, zato so kupcema prodajalld z blagajne ukradla predmete zasegli in zoper mobilni telefon in dgarete v oba napisali kazensko ovad- vrednosti 700 evrov. NESREČA Zasja vas Motorist po nesreči pobegnil Policisti poizvedujejo za neznanim voznikom motornega kolesa, ki je v sredo ob 19.15 na lokalni cesti v Žabji vasi zaradi nepravilne strani vožnje povzročil prometno nesrečo. Neznani voznik se je z motorjem brez nameščenih registrskih tablic, črne barve In z belimi zaščitnimi strešicami peljal proti regionalni cesti Škofja Loka-Corenja vas. V neposredni bližini stanovanjske hiše Žabja vas 2 so ob vozišču stale štiri osebe, med njimi tudi 56-letnl domačin, ki se je potem, ko je opazil motorista, umakni! na skrajni levi rob vozišča. Motorist je kljub temu zapeljal levo in trčil v domačina. Oba sta padla, nakar se je motorist hitro pobral in odpeljal v smeri regionalne ceste. 56-letnegd občana so zaradi hudih ran odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Polici/a poziva vse» ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči, da to sporočijo na Policijsko postajo Škof^a Loka (telefonska številka 04/502 37 00), telefonsko številko 113 oziroma na najbližjo policijsko postajo. Škof;a Loka Izsledili pobeglega voznika Loški policisti so Izsledili pobeglega voznika, ki je v nedeljo ob 4,10 povzročil prometno nesrečo na Partizanski cesti v škofji Loki. Voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča s prednjim delom trčil v osemnajst- In šestnajstletnika z območja Škofje Loke, ki sta hodila ob desnem robu ceste. Po trčenju je voznik odpeljal naprej In oba ranjena pešca zapustil brez pomoči. Policisti so z ogledom kraje prometne nesreče in nadaljnjim zbiranjem obvestil ugotovili, da je nesrečo povzročil 22-letni moški Iz Šutne, ki ga bodo kazensko ovadili. S. S. Jesenice Nemec potoval z gumijevko Policisti za izravnalne ukrepe so v torek zvečer na počivališču ob avtocesti na LIpcah obravnavali 6i-letnega Nemca, pri tem pa v njegovem osebnem avtomobiiu našli doma Izdelano gumijasto palico, prirejeno za napad. Ker gre za hladno orožje, so mu Izrekli globo, gumijevko pa zasegli. S. S. leto Kadrovsko podhranjena gorenjska policija je bila lani dodatno obremenjena zaradi zagotavljanja varnosti ob predsedovanju Slovenije svetu Evropske unije in drugih pomembnih dogodkih. SïMON SUBÏC vseh zahtevnih primerih ............................................................................uspelo zbrati dovolj kakovost- Kranj • Lansko leto je bilo za nega dokaznega gradiva, saj gorenjske policiste zahtev- nam ni znano, da bi državno no, a tudi uspeSno, je na tor- tožilstvo kasneje zavrglo kovi predstavitvi poročila o kakšno kazensko ovadbo," je delu polidje v letu 2008 oce- še dejal Velički. Lani so tako nil sedaj že nekdanji direk- policisti in kriminalisti ofara- tor Policijske uprave Kranj vnavali 4191 kaznivih dejanj Jože Mendn. Zaradi upoko- (predlani 4600). Uspešno so jitve ga je v sredo na čelu go- preiskali 2040 dejanj, skupaj renjske polidje zamenjal do- so ovadili 1120 oseb [predlani sedanji vodja sektorja krimi- 1272), med njimi je bilo deset nalistične polidje Simon Ve- odstotkov mladoletnih oseb. lički, ki napoveduje, da se Velički je izpostaNÍl trikrat- bodo letos Se posebej posve- no povečanje števila obra» tili družinskemu nasilju, go- vnavanih ropov (lani 26, spodarskemu kriminalu in predlani 9), katerih raziska-cestnemu prometu. Pred od- nost je bila polovidia. Na pohodom je sicer Mencin še dročju mladoletniške krimi-enkrat poudaril» da so go* nalitete so obravnavali 148 renjski policisti zaradi ka- (predlani 182) kaznivih de- Od 1. aprila novi direktor Policijske uprave Kranj, 4S-letni Si-diovske podhranjenosti pre- janj in ugotovili» da so bili mon Velički v policifi deluje že 26 let Na Corenislco je prišel obreiiieujçti^^ pa da se ue pozna pri njíhSia učinkovito- niladoleliii stoiilLl.v^t; bolj leta 1988, ko se je zaposlil v kriminalistični službi v Kranju. nasilni in da se vedno pogo- Med letoma 2000 in 2002 je bil direktor občinske uprave sti. Leto 2008 je bilo še pose- šteje pečajo s prepovedanimi Bohinj, novembra 2002 pa je na PU Kranj prevzel vodenje bej naporno, ker so polidšti drogami. Na področju go- gorenjskekrlminalisticnepolicije./^wo^^'naooki poleg rednih nalog izvajali spodarske kriminalitete so tudi vrsto varovanj ob pred- obravnavali za 39 odstotkov li so tudi več kaznivih dejanj dvajset odstotkov manj ne- sedovanju Slovenije svetu manj kaznivihdejanj, skate- nedovoljene proizvodnje in sreč, v katerih je umrlo Evropske unije» srečanju EU rimi je bilo povzročene za 14 prometa orožja ali eksplozi- osemnajst oseb (devet manj in ZDA ter drugih pomemb- milijonov evrov škode. Samo va, pri tem pa odkrili izdelo- kot leta 2007), precej manj nih dogodkih. Število obravnavanih kaz zaradi kaznivihdejanj zlora- valca pištol, prikritih v ke- je bilo tudi hudo in lažje ra- be položaja pri trgovanju z mičnih svinčnikih. njenih. Polidšti so se lani nivih dejanj se je lani zmanj- vrednostnimi papiri'i so sto Vodja sektorja uniformira- osredotočili predvsem na po- šalo, so pa kriminalisti preiskovali več vsebinsko zahtevnih primerov, je ocenil Velički (vodenje kriminalistov bo rilci povzročili za dobrih ne polidje Sunon Vindiš je dročje hitrosti, alkohola, enajst milijonov evrov ško- povedal, da so lani beležili uporabe varnostnega pasu de. Gorenjski kriminalisti so lani tudi razkrili domnevno manj kršitev javnega reda in in na motoriste, kljub temu miru, tudi na račun strožjih pa se po Vindiševih besedah začasno prevzel Boštjan Lin- zdmžbo, ki naj bi se ukvarja- sankcij in novega avtocest- delež vinjenih voznikov ni la s tihotapljenjem droge, in nega odseka mimo Radovlji- bistveno zmanjšal, enaka rsld kriminal). pri tem zasegki «deset kilo- ce pase je Izboljšala promet- ugotovitev velja tudi za pro- dav, dosedanji vodja oddelka za gos "Ocenjujemo, da nam je v gramov heroina. Obravnava- na varnost Zgodilo se je ta metne nesreče motoristov. Kamnik Zasegli konopljo Kamniški policisti so ta teden odvzeli prostost 26-let- nemu Kamničanu, ki ga su» mijo trgovine s prepovedano drogo. Zasegli so mu šest gramov konopîje. kran) Prereza! ponjavo Neznani storilec je na počivališču Voklo na parkiranem tovor ne m vozi I u přeřezal ponjavo in iz tovornega prosto« ra odnesel 55 parov športnih copat. Gmotna škoda znaša okoli 1200 evrov. S. Š. È1 TLAKOVCI PODLESNIK MMb p^m^rn w w w. 11 a ko vec.s i tel.: 02/ 450 38 60 info@tlakovec.$i Dvajset let za umor staršev Blaža Mištrafoviča s Spodnje Senice pri Medvodah so za dvojni umor iz koristoljiibja in na zahrbten način obsodili na dvajset let zapora. Simon Šubic i 1 srečo. Ko mu je denarja zmanjkalo, si ga je najprej sposodil od matere Dragice, pozneje ga je staršem tudi ukradel. Tako je začel razmišljati, kako bi bilo lažje, če staršev ne bi bilo. Po drugi strani je obdolženi živel v izoliranosti, hudi emocionalni napetosti in brezupu zaradi nezadovoljstva staršev z njegovim načinom življenja. Ko /SO se negativna čustva v njem nakopičila, je starše umoril na zahrbten način, je navedla tožilka. MiŠtrafovič je krivdo priznal, svoje dejanje, ki ga je označil kot skrajno in neČlo-Okrožna državna tožilka veško, pa močno obžaloval. vijačem. Nazadnje je v hiši Tatjana Devčič Svetek je so- ZaUdil je, &d ga tuiodne noči zanetil požar, poskusil se je dišču predlagala, naj za dvoj- ni vodilo koristoljubje, tem- tudi obesiti. Sodišče je sicer ni umor izreče tridesetletno več je i2gubil nadzor nad za vsak umor izreklo štiri- zaporno kazen. V zaključni samim seboj. sodiSče pa v najstletno zaporno kazen, ki besedi je poudarila, da se je zaključnem govoru pozval, Ljubljana - Na ljubljanskem okrožnem sodišču so včeraj na enotno kazen dvajset let zapora obsodili 26-lemega Blaža Mištrafoviča, ki je 17. septembra iani sredi noči v domači hiši timoril 57-Ietne-ga očeta Ilijo in 54-letno mater Dragico. Kot je navedlo tožilstvo, je obtoženi starše umoril iz koristoljubja in na zahrbten način. Usodne » noči je najprej s piJo udaril 2 po glavi mater in jo naposled " zabodel z izvijačem, kmalu Blaž Mištrafovič je umor zatem pa je spečega očeta s svojih stai^ev obžaloval, sekiro večkiat udaril po ^avi in ga prav tako zabodel z iz- ju je združilo v enotno dvajsetletno kazen. Mištrafovič ukvarjal s športnimi stavami in igrami na naj mu najprej pomaga na vrnitev v normalno življenje. J Gorenjski Glas WWW.GO R t N J SKI G LA S. SI AKTUALNO POGOVOR REPORTAŽA NA ROBU SLOVENCI PO SVETU Aktualno Plovba po Blejskem jezeru in lastništvo otoka sta kamen spotike. Pogovor Lojze Pavič s Prebačevega j e napisal knjigo Terorizem smo Zanimivosti Ahmed P a sic je doktoriral, pripravlja pa se na vrnitev iz Singapurja. L J i' io GC + petek, 3. aprila 200g Aktualno Robert Wilfaii, blejski pletnjar: "Upamo, da bodo poskrbeli za obstoječe čolne na jezeru. Naša plovila so registrirana, zato bi nam morali omogočiti tudi legalen privez, ne pa da bomo zaradi tega plačevali kazni. Pripravljeni smo plačevati celo posebno takso za male čolne, če bi radi s tem zaslužili, ne pa da nas kar zbrišejo." Janez Fajfar, župan Občine Bled: "Otok predstavlja glavno podobo ne le Bleda, ampak Slovenije nasploh. Kljub temu nas pred sklenitvijo sporazuma ni nihče nič vprašal niti nas o tem niso obveščali. Želel bi, da pri ministrstvu za kulturo povedo tudi, kaj bo s Pristavo, ki bi jo moral novi najemnik oživiti, a s tem zaenkrat ni nič." Danica Sebanc, Družba sv. Martina: "Veliko dela v družbi opravimo brezplačno, iz ljubezni do otoka. Družba tako recimo nima niti svojih pisarniških prostorov, delamo z minimalnimi stroški, da lahko potem čim več denarja vložimo nazaj v obnovo otoka. Želimo, da bi bili ljudje, ki pridejo na otok, zadovoljni." DEJSTVA Vstopnino za cerkev na Blejskem otoku, ki znaša tri evre, je lani plačalo okrc^ 90 tisoč obiskovalcev. Po oceni Danice Se- bane se za ogled cerkve odloči približno osemdeset odstotkov obiskovalcev otoka. Plovba po jezeru m otok kamen Na Bledu v zadnjem času zlasti med lastniki čolnov odmeva nov odlok o plovnem režimu po jezeru, tudi širše pa znova sporazum o vrnitvi otoka blejski župniji. Mateja Rant Na Blejskem jezeru, ki je nominirano za eno od sedmih novih naravnih čudes sveta, je minuli teden pravi vihar dvignil novi odlok o plovnem režimu. Z njim občina želi narediti red na jezeru, pri čemer, poudarjajo, da mora odlok urediti sožitje vseh dejavnikov na Blejskem jezeru, predvsem pa mora zaščititi samo jezero in njegov priobalni pas. Z neodobravanjem pa so novi odlok sprejeli čolnarji, ki jim je grozilo, da bodo ostali brez legalnih privezov za svoje čolne. Predmet spotike je v zadnjem Času znova tudi otok na jezeru, saj je sedanja ministrica za kulturo Maj^ širca sporazum, s katerim je blejska župnija postala lastnica vseh objektov na otoku, označila za pravno sporen» zato ga želijo izničiti. Čolnarji brez privezov "Obstajajo Številni privezi, ki jih v tem odloku nismo zajeli, saj so že zdaj tam ne* legalno in jih z odlokom ne moremo kar tako legalizirati. Postopek za to je namreč precej zahteven." je ob obravnavi osnutka odloka o plovnem režimu po Blejskem jezeru razložila svetovalka za DEjSTVA Pri kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo ocenjujejo» da je glede na rezultate zadnje kopalne sezone in rezultate iz prejšnjih let kopalna voda Blejskega jezera na lokacijah, kjer opravljajo vzorčenje, dobra in primerna za kopanje. Skupaj so v lanski sezoni odvzeli 35 vzorcev kopalne vode Blejskega jezera in od teh le en vzorec ni bil skladen z določili pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode. pravne zadeve Bled Aleksandra ri občini umer. To je razburilo nekatere čolnarje, ki se bojijo, da bo to ogrozilo njihovo dejavnost- "Tu-' ristično ponudbo bi morali širiti, ne pa krčiti," je prepričan pletnjar Robert Wiifan, ki je ob tem opozoril na primer kolega, ki oddaja sobe in na račun tega, da ob tem ponuja tudi brezplačen najem Čolna, s katerim se lahko popeljejo na otok, mogoče pridobi tudi kakšnega dodatnega gosta. Prepričan je, da so v odloku prevladale zasebne koristi zgolj nekaterih čolnarjev, saj so pokrite Čolnarne privilegirane. Nesmiselno se mu zdi tudi Blejsko jezero je v skupini sedmih evropskih jezer nominirano za eno od sedmih novih naravnih čudes sveta, ki jih bo predvidoma leta zon razglasila švicarska organizacija New Open World Corporation. Izbor so doslej skrčili na 261 kandidatov» za kandidate pa je mogoče glasovati prek spleta. 7. julija bo komisija izmed 77 predlogov z največ glasovi izbrala 2X finalisiov, ki jih bo komisija pred razglasitvijo zmagovalcev tudi obiskala. naj bi zaščitili predvsem ti- so bili potrebni pri Blejskem ste, Id od tega živijo. Sporazum pravno sporen Precej prahu je pred časom znova dvignil tudi sporazum med državo in rimskokatoliško cerkvijo glede Blej- predpisovanje vrste plovil, skega otoka, s katerim je "Obstaja pristojen organ, ki blejska župnija postala last-presoja, ali so naša plovila nik objektov na otoku, otok primerna za plovbo ali ne. Vsa naša plovila so namreč registrirana." Tudi župan Janez Fajfar se strinja, da bo glede tega treba skleniti nekak kompromis. "Športni pa dobila tudi brezplačno v najem za 45 let. Sporazum je po mnenju ministrstva za kulturo v nasprotju z našim pravnim redom in zato verjetno ničen, o čemer bo raz- gradu. Zato ga še bolj Čudi, da je lahko cerkev prišla do tega premoženja na tako lahek način oziroma kar na lepe oči, kot se je izrazil. Kljub temu, pravi župan, želijo imeti z upravljavcem, kdorkoli že bo, partnerski odnos, predvsem glede skupne promocije. 'Tudi s sedanjim upravljavcem korektno sodelujemo." je poudaril Fajfar in dodal, da bi od vsakega upravljavca pričakoval konservátor ski na- rja. da tudi Blejski grad Še nekaj časa ne bo prinašal dobička, tako da z denarjem od vstopnine na grad ne bodo mogli sanirati še otoka. Tudi Danica Sebanc iz Družbe ki sv. Martma, upravlja z otokom, se je strinjala, da bo treba na otoku še veliko narediti. O tem, da bi upravljanje otoka prevzel javni zavod, pa meni: "To je lahko reči, v praksi pa je malo drugače. Pripravljamo se na peto sezono in v tem řasu smo na otoku že veliko črt- "Severno stopnišče je v naredili, saj je bil otok, ko zelo slabem stanju, obalo je smo ga prevzeli, zelo zane« čolni, kajaki in kanuji bodo pravljalo in svoje mnenje iz^ močno načela erozija, vpraš- ostali, Čeprav bodo plastični. Še vedno pa vztrajam, da prav vsaka 'banja' ne sodi na jezero," je razložil Fajfar in dodal, da bodo poskušali z dogovorom reševati posamezne primere, pri čemer reklo sodišče. V blejskem Ijiv je tudi objekt med Mež- Zaresu so že lani predlagali, da bi z otokom upravljal jav- narijo in Proštijo." V primeru. da bi ministrstvo spora-ni zavod. To se zdi sprejem- rum razveljavilo, je občina Ijivo tudi županu Janezu Fajfarju. a je ob tem spomnil na zapletene postopke, ki preko javnega zavoda pri» pravljena prevzeti upravljanje, a obenem župan opoza« dejala Danica Sebanc. marjen." Kot pravi, je prejšnji najemnik gledal zgolj na svoj zaslužek, zato bo potrebno Še veliko vlaganj v otok. "Ves denar, ki ga zberemo z vstopnino v cerkev, nameni« mo za obnovo otoka," je še GG + petek, 3. aprila 2009 11 Pogovor Terorizem na vse V Sloveniji se je doslej zelo malo avtorjev posvetilo proučevanju "sodobnega" zla - terorizma, pred dnevi pa je pri založbi Didakta izšla knjiga Terorizem smo ljudje» Njen avtor, Lojze Pavič s Prebačevega pri Kranju, je po poklicu častnik v Slovenski vojski, vendar pravi, da knjigo namenja splošni javnosti, v njej pa razkriva osebno razumevanje sodobnega samomorilskega terorizma. Lojze Pavič Simon Šubic "i3. septembra je Al Kaida uporabila nov način terorističnega delovanja, zato so se v hipu porušili stereotipi, da so teroristi pripadniki najrevnejših slojev, neizobraženi in verski fanatiki." Zakaj provokativen naslov knjige Teiorizem smo Ijud- je? "S takšnim naslovom seveda ne želim nikogar poveličevati ali opravičevati. Zavedati pa se je treba, da je svet postal vse manjši (ploščat), barvo. Sedaj kar naenkrat ni več moder, temveč rdeč. Sedaj se sovražnik bojuje v njemu domačem okolju, zato me kot vojaka mora za- nimati, kdo je moj sovražnik, kako je usposobljen, motiviran, kakSno taktiko uporablja, kakšne so njego* ve bojne izkušnje. To je bilo zato so nam krivice, proble- glavno gonuo, da sem se \o- til pisanja knjige o teroriz- mu. mi, ki se pojavljajo daleč od nas, v resnici zelo blizu. V terorizmu smo na neki način udeleženi vsi; tako tisti, Kaj torej proizvaja oziroma ki ga povzročajo ali spodbu- pc^nja terorizem? jajo, kot tudi tisti, ki izvajajo "Za pojav terorizma je vet teroristična dejanja, njihove vzrokov, skupni imenovalec vsem pa je» da se pojavlja zaradi neidh krivic, ki so posledica političnih, giiografskih» demografskih ali drugih sprememb, zaradi katerih se v določenem okoiju neka manjšina počuti zapostavljeno, manjvredno. Boj proti takim resničnim ali domnevnim krivicam je največkrat podprt z nacionalnimi motivi po pridobitvi svojega ozemlja, dostikrat, predvsem v zadnjem Času, pa se uporništvo spodbuja z neko ideologijo ali vero." žrtve pa tudi prizadeti ali neprizadeti opazovalci. Terorizem namreč preko medijev vstopa v našo dnevno sobo, naj to sami hočemo ali ne. Navsezadnje so tudi naši, slovenski vojaki prisotni na nekaterih aktualnih operacijah kriznega odzivanja, ki so nastale kot posledica terorističnih dejanj. Hote ali tie- hote smo tako tega deležni tudi davkoplačevalci. Ne smemo pozabiti, da ne iivi-mo v vakuumu in da je bila leta 1991 na naših tíeh vojna, ki se je kasneje za nekaj let preselila v druge republi- Največ terorističnih oziro- ke nekdanje skupne države. Šlo je za eno najbolj umazanih vojn v zgodovini, nekatera "inovativna" dejanja v tej vojni sem poimenoval turbo terorizem. Samo spomnimo se grožnje z raz- strelitvijo skladišča bencina v Mokronogu, groženj 2 raz- strelitvami jezov, obstreljevanja cerkva in džamij, raz- streljevanja mostu v Mostar- ju. postavljanja min. namenjenih civilistom, ostrostrel- skih napadov na civiliste, privezovanja pripadnikov OZN na radijske oddajnike z namenom preprečevanja letalskega raketiran j a le-teh in na koncu še Srebrenice in Vukovarja." ' Zakaj ste se sploh odločili, da napišete knjigo o terorizmu, v kateri ste posebno pozornost nameniJi samomo* riJskemu terorizmu ^ "Čeprav sem po poklicu vojak, kot avtor knjige ne predstavljam pogleda nobene institucije. Gre za povsem osebno percepcijo problema samomorilskega terorizma» knjiga pa je namenjena splošni javnosti. Zakaj sem jo napisal? V nekdanji Jugoslaviji so nas učUi, da je sovražnik modre barve, bojeval se je na naših tleh in prodiral po nam znanih smereh napada. Morali smo poznati njegov način debva- nja, njegove enote, številnost, motiviranost, opremljenost ... Ko je Slovenija pred leti postala članica Nata, je sovražnik zamenjal ma ekstremnih orgamzacij ta čas deluje v islamskem svetu. Zakaj? "Te teroristične organizacije so trenutno najbolj izpostavljene. Po padcu bipolarnega sistema je šel v ozadje levičarski terorizem, kakršne so bile Rdeče brigade, v ospredje pa je stopil versko motiviran terorizem, ki se je najbolj uveljavil v arabskem svetu zaradi krivic, ki jih tam občutijo. Moramo pa ločiti stvari, ki se dogajajo v Palestini, z Al Kaido." V čem? "Tako samomorilske teroriste v Palestini kot teroriste v Ai Kaidi poganjajo podobni motivi, poleg nacionalnega ? o predoval tudi način delo va- profesionalni. Prestali so nja terorističnih organizacij. To je najbolj eskaliralo v napadu na ZDA, 11. septembra 2001. Teroristične organizacije torej uporabljajo najmodernejšo tehnologijo, ki jo svet premore, za svoje namene s pridom uporabljajo tudi znanstvenike. Njihov cOj pa je izvedba Čim bolj odmevnih akcij." Omenili ste že 11. septem* ber, najodmevnejše teroristično dejanje do sedaj, ki mu tudi v knjigi posvečate poseben prostor. Kako je ta napad in njemu podobni spremenil po^ed na terorizem? dolge priprave, dolgo so čakali na dan napada in brez racionalnosti ne bi uresničili svojega peklenskega načrta. " II. september je bil dejanje samomorilskega terorizma. Kdo so ti ljudje, kaj jih žene v prostovoljno smrt ? ''Če je terorizem dejanje obupanih ah nemočnih, je samomorilski terorizem dejanje še bolj obupanih, še bolj nemočnih. Zelo naivno in nespametno bi bilo na samomorilske teroriste gledati kot na osebe s fmančnimi ali nití Al Kaide v Evropi, ki so Živeli povsem zahodnjaško življenje. Podobno je bilo z napadalci v Londonu. Te osebe niso bile v veri sistematsko vzgajane od malih n<^, ampak so kasneje postali motivirani, kasneje so se priključili teroristični organizaciji, kasneje so začeli goreče verovati. Gre za ljudi, ki so bili razpeti med zahodnim in arabskim svetom. V zahodnem svetu so se počutili odrinjene, zato so poiskali družbo, s katero so se lahko ujeli. In to je biia Al Kaidi priložnost za rekru- drugimi problemi. Gre za ti ran je novih članov." osebe, ki so za dosego nekih višjih ciljev pripravljeni izve- in verskega motiva tudi sov- "u. september 2001 je bil sti skrajne ukrepe. S svojim raštvo, občutek ponižanosti s strani Zahoda. Razlika je predvsem v okolju, ki vpliva na načine pridobivanja novih Članov. Palestinski terorizem se dogaja v ozki totalitarni skupnosti in sledi ožjemu nacionalnemu motivu, to je zagotovitvi lastne države na ozemlju Palestine, medtem ko Al Kaida sledi cilju skupne države za vse muslimane. Al Kaida se bori proti domnevnim krivicam nad muslimani v globalnem zagotovo velika prelomnica, kd je zelo vplivala na razdelitev sveta. Ta se je po letalskem napadu na ZDA zelo spremenil, njegove posledice čutimo še danes preko vojaškega posredovanja v Afganistanu in Iraku, zaradi katerega so teroristi za svoj cilj vzeli tudi evropske države • npr. Španijo in Veliko Britanijo. 11. septembra je Al Kaida uporabila tudi nov način terorističnega delovanja, zato so se v hipu porušili ste- smislu. Prepričani so, da jib reotipi širše javnosti, da so Zahod izkorišča in pleni nji- teroristi pripadniki najrev- hova naravna bogastva." Ka| je značilno za sodobni terorizem? "Njegova značilnost je, da uporablja zelo napredno tehnologijo, z njo pa je na- nejših slojev, neizobraženi in verski fanatiki. Kasnejša preiskava je pokazala, da je biJ načrt izpeljan do podrobnosti. ljudje, ki so ga izvedli, pa so bili izjemno mirni, disciplinirani, potrpežljivi in dejanjem hočejo vplivati na svetovno javnost, da začne razmišljati o resnosti njegovega, njihovega problema." Pa vendar so na zunaj pov« sem normalni ljudje. Kako jih teroristične organizacije sploh uspejo rekrutirati? "Sodobne teroristične organizacije sistematično izločajo vse psihopate. Potrebujejo pripadnike, ki so videti normalni in se lahko neopazno vključijo v tuje okolje. V interesu terorističnih organizacij je. da so ljudje. ki jih izberejo za samomorilske misije, mentalno zdravi. Samomorilski napad namreč hočejo prikazati kot heroično dejanje, ne pa kot dejanje iz obupa. Napad na ZDA so tako izvedli pripad- Kakšna je nevarnost, da teroristi samomorilsko akcijo izvedejo tudi v Sloveniji? "Če pogledamo Dansko, ki je s Slovenijo varnostno primerljiva država, in se spomnimo burnega odziva zaradi objave Mohamedovih karikatur v danskem Časopisju, obenem pa vemo, da so taiste karikature objavljene tudi na slovenski strani Wi- kipedie in Mladinini spletni strani, potem teoretično obstaja možnost, da sprovod- ramo tudi kakšno teroristično dejanje na naših tieh... " Slovenski vojaki so prisotni v A%anistanu. Tudi to' je lahko povod za jezo teroristov... "Čeprav naSe enote skrbijo zgolj za stabilizacijo razmer na teh območjih, je tudi vaše razmišljanje povsem legitimno. " 12 GG + petek, 5. aprila 2009 Zanimivosti vrnitve del domov bo službe Ahmed Pažić z Jesenic je nedavno doktoriral, pripravlja pa se tudi na vrnitev iz Singapurja, kjer si je ustvaril družino, nazaj v Slovenijo* / / Urša Peternel leme muslimanskih skup- mani preveč organizacij ozi- ter publicist Prek svojih ncsti v kontekstu evropskih roma predstavnikov. Dogaja knjig • med njimi sta Islam pa se tudi, da namerno igno- in muslimani v Sloveniji ter rírajo poskuse ustanavljanja Islam in modemi zahod • âtnicami prostovoljno dela! nos med evropsko vlado in takšnih organizacij. Večina skuša od blizu predstaviti v betonami jeseniškega Gra« verskimi skupnostmi vpliva muslimanov v Evropi se želi svet islama. "Ko sem hodil na jeseni- integracijskih procesov, ško gimnazijo, sem med po- "Raziskoval sem, kako od- disa, da bi spoznal težko delo gradbincev. Po zaključ- Ahmeda je pred leti življenjska pot zanesla v daljni ku sem domov prinesel be- Ahmed poudarja» da mora biti vsak posameznik, Singapur, kjer si je ustvaril tonski tlakovec, ki sem ga musliman ali pripadnik drugega naroda in vere, ^di družino. Zanimivo je, pogleda) v tistih trenutkih, predvsem dober đovek, sosed, delavec, državljan. ^ P^^^ ko sem med študijem postal ^^ musliman, zlasti če živiš na utrujen. Pogled na tlakovec me je spomnil na težke čase Zahodu. Živeti moraš v skladu z družbo in temeta, poročila pa sta se septembra leta 2007 7 Sin- gapurju. Ahmed pravi, da je Ahmed PašlčiFoio:Tif>8Doki v Gradisu in tako sem dobil kulturo, kjer živiš, in v skladu s svojimi verskimi veliko žrtvoval, a je danes za- dodatno energijo za učenje, piedpisi. saj sem vedel, da brez dobre - izobrazbe najverjetneje ne bom dobil dobre službe ..." dovoljen, saj sta z ženo de- nih izkuSenj. Če se dokažeš» sanjem knjig, najverjetneje - cembra lani dobila tudi hčer- da si dober, so ti vrata na ste- pa bom zelo aktiven tudi kico. v Singapurju dela v žaj odprta. V Sloveniji pa na humanitarnem podro- iia iiitctíiacijo musliman- integrirali v večinsko druž- podjetju, ki seli strokomjake imam občutek, da je pri čju. Veliko družin v Slove- Takole pripoveduje Ahmed skih skupnosti v evropsko bo, obstajajo pa tudi malo- iz ZDA in Evrope v Azijo ter iskanju dobre službe veliko niji živi na robu preživetja, Pašič, 33-letni Jeseničan, ki družbo. Ugotovili smo, da je številne skupine, ki se izoli- obratno. "Poskrbimo za vi- bolj pomembno, koga po- nimajo denarja za osnovne je pred kratkim dosegel ene- največja ovira pri integraciji rajo oziroma se želijo popol- zume, nastanitev, najem vo- znaš in kateri politični opciji življenjske potrebe, zato ga od vrhuncev na svoji izob- muslimanskih skupnosti v noma asimilirati," je povedal žila, prevoz stvari in podo- pripadaš ..." Kljub temu se jim je treba pomagati. Zdi razbeni poti - postal je dok- evropsko dnožbo ravno po- o glavnih poudarkih svoje bno. Gre za zelo pestro služ- Ahmed z ženo in hčerkico se mi paradoiaalno zbirati tor znanosti. Njegova dok- manjkanje reprezentativnih doktorske disertacije. Prido- bo, saj imamo v podjetju za- namerava v nekaj mesecih denar za, denimo, Madaga- torska disertacija, ki jo je organov na muslimanski bitev doktorskega naziva je poslene iz 47 držav. Razlika vmitinazaj v Slovenijo. Prav skar, medtem ko imamo uspešno zagovarjal na Fa- strani. Evropske države po- nadaljevanje njegove dose- med Singapurjem in Slove- iskanje službe bo, kot raz- v lastni soseski primere kulteti za podiplomski hu- gosto ne vedo, s kom naj se danje poti, na kateri se je nijo je v tem, da tukaj dajo mišlja, najtežji del vrnitve. manlstični študij v Ljubljani, pogovaijajo o integracijskih uveljavil kot prodoren mladi večjo možnost diplomiran "Vsekakor pa bom nada- obupne revščine. Prioriteta nam mora biti lastna do- ima naslov Perspektive in di- politikah, saj imajo musli- muslimanski raziskovalec cem, čeprav so še brez delov- Ijeval z raziskavami in pi- movina. Prenovljen Prašnikarjev dvorec V stavbi» ki je bila nekdaj del znamenitega Kurhausa, sta zakonca Skok uredila apartmaje in prostore za kulturne dejavnosti. Jasna Paladin Prašnikarjev dvorec v Mekinjah, Id je bil ob kon- zaključena pred kratkim, in lastnika sta Kamničanom cu 19. stoletja del t. i. Praš- ponosno razkazala, kako je očesom Zavoda za varstvo ki je navezala tudi sHke s tudi večnamenska dvorana obnovljenega Prašnikarjevega dvoixa (desno) z kulturne dediščme, je bila Prašnikarjcvimi potomci v nekdanji kleti, kjer bo novo fesado krasi tudi Prašnikarleva domačija. • «« «A ^^ ««k / I na Dunaju, da bi s pomočjo prostor za likovne razstave. fotografij in pričevanj stavba kar se da ohranila duha plesne tečaje in druge kulturne dogodke. V dvorcu nikarije, posestva Alojza še pred časom zanemarje- nekdanjega časa. Notranja sta si zakonca Skok uredila Prašnikarja, ki je osnoval na stavba spet zaživela v vrata, tla in stropi so v večji tudi stanovanje, prostor v znamenito zdravilišče s Kneippovimi metodami, slogu, s kakršnim je navdu« ševala že v času Kurhausa. meri obnovljeni, prav tako prvem nadstropju pa je pri-nekaj pohištva, drugo sta meren tudi za poročno dvo- imenovano Kurhaus, in v "Prvo leto smo zamenjali večinoma kupila na bolš- rano. svojih vilah oddajal sobe streho in izsušili stene, jem trgu in od posamezni- 'Bilo je zahtevno in včasih petičnim gostom, sta za- nato pa smo postopoma ob- kov. Občina jima je finanč' sva že skoraj obupala, a konca [ana in Stane Skok novili vse od oken, fasade, no priskočila na pomoč pri zdaj, ko je stvar večinoma pred petimi leti kupila od Občine Kamnik. Zahtevna in temeljita poda in celotne notranje fasadi in urejanju parkirišč, zaključena, sva navdušena opreme. Celo leto smo porabili le za odvoz materiala saj bo v P raš nikar j eve m dvorcu že kmalu dokonča- In ponosna," sta povedala Jana in Stane Skok in doda- prenova ene lepših meš- iz prostorov," je obnovo, ki nih pet apartmajev. V la, da bosta posebno mesto v čanskih stavb v Kamniku, jima je vzela veliko časa in enem gostje lahko že pre- dvorcu s portretom nameni-ki je potekala pod budnim denarja, povzela |ana Skok, nočijo, dokončana pa je la tudi Alojzu Prašnikarju. Stane in )ana Skok z županom Tonetom Smolnikarjem J GG + petek. 3. aprila 2009 13 Reportaža Začela se pasijonska procesija Tisočletna Sko^a Loka se v post no-velikonočnem času vrača v 18. stoletje» v čas, ko je kapucinski pater Romuald Marušič napisal ŠkoQeloškí pasijon in so ga na mestnih ulicah uprizarjali v procesijski obliki. Premrero si je minulo soboto ogledalo 2500 gledalcev. Danica Zavrl ŽleBIR združenja, značilna tudi riščih ni videti. Tako je po« Sanason (Ijubiteljsld igralec —' ■ za tedanjo Skofjo I-oka Pri« leg gledališča na prostem Pavle Habjan) se je priprav- Na oknih v mestu so zago- zori s Kristusom, ki ga v pa- zelo živahno tudi zakuiisje Ijal na svoj spopad s Filistej- rele sveće, iz zvočnikov je sijonu igra kar ducat igral- tegagledališk^aodra. Vne- d. Marjan Petemelj iz Sori- zazvenei baročni koral in na cev, se začenjajo z vhodom v kdanji vojašnici, kjer je že ce, v pasijonu kralj David, se prizorišča v starem delu mesta, ki je že samo po sebi iz- leruzalem, kamor prijah a na oslu Mišku v družbi svo- od lanske jeseni baza Skof- je s skupino svojih rojakov, jeloškega pasijona, so se že ki so odigrali vlogo Izraelcev Jure Bumik iz Poljanske doline je eden od osemdesetih konjenikov, ki sodeluje v predstavi Škofjeloškega pasijona: "Igram srednjeveškega kralja na konju v enem od začetnih prizorov s smrtjo. Doma se ukvarjamo s konji in tako so me povabili k pasitonu." jemna kulisa za dramsko jih učencev. Sledi gospodo- dobri dve uri pred začetkom s skrinjo zaveze, postavil v igro na prostem, so v proce- va večerja, nato pa pred za- predstave začele priprave. V enega zadnjih pasijonskih siji začeli prihajati prizori iz četkom njegovega krvavega maskimid so pod vodstvom prizorov. V posebnem pros- Škofjeloškega pasijona. Pred občinstvom, ki je na- pota občinstvo spremlja pri- Vanje Kmielj poslikavali ob- toru so vadili godbeniki, za zor s Samsonom, ki s kostjo raze prihodnjih velikašev, ogradami so na svoje vloge polnilo tribune na vseh šti- iz oslove čeljusti sam pre- hudičev, smrti, v svoje roke rih prizoriščih mesta, so pa- maga Filistejce. Presunljivi so jih vzele frizerke iz salo- sijon z glasbenim začetkom so prizori iz Kristusovega na Barbi {Barbara, Tanja in njimi sta bili tudi Veroniica čakali konji s svojimi že ko-stumiranimi lastniki. Med uvedli godbeniki in z besed- trpljenja, od Judeževe izdaje no predstavitvijo loški kapu- in sodbe, prek bičanja in Anita), za kostumografijo zadolžena Nada Slatnar s Kovač in Jasna Kumer, ki sta upali, da konji na pred- an, nato pa so nosači v belih kronanja s trnovo krono, no- sodelavkama Maro Tavčar stavi ne bodo preveč vzne-kutah na nosilih prinesli šenja križa in križanja v in Mojco Debeljak je skrbela mirieru. prvi pasijonski prizor, raj z družbi dveh razbojnikov, do za primerna historična obla- !n minila je premiera Vanja Krmelj, voditeljica skupine maskerk, je za generalko pred pasijonom ravno urejala Urško Adamom in Evo, angelom umiranja na križu, ki ga pod čUa več sto ljudi. Siatnarje- Škofjeloškega pasijona. in hudičem, ki ga je v proce- njim spremlja "mati sedmih vo, ki je pri pasijonu sodelo- Ogledalo si jo je okoli 2500 siji spremljala skoraj stotni- žalosti". S skrinjo zaveze in vala že pred desetletjem, jek gledalcev, med njimi tudi ja otrok v belih oblačilih s kraljem Davidom ter božjim pasijonu povabil že prejšnji več uglednih povabljenih Tavčar, ki igra smrt. "Tri mesece smo na tečajih popotnimi palicami, ki so grobom, na koncu pa še z režiser Marjan KokaJj, ki jo gostov iz slovenskega cer- vadili masko, sedaj pa gre prvič zares. Urediti ponazarjali duše potomcev nastopom godbenikov iz- je spoznal, ko je bila še vod- kvenega in posvetnega živ- moramo več kot i^o nastonaiočih " Adama in Eve, Id trpijo po- zveni ^odba, ki jo je v Škof- ja kostumske opreme v slo- ljenja, za katere so pred r I • sledice greha prvih staršev, ji Loki leta 1721 napisal pater venskem gledališkem atelje- predstavo na občini pripra* vili sprejem. Nekoliko so bili razočarani nad dej- Naslednji je prizor s smrtjo, Romuald, letos pa so jo zno- ju. Večina kostumov je še iz- ki s sulico posmehljivo tri- va uprizorili dani ljudskega pred desetletja, je povedala umfira nad umrijivimi ljud- ljubiteljskega gledališča pod sogovornica, vendar so bili stvom, da ni bilo nikogar iz mi in kot vojskovodja vodi vodstvom režiserja Boruta potrebni popravila, kako če- slovenskega političnega mrtvaški ples vsega doveš- Gartnerja. třtino pa so jih zamenjali in vrha, sicer pa Andreja R. tva, od najvišje cerkvene in Škoiieloški pasijon 2009 še dopolnili, kajti sedanji re- Megušar z občine Škofla posvetne hierarhije naprej, oblikuje već kot osemsto lju- žiser je povečal število sode- Loka pravi, da drugi val Kot da bi oživela hrastovelj- di, med njimi največje števi- lujodh. V zakulisju smo vi- uglednih gostov pričakujejo ska freska! Preden so pred lo amaterskih igralcev iz šte- deli zanimive prizore: troji- . na jutrišnji ^predstavi, in si- gledalci oživeli prizori iz vilnih igralskih skupin s Šir- co Jezusov s teniškimi copa- cer nekatere veleposlanike Kristusovega trpljenja, so šega škofldoSkega območja, ti pod oblačili iz svetopisem- ter župane in druge pred- doživeli še pekel, zatem pa Osemdeset je konjenikov, ki skih časov, angela, ki poma- stavnike pobratenih mest, še procesijo cehov ali bratov- dopolnjujejo sliko pasijona, ga pri oblačenju hudiču, vo- iz nekaterih prijateljskih ščin, kakor so od srednjega v ozadju pa je še lepo število jake iz Kristusovih časov z mest pa bodo pripeljali tudi veka dalje imenovali obrtni- sodelavcev, ki jih na prizo- mobilnimi telefoni... Močni več avtobusov gledalcev. Marjanca Trilar je ena od voditeljic igralskih skupin. 34 igralk in igralcev iz Virmaš in Sv. Duha je pripravljala na prizora s krojaškim cehom in na tistega z Judežem in sodbo, ob uprizoritvi pasijona pa je bila med redarji, ki imajo v predstavi tudi zelo pomembno vlogo. Trije od sicer dvanajstih Jezusov pod napisom Processlo (»ocopolrtana v prostorih nekdanje vojašnice, baze Škofjeloškega pasijona 1 ^okr Kostumografinja Nada Slatnar (na sliki desno s sodelavko Mojco Debeljak oblači berača) je s sodelavci "oblekla" kakih osemsto sodelujočih v predstavi. "Nanjo smo se v skladišču pasijona v vojašnici začeli pripravljati že sredi septembra/' je povedala Slatnarjeva, ki je pri pasijonu sodelovala že leta 1999. u y! 14 GG + petek, 3. aprila 2009 Na rohu v rsnii otrok i SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Zgodba o Bernardu, ki mu je uspelo preživeti materino ljubezen (4» det). Milena Miklavčič usode "S strahom sem tudi vstopil med nove sošolce, vsako se- T* •v «v»» J •!• Lipi se visji sodniki Tragedijo pred lipo v Spodnjih Pimičah, v "V trenutku sem se začel Koper, Nihče m opazil, da ^^^^ 25. decembra 2005 umrU tri nilada tresti kol šiba na vodi. Poj- kimdo sem bil pripravljen, da ma nisem imel, zakaj bi ga to brigalo. Neka druga ženska, ki je prav tako sedela za mizo, si je vse zapisovala in me kdo spotakne, a se ni zgodilo nič takega. Šola je bila majhna, stara in dotrajana, ravnatelj je bil neki dobrovolj-ček, ki me je vsakič, ko me je srečal, ustavil, lopnil po rami mu, kaj me naj še pobara, in me vprašal, ali so petelini že zapeli. Kaj točno je mislil s tem, še danes ne vem." nisem "njihov". Policija me je našla šele čez kakšen teden, ko sem bi] že popolnoma sestradan in izmučen. dekleta, se je zaradi pritožb tožilstva, obtoženega lastnika diskoteke Roberta Tomasa Zavašnika in zagovornika Milane Vajde znašel na višjem Uia Ul l^lllU^CU. 1 J.yy 1 • » »v •• » J • 11 • • Ujeli so me na Vrtojbi in | sodišču, ki )e prejšn)! teden izvedlo (avno se)o. namesto da bi me sama kaj spominjam se neke policist- Aprila lani je ljubljansko okrožno sodišče vprašala, je ukazovala nje- ke, posadila me je za mizo in , Zavašnika zaradi povzročitve splošne nevarnosti Rej niča mi je pomigniia, naj medtem ko sem jedel kot volk, mi je brala levite. Imel S hudimi posledicami obsodilo na pet tet zapora, Počasi se je Bernard priva* dil novemu okolju, vas ga je sprejela medse in počasi, v nekaj dolgih mesecih, se je zasačil, da včasih sam pri sebi žvižga kakšen napev ali pa celo prisluhne melodijam. ki so se vrtele na radiu. "Tega pred tem nisem nikoli počel. Zmeraj sem bil v nekakšni pozi "pozor-zdaj", ko sem nenehno opazoval svojo okolico, da sem jo podu rhai. ko je postalo zame nevarno. Sploh mi ni bOo jasno, zakaj so me rej niči ne sosede včasih ustavljale in me povabile z drugimi otroki na domačo gibanico ali pa na jabolčno pito. Navadil sem se, da sem obiskoval stopim k njej. res sem in pa sem srečo, da me je naza- saj je presodilo, da je odgovoren za smrti treh dnje vprašala, zakaj sem i mladih deklet, Id SO jih V gneči pred diskoteko v šele potem, ko mi je dala roko na ramo, sem se malo pomiril. Moral sem jim pokazati zvezke, ki pa res niso bili najbolj ugledni, malo so se spogledovali, rekel pa ni nihče nič. Nazadnje so mi povedali, da se bom moral vrniti nazaj, k prejšnji rejni-ci, da bom tam imel svojo sobo in da me že vsi težko čakajo. Takrat pa se je v meni nekaj uprlo, vrgel sem knjigo, ki sem jo držal, po tleh in zbežal skozi vrata. Jokal sem kot otrok, ko sem se šel skrit v neko zapuščeno hišo v bližini. Bilo je mrzlo in vlažno, a kaj, ko mi je bilo vseeno, najraje bi umrl od vsega hudega. Ravno sem se dobro privadil novemu oko- sploh zbežal. Po pravici sem Spodnjih Pimičah pohodili obiskovalci. nekega možaka, ki je pod- lju, že so me hoteli odvleči koval konje. Kot mi je povedal, je bil edini te vrste daleč naokoli in pri njem se je zmeraj kaj dogajalo. Konjev nisem maral, bal sem se jih, a me je vseeno kdaj posadil na kakšnega, ga prijel za vajeti in me peljal krog ali dva po dvorišči!. Sam sebi sem se zdel kot kralj, " Nekoč, ko je prišel iz šole, so ga pri rej ni ci Čakali neki stran, k tisti pijanki in v tisto šolo, kjer so se vsi, tako učitelji kot sošolci, iz mene norčevali. Na srečo sem imel v žepu še nekaj dinarjev za malico, šel sem na železniško postajo in si kupil karto do Postojne. Tja sem prispel enkrat ob polnoči, pojma nisem imel, kaj naj storim. Nekaj časa sem se jokal, blodil sem gor in dol, potem pa me čudni ljudje. Eden je bil vi- je na klopi premagala utruje- sok. malo bolj rejen gospod. ki ga je že pri vratih začel spraševati, kako se počuti, če je zadovoljen in podobno. nost, da sem zaspal. Naslednje jutro sem imel srečo, da sem se lahko pridružil sku- ji povedal, da zato, ker so v prejšnji rejniški družini z menoj grdo ravnali, a da me vseeno želijo poslati nazaj. Bom naredila, kar bom lahko. mi je na pol obljubila, a žal se njene obljube niso uresničile. Pome je prišla moja "najdražja" socialna delavka in vso pot nazaj mi je grozila, kam vse me bodo vtaioiili, če ji še enkrat naredim kakšno podobno neumnost. Bil sem tiho, prestrašeno sem čemel na zadnjem sedežu in imelo me je, da bi skočil iz drvečega avtomobila in se nikoli več ne pobral." Bernard je šesti razred izdelal za las. Pa sploh ni bil neumen, le nihče ga ni spodbujal pri učenju. Na "stari" šoli je bil spet za vse kriv, in včasih se mu je zdelo, da vsi komaj čakajo, da se kaj zgodi, da potem lahko krivdo prevalijo nanj. "Začela me je grabiti puberteta. v sebi sem čutil uporništvo. Nekoč, ko se je mama "zmotila" in me prišla obiskat, mi je ponudila cigareto, češ saj si že dovolj veiik, lahko kakšno posmo- diš. In sem jo. Pa ne zato. da bi mi prijala, temveč zato, ker sem vedel, da bom pini vrstnikov, ki so šli na jezU druge. neko športno tekmovanje v fse nadaljuk) Pobožaj me 7 mami Damjana Šmid moj pogled V vsakdanji naglici ljudje pogosto pozabljamo na to, kako pomemben je dotik. Pa ne tisti, ko se prerivamo in si s komolci utiramo pot do cilja. V mislih imam. objeme. stiske rok, držanje za roke, bližino teles, toploto človeka, božanje ... Ko so otroci mlajši, je dotikanja več. Dojenčkom je dotik po- n^emben kot hrana in odveč je strah, da bomo otroka raz-vadili, če ga imamo veliko ob sebi, ga pestujemo ali nosimo. Med razvajanje štejemo veliko bolj škodljive vzgojne metode, kot sta božanje in pestovanje. Kadar so dojenčki bolni ali izpostavljeni novim situacijam, ko doživljajo spremembe, nesreče ali izgube bližnjih ljudi, je sploh najbolj učinkovita terapija šc vcč tele- snega dotika, več negovanja in več pestovanja. Dokazano je, da dotikanje blagodejno vpliva na človeka in je nekakšno naravno zdravilo proti stresu. Pri prijetnem. dotikanju se sprožajo kemične snovi, ki zmanjšujejo izločanje stresnega hormona kortizola in dajejo otroku občutek zadovoljstva in var» nosti. Otroci v stresnih situacijah pogosto poiščejo naše naročje aH nas primejo za roko. Kot da bi iskali varen pristan ali potrditev, da je vse v redu. Otroci, ki doživ» Ijajo veliko prijetne telesne bližine, se kot mladostniki in odrasli počutijo bolj mir» ne v sebi, se znajo hitreje umiriti in niso v stanju nenehne pripravljenosti na lesnega stika, pogosto počutijo ogrožene in v nenehni akciji. Ljubeče dotikanje povzroča umirjanje. Vendarle to velja samo v primeru, da smo tudi sami umirjeni- Saj veste • Če greste k maserju, ki se je pravkar prepiral z ženo, boste na svojem telesu občutili tudi negativne učinke masaže. Da je telesni stik pomemben, nam pričajo tudi mnogi prizori, ko ljudje ure in ure preživijo z živalmi in božajo svoje kosmate prijatelje. Ne vem, zakaj je v^sih lažje "čohati" psa kot pa človeka. Privoščimo si v teh dneh več dotikanja. Pobo- žajmo in stisnimo k sebi otroke in svoje drage. Obje- mimo ljudi, ki nas potrebu- boj. Nasprotno od njih pa se jejo, Zime je konec. Čas je, otroci, Id ne Čutijo dovolj te- da odtaiamo Še naša srca. Dosojena kazen je po mnenju tožUstva, Id je zahtevalo sedem let zapora, prenizka, za obrambo, ki zahteva celo oprostitev, pa seveda previsoka. Na prvostopenjskem sodišču je Zavašnik krivdo za dogajanje pred diskoteko prevalil na svojo mater in varnostno službo Enigma Bagarič oziroma njenega direktorja Stjepana Bagariča. V pritožbi na sodbo pa je navedel, da so ga obsodili zaradi medijskega Unča in da je tragedijo zakrivila vinjena množica, ki se je prerivala pred vhodom v diskoteko. Patolog oproščen Na okrožnem sodišču v Ljubljani so ta teden patologa celjske bolnišnice Borisa Kavčiča zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožb povzročitve smrti bolnice iz malomarnosti. Leta 1996 naj bi se pri bolnici pojavil sum raka na črevesu, napotnico za patološki pregled pa naj bi Kavčič spravil v arhiv. Ob pregledu tega arhiva ni opazil te napotnice. Bolnica je leta 2002 umrla. Kavčič je dogodek obžaloval, meni pa, da gre za vprašanje soodgovornosti naročnikov na oddelku in vodstva bolnišnice. V zagovor je Kavčič povedal, da je za smrt bolnice lahko več vzrokov, saj naj bi poleg raka imela tudi cirozo jeter, popuščalo pa ji je tudi srce. Tu je za priznanje svoje zmote če sta dve, pravici lahko še potrebovala kar 359 let... manj". To je najbrž res, ka- Pričakovati spravno prizna-kor je res, da je lahko resnica nje ene in edine resnice in in pravica samo ena. Vpraša- krivde med navedenimi Beseda pasijon ima dva med nje pa je, kdo bo tisti, tó bo to strarmii je torej iluzorno, seboj povezana pomena. Iz- eno in edino resnico spoznal Zdaj je na potezi Državni vimo se z njo označuje trp- in uzakonil. Če bo to Cerkev, zbor. Da končno sprejme ljenje )ezusa Kristusa v zad- se bojim, da bomo ob njej še vsaj nek politični spravni akt, njih dneh njegovega življe- naprej razdvojeni. Ne da bi za katerega bi glasovala veli-nja. Hkrati je to verjetno naj- zanikal krivdo tistih, ki so po- ka večina vseh poslancev, večkrat umetniško upodol> bijali, imam občutek, da gre tudi opozicijskih. Če do tega Ijena zgodba, zlasti v poseb- Cerkvi in njenim političnim ne bo prišlo, bo prikrivanje nih dramskih, glasbenih in somišljenikom v tej zadevi hudih del vseh vpletenih drugih oblikah. V teh dneh si bolj kot za sočutje s trplje- med vojno in po. njej še na-lahko, denimo, v živo ogleda- njem pobitih za prilaivanje' prej zastrupljalo naše politič* mo Škofleloški pasijon ali lastne medvojne vloge in za no in duhovno ozračje. Raz-kar doma prisluhnemo eni poskus rehabilitacije domo- ličrJ pogledi na resnico, ki je od pasijonskih skladb, v vsa- branstva in drugih oblik ko- samo ena, pa bodo ostali. Ži- ki od naših cerkva najdemo laboradje. veti strpno z razlikami je, ka- slikarsko upodobitev Križe- Nekoč sem poskušal tudi kor smo v zgodovini že več- vega pota... Z besedo pasijon pa lahko sam ugotoviti hierarhijo krivde za zločine v Hudi in dru- krat nazorno spoznali, večja umetnost in kakovost kot tr- Vaš razgled označujemo tudi vsa veliki gih jamah. Prvi na tej lestvid peti vsiljeno enotnost i» / Ï Marca so na odru jeseniškega gledališča Toneta Čufarja blestďi baletnild in balerine treh baletnih šol - baletnega oddelka Glasbene šole Jesenice» baletne šole Stevens in društva za umetnost plesa Celje. Pozornost fotografinje te pritegnila balerina v rdečem na rdečem ozadju. /Poto Anb&uh^v« Tomo Križnar je v Darfurju tamkajšnje prebivalstvo, Id rado citira arabsko modrost "meč je močnejši od peresa", prepričal, da se zunanji svet žal odziva na zimanjo podobo in sliko. Poučeval jih je, kako uporabljati kamere, računalnike in satelitske telefone. Sredstva za to so bila zbrana lani jeseni na humanitarnem koncertu Žur za Darfur. Na fotografiji sta žrtvi vojne za vodo in nafto v begunskem taborišču Ore Kosuoni. /^«o Tomounjnat Deček za vse Marjeta Smolnikar sedmica ř^ Tako. Kariere je konec. Vsaj je politično in gospodarsko Igor Bavčai, ni nič veČ in niČ nika države Ivana Kramber^ resnid ni vedel niČ bolj ele- tiste, vsem na očeh; javne, življenje na začetku devetde- manj kot sJanuiati mož po- gerja. Da ne bo pomote, ali Na vrsti je zasebnost in uži- setih let prejSnjega stoletja gojno rečeno nevidnih rde- §e česa hujèega: niti po po- vanje sadov pretekl^a dela, resnično postavilo na glavo. Čih baronov, Čigar osebnost moti ne trdim, da je imel umetniškega vtisa ni name gantno kot slon v trgovini s porcelanom. In boljšega Denimo, v muharienju. V Sloveniji, v deželid pod Al- je dovolj arogantna, da vzdr- Igor Bavčar prste vmes. Res naredil niti v vlogi predsedni Kariera se je začela sredi pami, sta oblast in s tem ka- ži oziroma prezre pritisk jav- pa je> da je bila njegova ka odbora za človekove pravi- osemdesetih let prejšnjega pital ostala v rokah reformi- nosti. Kar je, kajpada, moje stoletja in je trajala približno stov, tako imenovane rdeče lastno razumevanje in doje- takratna naloga atentat na predsedniškega kandidata ce. ne glede na to» ali je ali ni iz krempljev oficirjev takrat» tri desetletja. Pot je bila ovin- buržoazije. manje pokomunistične Slo- raziskati in morilca {pravega, ne Jugoslovanske armade kasta in negotova. Negotova Igor Bavčar je le eno od imen venije. ne filctivnega) spraviti za rešil kasnejšega predsedni- zaradi tektonskih političnih nekdanjih mladcev ali. Čeho- Bolj kot v vlogi predsedni- rešetke. ka slovenske vlade Janeza sprememb v začetku devet- čete. "zsmsjevcev"» lo so jih ka uprave Istrabenza mi bo Z mojega zornega kota so vsi Janšo, desetih let prejšnjega stolet- rdeči baroni izbrali za perso- Igor Bavčar, deček za vse, vidni pokomunističnl pro» Ampak, kot rečeno, po moja, ko se je tako rekoč čez noč nifikadjo pokomunističnega ostal v spominu v vlc^ mini- jekti. ki so bili siaupani Igor- jem raziimevanju dogodkov zrušil vzhodnoevropski miselni vzorec oziroma sistem obdobja, katerega notranje stra za notranje zadeve. Pr- ju Bavčarju, padli v vodo. zadnjih trideset let, je Igor bistvo je tajkunizadja. kot vič, zaradi njegove takratne Vsaj, kar se javnosti in vtisa v in je obstajala velika ne var- nadgradnja privatizacije ne-nost, da preide družbena res- kdanjega družbenega kapita- naloge, povezane z arhivi v G ote nid in udbovsko doku- javnosti, tiče. Tako v vlogi ministra brez listnice za ev« Bavčar le eden od nekdanjih mladcev, s katerimi so rdeči baroni načrtovali privatizad- ničnost v neposvečene roke. la. Povedano drugače, od- mentacijo nasploh. Drugič, ropske zadeve kot tudi v vlo- jo in poznejšo tajkunizad- V nekdanji Vzhodni Nemči- stopljeni predsednik uprave zaradi nikdar pojasnjenega gi gospodarstvenika 2 Obale, jo nekdanjega družbenega ji. kjer so sprejeli tako ime- nekdanjega paradnega konja in do konca razčiščenega ki se domnevno spozna na kapitala. In naj me koklja novani iustradjski zakon, se slovenske Obale, se pravi, umora kandidata za predsed- vse družbene sfere, pa se v brcne, če sem udarila v temo. GORENJSKI GLAS petek. 3. aprila 2000 EKONOMIJ Stefan .zargiígíg-^s.si 17 Elektrika se Pojav novega dobavitelja električne energije je z nižjimi cenami očitno pretresel elektroenergetski trg. Dober mesec po podražitvi Elektro Gorenjska znižuje ceno. š ža&gi Kranj • Ponudba GEN I, ki gospodiojstvom ponuja električno energijo za en mesec zastonj, nato pa po cenah, ki so za desetino nižje, je že povzročil zelo veBk interes in prve večje selitve uporabnikov k temu ponudniku. Začel je torej delovati doslej le deklariran prosti trg. Kaj to pomeni za Elektro Gorenjska, smo povprašali predsednika uprave Jožeta Knavsa. Elektro Gorenjska je lani jeseni pod izgovorom na nov poslovni model prednjači! s podražitvijo električne energije. Pred nekaj dnevi Jože Knavs ste tudi uveljavili še drugo krize pojavlja močan upad porabe električne energije pri poslovnih uporabnikih. Ce primerjamo porabo v februarju 2008 in v februarju 2009, je znižanje celo 30-odstotno. Pri tem je treba upoštevati, da sta dva uporabnika med prvimi desetimi največjimi uporabniki, to sta bila Aquasava in IBI, zaprla vrata. " Rako je družba Elektro Gorenjska poslovala lani? "Lansko leto iahko razdelimo na dva dela. Prvo polovico leta je bila konjunktura, v drugi polovid pa recesija, ki je rezultate posiabšala. Leto smo zaključili z 1,1 milijona evrov dobička, kar je bilo približno podiažilcv, medlem ko prosto izbirala distributerja, ba^itelfem HSE tudi dogovo- tako, kot smo planiiali. Izve- cene energije po Evropi pa^ Vemo, da zamenjav praktič- rili za nižje cene.^ dli smo nekaj pomembnih in- dajo in se tudi pri nas pojav- no ni bilo» saj so bile cene Takoj po začetku občutne- vestidj: RTP Železniki z no- Ija ponudnik s cenejšo elek- distributerjev praktično ga padanja cen električne vim stikališčem, v teku je, trično energijo. Se boste od zvali na ta tzziv? enake, vsi ste kupovali ener- energije smo na HSE, ki nam skupaj s Savskimi elektrarna- gijo pri istem dobavitelju - dobavlja dve tretjini energije, mi, investidja v novo RTP "Res je bil Elektro Gorenj- Holdingu slovenskih elek- naslovili zahtevo po prilagaja- Moste z novim stikališčem, ska prvi, ki je lani podražil tram (HSE). Tokrat se je na nju cen novim razmeram, pridobili smo licenco in kon- električno energijo, vendar trgu pojavil nov dobavitelj Pri tem kaže poudariti, da cesijo za dobavo toplotne pa smo bili tokrat s podražit- GEN I. Si lahko uporabnik imamo s HSE enoletne po- energijeza osnovno šolo vTr* vito zadnji. Res so začele torej izbere novega dobavi* godbe, ki so bile sklenjene, žiču, z Iskro Vzdrževanjem cene energije močno padati telja mimo distributerja? ko je bila cena energije še smo uredili kogeneracijo In smo v Sloveniji dobili kon- 'Uporabnik si lahko pros- precej višja. Do padca cen je električne in toplotne energije kurenco. V sredo bomo obja- to izbere dobavitelja ob po- prišlo šele v marcu. Za zdaj in aktivni smo pri urejevanju vili nov paket Porabim, kar goju, da ima do dosedanjega lahko rečem, da smo dosegli sončnih elektrarn." rabim (pogovarjali smo se v poravnane vse račune. Di- takšno znižanje cen, da bre- ponedeljek - op. p.), ki bo uve- stributer ostane obstoječi, me znižania cen v novem pa- Letošnji načrti? Ijavlien s i. majem. Tudi to- novi dobavitelj uredi vse po- ketu nosimo skupaj s HSE. "Letos je plan investidj ne- krat sledimo rdeči niti manj- trebno v zvezi s prenosom Se pa pogajamo še naprej in koliko okrnjen glede na prše porabe, pri čemer bo imel energije. Za odjemalca je to- morda se nam uspe dogovo- votne načrte in bo na približ-uporabnik v povprečju za 5,2 rej postopek sorazmerno riti za še ugodnejše cene do- no enaki ravni kot lanL Na» odstotka nižjo ceno, ki jo za- preprost; jasno pa je, da bav energije, kar bomo pre- daljevali bomo v Mostah in gotavljamo do konca leta. Od- mora vsak odjemalec prera- nesli tudi do uporabnikov, aktivno se pripravljamo na pravijamo dodatek na visoko čunati. kaj se mu izplača. Pri Ocena je, da so cene energije daljinsko odčitavanje s štev- porabo in plačevanje stroškov tem kaže opozoriti, da za de- v marcu dosegle dno, torej da d, ki bodo zmožni odčitavati vodenja računa. Pogoj za setino nižja cena energije ne lahko sedaj pričakujemo rast porabo vseh energentov. Pri uporabnika bo> da nam me- pomeni tudi za desetino niž- cen, proti temu pa se želimo tem račiinamo na evropska seàio javlja stanje števca. Računamo, da bomo s tem j ega računa, saj nekateri stroški niso odvisni od cene zavarovati." sredstva, in če bomo uspešni, bomo v drugi polovid leta paketom na trgu z električno energije. Po naših izračunih Jesensko podražitev ste začeli menjati števce." energijo najugodnejši in da je naš novi paket vsaj konku- upravičevali predvsem s sti- smo našli'pot za prijaznejše renčen, če ne celo cenovno mularijo potTí»bnega varče- Lani vas je Urad z» varstvo varčevanje. Izračuni kažejo, ugodnejši." vanja. Ali ste opazili manj- konkurence oglobil z očit- da bo povprečen uporabnik pri mesečnem računu prihranil od dva do tri evre. Pri V obvestilu o marčevski podražitvi ste opozorili, da ste šo porabo? kom o kartelnem dogovar* 'Na splošno rečeno, se po- janju cen ob začetku leta. večjih porabnikih bo prihra- na področju preskrbe gospo-nek šc večji." raba v gospodinjstvih ni znižala. So sicer nekateri nekoli- Ste te kazni že plačali? "Ne. Kot smo že povedali dinjstev z električno enei^jo ko zmanjšali porabo, vendar za javnost, zavračamo te očit- v prvih dveh mesecih ustvar- je očitno cena energije za ke, zato smo se na kazni pri- Ko je bil lani sproščen txg jali izgubo. Ali bo nov paket mnoge še vedno takšna, da tožili na sodišče. Postopki še električne energije za go- z nižjimi cenami to izgubo prihranki zanje niso po- tečejo, kazni nismo plačali, spodinjstva, so si ta lahko še povečal ali pa ste se z do- membni. Pač pa se zaradi saj pritožba zadrži izvršitev." Bled Condor Real postal lastnik hotela Krim Iz Sportine Turizem so sporočili, da je Condor Real, d. o. o., v letu 2007 postal lastnik 40-odstotnega deleža Hotela Krim na Bledu, v preteklih dneh pa je svoje lastništvo povečal na sto odstotkov ter tako postal edini lastnik tega blejskega hotela. Condor Real uresničuje svojo vizijo blejskega turizma, s to naložbo pa je svoj portfelj na področju hotelirstva in nastanitev še dodatno utrdil, saj je trenutno poleg Hotela Krim in Hotela Ribno tudi lastnik Viie Prešeren, Vile Viktorije in najemnik Vile Bled. Tako seda) ponuja storitve za široko paleto obiskovalcev, od "backpackerjev" pa vse do najbolj zahtevnih gostov, poročajo iz Sportine. i, Ž. cornja Radgona Megrd širi obzorja graditeljstva V Gorenji Radgoni se je v torek, trajal pa bo do sobote, začel 22. Mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra, na katerem se na prek dvajset tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 460 razstavljavcev iz 18 držav. Sejem prinaša v Gornjo Radgono obširno predstavitev opreme za ogrevanje In hlajenje s posebnim poudarkom na obnovljivih virih energije, gradbenih materialov In elementov s posebnim poudarkom na energetsko varčnih hišah, kritinah s poudarkom na klimatskih spremembah, čistilnih napravah in še vrsto drugega. Organizirali so vrsto posvetov, obiskovalci pa lahko dobijo tudi nasvete. S. Ž. Dražja obleka in obutev V marcu je znašala Inflacija en odstotek, pri čemer sta se najbolj podražili obleka in obutev, Štefan Žargi koholnih pijač (zlasti zelenja- ..............................................................................ve, sadja, mleka in jajc), zni- Ijubljana - V torek je Stati- žale so se tudi cene zabavne stični urad RS objavil indek- elektronike, avtomobilov ter se cen življenjskih potreb- goriv. Na vladnem Uradu za ščin v mesecu marcu, kai je maiaoekonomske analize in merilo infladje, in ugotovil, razvoj (UMAR) takšria giba- da so se cene v marcu v pov- nja inflacije pripisujejo pred- prečju povečale za odstotek, vsem sezonskim nihanjem, medtem ko se je letna rast sicer pa pričakujejo, da se bo cen znižala na j,8 odstotka, inflacija v prihodnje še zni- Najvišjo rast so zabeležili v zevala. Dobili smo tudi odziv skupini obleka in obutev, saj Trgoviiiske zbornice Sloveso se cene tega blaga poveča- nije, kjer so prepričani, da le kar za dobrih 11 odstotkov statistični podatki ne odraža-(obutev celo za skoraj 13 od- jo dejanskega stanja na trgu, stotkov). Tako rast pripisuje- saj v imenu trgovcev s teksti-jo koncu popustov in preho- lom m obutNdjo trdijo, da cen du na nove kolekcije. Že dm- v marcu niso dvigovali. Zato gi mesec zapored pa so se od statističnega urada priča-znižale cene hrane in brezal» kujejo pojasnila. Rast cen življenjskih potrebžčir) {inflaaja) o •t •8 8 « & IN IV VI VM VIII IX -0.6 XI XI] I •0.7 -0.fi -Ou II lele 7008 »09 rast ctfi imj Pomladni kreďit W HRANILNICA I.OH 0428 00 777 wwwLlon^ Nâgrâdna igra »15 naših« tn jubilejne ugodnosti Ob ndši IS. obfetnid vabimo 15 izbrancev na Ulei v London in cgl«d nogometnega speKUkla na legendarnem stadionu ^Vembiey, k/er $e bosta pomehlf reprezentanci Anglije in Slovenije. Še (recnezem bomo podarili privlačne praktične nagrade. Prav tako smo za pripravili bančne in lizinikejubilejne ugodnosti. Ne spreglej le! WWW.i5nasih.Si Hypo G bou p f>\pt AÛBIA m A I ercator let Poslovni sistem Mercator, d,d, Dunajska cesta 107, Ljubljana Obveščamo vas, da Imamo možnost oddati v najem naslednje lokales 1. Kranj, Bldiweisova cesta 7d; )38.00 m^ • lokal za gostinsko ali drugo dejavnost 2. Železniki. Na kresu 26; 5,50 m^ • lokal za storitveno dejavnost S.CerkJje na Gorenjskem, Zgornji Bmik 114a; 65,00 m^ - lokal primeren za pisarno Prosimo vas. da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo. VabífTíO vas. da pisne vloge najkasneje do petka ^0.4.2009 pošljete na naslov: Mercator. d.d.. Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo. Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako "za najem lokala". Mercator, d.d.. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. » % » é » ¥ è i8 KMETIJSTVO Taplnt rtik çî GORENJSKI GLAS petek, 3. aprila 2000 Škofja Loka, Gorenja vas Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, med osmo in dvanajsto uro pripravila tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov na Mestnem trgu v Škofji Loki, naslednjo soboto, 11. aprila, dopoldne pa pri poslovnem centru v Gorenji vast. Na stojnicah bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Babica jerca in Dedek jaka - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov in druge kakovostne pekovske in mlečne izdelke, domače jušne rezance» med z oznako Slovenski med. izdelke domače in umetnostne obrti ... C Z. BlíO Petinšestdeset primerov samovoljne sečnje Po podatkih zavoda za gozdove je bilo lani v gozdovih Zgor* nje Gorenjske 65 primerov poseka brez odobritve, kar je dvajset več kot predlani in največ po letu 2000. Večina posekov je bila zaradi pridobitve lesa, dva pa zaradi neodobre- nega posega v prostor. V nobenem primeru ni nastal goio* sek. v šestih primerih pa je bilo posekano več kot petdeset kubičnih metrov drevja. C. Z. paeska Velika noč nekdaj in danes Društvo Itmetic Medvode bo v dvorani Valentina Oblaka v novem pastoralnem domu v Preski pri Medvodah pripravilo razstavo Velika noč nekdaj in danes. Razstava bo na ogled jutri, v soboto, od 10. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 19. ure. C Z. OBČINA RADOVU ICA Gorenjska c. 19. 4240 Radovljica, tel : 04/537 23 00, faks: 04/531 46 84, www. rad ov l[ica obcind.rddovtlica^ rad ovijice.sl OBVESTILO O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI JAVNEGA NAZNANILA O JAVNI RAZGRNn^l IN JAVNI OBRAVNAVI sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1988-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986'1990« sprememb in dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za območje planske celote Radovljica» sprememb in dopolnitev Prostorsko ureditvenih pogojev za območje planske celote Kropa in okoljskega poroSila {DN UO,$t. 112/2009} V Deře)nih novicah, glasilu Občine Radovljica - Uradne ob* jave (št. 112/09. 6.3. 2009) je bflo objavljeno Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi sprememt» in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega dnižbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986-1990. sprememb in dopolnitev Prostorsko ureditvenih po* gojev za območje planske celote Radovljica, sprememb in dopo)nitev Prostorsko ureditvenih pogojev za območje plan* ske celote Kropa in okoljskega poročila. Občina Radovljica obvešča vse svoje občane ter druge fizične in pravne osebe, da se javna razgrnitev podaljša, tako da traja od 23. marca 2009 do vključno 18. maja 2009. Spremeni se tudi datum javne obravnave, javna obravnava ne bo 8. aprila 2009, temveč v četrtek. 14. maja 2009. ob 16. uri v veliki sejni dvorani Občine Radovljica. Št 35<>00019/200a 350-5-0001/2009.350-5-002/2009 Radovljica, 20. 3. 2009 Janko S. STUŠEK, I r. ŽUPAN mešanja KEPIC PREDELAVA MESA IN PRODAJA Kepic Ales, s.p., Krvavška 14,4207 Cerklje, CERKUE: 04/25 26 900> OS90 24 979 P RIMSKOVO: 04/2042 659 PIANINA: 04/23 31 223 Nudimo Vam vse vrste suhih mesnih veHkonocniti dobrot (iunke, suM vrat, krače,...) po ugodrrih cenah. Heso je pripravljeno domače, sojeno In prekajeno. Obenem Vam žeHmo vesele veilkonoine praznike. Hvala za zaupanje. Letos štirje mrtvi v Sloveniji so se letos pri delu v zasebnem gozdu smrtno ponesrečili že štirje ljudje. Dela v kriznem času lotevajo tudi ljudje, ki ga niso vajeni. Cveto Zaplotnik Kranj - "Lastnike gozdov želimo opozoriti, da \e delo v gozdu eno najbolj nevarnih, saj vključuje dela 2 nevarni- é. mi stroji na prostem, ponavadi na stmiih in nevarnih terenih in marsikdaj v težkih vremenskih laznierah. Samo v zadnjih treh tednih so se pri delu v gozdu smrtno ponesrečili trije ljudje, od začetka leta pa že štirje. Skoraj vsak teden beležimo kakšno novo nesrečo in če se bo tak trend nadaljeval, bo leto 2009 zapisano s črnimi številkami. Na povečano število nesreč vpliva tudi recesija. Za sečnjo se odločajo tudi lastniki, ki imajo zelo majh- t^lo v gozdu je eno najbolj nevarnih, no gozdno posest in v prete- klosti niso sekali. Takšni ob- du smrtno ponesrečilo pov- gozdu, še ta mesec pa bo ob- varno delo z gozdarsko pri- časni sekači pa se premalo prečno devet ljudi na leto. javilo javni razpis za financi- kolico in hidravlično nakla- zavedajo nevarnosti dela v največ (šestnajst) v letu ranje usposabljanja v gozdar- dalno napravo, okoli tri tisoč. gozdu» niti niso za to delo ustrezno usposobljeni in opremljeni/' je na torkovi 2000 in najmanj (trije) v letu 2006. stvu, s čimer bo lastnikom Jurij Beguš, ki v zavodu vodi gozdov in drugim omogočilo oddelek za gozdno tehniko, Ministrstvo si skupaj z za- pridobiti certifikat o nacio- ugotavlja, da se večina nesreč novinarski konferenci dejal vodom za gozdove prizadeva nalni poklicni kvalifikaciji za zgodi zaradi podcenjevanja Andrej Drašler, generalni di- z različnimi ukrepi zmanjša- poklice sekač, traktorist in nevarnosti dela, nepoznava- rektor direktorata za gozdar- ti število nesreč pri delu v gojitelj. stvo, lovstvo in ribištvo na gozdu. Na leto zagotavlja Kot je povedal direktor za- nja tehnike dele, zastarelih aii slabo vzdrževanih traktor- ministrstvu za kmetijstvo, skoraj 83 tisoČ evrov za izved- voda za gozdove JoŠt Jakša, jev in motornih žag, pomanj- gozdarstvo in prehrano, in botečajevvamegadelazmo- dajejo pri svetovalnem delu kljWe varovalne opreme in poudaril, da se je v zadnjem tomo žago in s traktorjem v velik poudarek varnemu slabe fizične (in psihične) obdobju število nesreč s gozdu, v okviru ukrepa Pove- delu v gozdu. V petnajstih ie- pripravljenosti za delo v goz- smrtnim izidom in tudi dru- Čanje gospodarske vrednosti tih se je tovrstnih tečajev du. Največ nezgod se prime- gih nesreč v gozdu zmanjša* gozdov sofinancira nakup udeležilo 25 tisoč lastnikov ri starejšim od petdeset let, lo. V zadnjih desetih letih se nove (in bolj vame) mehani- gozdov, od tega samo lani, pri sečnji, v zgodnji spomla- je pri delu v zasebnem goz- zacije in opreme za delo v ko so uvedli še nov tečaj - za di in jeseni ter v sobotah. Doslej največji sejem v Komendi CvFio Zaplotnik Komenda - Na konjeniškem hipodromu so včeraj odprli tradicionalni spomladanski sejem kmetijske, gozdarske fJ: in gradbene mehanizacije, kar je skupaj z jesenskim že sedemindvajseti sejem v Komendi. Da bi kupci in prodajalci imeti več možnosti za sklepanje kupčij, se je sejem tokrat začel že dan prej kot običajno, vrata pa bo zaprl v nedeljo, ko tudi pričakujejo največji obisk. Kot je v imenu prireditelja, Konjeniškega kluba Komenda, povedal Aloz Alojz Lah Lah, je letošnji sejem doslej Ustanova Petra Pavla Glavar» največji. Na 20 tisoč kvadrat- ja. Turistično društvo Ko- nih metrov razstavne površi- mer.dz. društvo podeželskih ne se predstavlja okrog štiri- žena... Že včeraj je bilo na sej- sto domačih in tujih razstav- ljavcev, nekaj pa so jih zaradi pomanjkanja razstavnega Alojz Lah: *'Kriza zaenkrat prostora morali odkloniti. Po- še ne vpliva na prodajo leg izdelovalcev in prodajalcev kmetijske mehanizacije, to bo bolj občutiti jeseni." gradbenih strojev, opreme m _ orodja sodelujejo na sejmu tudi nekatere ustanove in mu predavanje o travinju in organizacije - lanetijsko goz- prelřani goved, danes bo pri- darska zbornica, zavod za kaz ocenjevanja kondidje go- gozdove. Biotehniški center ved» zavod za gozdove pa bo Naklo, Društvo stari traktor vsak dan predstavil tehniko Moste, Strojni krožek Pšata, varnega dda pri sečnji lesa. v Sest novih javnih razpisov cvtto Zaplotnik samostojnim podjetnikom, kmetijah, za pridobivanje drugi v vrednosti osem milijo cner^je, predelavo lesa in ze- nov evrov pa kmetijam, bne- lišč ter pridobivanje biodizla, dajanje vrednosti kmetijskim tijam z dopolnilno dejavnost- soli in šote. Za podpore usta- ....................................... in gozdarskim proizvodom je jo ter agrarnim in pašnim navijanju in razvoju miiro Kranj • Ministrstvo za lonetij- objavilo dva razpisa. Prvi, po skupnostim, V okviru razpisa podjetij je na voljo dvajset mi- stvo, gozdarstvo in prehrano katerem je za naložbe v pre- Diverzifikacija v nekmetijske lijonov evrov, za obnovo in je pred kraddm v okviru pro- delavo in trženje kmetijskih dejavnosti je na razpolago razvoj vasi deset milijonov ev- grama razvoja podeželja obja- pridelkov, živil in lesa na raz- petnajst milijonov evrov za rov ter za ohranjanje in izbolj- vilo šest novih javnih lazpi- poîago dvajset milijonov ev- ureditev maloprodajnih trgo- Sevanje kulturne in etnološke sov. Za dodeljevanje nepov- rov, je namenjen gospodar- vin na kmetijah, za podpore dediščine na podeželju šest ratnih sredstev iz ukrepa Do- skim družbam, zadrugam in gostinskim dejavnostim na milijonov evrov. « 4 é # 9 « GORENJSKI CIAS petek, 3. aprila 2009 w/o@g-gias.si 19 Zimski potep: Kamniško sedlo (1903 m) Soseščina dvatisočakov Obilno deževje v zadnjih dneh je povzročilo nestabilno snežno podlago in posledično se je povišala stopnja nevarnosti plazov. Zaradi objektivnih nevarnosti se je včasih zato bolje vrhu odpovedati. Moja pot na Brano se je zaključila na Kamniškem sedlu. Jelena jumn gozd in v prvih višinskih lično pastirsko domovanje. Ni važno, v katerem let- metrih tudi zelo hitro pridobiva na višini. Približno sto Smo na travniku, kjer se odpre pogled na naš cilj. na nem času se odpravite na višinskih metrov višje boste Kamniško sedlo» ki je visoko Kamniško sedlo, vedno bo* dosegli impozante galerije, pred nami. Čaka nas še do-ste srečali ogromno gorni- izdolbene v konglomeratne bro uro hoje oz. 450 višin-kov in planincev. Enim je skale. Steza se dvigne nad skih metrov. Poleti tukaj nesedlo le izhodišče za nada- galerije in doseže spodnjo usmiljeno žge sonce, zato Vrh Kamniškega sedla, z Domom in Planjavo Ijevanje vzpona nekam v postajo tovorne žičnice ter bodite zgodnji, no pa tudi v Kamniško-Savinjske Alpe, gozdno cesto. Poleti se lah- mesedh, ko še leži sneg, je a v - ru drugim je že vzpon na sedlo ko tudi do sem pripeljete z bolje biti v tem delu čim sestradana kavka m pofeh^- velik podvig. Pred nekaj ted- avtom. Strm vzpon, ki vam prej, saj je napredovanje lažni, ko je bila v zgodnjih ju- ne da dihati, se nadaljuje. je tranjih urah snežna podlaga Sledi del. kjer v času snega nla za čim mesnatim. Ne bodite pa razočarani» Če vas .................................. ........Dom na Kamniškem se- »bjda nie^ Še stabilna, sem bila prepri- prečite dva ali pa celo tri pla- dlu leži na nadmorski višini cijena čana, da ne bo težav z osvo» zišča. Previdnost tukaj je 1864 metrov. Tisto nedeljo jitvijodljaz Brano. Asem se zelo potrebna, saj je sneg sem bila prijetno preseneče- nega; a bodite vztrajni, morda se bo razkadila tako ne- zmotila! Visoke temperatu- sprijet. Steza se položi na, ker je bil odprt, in prijaz- nadoma,kotsejepnpodila. re so povzročile proženje {kmalu boste dosegli Jer- na d^uma oskrbnica mi je V vsakem primeru raz številnih plazov, zato sem manco) in se v položnem, zaupala, da so se v PD Kam- ê ^ ^ Kamniš ega se a navda z energijo: Brana, v~vremenskô primernih "vi: turo raje zaključila na Kam- dolgem vzponu spusti do nik dogovorili, da bodo Dom niškem sedJu. Bobnarjeva hudournika, nato pa do ste grapa je dan prej teiiala dve ze. Sledite stezi in po nekaj kendih oskrbovali. Pohvalno ^^^ smrti žrtvi, tisto jutro pa so sto metrih se levo odcepi pot in zgleda vredno, saj je na \ ^^^^ ^ oma z se gorTiiki obračali tudi v Bo- proti Kamniškemu sedlu, vrhu po kar dolgem vzponu SOVI grapi. V zimskih mesedh se tura na Kamniško sedlo za* čne pri Domu v Kamniški Bistrici, na nadmorski višini desno pa proti Repovemu kotu, odkoder se lahko povzpnete na Kamniškega Dedca. Tudi v teh zimskih mese- vroi čaj še kako pri jal. Dom na Kamniškem se- Okrešljem, Mrzlo goro, Kr- Pri pastirjih na višini 1415 metrovj kjer pred seboj. ničko goro, Olševo itd. Vrnete se po poti vzpona. dlu pa ni najvišja toćka se- friško dla. Povzpeti se je potrebno do slovenske zastave na sedlo zahteva od gornika popolno zimsko opremo, zato 600 metrov. Poleti se z av- dh dobro shojena pot vas v nadmorski višini 1903 me- ^ obvezno ^emit^e- tom lahko zapeljete višje, okijukih pripelje proti Klinu. trov. Običajno veter kar poš- re^ cepin. Bolje odveza vse do Jermance, kar vam, nato pa do Studencev. Tam teno brije» previdnost v sne- včasih več kot dobrodošlo, se levo odcepi Bosova grapa, gu pa je nujna, saj mogo6ie teža v in na nahrbtniku, kot pa delo za sorske reševalce. pot precej skrajša. zimska alpinistična smer na opasti nemo grozijo, zato ni Prvih nekaj sto metrov ho- Brano. Naša marldrana pot kar ne stopajte na rob in ni- Nadmorska višina: 1903 m dite po cesti, kjer tudi pote- gre naravnost in se še vedno kar ne pogledujte v Logar- Višinska razlika: 1303 m ka markirana pot, ki pelje vzpenja po bukovem gozdu, sko dolino, proti Okrešlju in proti Jermanci, potem pa vse tja do planine Pri pastir-vas steza usmeri strmo v jih 1415 metrov, kjer je tudi Mrzli gori. Prepričana sem, da vas bo obiskala kakšna Trajanje: 6 ur Zahtevnost (pozimi) ... zagledate Kamniško sedlo. Čaka vas Še vsaj ena ura vzpona. Jedi za pomladne dni KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukelj Grahova juha s porom in brokolijem vimo, odstranimo lovorov Ust, kožico, razdelimo na krhlje z opečenimi polnozmatimi .V slanem kropu kuhamo jo pretiaČimo s paličnim me- (fileje), sok pomaranč shrani- rezinami kruha. Šalnikom v gladko kremno mo. Pomarančne fileje damo na cedilo, da se osušijo. Ssstovine: 1 sesekljana čebu- ^^to juhi dodamo še la, 10 dag narezanega pora, 25 ^^^ peteršilj. po okusu še Mlado čebulo očistimo, ope- dag olupljcnega m na kocke in popramo. remo, bele in zelene dele nare- narezanega krompirja, i 1 jušne osnove, 1 lovorov lût, 20 dag brokolijevih cvetov, 15 dag graha, sesekljani peteršilj, listi pe-teriUja za dekoracijo. Priprava: Čebulo, por, pomaranče, Šopek mlade Čebu- krompir, jušno osnovo in lo- k, 1 rdeàj^eron, 1 gžava kodra- vorov list damo v veliko kozi- ste solate, 12 dag sira gauda. Priprava: Lečo operemo, jo damo kuhat v vrelo slano Kodrasta solata z rdečo lećo šamo jih s čebulo in poma-Sestavine: 12 dag rdeče leče, 4 rančnimi filejL Kodrasto solato očistimo, operemo, osušimo in na drobno narežemo. Sir narezane liste in pripravljene kocke ali rezine. Vode sme biti le toliko, da so ko-lerabice pokrite. Solimo in kuhamo. Na maslu svetlo žemo na tanke rezaiKe. Fefe- slan krop, 3 dag masla ali mar- zarumenimo moko, přilije* ron očistimo semenja in nare- garine, 2 dag mcke, soi, poper, mo pol 1 hladne vode in pre-žemo na drobne kocke. Zme- zelen peterših', 2 žJki kisle smeta- žganje gladko razkuhamo Kolerabice po dunajsko Sestavine: 50 dag kolerabic. ne. ter zlijemo h kolerabicam. Priprava: Nadzemnim ko- Nato naj vre še nekaj časa, lerabicam odtrgamo slabe in da se moka razkuha in izgi- stare liste, zdrave in mlade ne okus po prežganju. Koie- co in premešamo. Zavremo, MÎŒijemo in na nizki tempe- raturi kuhamo nekaj minut vodo in kuhamo pri nižji narežemo na kocke. Zmeša- osmukamo, jim odstranimo rabice po okusu popopra- mo pomarančni sok, gorčico, žile in peclje. Liste nato raz- mo in solimo. Nazadnje jim sol in poper ter dodamo olje. režemo na rezance. Oprane primešamo še sesekljan ze- Solato zmešamo z mlado glavice kolerabic olupimo in len peteršilj in kislo smeta- Na pol kuhani zelenjavi doda« temperaturi pet minut. Ku- Čebulo in pomarančnimi E- mo Še brokol) in grah. Pokrito hano odcedimo in oplakne- leji, dodamo lečo in sir. Prekuhamo še nekaj minut. Več- mo. Medtem olupimo poma- liv prelijemo po solati in po-krat premešamo. )uho odsta- ranče, jim odstranimo belo strežemo. Solato ponudimo z olupkom odstranimo vse no. Prikuha mora biti gos-olesenele dele. Olupljene tijata. Tako lahko pripravi- glavice zrežemo na drobne kocke ali rezine. mo tudi kumare, sladko zelje, cukine in ohrovt. i I è i * é i 20 PISMA / KAŽIPOT GORENJSKI GLAS petek, 3. aprila 2009 OdOddkl velika napaka, da so seje tra za raimanje z odpadki. vupauivi^ CfRA, odkar CERO vodi Oboje je zmotil k en stavek: lOCUJCjO ZUpSnC Mestna občina Kranj, zaprte "Kranjski župan in poslanec za javnost in na koncu poda iz* Zares Damijan Peme je napo- V Časopisu Gorenjski gfasje javo samo predsednik CERA. vedal, da bo stranku Zares spro- novinar gospod Stojan Saje na- Prisotnost novinarjci^ na sejah tila interpelacijo proti ministru pisal Sanek z omenjenim na* zagotavlja dobro obveščenost Karlu Erjavcu, če mmíjtrstvo shvom in je povzd mojo inter- občanov, zato bom predlagal za okolje in prostor ne bo podpr» pretočijo; Îù sem jo podal na seji da naj bodo seje v pri}\odnje od- lo predloga iz Kranja za obrat Občinskega sveta Obàne Naklo prte. O tem tk midim več pole- MBO na Polici. " Očitajo mi, dne 10. marca 2009. Moram mizirati in tudi stranki ZA- da kot avtor nisem navedene tr- reči, da je bil zdo korekten in RES svetujem, da naj ne sodi o ditve preveril. skoraj dobesedno objavil tisto, tem, česar niso slišali. kar sem jaz govoril. Moja izjava je bila na osnovi tistegfi, kar sem dišal na s^i ožjega odbora CERO v Kranju. Bralcem tega časopisa bi rad povedal, da sem biivotrcškik letih vzgojen, dase ne laže in tega se držim tudi se-daj. Zato za mojo i^avo trdno st(yim, mislim pa, daje Škoda enertíje in ča$a za take pokmi- )anez Štuiar, župan Občine Naklo Odpadki ločujejo župane Pojasniti moram, da resničnosti razprav in v^av na katerikoli javni sgi no\^nar nc preverja. Ce za določeno toČko ni pisn^a gradiva ■ v tem primeru je bih tako, povzame le besede razpravljavca, javnim besedam župana zaupam, zato se mi jih ne zdi potrebno preverjati. Celotna inava župana štu- Na moj Članek Odpadki lo- larjaje bila zapisana v premem ke v ča$:)pisu. Povedal pa sem čujqo župane, ki je bil objavljen govoru, narekava/i pa so se zato zato, ker ne podpiram takih v Gorenjskem ^u 20. marca, čeli in končali znatno širie od političnih pritiskov, pa naj bo to sta odgovorila stranka ZARES- omenjenega stavka. Žalostno je, na kogarkoli. nova pcJitika m kabinet topa- da napako očitajo novinarju, ne Ne sprejemam tudi namigov na Mestne občine Kranj. Oba pa tistemu, kije besede izrekd. voc^e kabineta župana Mestne odgpvora se nanašata na i^avo občine Kranj ge. Ane Vizovtíek, župana Občine Naklo Janeza da naj jaz ne bi imel pravice go- štulaija, kije na s^'i občinsk^a voriti v javnosti tisto, kar sem sveta poročal o nerešenem pro-slišal, fiispromo mislim, da je blemu gradnje gorenjskeffi cen- Še bolj zaArbljujoUje, da niko-gar ne moti vsáňna prcikma\ Stoják Saje, novinar Gorenjskega dasa Medvode Nov mladinski klub Včeraj zvečer so v Medvodah odprli prostore jedra, novega kluba Mladinskega centra Medvode, kt so ga uredili v nekdanji Biljardnici v stavbi doma Partizan. Ob odprtju so pripravile tridnevni program. Včeraj sta nastopili Baletna šola Stevens in Društvo Barka. Odprli so fotografsko razstavo Emine Djukič in pripravili koncert skupine Difaso. Danes si boste ob 1940 lahko pogledali projekcijo dokumentarnega filma o zgodovini centra, ob 20. uri bodo nagovo* rl dosedanjih predsednikov centra, ob 20.10 kviz o zgodovini centra, ob 22. uri koncert skupine Element in ob 22.30 še koncert skupine Metaisteel. Jutri bodo ob to. url likovne delavnice za otroke, ob 14. uri bodo začeli predvajati animacije. Ob 20. uri bo na programu Im» pro liga. ob 22. uri pa še koncert Slona in Sadeža. Vstopnine ne bo. M. 6. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 ot^^ 00 l^l^otiu CM/20HJ-CIÛ, fdhu CH/?I] 12-1 i 20.37 in 26 Predvideni sklad 27. kroga za Sedmico: 380.000 EUR Predvideni sklad 27. kroga za Lotka: 320.000 EUR Predvideni sklad 27. kroga zs PLUS: 225.000 EUR GG naročnine 04/201 42 41 e-po$td; narocnine^^g-glas.si wvm.gorenjskiglas.si nepremičnine real estate sver re d.0.0, Enoia Krati) Nazorjeva ulica 3 4000 Kranj tel.: 04/2S11'000 04/202ô-4S9 Email: kranj^sveLsi. www.^vetsi KRANJ • Stražli^e: v l«tos (2009] prenovi^ ni va&tdn ovdnj ski hlil, prodamo trh SS, (42.39 m2 • 4542 m2), z fepim razgledom na Storili in Kamniške Alpe, stanovanju pripada tudi delež zeml^ilča z leseno garažo. ogrevanje na elektriko, v bližini vsa potrebna infrastruktura, mirna okoJl* ca, bližina iportnega parka, etažna lastnina v pripravi, presnem takoj. CENA; od 70.000 • 75.000 EU Rs VSA OSTALA PONUDBA NA NAÍI SPICTNI CTRANIIjj www.svet*neprefnicnine*s Stntarjra u}ica 4000 Kranj www.iKpremíouiw^d.si e*naslov; inlb^god-5Í tel: 4 2S139 04, fw: 4 3s1 59 07 ♦tíí^ ti 556 Ç7S TK2tC, BR£G OB BISTRKI, parc«ia 641 mi, neoviran po^ed na okoliSk« hribe. Na parceli zgrajene starejSe gospodarsko poslopje^ potrebno ru^ Senja* Asfaltiran dovoz, komunalno ure}ena, vpisana v ZK. Cena: 120,0c eUR/ma* SKOFjA LOKA, FRANKOVO NASE^ L)£, 44,s letnik 1981, enosobno (predelano v eno)npdsobno) stano* vanje» zastekljen balkon, nadstropje CK skupna kotlovnica^ vsi pri« ključkii kompletno adaptirano 2006, vpisana v ZK, prodamo^ Cena: 88.900,00 EUR. TRŽiCi DCTEyiCA, 95,5 mi. prazno prttliino ftirisobno stanovanje s te« ra&oin atrijem 25 ma Jetnik t974, CK skupna kotlovnicai vsi pnkljuiki, del* no opremljeno, prodamo* Cena: 127.000.00 TRŽIC, PRISTAVA, 57 mz. lepo dvo- sobno stanovanje na mimi lokaciji r fetnlk 1920. nad 1./31 Že dvakrat adaptiranOi ogrevanje kombiniranOe vsi priključki, predamo* Cena: 70.000,00 EUR. KRANJ, DRULOVKA, hîSa $ trisobnim stanovanjem v prvem nadstrop^ ju in delavnico v pridífju ter dvojr^o samostojno garalo^ 200 m2t zgra;e* na leti 1975, parcela 39$ ma, adapta* cija «985 in 2007. vpisano v ZK prodamo. Cena: 200.000,00 EUR. KftANIr PLANINA m2, dvo- sobno stanovanjei letnik 19S2, nad. dvigaloi obnovljena kopalnica kpl^ zastekljen balkon, mima lokacrja« prodamo* Cena: 100*000,00 £UR. i « ti 1 nov dem ku^ u nepremičnino? Oddajate ali rv3jem.ate stanovan fe, biSo ali p&ilovni proftor? C«toviia ni er«m me&tu. Zi deUmo Aktivno • jasno * Preudarno A|P KranL Korošb cftsta 2,4000 Mnj fesm: 031/^ - 040, td: 04/20 2g 223, e-pošta; infb^ajp^ STANOVANÍ E PRODAMO SK0F}A lOKA • Frankovo n., gar$o. njera, zS m2, P/111, balkon, L izg. 79, vzdrievano. 60.000 EUR. KRANJ - PJanina 1,1 SS predelano v 2 SS, 41 m2. 2./XII, I. izg. 74, zame-njana okna. radiatorji. 73.000 EUR. KRANf ' Šoriijevo n., 2 SS, $8 m2. 4./IV, 1. i2f.70, 96.000 EUR. HIŠO PRODAMO KRAN| «Zg. Bitnje, prostorna eno- družir)ska hi§a v 2 etažah, povrS. 195 mz na pripadajočem zemlji u 414 m2 v tli. grad. l.ízg. 2009. 165.000 EUR. Molnd je izdelava do V. ^ze oz. po dogovoru In zame* rtjava za stanovanje proti doplačilu. ZEMgiiĆE PRODAMO GOLO BRDO - pri Medvodah, biS m2, stavbno, detno kom. o premije* no. 117.420 EUR. BLEJSKA DOBRAVA, 570 m2, komunalno urejeno z izdanim grad, dovolj za 3 etažno hI§o povrS. 23S m2. 88.272 EUR, PRODAMO/ODDAMO več posl prostorov Kranj,TriiČ Onale Informacije najdete na www*aip.si domplan 4000 Kranj T: 04/:» 6S 700, F: 0V20 68 701, M" M \ M7 433 b i.¥ww,dynQbrt$i. E: dompUnfckinvbeLSi STANOVANJE PRODAMO Kranja Vodovodni stolp, trisobno v III. nadstr. v Izmeri 74,84 m2.1. izgr. 1963, potrebno obnove. CK na plin, dvtgala ni, vpisano v ZK. cena 100.000,00 EUR, možnost vselitve takoj. Kranj» Zlato polje, dvosobno I. nad- str. v izmeri 53 m2, obnovljena kopa • niča In Instalacije I. 2003, okna obnovljena I. 2007,1. Izgr. 1960« vpisano v ZK, možnost vselitve maj 2009, cena 89,300,00 EUR. Kranj, Planina II» dvosobno, priti, v izmeri 61 m2. nizek objekt. I, Izgrad. 2004. cena ito.ooo.oo EUR, možnost vsdirve junij 1.2009. I&snj, Vodovodni stofp, trisobno v 1. nadstr. Izmere 82,0! m2, I. izgr. 1964, delno obnovljeno I, 2003 • okna, balkon ska vrata, ogrevanje klasično, plin v bloku, vpisano v ZK, cena 110.000,00 EUR. Kranji Šoriijevo naselje^ v novem ob* jektu dve trisobni v pritličju z atri- )em. povezava s kletjo. i(jer sta ie dve sebi, in shrambo v Izmeri 140,00 m2 in dve itirisobni v t. nad* str. s stopnicami v mansardo in klet* no shrambo v Izmeri 181,00 m2,1. Izgr. 200$, nadstandandna oprema: masažna kad in prha, talno ogrevanje, eleHriČne žaluzlje, bambusov parket, /si lastni priključki, ogreva* nje na plin, vsako stanovanje dve parkirni mesti, cena: stanovanje v prK. 280.000,00 EUR, v nadstr. 290.000.00 EUR, v ceni je Že obra* čunan 8,s % ODV. HISE* PRODAMO Kranj, Sp. Besnica, visokopritKčna. tlorisa 120 m2 na parceli velikosti S49 ma, CK na olje, tel. garaža, dve parkirni mesti, sončna lega. hiia je lepo vzdrževana, I. izgrad. 19^1. cena 296.000,00 EUR. vselitev možna konec leta 2009. Križe, Gorenjska, enonadstropna -dvostanovanjska, tlorisa 75m2 vvsa* ki etaži rta parceli velikosti 222 ma, I, Izgr. 1936, popolnoma prenovljena od I. 2004*2006, CK na plin, tet., vse instaladje v vsaki etaži ločene, tri parkirišča, cena 182.000,00 EUR. VIKEND. PRODAMO Tfstenjk * Orle, zidan, visokopritličm, tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478 m 2, lepa sončna lokacija, garaža, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manj* 5a brunarica, I. izgr. 1997, cena 2$o.ooo,oo EUR. Trsterflc - Orie. btvaien. visokopntličen tlonsa 36 ma, kket zidarva, ostalo lese- r>o, na parceli velikost' 426 ma, I. agr. 1983, o^ovljen 1.1999, CK na olje, te* rasa, drvarnica, internet, cena 175.00ÛP0 EUR. vsdita/po dogovoru. PARCEU * PRODAMO Kranj, prtiti Naklemu> v industrijski coni v izmeri 5957 ms za proizvodnjo, skladišča, parkirišče, cena 149 EUR/m2 in ie cca. iS EUR/ma za komunalni prispevek. ž KtKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4OOO Kranj Tel, 04/20213 $3,202 2S 66 GSM 051/320700, Email: info® k3-kern.si POSLOVNI PROSTORI: Oddamot KRANJ: pisarne v izmeri 34 mz, obnova 1999. v pritličju ločen vhod, skupne sanitarije, cena: 7,00 EUR/mesec KRANj: pisarne v skupni Izmeri 3.340 m2. letnik 1985, obnova 2002, več pisarn, ki so lahko povezarw ali točene, v pritličju ali 1. nadstropju, v poslovnem objektu, la^ko z opremo aii brez, cena ■ 6 ali S EUR/m2. od* visno od opreme, pod enim ključem ali ločeno, z vsemi p iključki, pred objektom dovolj paricliilč, varovano, takoj na voljo. HIŠE-NOVOGRADNj& Prodamo: LANGOVO pri Radovljici: v naselju novih hli (dvojčki ali trojček) v Ifl. podalj$ani gradbeni fazi, skupaj 7 hii, stan. povrSine 191 m2, na zem- Ijiiču od 180 * 332 m2, sedaj znižana cena je od 183 000 RJR do 199.000 EUR, mirna lokaciji v bližini Radovfji* ce. Novogradnja je last K3 KERN. Pri nakupu hi$ lahko izkoristite POSEBNE UGODNOSTI!, ker v bpnfno upo$* tevajo tudi va$e more3Ítno stanova* nje In doplačate le razliko, UREOf* MO BANČNE KREDITE. BLED, SPODNJE GORJE: samostoj* na hiša, letnik 2008, povrSine 290 m2. klet (9sm2). pritičje (i02m2), mansarda (94m2), na sončni, mirni lokaciji, 644 m2 zemljiiča, cena: 46<.),(x>o,oo SUR. CERKLJE na Gorenjskem: samostoj> na hlža, letnik 1985, adaptirana I. 2003, 800 m2 zemljišča, v priUlčju je 90 m2 tn 90 m2 v nadstropju, pritličje je prvotno stanje, nadstropje ob* novljeno pred 6 leti. ločen vhod v pritličje in točen v nadstropje, poleg hiše stoji uta s kletjo 10 m2 In gosp> dar^ko poslopje 80 m2, izselitev Čez eno leto, cena = 122.000,00 EUR. ZEM1.JI$ĆA: Prodamo: Knnj ^ižina sodliča): stavbno zem- IjiSče i.o$9 m2, pnmerno za gradnjo posiovno - stanovanjskega objekta za 212.000.00 EUR Komenda; stavbno zemljišče cca. 750 m2, lahko tudi i.œo mz po 150 EUR/m2, s pridobljer.lmi projektni* mi pogoji za gradnjo hlše-dvo^čka, možnost dokupa z^ljiSča do skup- rw površine 3,200 m2. SenČuR stavbno zemljiSče 762 m2, za gradnjo stan, hiše, na robu naselja, ravna, pravokotna, že plačan komunalni prispevek, cena • 220 EUR/m2. STANOVANIA: Prodamo: Ribno pri Bledu: 1 G, S.18 m2 v 1. nad., obnova 2004. nova okna in tla* ki, ogrevanje na elektriko, parkirno rrresto, ZK vpis, cena » 62.000,00 EUR. Kran}, Pbnirta II: 1 SS, 49.60 m2 v 7. nad.od7nad., predelano v 2 SS s kabinetom {pregrađena drtevna soba in kuhinja), letnik 82, pvotno stanje, Cina ■ 87 000.00 EUR. Jesenice: 3 S S, 76,59 m 2, popolna prenova 1.2007 (okna. vrata, instala* cije, keramika v kopa I rilci In kuhinji, sllkopleskarska dela), 6./12 nad., nova oprema v celoti, 2 balkona In klet. last K 3 KERN d.0.0., cena 108.000,00 EUR. Jesenice: 1 G. 29.3d m2. popolna prenova I. 2007 (kopalnica in kuhinja z Instalacijami, PVC okna, novi tlaki in vrata, sllkopleskarska dda), 6. etaža, nova oprema v c^oti, balkon m klet, last K 3 KERN d.0.0., cena -5$.ooo,oo EUR. C^je na Gofen^ke:i C, 18.1 ma. adaptirana 1.1999,1./1 i^^d., soba 10, 8 m2. kopalnica 2,6 m2. shramba 4,7 m2, popolnoma obnovljeno leta 1999, vsi prikljudti, cena « 3i>SOO EUR. CerMje na Coren)skem: 2 SS 67 mz v visokem pritti^u, leto 2000 popolna prenova, večstanovanski ot^e^, CK na olje, parkirišče pred objektom, cena « 85,000,00 EUR. Skofja loka: 2 SS, 52,65 m2 v 3. nad./i2. letnik i960, prvotno stanje, CK na plin pred vrati, balkon, prazno, cena = 72.000,00 EUi. WWW .k^^kern.si www.c0renjskiglas.si Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malíoglasí@Q-Qlas.s Mdle oglase s prejema o^o: za objav<> v petek - v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.0(1! Delovni ids: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelj« in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM EN0S06N0. opremljeno stanovanje v centru Radovljice, na lepem soričnem 041 /602-095 DVOSOBNO stanovanje v Kranju, 57 m2. vc^oli obnovljeno, v I. nad. mar|-8693 btoka, 9 05V231-€97 dOOTO« gekkoprojekt nepremičnine Brttof 79K 4000 Kcan j I si «VMW.OCkkODfOWCtst 04 2341 999 031 67 40 33 DVOSOBNO stanovanje, pritlično, v Radovljjel, ohrenieno in z vsemi pf>- •• • «040/600-118 KRANJ, Šorlijevo nas. - Vodovodni âtolp. tnsobno stanovanje. 70 m2. v stavbi zgrajeni I, 6d, 474 nad., zeb lepo. svetlo, obnovljeno, s čadovitim razgledom, cena 133.500 EUR, O 051 /372-706. 040/545-545 KUPIM STANOVANJE naf^lenim \l. vizmen 40 - 55 « 040/243^47 ODDAM SOBE za delavce« V 040/339-585 GARSONJERO v Loki. cena po dogovonj, 041/208-746 «»2019 DVOSOBNO, opremljeno âanovanje ^ Kranju, tr 040/662-249 ooezoeg TRISOBNO Stanovanje v Ško^l Loki Stanovanje se nahaja v hisi, 9 041/531-624 M020IP HiàB PRODAH Hléo, I, 78, 300 m2, parcela 600 in2 In pan:elo 700 m2. « 041/86i>s00 V PODREĆI prodam stanovanjsko oc- vogradnjo, tř 051/3ÔM22 900W3 V STARI LOKI je v pnprav> gradnja sta- đvojata. 9 051 /38&^2 VIRMAŠE -ÔK Loka. prodamo stanovanjsko hiso ter dvojčka v gradnji, ugodno, 9 051 /388-B22 90030U NAJAMEM MIRNA in urejena dnižina išče hiào sli stanovanje, v zameno nudi osKrt» sla- rejsi osebi alt skrb za híáo in okoHco. V 041/708-552 woOT'â POSESTI PAODAM PARCELO z gradbenim dovoljenjem pnâkoQi Loki. 9 051/388-822 ZAZIDUlVOparceto, 766 m2, Cerklie - Zalog • Trata. 9 031/687-062. po 16. un NAJAMEM ALI KUPIM kmetijsko zemljiěče, V 041 /283-728 MOTOX POSLOVNI PROSTORI ODDAM PISARNE, koroska 04V3ei -100 , Kranj, » SKLADláČE, 70 m2 in pisamlihe prostore 50 mS. v neposredni biiihi Kranja ugodno oddamo, 9 041/677- 925 900pcai i. è 4 k MALI OGLASI, ZAHVALE info GORENJSKI GLAS petek, 3. aprila 2009 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM 00KUP. PRODAJA. PREPIS rabjenih vc&i, 90tovirk$Ho plačilo. Avlo Kranj. d. o. o., Kranj. Savska 34, Krar^, tt 04/20-I1-413. 041/707-145. CITROËN Saxo 1.0.88.000 km 3 vra-ta. zlate barvs» 1. lastnik, lepo ohra* njen, «041/448-823.031/506-673 900301» HYUNDAI Lantro. I. 99 reg. 4. meseca. cena: 1.500,00 EUR. « 04 W387-727 OPEL Corsa 1.0, 99 5 vrai, ohranjen, cena: 1.700,00 eur « 041 /697-492 9C020M PEUGEOT. I. 02 lictoro ohranjen. 9 04/58-74^48 PEUGEOT 307 2.0 HOi, I. 04, 1S5.Û00 km panoramska streha, alu-mlnilasta platiića, na novo re^islnran, cena: 7800,00 EUR. » 041/857- 106 wíosi RENAULT megane 1.6 16V, I. 02 srebrn. klima. A6S, vsa oprema, 6 vrat, ugodno, «041/787-050 SUZUKI Grand vHara. 1. 99, 127.000 km reç. do 2/10. kljuka, klima, $ervo volaA, gar&žiran, « 041/320-581 «OMOAl ŠKODA Fabia 1.4, elegance, 1.01 srebrna, klrnia, vsa možna oprema, It 041/398-784 VWGOLFIV. 1.4 16V, I. 02 1. lastnik, avt. klima, srebrn, 5 vrai kot ncv, tr 041/398-574 DRUGA VOZILA PRODAM PEUGE0TBoxer8«1,l. 00 I. lastnik, Club Opreme, cena: 5.800,00 EuR. 9 041/S97-492 AVTODELI IN OPREMA PRODAM PLATIŠČA, GUME za rezlične avte več dimenzij, mafo rabljeni akumilator- jj. 9 041/722-82S oootrta UGODNO, po polovični cent, skoraj novi jekleni platièci za letnimi ^urnami đim. 175/70/13, org za kaios afi aveo, « 040/584-027 mq)»7« STROJI IN ORODJA PRODAM KIPARSKO - graverski voz. nov 390 eur, septng 490 eur, grancno pa terenu, zaželene izkušnje, veselje do dela z ljudmi ter obvtad. vožnje Kombija, Pekarna Zevnik, d.o.o.. Ljubljanska c. 36a, Kranj, tř 04/23-56-150, od 8. do 14. ure 9002021 ZAPOSLIMO voznika za delo na gozdarskem tovornjaku. Prednost imajo kandidat) m^é'r od 30 let in z osnovnim poznavanjem vrst lesa izključno pisne proénje ria: Megafes, d.o.o., Str^fnj 120, 42020 Naklo ZA utLO v teietonskem studiju v Kmnj 7 zaposlimo dve teletonistki, lahko tUdI dve mlajši upokojenki, Laval, d.o.o., Sp. Duplje 96, Ouplje, tř 040/731-697 M0307I liČKM IŠĆEM DELO, čuvanje vaših hiènih ljubljenčkov - sprehajanje, hranjenje, prevoz k vetsnnanu, tř 040/535-082 POSLOVNI STIKI FESST d.0.0., Koroška c. 2, Kranj Nudimo VS8 vrste posojil. ugodne obresti 04/236*73-75 GOTOVINSKI KREDfTI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, T^ UPOKOJENCE, do 50 obr. obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in feasingi. Možnost odplačiia na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO. Kukovec Robert s.p., Mlinska 2Z, 2000 Maribor, 02/252-4^26,041/750-560 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, vsa gradDena dela. notranje ometd, fasade, adaptacije, tlakovanje dvonšča» ograje, kamnite ikarpe in dmnike, kvalitetno, hitro in poceni, SGP Beni, Struzevo 7, Kranj, 041/561-C3Q waij ADAPTACIJE, novcgradnie od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim matehaJom, SQP Bytyqi d.n.o,, Stniievo 3a, Kranj, 041/222-741 ASFALTIRANJE, takovanje dvorišč, dovoz, poti, parkihšč, polag, robnikov, pralnih plošć, izd. betonskih in kamro-tih škarp, Adrovic S Co, d.n.o,, Jelov- skova 10, Kamnik, tř 01/83-04-614, 041 /880-751 90013í2 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s, p., Senîôno 7. Krite, tel.: 59-55-170, 041/73^709; zaluzije, roloji, rolete, lamelne zavese, piise zavese, komarniki. markize, vwAv.âstenks.net 900»32 BELJENJE in glajen/e notranjih pn^ torov, premazi oken In vrat, odstranjevanje t^Mt, dekorativni ometi in opie-ski, antrgilvični premâzi Pavec Ivan s.D., Podorezje 179, Naklo, tř €001866 DELAMO vsa zidarska defa, notranje omete in fasade z našim ali vašim materialom, Ananiti. d.o.o., Žabnrca 47, Žabnica, tř 041/288-473, 041/878-388 FLORIJANI, d.o,On C. na Brdo 41, Krani izv^a vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite skarpe, tlakovanje dvorišč, tř 041/557-871 Bocodza GRADBENIK REXHO d,n.O., Adergss 13, Cerklje, izvaja cd temeljev oo strehe, notranji ometi vse vrste fasad, kamnHe škarpe, adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč, V 041/509- e0020B9 IZOEU^VA podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf. morlaža strešnih oken Velux in oďaganje laminatov, izd. bni-naric in nadstreškov, prevozi z avtod^ galom Damjan Mesec s.p., Jaz&ine, Pofjarve. tř041/765-e42 9000717 IZDELAVA podstrešnih stanovanj -knauf, ngips izvedba, Velux okna, tréa- de, nadstreški, te^rska in krovska dela, Klemene Dragomir s.p., Vokio IS. éenčur. ir04i/77i-e37 IZDELUJEM kamnite ^rpe m tlakujem dvorišča, Azem Tafilaj, Zg. Bitnje 101, Žabntca, 9 040/995-538 9001 b«8 KfTANJE, Onjšenje. beljenje in guije-nje sten in stropov, M & V Vrtačnik in partner d n.o.. &nkov Turn 23, Vodice, tt 031/206-724 OD TEMEUEV dO Strehe, notranje omete, vse vrste fasad, škarpe ter tia-kcvanfe đvortsć, kvalitetno, hrtro ^n oo ceni. ArbaJ, d.o.o., Zg. Bela 24, Preddvor. 9 041/241-149 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapusti] Leopold Pernuš dipL ing. župan občine Radovljica od leta 1974 do leta 1982 Od njega se bomo poslovili v soboto, 4. aprila 2009, ob 15. uri na pokopališču na Bledu Priljubljenega župana bomo ohranili v trajnem spominu! Janez Fajfar Župan Občine Bled Franc Kramar Župan Občine Bohinj Peter Torka r Župan Občine Gorje Janko S. Stušek v Zupan Občine Radovljica é à è V è GORENJSKI GLAS petek, 3. apriJa 2000 MALI OGLASI, ZAHVALE info si 23 PLESKANJE napušáev In fasac« Pa-vec Ivan a.p„ Poobrezje 179» Nakfo, tr03l/39-2d-09 ZIDARSTVO - sJrojnî ali TOČni ometi în fasade izdelamo kvafiittno In KonKu- renčno ter v dogovorjenem roku, Zokl» d.0.0.. Kaéeljdkâ c. 53 a. Ljubljana • Polie, u 041/378-524 išćeu IZOBRAŽEVANJE NUDIM PLESNI TEČAJI za mladoporočence, maturante, starte maturantov fn osiaie. hitri a1i običajni, cene ugodne. Studio Tango. Bnloî3i6, Kranj. « 041/820- 485 aooiHii ŽCNITNA posredovdimca Zaupania posreduje stiKe mlajšim ženskam, med 16. in 86. letom, zastonj. «031/836- I RAZNO PRODAV IŠĆEM mclstra za čiščenje bojlerfa. fr OSI/688-812 VMQM ZASEBNI STIKI DEKLE za trajno razmerje, lahko brez službe, iéče iskren, preprost pod|etnik, ®04V&59-tÔ2 aflotAB? FIŽOLOV KC, možna dosta^^ In prtljažnik za n(M) Opel Oorso, zek) uQodno. It 040/438-140 90Q?019 WW.CORENjSKICLAS.SI zahvala StaroloSki zvonovi ccrkvc sv, Jurija so pospremili na zadnjo pot našega dragega Rafaela Kalana iz Groharjevega naselja v Škofji Loki Sele v teh težkih trenutkih se zaveš in spoznaš, koliko dobrih sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev si imel. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje in sveće. Hvala osebju Bolnišnice Golnik • intenz. nega, osebni zdravnici dr. Tadeji Demšar, gospodu župniku Snoju, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Akris za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki se ga boste v mislih spominjali, hvala, še enkrat hvala. $ Vsi njegovi Škofja Loka, 21. marca 2000 zahvala Po hudi in težki bolezni nas je v 69. letu zapustila Marija - Magdalena Križnar roj. BerČiČ iz Vinnaš 165 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem řa izrečena ustna in pisna sožalja, sveče in podarjeno cvetje. Posebna zahvala negovalnemu oddelku Golnik, bolnišnici Golnik in njeni osebni zdiavnid dr. jenkovi. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb, pogrebni službi, pevcem in vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni VtnnaSe, 22. marca 2009 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi hčerke in sestre Neje Znidar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se ji poklonili in jo pospremili tia zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo vsem njenim sodelavcem, sosedom, prijateljem in sošolcem, Simonu za poslovilni govor in Anžetu, ki jo je nesel na zadnji poti. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in nosačem ter pogrebnemu pod-ietiu Akris in Novak. Ati, mami in sestra Ugasnila je luč življenja, prižgala se j t luč spom ina, ko ostaja v srcu tiha, skrita MeČina. ZAHVALA V 89. letu nas je 23. marca zapustila raša draga mama, taŠČa, stara mama. prababica» teta, botra, sestrična Marit. Ccriančeva Milxa Bukovnik iz Hotemaž pri Preddvoru « 1 » % Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pisna In ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maSe ter za spiemstvo na njeni zadnji poti, Posebna zahvala za pomoč in nego na domu negovalkam Doma upokojencev Kranj, zdravniku dr. Bečanu, medicinski sestri ge. Janji in ge. Bralki, patronaáni sestri Barbari Jerala, osebju lekarne Mlaka ter g. dr. Mohorju za zadnji obisk. Zahvala tudi pogrebni síužbi Navček, ge. Hudobivnik za pomoč v vežici, duhovniku z Olševka, prebtu Prestorju, patru Ambrožu, ministrantom, pevcem iz Predoselj. g. Niku Legatu za zaigrano Tišino, Gregorju Koželju, Petru Bukosniku za sodelovanje pri pogrebni sv. maši in slovesu naše mame. Vsem imenovanim in neimenovanim Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Hotemaže, marec 2009 V SPOMIN Jutri, v soboto, 4. aprila 2009, bo minilo leto dni, odkar je umrla Ivanka Kern lakovčeva Ivanka iz Spodnjih Biten j Vsem, ki obiskujete njen grob in jo imate v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila Marija Sfiligoj 8 Priraskovega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Marčunu in dr. Lundrovi. Hvala ostalim zdravnikom in osebju bolnišnice Golnik. Hvala govorcu KSZB Prim-skovo in pogrebnemu zavodu Komunale Kranj. Vsi njeni Primskovo. Mlaka, februarja 2009 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mami, hčerke, sestre in snahe Milene Nedeljkovič rojene Kikelj. uslužbenke Aerodroma Ljubljana se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam, sodelavcem in sošolcem ter vsem ostalim za sožalje in sočustvovanje, cvetje, sveče, darove in spremstvo ob slovesu. Za skrbno opravljen pogreb se zahvaljujemo pogrebcem, g. Župniku, pevcem, govomilcu. recitatorju In trobentačema. Se posebej Staniju. Najlepša hv^al Žalujoči otroci Uroš. Barbara in Maja, mama, brat in baka Kranj, 27. marca 2000 V SPOMIN Tiftn« in praznina neutolažljivo boli, vse se zdi, kot da je brez smisle, zakaj smrt tako kruto jemlje mladost, veselje, smeh? Zakaj ni dano živeti njej, fci je bila poina Ij uhezni, dobrote, toplim? Mineva žalostno leto, odkar je odšla naša zlata mamica in žena Polona Šega Vsem, Id se je spominjate 2 lepo mislijo, obiskujete njen prerani grob in ji prižigate svečke, lepa hvala. Žalujoči hčerki Špela, Urša in mož Gregor v imenu vsega sorodstva Lesce, Tržič, 2. aprila 2009 osmrtnií::a sporočamo žalostno vest g-^as.si GORENjSKI GLAS petek, 3. aprila 2009 Anketa Letna predraga, tedenska malo manj Simon Šubic Vlada namerava zaradi za* hteve Evropske unije uvesti sedemdnevno vinjeto za 15 evrov, polletno ukiniti, letno vinjeto pa podražiti na 95 evrov. Se strinjate s predla« ganima cenama: F010' Tina Dolti Eda jezeršek: "Zame so že sedanje cene precej visoke, novi ceni za letno in tedensko vinjeto pa bosta sploh previsoki. Ko sva bila z možem na Češkem, sva za tedensko vinjeto plačalo sedem, osem evrov." Vida Ankeie: "Mislim, da je uvedba sedemdnevne vinjete dobrodošla rešitev za tujce, tudi njihova cena ni tako visoka. Sama bom Še naprej upo» rahljala letno vinjeto, ki tudi ne bo tako zelo draga." Matjaž Erjavec: "Cena tedenske vinjete je absolutno primerna, v primerjavi s cestninami na hrvaških avtocestah pa ie prenizka. Kar se tiČe cene letne vinjete, pa sem se bal, da jo bodo še bolj podražili."' Tatjana Uršić: "Sedanje cene vinjet so ravno pravšnje, nove bodo pa odločno predrage. Vseeno bom tudi v prihodnje kupila letno vinjeto, saj brez nje enostavno ne prideš nika» mor več." Vojko Silen "Petnajst evrov za tedensko vinjeto je veliko, tudi 95 evrov za letno je kar precej, odvisno od tega, koliko uporabljaš avtocesto. Zame so vinjete dobra rešitev, saj se veliko vozim po avtocestah." Priprave na pisano veliko noč Velikonočno butarico, simbol cvetne nedelje, s katero se začenja enotedensko velikonočno praznovanje, mladi vse bolj spet izdelujejo sami. Jasna Paiadin Zgornje Palovče • Priprave na veliko noč so se z nabiranjem šibja in zelenja za izdelavo velikonočnih butane včasih začele že pozimi, hiter tempo življenja pa je praznovanje danes večinoma omejil na le nekaj dni. Veliko je takih, ki butarice, pa tudi pirhe kupijo na sejmih, a v zadnjih letih jih vse več spet z zanimanjem spoznava dediščino in obiskuje različne etnološke delavnice. Eno taicSnih so pripravili tudi v Budnarjevi muzejski hiši, kjer so prikazali izdelovanje velikonočnih butane in s tem povezane običaje v Palovčah nad Kamnikom. "Na delavnico smo želeli privabiti čim več mla- Na etnološki delavnici v Budnarjevi muzejski hiši dih in tistih Iz mest, ki tega niso več vešči in dediščino in bršljan. Včasih smo pri- mivo," je povedala Bemar- drug drugemu skušali skla- še spoznavajo, jih pa - vsaj prave na veliko noč začeli da Knavs, ki butarice izde- titi dol," se spominja praz-glede na odzive sodeč - to že pozimi, butarice pa smo luje že več kot trideset let, novanja cvetne nedelje in zelo zanima," je povedala pri nas izdelovali vsi, saj zadnjih devet let pa svoje Alenka Hribar iz TuristiČ- jih je mama v košu nosila znanje predaja tudi v Budnega društva Kamn'k in do- prodajat na trg v Kamnik. narievi hiši. dodaja, da so včasih delali le več kot meter visoke butarice, manjše so v navado dala, da so dan prej butari- Z denarjem od prodaje so Dokaz, da je izdelava bu- prišle kasneje. ce pri njih izdelovali tudi gospodinje kupile obleko taric tako žensko kot mo- V Budnarjevi muzejski kamniški gimnazijci. Značilnost palovških butaric je, kot je povedala Bernarda Knavs iz Spodnjih PalovČ, ali čevlje, predvsem pa moko, rozine in druge se- starine za praznično obloženo mizo. V Palovčah do- ško delo, je Avgust Smeš» hiši, kjer je svoje butarice njavec, ki se je zelenih butaric naučil izdelovati že v zgodnjem otroštvu. "Pri minuli teden izdelalo več deset obiskovalcev, bodo to nedeljo pripravili tri nove etnološke delavnice • izde- veliko zelenja. "Butarico mačini butarice še vedno nas doma je butarice vedno sestavlja sedem različnih večinoma delajo sami, v izdeloval oče. Pogosto smo lovali bodo zajčke iz slame, vrst lesa - vrba, brinje, le- mestih in pri mladini pa to na vrh privezali pomarančo belokranjske pisanice in ska, oljka, cipresa, smreka šele zdaj spet postaja zani- in otroci smo jo po maŠi pekli orehovo potico. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo še oblačno, občasno bo rahio deževalo. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo s krajevnimi plohami. V nedeljo bo sončno in topleje. RS N okel;«, u mete«r«(«ei]0 PCTEK i—I » » / i t È i SOBOTA f / t f • 6/11 5/14°C NEDELIA 4/18°C No«i Očrte» 'Wû » C.-J Zagreb //•7 O ISAO^C C Rehđ Ní _ tô/11*C Kranj Kranj ne bo več usran Zveza tabornikov Kranj, Poslovna skupina Sava in Mestna občina Kranj bodo jutri, 4. aprila, pripravili osmo zaporedno čistilno akcijo, ki so jo poimenovali Očistimo Kranj 2009 -Kranj ni več usran. Vsaka od dosedanjih čistilnih akcij je bila uspešnejša, lani pa je bilo udeležencev rekordnih 1400, kar dokazuje, da nam za okolje ni vseeno. Tudi letos naj bi se akcije udeležili predstavniki več kot tridesetih različnih društev, šol in organizacij, ki bodo čistili kanjon Kokre, naselja v občini ter mestno središče. Zbor udeležencev akcije bo jutri ob 9. url na Glavnem trgu v Kranju ter ob lo, uri pri Šmartinskem domu v Stražišču in na Pungertu. Čistilno akcijo naj bi zaključili ob 12.30 na Glavnem trgu, kjer bo potekala tudi podelitev priložnostnih nagrad udeležencem. V. S, PODBREZJE Srečanje znanih padalk Kulturno društvo Tabor Podbrezje pripravlja danes ob 19.30 zanimivo srečanje v PirČevem domu na Taboru. Tam bosta gostji najstarejša in najboljša slovenska padalka, Ivanka jelene Puzin iz Podbrezij in Irena Avbetj iz Ljubljane. Obe sta prvič skočili nad Lescami, prva leta 1952, druga pa leta 1986. Ivanka je bila prva v Sloveniji s svetovnim rekordom, Irena pa ima največ svetovnih rekordov. Dialog med izjemnima športni* cama bo vodila Nataša Kne Leben, ki bo skušala razkriti ob skupnih točkah kraljic slovenskega padalstva tudi razlike med njima. S. S, Preddvor Čistilna akcija v Preddvoru bo jutri V soboto, 28. marca, je zaradi slabega vremena odpadla čistilna akcija v občini Preddvor. Tako bodo sedaj Preddvor in okolico čistili jutri, 4. aprila. Akcija se bo začela ob 8.30, vabljeni pa so vsi občani, da s svojo udeležbo prispevajo k bolj čistemu in urejenemu okolju na območju občine, D. Ž. Novorojenčki Prejšnji teden se je na Gorenjskem rodilo 37 novorojenčkov, od tega v Kranju 26, na Jesenicah pa n. V Kranju se je rodilo 11 deklic In 15 dečkov. Najlažji deček je ob rojstvu tehtal 2950, najtežji pa 4550 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 5 dečkov in 6 deklic. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4200 gramov, najlažjemu dečku pa so natehtali 2360 gramov. i^é I m RADIO KRANJ d.o.o. .,10 97.3 MH^ ^ Striterieva ul. 6. KRANJ TBPKJN C04) 28i-a220 (04) (04) 2022 (051) 303-50S ifafmMitmt FAX: <04) 281-2229 (04) 261- TftttH* ûomw muHu E poilo: r »dlokr« nMr*cll»4cran|*«l www. rad i o-kran j .s i