St. 161 mm naima i urane mro mm mu pot_ v rrstM aegtgp gtrunja toj,_ posamezna §teviika 20 cent Letnik XLV1H
ttbaj«, tzviemli pondeljek, vsak dan , atr*	ulica «v. Prao&tta
AiHSkega it 20. L nadstropje.	' ciljajo mednHtvu.
pisma m ne sprejemajo, rokopisi ^gfcrf jO. Iidijifr" Uc'IJ^K ** Ant«n Ocrbec. — Lastnik	Tirt ti« \	* '
snaia sa mese: L 7.—. S mesece L	kfa Lf
Sa Inozemstvo Mesečno 4 Hre reč. — TM^iuuretMftvi - . * 11-87'
r^/INOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se ra£un»jo * Krokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov rtm po 40 cent osmrtnice uhvate, poslanice la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. PrančiSka Asiškega Stev. 20,1. njdatropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-67.
POLITIKA IN POLITIKI
Politika je znanost in ob enem tudi umetnost. Kot znanost se opira na načela, kot umetnost išče poti za njih praktično uveljavljanje. Sta torej v ozki zvezi med seboj. Zato se razlikuje tudi med teoretično in praktično politiko, torej na eni strani tisto, ki ima pred očmi veliko idejo, se ne meni za dejanske razmere in ne računa z resničnostmi; na drugi strani pa politiko, ki nima na sebi nikake idealne poteze in zasleduje le materijalne interese trenutka. Ena in druga sta škodljivi, če sta enostranski.
Razlikuje se tudi med notranjo in vnšnjo politiko. Prva se bavi z razmerami med državo in državljani, to je: s stvarmi in <k»godki v državi sami. Druga pa z razmerjem države do drugih držav. Politiku, ki zna obe ti smeri uveljavljati v posebni meri, dajajo častni naslov državnika. Le tedaj, če sta notranja in vnanja politika v pravem razmerju med seboj, je vsa državna politika modra in smotrena ter more biti uspešna na varovanju vsestranskih interesov države. Z drugo besedo: kakor ne sme biti noiranja politika le služkinja vnanje, istotako ne sme prva križati poti druge, marveč morata obe skladno služiti istemu cilju — interesu države.
In to isto, kar velja za uradno državno politiko, velja tudi za politiko neuradnega javnega življenja. Tudi tisti, ki prvači strankam ali strujam pri njih stremljenju po političnem uveljavljanju med masami, mora biti «državnik» v gori označenem rmislu. Ne sme biti enostranski. Ne sme biti le teoretik, idealist, tudi ne zakrknjen: praktik, pretiran političen realist; marveč j mora biti obojno ob enem. Postavljeni si ■ cilj mora imeti nepremično pred očmi, ob j enem pa mora tudi modro računati z de-, jaskimi razmerami, z ovirami, ki se mtt: stavljajo na pot pri dosezanju cilja. Zato j ne more biti politika absolutno ravna črta, kakor je na pr. trdno nategnjena nit. Če ne rracare preko ovir, jih bo skušal smo tren politik modro — obiti. To ni nedoslednost, marveč zapoved pclitične pameti in razsodnosti. Z drugo besedo: prava politika je stvar načela in taktike. Dokaz za potrebo takega medrega razlikovanja smo imeli na pr. mi Jugosloveni v Julijski Krajini v kratki zgodovini po naši priključitvi k italijanski državi. Splošna in globoko utemeljena zahteva in želja našega ljudstva je bila, da bi ga naša nova država odvezala cd vojaške obveznosti vsaj dotlej, da prestanemo težki prehod iz starih v nove razmjere. Zahtevalo se je — in tudi nemški Tirolci so tako zahtevali — naj se naše ljudstvo ali sploh od veže od vojaške dolžnosti za gotovo dobo. ali pa naj se mu to težko krvno breme olajša s tem, da bodo raši sinovi nosili vojaško suknjo v deželi sami, da ne bi tako hudo občutili teže bremena. Ta zahteva ali želja našega ljudstva je bila gotovo tako globoko upravičena, da bi ji uprava naše države ustregla, če bi bila modra, če bi imela le količkaj razumev anja za ljudsko psiho. Razumela bi, da bi s takim činotm modre cdjenljivosti ch vprašanju, ki tako globoko sega v ljudsko dir>o, le pospešila proces tiste duševne rsimilacije z državo, p<f kateri mora stre-ireti.
Ni bila tako modra. Tedanji vojni mini-itor je kratkemalo odklonil to zahtevo in izjavil, da o tem ne more biti govora. Pač
je izjavil, da je vojaška uprava pripravljena za razne olajšave. In ob tisti priliki je pokazal naš dr. Wilfan, da je res — politik! Ko je uvklel, da bi bil nadaljni odpor ne le brezuspešen, marv eč bi mogel biti tudi usoden za naše ljudstvo samo, se je uklonil pred neodklonljivim dejstvom, je podal ministru tisto tozadevno izjavo, ki so jo izvestni ljudje izrabljali za brezvestno gonjo proti njemu. Dr. Wilfan pa je s pogumom poštenjaka in vestnega, svoje odgovornosti zavedajočega se zastopnika ljudstva, šel med ljudstvo in je — v Prva-čini in Vipavi — odkrito povedal: Tako je,
ljudje božji, in nič drugače! Naša naloga je sedaj -edino ta, da skušamo doseči čim več olajšav!
Politik, če je moder in pošten, ne le da sam računa z dejstvi in podanimi resničnostmi, marveč govori tudi ljudstvu odkrito: tako je!! —da ga s tem, po svoji dolžnosti odvrača od morebitnih nepremišljenih in morda tudi pogubnih dejanj, da ga — četudi je to hudo, neprijetno in nevarno za njegovo lastno popularnost — iztrže iz neopravičenih nad in pričakovanj. Kajti čim prijetnejše so nade, tein grenkejše je za ljudstvo pozneje neogibno razočaranje. Smotren zastopnik nareda izbira taktična sredstva, ki so v trenutku najprimernejša. To ni ne nedoslednost, ne nelep oportu-nizem, marveč stvar politične razsodnosti. Nikdar pa se zaistopnik naroda ne sne izneveriti cilju borca za koristi njth, ki so mu poverili svoje zaupanje!!
Tako postopa pošten politik! Na gornjem primeru smo pokazali dvojno: vestnost dra. Wiltana kot politika in nemo-arost notranje politike naše države. Naj posvetimo le tej še nekoliko pripomb. Kdor le količkaj pazno zasleduje valovenje v notranji in vnanji politiki naše države, mora videti zlo v tem, da se vnanja politika podreja notranji, ki jo vse preveč odločajo čustveni nagoni razgrete javnosti, kar ovira tudi notranjo konsolidacijo. Deluje pa — kakor rečeno —: neugodno tudi na vna-njo politiko, da ta postaja vse preveč — kakor se glasi tisti tehnični izraz — <-prestižna*, pieveč idealna in teoretična, da ne računa dovolj z danimi razmerami in silami, ki so v igri. Naj podamo zopet primer. Z ene strani zasleduje italijanska vnanja politika upravičeno stremljenje, da bi se v uredbi Srednje Evrope Italija uveljavila kot nekaka prvačica; na drugi strani pa prinašajo- malone vsi italijanski listi dan na dan izbruhe proti državam, ki tvorijo to Srednjo Evropo! Dan na dan čujemo, kako je prisrčna želja oficijelne Italije, da bi se že enkrat rešilo nesrečno reško vprašanje v zadovoljstvo Italije in Jugoslavije; istotako dan na dan pa čitamo, kako« laški tisk ob me tuje isto Jugoslavijo s podtikanji in obtožbami, ki morajo le podžigati notranje razpoloženje v Italiji proti državi, s katero se hoče ta poslednja sporazumeti! Zato je veliko zlo v tem, da je pritisku takega notranjega razpoloženja podrejena tudi vnanja politika. Mesto da bi notranja politika služila ciljem vnanje, jo le zasuž-njuje in križa njene poti. Istočasno, ko pošilja oficijelna Italija svoje note v Belgrad, ko se nje tamkajšnji zastopnik dogovarja z zastopniki belgrajske vlade, ko se delegacija te poslednje že nahaja- v prestolnici Italije, porablja italijanski tisk vsak, pa bilo tudi najbrezpomembnejši nevšečen dogodek, da hujska svojo javnost in zastruplja s tem javno razpoloženje na oni drugi strani. Oficijelni krogi pa, mesto da bi mirili in, če potrebno, tudi karali, vse preradi odpirajo svoja ušesa tudi takemu kriku. Saj ne tajimo, da se ne bi slično grešilo tudi na oni drugi strani. To pa ne izpreminja nič na dejstvu, da je vnanja politika naše države vse preveč podrejena občutljivosti in razdraženosti notranjega političnega življenja. Pravi državnik in politik, pa mora imeti pogum, da v slučaju potrebe plava tudi proti deroči reki. Le s tako odločnostjo se more — četudi, po potrebi, tu pa tam- po ovinkih — bližati cilju, ki si ga je postavi! in ki ga smatra za koristnega ter izbirati za to primerne poti in sredstva. Takega razumevanja zahtev prave politike pogrešamo pri odgovornih državnikih in politikih Italije. V tem je tudi razlaga, da ne morejo priti do spoznanja, dia bi za dosego tiste veljave naše države v Srednji Evropi, pa kateri stremijo, morali pripravljati teren tudi in morda o a jprej; doma, v svojih obmejnih pokrajinah!
Da, da: prava politika je velika znanost in težka umetnost!
Stalila
Seja ministrskega sveta — Ukrepi proti draginji
RIM, 7. V včerajšnji seji je ministrski svet odobril načrt za odlok, s katerim bo uveden nov carinski tarif in ki bo dal vladi moč, da zniža postavke v tarifu, ako bodo to zahtevale nove razmere v proizvodnji in mednarodnem prometu — z odlokom, ki ga mora javiti poslanski zbornici. — Nato je minister za obrt in trgovino poročal o svojem delovanju proti draginji. Ministrski svet je sklenil, da bo nadaljeval boj proti draginji s temi-le ukrepi: 1. nadaljna znižanja, oziroma oprosiitve carine na živila: olje, riž, maslo itd.; 2. pcuspešitev železniškega in pomorskega prometa; 3. organizacija trgov v mestih z nad 200.000 prebivalci; 4. omejitev dovoljenj za prodajo živil, odtegnitev dovoljenj za točenje vina in likerjev; 5. pouspeševanje ribjega lova;
6.	pomnožite v poljedelskih preizkuse vališČ;
7.	propagiranje kruha iz mešanice turšice in pšenice; 8. uradno priznanje za zasluge, ki si jihi je kdo stekel v boju proti draginji.
Priprave za parlamentarno bitko povodom razprave o novem volitvenem redu Stališče vlade
RIM, 7. Do sedaj se je prijavilo za besedo pri razpravi o novem volitvenem redu nad 40 govornikov raznih parlamentarnih skupin. Samo ena resolucija je bila predložena do danes, in sicer resolucija posl. Ca-
meronija, ki se glasi -v prilog preuredbi volitvenega reda.
Ni še gotovo, ali se razprava začne že v pondeljek ali še le v torek, ker ni še bilo odločeno, ali naj se prva seja, na kateri se bo zbornica poklonila spominu pokojnega podpredsednika Pietravalle-ja, samo prekine za kratek čas ali pa odgodi do prihodnjega dne. Danes in jutri se bodo vršila posvetovanja posameznih parlamentarnih skupin.
Listi objavljajo izjavo podministra Acer-ba, ki je orisal zadržanje vlade spričo parlamentarne bitke, katera se pripravlja. Polemike, razprave in predvidevanja listov in političnih krogov — je rekel g. Acerbo — puščajo vlado in njenega načelnika popolnoma mirna. Ministrslci predsednik" je celo ponovno izrazil željo, naj se za pred-steječo parlamentarno bitko ne sklepajo z drugimi strankami nikaki sporazumi. Ko je vlada predložila zakonski načrt za preu-redbo volitvenega reda, se je opirala na načela, ki so bila proglašena davno pred fašistovskim pohodom na Rim. Vlada ima pred očmi le en cilj, ki je v tem, da da deželi možnost, da si izvoli enotno parlamentarno večino, ki bo dala državi stalno in trdno vlado. Vlada nima drugih namenov. Pri sedanjem razpoloženju množic italijanskega ljudstva bi bilo za fašizem gotova še bolje, ko bi se prihodnje volitve vržile po proporcionalnem volilnem sistemu, kajti najbrže bi izvojeval hrupno številno
zmago. Toda načrt vlade ne zasleduje takih omejenih ciljev.
Poljedelski dopust vojakom letnika 1903
RIM, 7. V svrho olajšave obdelovanja zemljišč, ki so last malih posestnikov, je vojni minister odredil, da se bo dovolil vo*-jakom letnika 1903, ki so sinovi poljedelcev, poljedelski dopust za dobo 10 dni poleg potnih dni v času med 1. septembrom t. L in 30. aprilom 1924.
Občinski svet mesta Sassari razpuščea; imenovanje iassferrskega vladnega komisarja
SASSARI, 7. Prefektura je z odlokom odslovila člane občinskega sveta radi javnega reda. Avv. Candido Mura, član pokrajinske fašistovske zveze je imenovan za komisarja. _'
Jugoslavija
Ministrska svet
BELGRAD, 7. Včeraj je bila od 11. do 13. ure seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o seznamu! materijala, ki se bo na novo naročil na račun nemških reparacij. Notranji minister Vujičić je na temelju poročila zagrebškega pokrajinskega namestnika Čimića, ki je prispel zjutraj v Belgrad, referiral o prilikah na Hrvatskem. Čimič je poročal, da vladata na Hrvatskem red in mir in da še ni nobenih poročil <y tem, da bi kdo revoltiral radi prepovedi zborovanja.
Popoldne in zvečer se je seja vlade nadaljevala ter je zopet minister notranjih del poročal političnih prilikah v državi. Sklepi vlade pa se drže tajno. Zatrjuje se, da je vlada sklenila, da bo brezobzirno uporabljala zakon o zaščiti države.
Vojni minister je poročal o vojnih dobavah na račun francoskega posojila. Minister socijalne politike je kot zastopnik ministra ver poročal o zakonskem predlogu o pravoslavni cerkvi.
Pogajanja z Italijo
BELGRAD, 7. V Belgradu se doznava, •da so blokaški listi objavili vest iz Rima, da je med delegati Jugoslavije in Italije podpisan sporazum za konzorcij na Reki za dobo 99 let in da je razveljavljen oni del rapallske pogodbe, ki govori o samostojni reški državi. V vladnih krogih izjavljajo, da so zagrebške vesti neresnične.
Priprave za Sinajo
BELGRAD, 7. Včeraj popoldne je bil pri zunanjem ministru dr. Ninčiču oehošlo-vaški poslanik dr. Seoa, ki se je razgevar-jal ž njim o predstojećem sestanku zunanjih ministrov držav Male entente.
Angleški protektor g. Radića
BELGRAD, 7. Po informacijah iz Zagreba objavlja Radić vse svoje dopise v angleških novinah potom nekega tajnika angleškega konzulata v Zagrebu. Pozitivno je znano, da ta tajnik vsak dan prihaja k Radiću, da ž njim razpravlja o notranji politiki v Jugoslaviji. Razveu tega ta gospod vsak dan dokazuje Radiću, da je vsa Anglija njegdvega mišljenja, in da se Radič v vsem lahko naslanja na njo. V Belgradu je ta vest izzvala silno ogorčenje, posebno pa vmešavanje angleškega tajnika v jugo-slovensko notranjo politiko. Listi pišejo, da bi se zunanji minister imel za to brigati.
Vesti o obnovi demokratsko-radikalne koalicije.
BELGRAD, 7. Tekom zadnjih dveh dni so se v parlamentarnih krogih razširile vesti, da se sondira teren za obnovo radikalno-demokrat-ske koalicije. Nanašati pa je treba, da je v notranji politični situaciji po&icija vlade zelo krepka. Nekateri listi so začeli zopet ventilirati vprašanje amputacije in vprašanje diktature. Ugleden član vlade se je baje izrazil, da je obnova radikalno demokratske koalicije potrebna radi Radića in dr. Korošca, ker vodita iako poli-tiko, da o sporazumu ž njima ne mere biti govora. Če se to upošteva, je potem potrebno, da se obnovi stara koalicija. Tudi nekateri demokratski listi naglašajo, da bi bila la koalicija potrebna.
Otvoritev čehoslovaške gimnazije v Pstrovcu.
BELGRAD, 7>1. julija so v Petrovcu položili v prisotnosti čehoslovaškega ministra Jana Sebe temelj prvi čehoslovaški gimnaziji v Jugoslaviji, za katero je čehoslovaška vlada darovala 1,000,000 čsl. kron. Svečanemu čina je prisostvovalo do 10.000 Slovakov iz cci-Vojvodine. Pri slavju je sodelovalo tudi 50 če-hoslovaških učiteljev in učiteljic, "ki Se nahajajo na izletu po Jugoslaviji.'
Atentator R&jić v preiskovalnem zaporu
BELGRAD, 7. Včeraj je sodišče I. stopnje potrdilo sklep, da se atentator Rajič obdrži v zaporu in sicer na podlagi točke 7. čl. 1. zakona o zaščiti države. Dopoldne je bil Rajić dolgo zasliševan, vendar ni odstopil od svojih prejšnjih izjav. Popoldne so bili zaslišani njegovi prijatelji in šolski tovariši.	_-
čehosfovaika
Beneš je odpotoval v Pariz, odkedter pojde v London
PRAGA, 7. Zunanji minister Beneš je danes odpotoval v Pariz, odkoder bo nadaljeval pot v Xondon. Beneš bo pripravil vse potrebno za obisk predsednika republike Masaryka ter proučil splošni politični položaj. _
Rusija
K trgovinskim stikom Med Rtavjo in Anglijo MOSKVA, 6. Iz Rusije je bilo odposlanih 113.000 ton nafte v Francijo; te dni prispe v Marseille prva večja pošiljate v ruskega lesa.
Incklentič med Rusijo in Jugoslavijo
MOSKVA, 6. Ruski narodni komisar za zunanje zadeve Čičerin je poslal jugoslo-venski vladi noto, v kateri opozarja, da prodaja Vrangel dragocenosti petrograjske zastavljalnice, katere je vzel s seboj pri svojem begu iz Rusije. Čičerin naglasa' v svoji noti, da so omenjene vrednosti last rurke države in ruskih državljanov ter da je njihova prodaja s strani Vrangelovih ljudi rop in tatvina. Vsled tega prosi jugo-slovensko vlado, naj vzame one predmete v zaščito, da jih ob primerni priliki izroči sovjetski vladi.
Letina v Rusiji MOSKVA, 6. V Ukrajini se obeta letos letina, ki bo v znatni meri prekašala povprečni pridelek. Celokupni pridelek bo znašal 13'5 miljonev ton. Letina bo mnoga izdatnejša nego lansko leto, in to ne samo radi U'ga, ker se je žito na splcih bolje obneslo, temveč predvsem radi tega, ker je bila posejana mnogo večja površina nego lani, namreč za 1'5 miljon njiv. Predvideva se, da preostane od letošnjega pridelka za izvoz 1'5 miljon ton žita.
Ker so se vsled povoljne letine znatno zboljšale razmere v krajih, kjer je razsajala lakota, je razpusti vseruski izvršilni odbor s posebnim odlokom osrednji odbor za borbo proti posledicam lakoti.
Ratifikacija ruske zvezne ustave
MOSKVA, 6. Vneruski izvršilni cdbor je enoglasno odobril zvezno ustavo sovjetskih republik z nekaterimi neznatnimi izpremembami. Zvezno ustavo so tako odobrile vse zvezne države. Potrebna je še ratifikacija zveznega izvršilnega odbora, katerega zasedanje sa otvori v par dnevih. Po tej ratifikaciji stopi ustava takoj v veljavo.
Prodaja Sahalina.
PARIZ, 6. Po poročilih je zapcuska delegacija ponudila na včerajšnji seji za ruski del Sahalina 150 milijonov jenov, toda sovjetski zastopniki so zahtevali milijardo zlatih rubljev. Ker se delegati niso mogli sporazumeti glede cene, je bila kupčija odgedena. Nadaljna pogajanja se bodo vršila na obojestransko željo tajno.	___
Francija
Poancare v poslanski zbornici o papeževem pismu in o odškodninskem vprašanju sploh; Francija vstraja na svojem stališču
PARIZ, 7. Najprej je senat prerešelal papeževo pismo ter zavzel o njem že znano stališče, včeraj je prišla vrsta na poslansko zbornico, da razpravlja o tem pismu. Ni bilo težko uganiti, da se bo tudi poslanska zbornica izrazila o pismu podobno kakor senat. Ponosna Francija nikakor ne dopušča, da bi se kdo vmešaval v njene zadeve. Zanimive so tozadevne izjave ministrskega predsednika Poincareja v zbornici. Ko je Poincare odločno zavrnil zahtevo nekaterih poslancev, naj bi se spet odpravilo francosko- poslaništvo pri Vatikanu, je nadaljeval: «Sicer pa naj si bo oblastvo, crd katerega prihaja pismo še lako častivredno, nima niii najmanjše oblasti, da bi se vtikalo v notranjo ali zunanjo politiko Francije. Papeževo stališče se nedvcmzio približuje stališču nekaterih naših zaveznikov, toda naše ni. Nato ugotavlja Poincare, da papeževa pismo n-3 oporeka zakonitosti zasedbe Po-rurja, ampak le svetuje, dla bi se bremena, ki jih nalaga zasedba Nemčiji, olajšala. Sicer pa so taki nasveti popolnoma brezpredmetni, ker nima papež nikake oblasti v posvetnih zadevah. Vlada je pripravljena odločne braniti francosko politično neodvisnost.« Glede Anglije je Poincare rekel: Danes se Francija zdi kakemu narodu, čigar ozemlje ni trpelo nikake škode in ki ni potrošil iz lastnega žepa: 100 iti ili a rd mesto Nemčije, — narod, ki je na roti finančnikom, ki ne mislijo drugega kakor, kako bi ustanavljali konsorcije. Toda Francija ne more odnehati, da bi se ne držala versailleske pogodbe, kar se tiče ugotovitve plačilne zmožnosti Nemčije.
Za rešitev odškodninskega vprašanja
LONDON, 7. Včeraj je bil francoski poslanik pc<novno .pri lordu Curzonu; pozneje je le-ta sprejel zopet italijanskega poslanika; iz Pariza javljajo, da se je mudil angleški poslanik dalj časa pri Pcincareju.
Ogrska
Madžarski pučisti * BUDIMPEŠTA, 7. Državno pravdništvo je izpustilo na svobodo 9 od aretiranih tovarišev obeh bratov Kovacsev, med njimi državnega svetnika Csiganyja ter vodjo «Probujajočih se Madžarov« Marvija. Ta sklep se motivira s tem, da so te osebe obdolžene le dejstva, da so imele ekrazit v svojih stanovanjih, vendar pa se je dokazalo, da niso vedele, zakaj so jim dali prijatelji v shrambo pakete ekrazita. Načrt za atentat na rumunskega kralja Ferdinanda se ne more smatrati za resnega ker so hoteli motiti le svečano kronanje v Albi Juliji Brata Kovacs in še štiri osebe so pridržali v zaporu. Proti njim bo dvignjena obtožba radi zarote proti državnemu in družabnemu redu.
Turžija
Omejitev glede potovanja v Turčijo in iz nje prehucaoa do 31. L m.
CARIGRAD, 6. An gorska vlada je preklicala do 31, L m. vse Gmejitve glede potnih listov za potovanje v Turčijo ali iz nje,	- *
Pismo iz Jugoslavije
Ljubljana, dne 5. juKja 1923.
Gospod urednik!
Ko sem Vam pred tednom poslal svoje »Pismo iz Jugoslavije*, sem dejal, da se je na3 notranjepolitični položaj v zadnjem času tako poostril, da smo naravnost na ostrini noža, kakor je točno dejal dr. Sužteršič v slojem «Ljudskem tedniku«.
Danes, teden dni kasneje, smo sicer nekoliko zdrknili z ostrine, toda v bistvu je še vedno ista nevarnost, pa čeprav se je široki slcji, P3_jnenda tudi mnogi politiki, n>ti ne zavedajo.
Da bom jasnejši, dovolite gospod urednik, da povem kratko primere.
Smo kakor bratje, ki so si bili leta dolgo v laseh, ki pa imajo na.krat težko nalogo, da skupno upravljajo veliko dedščino. Predvsem je jasno, da bodo mogli braije dedščino uspešno upravljati le tedajr će se bodo sporazumeli. Če trezno presodimo življenje, je mogco plodonosen sporazum le, če bo stvorjeno tako, da bo vsak brat prevzel eno panogo gospodarstva, da pa bodo smer upravi gospodarstva določevali vsi skupno.
Vprašanje je seveda, ali bodo ti bratje tako modri, da se bodo sporazumeli, skratka, ali bo pri njih prevladala pamet ali pa posledice prejšnje jeze in pa oziri na stare navade. Ker ne spadam med one, ki vidijo v življenju vse rožrato, sem prepričan, da bodo tudi naši bratje v začetku zagrešili marsikako neumnost, dokler jih ne bedo udarci izučili, da zaigrajo vso dedščino, če ne prenehajo s prepiri. Pa ne samo dedščine, temveč v medse-bo nem prepiru se bodo oslabili tako, da bedo za večno izgubili tudi vsak izgled, d? bi jim še kdaj bila usojena kakšna dedščina.
Taki trije nesrečni braije smo mi, je današnja Jugoslavija. Ko se nam godilo tako hudo, da bi kamenje upilo od bolesti, smo slišali nakral, da se nam obeta velika ded-ščina, ki nas bo na mah rešila vseh bridkosti. In resnično! Dedščina je prišla.
Ne more na smrt utrujeni popotnik sredi žgoče puščave tako pozdraviti oaze, kakor smo mi pozdravili našo dedščino. Vseh bridkosti bo .konec, med in mleko nam bc \ek!o, skratka, paradiž nam je dan, s:no vzklikali pijani od rjdesti.
Pa v življenju ni m-sta za prazne sanje in
grišlo je, kar je moralo priti — razočaranje.
ot pravi otroci, vrhu tega prav slovansko trmoglavi, pa nismo niti raogli, še manj pa hoteli likvidirati razočaranja, kakor bi bilo treba. Temveč divji vsled razbitih sanj smo pričeli očitati eden drugemu, češ ti si kriv! Vse.lc očitek pa je rodil še ostreje protiočilke, da je prepir stalno rasel in da je že dostikrat izgledalo, ko da se moramo ločiti. In višek krize je prišel, ko smo stopili v letošnje marčne volitve. Ne oziri na celoto, ne sivarna gesla o upravi niso igrala vloge, temveč samo medsebojni očitki so odločevali in ta.ko se je zgodilo, da smo si izvolili sedanjo skupščino, v kateri so majhne vse stanovske stranke, močn.» pa one, ki so črpale zaupanje volilcev iz očitkov.
Očitno in jasno, da na tako slabi podlagi porojena skupščina ne more privesti do sporazuma in le popolen nepoznavalcc razmer je mogel pričakovati, da bo sedanja skupščina ustvarila slogo med brati. Saj vendar sploh ni šlo za to, da bi kdo pripomogel k "procvitu skupne dedščine, temveč vsakdo se je trudil le za to, da bo mogel reči svojim volilcem, ko se pevrne iz skupščine: To sem ga!, namreč najstarejšega brata.
K sreči je imel najstarejši brat največ pre-vdarnosti in z mehko govorico je hotel manjša brata potolažiti. Zalibog pa tudi najstarejši bra.t ni bil tako dozorel, da bi z dejanjem pokazal in dekazal bratstvo. Resnici na ljubo pa je treba povedati tudi to, da se je zlasti srednji brat obnašal ta.ko, da je moral vsakdo pričakovati, da mine starajšega brata potrpežljivost, kajti bil je sicer starejši brat črn, toda 5c manj pa je bil srednji brat angelj.
In starejšega brata je v resnici minila potrpežljivost. Vlada ,je prepovedala Radičevo skupščino v Zagrebu in brez pardona tudi vse druge na Hrvatskem. Ves iz sebe je bil tedaj Radič in ves iz seb3 je bil tedaj tudi najmlajši brat, ker ravno tedaj je vlada sklepala o novih davkih, da je dr. Korošec zagrozil z eksodusom Slovencev iz skupščine.
Tedaj smo bili na ostrini noža, tedaj je izgledalo, da se zgodi najhujše. To bi se 'tudi najbrže zgodilo, če bi Radič na aktivni nas-tep vlade odgovoril aktivno in če bi njegovemu zgledu sledil tudi dr. Korošec, kar bi pomenil eksodus Slovencev.
Nasprolje med Radićem in vlado je bilo tako tako prišpičeno, da .je pravzaprav prec3ta;aU za Radića samo ena pot, če bi bil kensekv^n-ten, da nastopi namreč pot revolucijc.
Neprcračunljiva modrost Radića ji h sreči našla še drugo pot. Predsednik mirotvorne seljačke republike ne ljubi nasilja, lemveč višek modrosti vidi v do nemogečnosti pretirani pasivnosti. < Ne se upirati vladi in njenim odredbam in- tudi republikanske zastave odda-jajle, če bi to zahtevali orožniki, kajti nobena zastava in tudi republikanska ni vret'na kaplje krvi! Toda zato pa ne dajajte hrane nikomur, ki je proti vam in proti vladi zavladaj po vseh selih največja pasivnost! - To je bila parola Radića kot odgovor na ofenzivo vlade.
Jasno je, da se s pasivno borbo nikdar ne zmaga. Kdor se vda v to, da sprejme udarce, da si pri 'tem lahko misli sveje, ta je v življenju že vnaprej izgubil bitko.
To čuti tudi Radič in zato ni aktivnosti popolnoma opustil, te:nv2Č jo hoče uporabljati še nadalje — toda samo za volitve. Tu pa v največji meri. In v zmagovitem Ionu, zabelje-nem z njegovimi pre^ovorr i m i ocvirki, je govoril, kako je njegova stranka za volitve žo popolnoma pripravljena. No samo na Hrvatskem, temveč tudi v Bos-ni in v vseh prečan-skih krajih je predvolilna organizacija njego\e stranke že dovršena. Ne 70, temveč daleč preko 100 mandatov bo zbrala njegova stranka pri prihodnjih volitvah in ko b3 «modra Evropa videla resno voljo kulturne Hrvatske, da postane mirotvoren faktor v srednji Evropi, tedaj bo Evropa posegla vmes in odrešila Hrvatsko*.
Tako je računal "gospod Radič, življenje >vi dela svoje korekture. Med .hrvatsko inteligenco raste spoznanje, da je pasivna borba neplodna. Zlasti pa raste ta misel v Bosni, kje«' so jo prevzeli agilni in vplivni frančiškani in I kjer ji vedno bolj podlećaio mohamedanci, ki
Že javno izpovedujejo, da je njihova' dolžnost da so most med Srbi in Hrvati in da zato skupščine ne smejo zapustiti. Se odločnejše pa prodira ta misel v Dalmaciji.
Pa bilo bi tudi čudno, če bi ne bilo tako. Kaj pe naj prinese vendar ta pasivnost, ki ima za posledico samo to, da se more samo radikalna stranka vedno bolj -utrditi, da more .trdna vladati in celo nalagati nove davke, ker ni Radića v skupščini.
To uvideva dostikrat tudi Radić sam in zato $e dejal nekoč, da pride v Belgrad in da raz-žene vso belgrajsko gospodo. Toda Radić se fte upa iti v Belgrad. V skupščini sta zanj le dve poti: ali bo vztrajal pri svojem hujska-$tvu — potem lahko naleti na maščvanje srbskega fanatika — če pa popusti — potem more isto storiti hrvatski fanatik. To je glavni vzrok, da ne gre Radić v Belgrad in da ostane pasiven.
Pa k sreči, da je tako, ker s tem smo zdrknili z ostrine neža.
Pasivnost Radića vpliva tudi na gospoda Korošca in v nedeljo, ko bo sklepal glavni od bor SLS v Celju o nadaljni svoji taktiki, bo najbrže pokopana grožnja z ekeodusom Slovencev.
Radićeva pasivnost, gospodarske skrbi SLS, ki bodo tvorile imperativno ozadje celjske seje, obupni izgledi v bodočnost, če se raziđemo, za vse in ne samo za nas najmanjše — vsi ti politični momenti so vzrok, da smo prešli z viška kr'ze in da vstaja trezna preudarnost.
Je pa fcc en moment, ki jc ublažil krizo, pa Čeprav izgleda navidezno drugače. To je sprejetje novih davkov. Jasno je, da je za sprejetje nevih davkov treba z oziroin na predvolilne obljube vseh zmagovitih strank velikanskega poguma. Če so torej sklenjeni novi davki, potem j.2 to znak okrepljenja našega notranjega političnega življenja, ker je imela vladajoča stranka pogum, da je kljub možnosti demagoške izrabe novih davkov s strani opozicije krenila na edino pravo pot. Ta odločnost je tem bolj razveseljiva, ker je bil cdpor proti novim davkom tako velik v lastni stranki, da je že izgledalo, da bodo novi davki padli. K sreči pa so atentat na Pašiča in pa zaletelosti Radića take utrdile r/fališče Pašića, da jc državna potreba zmagala in da je glasoval radikalni klub kompaktno za nove davke.
S tem pa smo prišli, da končam s pričeto primero, v dobo, ko se bratje sicer še niso sporazumeli, ko pa so začeli delati za preevit dedščine. Delo pa je najmočnejši kit za sporazum, ker delo, ki druži ciHe delavcev, zbližuje* bolj ko pa spomini na preteklost, ,ki je vodila v ločitev.
Milostljiv nam je bil Bog in bogato dedsčino nam je dc!. Kd? prevzame odgovornost, da bi jo zaigral!
In zalo bo sporazum prišel!	O. P«
tz oportunizma je precejšen <$el vplivnih veljakov za brezpogojno pokorite v fašizmu* kakor dokazuje omenjena izjava. Pa ne samo iz oportunizma. Don Sturzo je diktator stranke. Je pa v stranki mnogo individualnosti, ki 9o že adavna težko prenašali njegovo diktaturo. Ti bi se radi za vsako ceno otresli te diktature, da bi zavzeli važna mesta v stranki ter zavladali v njej.
Kakor rečeno, je ljudska stranka stranka mase. Množice posebno kmetske (kclotii) so spočetka dHe v stranko, ker je stranka propagirala nekak krščanski boljševizem. Takrat je delala: občutno konkurenco socialistični stranki, ki je raslla in se d-ebelila z rdečo demagogija.
In tako je prišlo do čudnih in nenaravnih zvez med ubogo kmetske rajo' in katoliškimi latifundisti, bogataši in drugimi veljaki. V tem razmerju je tičalo odi .začetka: sem jedro spora med takozvano desnico in levico. Desna struja je bila proti «boljše-viškemu» programu levičarjev, ki jih je
seda izgovorjena je dim, te Izgubi, se pozabi, napisana ostane in izpričuje. Poloiaj v Evropi pa je danes zelo zamotan in nejasen. Nihče ne more Že vnaprej prerokovati, kako bo stal politični barometer črez nekaj mesecev &li celo tednov. Novi položaj pa ustvarja novo politiko. Zato hoče imeti Poincare proste roke in se noče pismeno obvezati za nekaj, kar bi črez mesec ali črez štirinajst dni ne odgovarjalo politični situaciji.
Zakaj danes je pač vsakomur jasno, da gre Franciji Se-le v drugi vrsti za poravnavo vojne škode od strani Nemčije. Prvo in glavno pa je razkosati nemške sile in oslabiti Nemčijo za desetletja. Francoska politika stremi za tem, da spravi Nemčijo v tako politično, gospodarsko in vojaško inferijornost, da ji bo Francija sama brez tuje pomoči kos, če bi hoteli Nemci kdaj v bližnji prihoidnjosii groziti z revanšo.
V svetovni vojni so prihiteli Franciji na pomoč angleški in ameriški armadni zbori,
V Trat«, Ave 8» y«Uf» 192^
skrajno napeto ozračje, ki bi utegnilo privesti do prekinjenja diplomatskih odpoSa-jev med obema državama.
Pa kakorkoli bi se stvar dalje razvijlda, eno je gotovo, dt bi morali Angleži pričeti nanovo z oboroževanjem na kopnem, na morju in v zraku. Z drugimi besedami
obroč pa meji na francoski in tudi fu ftf dana prilika za spore.
Zlom entente bi se poznal na vseh froo* tah torej tudi na fronti proti Rusiji. Ce. pok mislimo, da je današnji položaj Rusije trajno nemogoč in da bo Rusija, pa naf bd sovjetska ali caristična ali demokratični
angleške državne finance, ki so se začele !p° obliki, vedno stremela po izvojevan)« tako lepo zdraviti po vojnih posledicah, bi obmorskih pokrajin, ki so same zase ne« zašle zopet na slabo pot in angleško obno-j zmožne življenja. Ni mogoče misliti, dr vitveno delo bi bilo ukinjeno. Treba je po- bodo Rusi za vse večne Čase trpeli anglor
---»„-lit,«	___ ___i	___: i ■ J___
misliti, da je angleški državni proračun aktiven, in da plačujejo Angleži redno svoje obroke državnih dolgov. Angleška je edina država, ki živi že v normalnih razme-
ško jerobstvo nad deželicami," ki tvorifa vrata v Rusijo.
Danes sta Anglija in Francija vsaj gled* Rusije složni. Če se pa enkrat ententfl
vodil Meda. Dcn Sturzo sam se je bolj f" *	* i • j i • • i-j *
___. * i i ■> t . .	j	. \ -i 'i toda nihče ni tako naiven, da bi mislil, da
nagibal k levici, vendar pa je vsaiukrat__. ______.». .	m- • j t ••
& , t. . ' ... j	,	,1 so to napravili iz usmiljenja do rrancije
zavzel srednjo pozicjo da obvaroval -n da sQ ^ takorekoč kovali zanjo. Sli-
stranko cepljenja. Takrat, ko. je obstojala ] čaj . naneselr da so imele te države
se nevarnost rdečegaboljševizma, bila j skupne interese proti Nemčiji. Posebno
ljuoska stranka dobrodošla mescanstvuj|AflgIeži so dobro vedeli, da bi pomenila
ker je videla v njej posredovalno silo med rdečimi komunisti in obstoječim: družabnim redom. Nezadovoljne kmetske množicc so našle v stranki zmerne voditelje, ki so bili preti vsaki nasilni akciji in proti rdeči diktaturi, o kateri se je zdelo, da je tako blizu. Tedaj je bilo nekaj mogočega in razumljivega, ako so sedeli v stranki levri koloni skupne s svojimi gospodarji- Nevarnost pred rdečim komunizmom je napotila tudi katoliške laiiftmdisfce in bogataše, da so bili dostopni za: reforme na socijalnem polju, s katerimi bi se izravnale \ elike socijalne krivice in bi se ljudske množice pemirile.
Danes ko so se razmere baš obratno iz-premenile, se js izpremenilo tudi mišljenje
odločilna nemška zmaga začetek konca velikega angleškega imperija.
Angeleži so popolnoma dosegli svoj vojni smoter: Nemci so razoroženi in posebno na morju se ne vzdignejo v dogled-nem času na tako stopnjo, da bi mogli resno ogrožati angleško nadvlad je na morju.
V enemu prejšnjih člankov smo povediali, da je poruhrsko vprašanje samo na sebi za Angleže bolj strankarskega pomena. Razni gospodarski in kapitalistični krogi na Angleškem so s sedanjim položajem v Poruhrju zadovoljni, ker čim manjša je proizvodnja tam, tem večje dobičke imajo nekatere angleške industrije. S tem seveda ni nikakor rečeno, da je to v prid skupnosti,
rah kljub svetovni vojni. Prelom s Francijo zruši, tedaj se bo spor razširil tudi na po* bi prekinil to mirovno delo in Anglija bi Etična vprašanja, ki se tičejo Rusije. Raz« se morala začeti oboroževati. Iz tega bi se mer je med Francijo in Rusijo pa utegfcei moralo začeti novo tekmovanje v oborože- postati črez noč drugačno. Zakaj današnji vanju med Anglijo in Francijo, kar pa bi odnošaji med Francijo in Rusijo niso taki.
se razširilo tudi na ostale države v Evropi. Predznake takega splošnega oboroževanja imamo že v gradnji bojnih letal.
Pa je še važen razlog, ki govori za to,
da se ne bi dali urediti. Francija nima In ne bo imela nobenih teritorijalnih sporov z Rusijo. Tudi ne morejo ruski polki nikoli ogrožati Francije, a na morju niso Rusi tekrriovalci Francije. Z drugimi besedami;
tt ^JS^SJUS^ SI?d,!.t' p' ČO 1/fl Pravih vzrokov za stalno sovTažno razmerje
Francijo i" Rusijo ni. Z Anglijo pa je ravno narobe. Edino Rusija more ogrožati angleški imperij v Aziji. Pa Še drugi konflikti so možni med
sedaj zapadne vlasti tako omalovažujejo Rusija pa bo večna skrb Anglije, ker meji na njene azijske kolonije, ki so živi j en -skega pomena za angleški imperij.
desničarske struje. Ta struja že po* svoji toda vsi vemo, kakšen vpliv ima kapitali-
tei p mii
Le en dan nas loči od otvoritve parlamenta, ko se bo> odlečevalo o novem volilnem redu, ki ga hoče Mussolini vsiliti državi, za to, da debi sankcijo* naroda za svojo diktaturo. Najnevarnejše nasprotnike ima danes v popolarib. Zalo se v zadnjem
stanovski in razretlni pripadnosti ne more zasledovati reformističnih ciljev levice. Ja.-no je, da se oni čutijo bliže fašizmu, ki je itak sam izpolnil del, krščanskega programa ljudske stranke.
Tudi v parlamentarni skupini ni več enotnosti. In pričakovati je, da bo Don Stv.rzo doživel v svojih parlamentarcih bridka razočaranja. Cepitev .parlamentarne skupine pa je že dejansko cepljenje stranke. Težko bo« mogel slranko zakrpati njen dosedanji voditelj, dasi j-e pokazal dosedaj izredne politične darove in je imel tudi velike uspehe.
Fašizem prehaja še-le v pravo diktaturo. Trdno je odločen, da pomc-ndra vsak odpor, ki bi mu bil v nadlege. Če Mussolini prodre v parlamentu z volilno reformo
času opaža hud pritisk fašizma na razne j^j. b 0 -ici;i popoiarske stranke, doka-popclarske ustanove. Posebno po zadnjem j ■ t da . doraslel vsem političnim občnem zboru ljudske stranke, ki se je^po, zaprckam in da mu je za dolgo dobo zasi-
ogromni večini izrekla za politiko'Don j	zmaga in vladanje. Da bi se on
Sturza, se jc začel Musschm krepko etre- j r,pC£jtakniI ob papolare in padel, o tem še
misliti ni. Sedanji neenaki dvoboj med fašizmom in popolari je le epizoda iz nepre-
sau
jerobstva> (kakor bi ga on imenoval) popolarov. Prva posledica je bila izstop popolarov iz vlade. Stranka je padla v nemilost in fašisti so začeli z clenzivo preti nj-ej. Vendar pa ni ta boj dosegel še prave ostrine, zakaj Mussolini hoče uporabiti poprej milejša sredstva, da uniči oziroma napravi neškodljive te njegovi di'italuri nevarne nasprotnike.
Sicer so fašisti z nasiljem t upa 12 m nastopili žc proti popolaiom. Napadi na iazn<* ustanove stranke, posebno pa nasilna akcija proti popolavskim občinskim' zastopstvom- jaEP.o dokazujejo-, da so sc fašisti irdno odločili, da pojdejo br2zobzirno< svojo pot dalje, ne meneč s« za to, da je pepo-
stanega bojnega pohoda fašzma, ki stremi po absolutni nadvladi. Daleč je še čas, ko se bo lahko govorilo o kakšni resni opoziciji.
entente
Francoska taktika zavlačevanja glede rešitve porukrske zadeve je poslala Angležem zelo neprijetna. V Londonu je začelo bliskati, cd daleč se čujejo grozeči glasovi,
faSWn*a,*,nii?J.> d-es edink kontinentalna sUa,
zem na politične dogodke, ki so zvezani z gospodarskimi vprašanji.
Torej z gospodarskega stališča se ne bi Angleži bo£vc kako ogrevali za rešitev po-ruhrskega spora. Veliko bolj zanima Angleže politično ozadje francoske okupacije. Oni ne morejo dopustiti, da se Francija za stalno vsede na Porenju in v zvezi z vzhodnimi zavezniki tišči k tlom Nemčijo. To bi pomenilo ustvaritev trajnega francoskega nadvladja na koninentu in nevarnost francoskega imperijalizma za angleški prestiž v Evropi je na dlani.
Iz Londona prihajajo glasovi, ki napovedujejo konec entente. Ce sc Francija noče pobotati z zavezniki glede vojne odškodnine in Poruhrja, tako se razglaša v nekaterih angleških vplivnih listih, tedaj bo Anglija odpovedala zavezništvo in bo sama na svoj račun sklenila z Nemčijo pogodbo glede vojne odškodnine. Te grožnje niso tako prazne, kakor bi se zdelo. Mogoče je, da se kaj takega zgodi in skoraj gotovo je, da pride če ne še zdaj, pa pozneje do preloma med zavezniki, ker Anglija ne bo mogla sekundirati francoskim hegemonističnim težnjam.
Vendar pa je težko reči, kdo bi imel večjo škodo od tega preloma: Angleži ali Francozi. Francozi tri bili moralno udarjeni, to je res. V marsikateri državi bi se javno mnenje orijentiralo proti Franciji. In javno mnenje je faktor, ki ga morajo upoštevati državniki, ki vodijo narod in državo. V ostalem pa to ne bi izpremenilo v bistv u sedanjega položaja Francije. Fran-riia i p danps edvrin kontinentalna sila, ki
njima. Zatorej bi se utegnilo zgoditi, da Prelom med zapadnimi vlastmi bi bil bi se Francija približala Rusiji ter tako pa-Rusiji kaj dobrodošel. Takoj bi dobila bolj ralizirala angleške udarce, Id bi sledili pc proste roke in bi z vso silo posegla zopet prelomu.
v evropsko politiko. To pa je proti angle-1 Iz tega je razvidno, da je prelom zavez-škim ineresom. Oni radi vidijo, da ostane' ništva zelo kočljiva stvar za oba najmoč-Rusija lepo) doma in se ne vtika v evrop- nejša zaveznika. Zalo ni smeti jemati pre-ska vprašanja. Še dolgo vrsto let bo Ru-jveč resno grožnje, ki prihajajo i/ Londona, sija zaposlena z obnovitvenim delom, zato Sicer pa nam bodo bližnji dnevi pokazali, je namen Angležev zavlačevati in ovirati če se motimo.
kolikor se le da to obnovitveno akcijo, ker; Najmanj ali skoraj nič ne bi bila pri gospodarsko neodvisna Rusija bo zopet'eventualnem prelomu prizadeta Italija, krepko posegla v javna politična vprašanja Italija se že danes nagiba k angleški poli-evropskih velesil. Pomisliti je treba, da je tiki, dasiravno jo vežejo s Francijo gotovi Anglija takorekoč ustvarila obrobne proti- medsebojni dogovori, ki pa so začasni. Ti
ruske države, ki zapirajo sovjetski republiki izhod na Baltiško morje. Tudi danes se trudi Anglija, da bi napravila iz teh dr-
dogovori se nanašajo na Balkan in na vzhodni del Sredozemskega morja. Toda tudi v tem oziru bi se mogla Italija še z
žave svoje vazale. Angleški kapital siste- večjim uspehom osloniti na angleško moč matično deluje, da spravi pod svoj vpliv in avtoriteto. Vsekakor bi dobila potem vse baltiške države. Tako sta si Francija Italija jasnejše obiležje v zunanji politiki, in Anglija razdelili svoje interesne sfere Morala bi se odločiti ali za Francijo ali za na meji ogromne ruske republike. Angleški Anglijo.

larska stranka s trafika mase. Tcda ti di- neizpolnjena. Poancare si ne da sile in čuje rektni. napadi nseo- najhujši udarci za Ee( da sploh ne bo da! pismenega odgovora, stranko. Veliko hujše je podzemeljsko ]}0 sedaj je bila kriza belgijskega parla-rcvarjenje proti pop darom. Uspehi tega! menta udoben izgovor, toda tudi sedaj po rovarjenja je znana izjava katoličanov, ki|njcni rešitvi ni še nobenega znamenja, da se hočejo osvoboditi iz Don Sturzove dik- h0 Poincare odgovoril na stavljena vpra-lature.
Časi so hudi.
tj/-* -	- i _ • -^ije oborožena do zob in je v stanu kljubo-
Lord Curzonova vprasalna pola je sej^	xt '
r	vati sama ne samo Nemčiji, ampak: vsej
Ncbena opozicija nima postlano z rožicami. Včasih je bilo prijetno stati v opoziciji. Človek opozicije je samo obsojal, kritiziral in izrabljal zadrego večine, pa ni nosil za lo svoje delci nikake odgovornosti ter sedel lepo na; gorkem. Opozicijonalnoet je bila poklic, ki je nesel. Danes ni tako. Fašizem ne trpi oix»zicije. Proti njef udriha z debelo gorjačo. Že pred nastopom vlade je bil zdrobil veliko' socialistično stranka, zdaj pa hoče zdrobiti še edino ^ ečjo stranko, ki se je rešila iz fašisiovske poplave.
sanja.	^ •
Poslanika Francije in Belgije sta imela ponovne pogovore z angleško vlado, toda vsa znamenja kažejo, da ni prišlo do nika-kega sporazuma in da ga bržkone ne bo tako kmalu.
Francoska vlada ne mara dati pismenega odgovora na vprašanja. Lorda Curzona
1 _ "I ____T__T___ T>__ X I A	i-vVil ilr r%	/i "5
Našim dobrotnikom!
Po «Ženskem svetu*, glasilu našega žen-stva v Italiji, posnemljemo sledeči topli in človekoljubni poziv, ki bci goiovo našel v naši javnosti najširši odmev:
V hišo sAe debili dete, ki je morala radi bede iz lastnega doma. Tuji so mu vasi obrazi, tuje vaše stene, celo travnik in zrak sta ir»u nova! Kaj šele način vašega življenja?!
S solznimi očmi je gledala mati za vlakom, ki ji je odtrgal iz objema mladega otroka. Njeno srce je bilo prepolno hvaležnosti do vas, a tudi prepolno skrbi in straha za dete.
Malčkom se bo tožilo po stariših, bratcih in sestricah: daite jim, blage žene, prijazno in bGdrilno besedo! Vaš krepki in ostri
dobri tudi v takem slučaju. Prizanesite miuf, s pametno besedta ga skušajte pervesti na pravo pot. Mati takega otroka bo noč in dan v strahu, njena hvaležnost pa bo zato stokrat večja in iskrenejša.
Odbor ^Žen. d'obr. udruženja « * s
Za morebitna pojasnila ali pritožba naj se družina obrne na tamkajšnjega gg. učitelja oz. duhovnika ali pa na «Žensko d-c^ brodelno udruženje»f Trst, casella postale 384.
«MaHntesi volutL>. <Piccolo» se bavi v daljšem članku z vestmi v jugosloven^iih liclilv glasom katerih stojimo neposredno pred definitivnim prekinjenjem podajanj za izvršitev ra-pallske pogodbe. Posebno reagira «Picoolo» na tozadevni članek v Ljubljanskem *Jutru», lc očita Mttesolraiju, da meni, da je Radić-Koro-
zrak bo morda prve c^se neugodno vplival | _gec-Spahova fronta njegova Mussoliniicv* in se bo otrok počutil slabo, dvojno« ga bo froo[a ter <ja c.a]ia da ^ razvije boj med Srki, v tujini bolela vsaka bolečina; ali ga bo I Hrvati n Slovenci, dr. bi on potem odnesel vaša roka čuvala in zdravila kakor lastilo- plen. Mussolini sc moti — pravi Jutro* in za-
, ki bi se upala nastopili proti tlldi njemuj saraemu< Lažje povojno politiko zvez si je nioložj krepkejšc ho in solidarnost nekaterin
ostali Evropi njej. S svojo zagotovila pomoč _ _ vzbednih držav ter si ustvarila dvojen obroč proti Nemčiji in Rusiji. Gospodarsko in v industriji je popolnoma neodvisna, torej si more privoščiti gotove rizike.
Prelom pa bi spravil Angleže v povsem nov položaj. Angleži so demobilizirali svojo kopno vojsko, njih zračno brodovje je še slabo in maloštevilno v primeri s francoskim. zato ne bi smeli izzivati Francije ali celo iskati konfliktov, pač pa bi morali ti-
S prelomom
iz dveh razlogov. Prvič je ta cblika, četudi rati dalje mirovno politiko. S i edino točna in jasna, poniževalna za da- nekdanjega zaveznišva pa bi bili incidenti
na dnevnem redu, posebno v Porenju. Odnošaji med obema državama bi se z vsakim dnem poostrili, Nemci bi se skušali okori-
našnjo Francijo, ki si pač ne pusti diktirati odgovorov potom stavljenih vprašanj. Drugič pa je pismeno fiksiranje francoskih zahtev Poincareju zelo nevšečna stvar. Be-
stiti na račun konfliktov in nastalo bi
dete? Ce izpočetka ne bo prijala vaša redilna a težka hrana njegovemu oslabelemu želodcu, navajenemu na uborno a lahko hrano!; ne očitajte mu tega z ostrimi besedami!
Edino, s čemer bi mogel otrok povrniti vaši plemeniti hiši, je d-elo, ki bo v korist
bo pozabil dcw njegovo tele, koristnejše bo nj'egovomu življenju. AH prosimo vas, ne nalagajte mai pretežkih del. V mestu žalibog ni imel dela, njegovo telo ni vajeno naporu, od. bede je oslabelo, po šoli je bil med štirim stenami ali v cestnem prahu.
Ne moremo vam izraziti svoje boli in strahu, če pomislimo, da bi vas utegnil otrok žaliti in vam z neubogijivostjo ali celo s * dobroto!
Jcljučtfjc: *Naša politika napram zapadr.emu redu je bila vedno- lojalna in korektna. Nočemo sovraštva z Italijo in želimo sporazuma. Rimski kažipot ne vodi k temu cilju, -ne nas ne Italije. ISapram laški politiki izigravanja' najsvetejših obvez poslavljamo svojo polilikb apela na mednarodnega razsodnika. Ne bc-jiiiio se pre!oma>:. — »Piccclo« odgovarja, da obdolžitve ljubljanskega lista niso v skladu z resnico. Če bi Italija res hotela to, kar ji podtika «Ji:4ro», bi bila postavila reiko vprafonje v povsem drugačni obliki. Zahtevala bi bila, da sc tudi Sušak jn-itegne v reško državo. Sedanja italijanska vlada pa je — pravi Piccolo* — storila nasprotno: izročila je takoj SuSek v pesest jugcslovenskc države. S tem je pokazala, da sc noče nikakor dotikati narodnih pravic Hrvatske. Svoje* prizadevanje je omejila le na zaSčito svobodne reške države in jivo nagajivostjoi poplačevati ,'nje gospodarske integritete. Pogajanja za re-Priznamo, da naši siromašni i šitev reškega vprašanja izhajajo- ht j>otrebe. da otroci mnogokdaj nimaijo' prave vzgoje, i mesto zopet oživi ter da ga n« bo dasil« kon-Radi siromaštva morata oče in mali za k.urcn<:? kak«*« drugega pristanih v bližini
kruhom, stanovanja so ozka in temna in ^^ ™t. Pnstamski konsorei, je cisto i • * *i* i v,.	. ■ .	reška koncepcija, ki nai varuje mesto pred
deca je prisiljena hoditi na cesto, kjer sej vsako škodoJ k'. pa ^ mo[.e več
me dobrega ne nauci Beda m brezdelje pa: intcrcsoni Jugoslavije, nego italijanskim «Pic-sta največja- sovrazntka človekovemu p0>-|C0]0» zaključuje: Prekinjcnjc podajanj ne bi štenju in sreči. Prcsimio> vas, bodite otroku koristilo ne Italiji ne Jugoslaviji ne Reki. Ko-
DR. LJUDEVIT PIVKO:
Prmki sod
(Slika iz Življenja jugoslovenekih prostovoljcev v Italiji.)
Jm 16. oktobra 1918. sem se vračal iz Biescie od čete jKiročnika Otona Kovačiča preko \ icenze k Vidmarjevi četi v Longo di Schiavcn. Pri rcoslu čez reko Astico in San-drijjom ) je prehitel moj motor dva prostovoljca Vidmarjeve čete. Pozdravila sta in mahala za menoj. Spoznal sem ju, bil je Stcvo Bursać in Joca Janjetović.
Cut mi je pravil, da se je tekom moje šestdnevne odsotnosti dogodilo v četi zopet nekaj neprijetnega — kakor vselej, kadar me dalje časa ni bilo v Longi. Trčil sem šoferja v ko-piolec, naj ustavi motor.
Opazila sta redova, da sem se radi njiju ustavil. Pospešila sla korake.
'Zdravo, gospodine kapetane! Kako ste?»
♦	Dobro! Zdravo! — Odkuda?»
<	Bili smo u Viccnzi sa dozvolom gospodina komandira.* s
♦	Kako ste u Longi? >
<	Pa nema ništa novoga, samo je gospodin Vidmar kaznio naikt četu.->
♦	Zašto? Sto se je desilo? >
*Pa nista, gospodine kapetane, samo su hteli ubiti podnarednika Dcmai?ika.»
«Doninajka? Ko ga je hteo ubiti?*
«Ne zna sc. Bilo ih je mnogo, koji su ga tukli.»
J) Mestece 15 km severno oJ Viceaze.
«A zašto su tukli Domanjka?:>
»Kažu, da je hteo dezertirati u — Ameriku.*
«Ko kaž«?»
«Kažu svi — ne znam — kažu, koji su čuli.»
(Kako su ga s tukli?*
«Boga mi, teško. Mislim, da je već mrtav. Stukli su ga, gospodine, gadno. Sinoć bio je još živ. Na tovori ga gospodin Vichnar na kamion7) i odvede ga u bolnicu u Maro®tikua). Kežu, da ne će ostati.*
Stari Joca, Bočnjak iz Gr&di&ke, ne ve nič več povedali.
Zavil sem se tesneje v plašč in šofer je zar-čal z motorjem dalje, o krenil pred Sandrigom na levo proti vasi Mirabella, v Breganz« k poveljstvu VI. armade.
Šofer Giuseppe je bil radoveden dečko. Posnel je iz razgovora, h i ga pa ni umcl, da mi novice mojih dveh Jugoslovenov niso prijetne. Začel je vpraševati, kaj pripovedujeta o Ameriki«
«Aha, razumel si, da govorita o Ameriki.*
«Da, eno samo besedo sem razumel, in to je Amerika, in potem še eno, Marostika.»
-No, vidiš, pripovedoval jc roman nekega Amerikanca, ki je priiel v Marostiko v bolnico. Njegov znanec je.»
' Glejte, mislil sem si nekaj takega*, je menil Giuseppe ves zadovoljen, da tudi on razume vsebino slovanskih pogovorov.
Mene je pa nadlegovala ekrb. Domanjko, podoficir, Slovenec iz radgon&kega okraja, da
5) camion — lihe k tovorni avtomobil.
a) mesto pri Bassanu na desnem bregu
Brente.
bi bi! hotel dezertirati?... Tako pravi stari Joca. V Ameriko!
Beseda «Amerika* je značila Avstrijo. V Vidmarjevi četi ni nihče izustil imena Avstrije. Kadar je kdo frfvoril Avstriji, «i slišal vselej kako drugo ime; «Tamo preka*, «itamo u Za-humlju*, ^tamo u Americi*. Im« Avstrija ie bilo neizmerno osovražena. Tudi bo «e čuvali, da bi priehišktrječi «Djinići» ali «Gigiči», kakor so nazivali med seboj Italijane, ne umeli predmeta iz njihovih razgovorov, ako so se pomenkovali o Avetriji.
Bilo mi je neverjetno, da bi bila šinila komu izmed prostovoljcev v glavo ideja dezertirati od svojega legijonarskega oddelka v — Avstrijo. Tudi Domanjka, resnega starejšega pod-oficirja, so brez dvoma preostro obdolžili. Kdo ve. kaj je zinil! Kadar bi kotel zapustiti oddelek in zbežati v Avstrijo, bi tega ne pripovedoval, temveč bi izrabil prvo priliko na fronti in izginil. Takih prilik je imel Domanjko dovolj, saj se je udeleževal vseh okcii Vidmarjeve čete od marca 1918. dalje. — Res, spominjam se, temperamentni Banačani so ga že večkrat dolžili avstrofilstva, njega edinega v vsej četi, ki je fttela 15 oficirjev in 360 mož. V ostalih četah ni bilo slišati vobče nič o podobnih obdolžitvah. Domanjko se često ni strinjal z Bjinačani. Toda govoričenju je bilo vselej konec, kadar so imeli na fronti posla. Stane Vidmar me je bil tudi opozoril, da se ponavljajo eumničenta o Domanjku, češ da ni zanesljiv. Zato tem bt| izpre govoril z Do man j-kcox samim že junija meseca. Priznaval je tedaj, da mu ie težko 2ive>U z nekaterimi nadu-
timi Banačani v skupnem vodu. Ti ljudje so baje celo drugačni nego Bošnjaki in Dalmatinci, med katerimi ima obilo prijateljev. Priznaval je, da je večkrat glasno kritikoval njihove babje razgovore, zlasti pa grajal veliko njihovo nerodnost. V avstrijski vojski je vladal ve« drugačen red, nego ga imajo v tem vodu, odkar je toliko Banačanov v njem. Banačani ga pa Sedaj dražijo, naj gre v Avstrijo, ako
imajo tam boljši red!--
Mislil sem si sedaj, da je Domanjko v jezi menda zopet zinil nekaj nerodnega o Avstriji in da so se srditi ljudje vrgli sami nanj ter ga nehote preveč obdelali..
V Brcganzah sem že dobil nekaj pojasni!. Znanci Scottoni, Moretti, Morassi in Bramo so slišali iz VidmarjevHi u»t, kako ic četa kaznovala avstrijakania, podcficirja Domanjka. Kaj pravim k temu?
«Neka4 gnilega je v aferi,* pravim. »Najhujše je dejstvo, da deluje očiščevalni aparat kar avtomatski in da ljudje ne javljajo krivca oficirju ali komandirju, temveč ga kar sami kaznujejo. Meni je Domanjka žal, ker po moji sodbi ni bil takšen, kakor pravijo.*
•Čehi so istolako pobili do samrti ljudi v vrstah legijonarjev, ki so kazali avstrijsko mišljenje,* je pravil Morassi.
Dobro, a treba je vsekakor poprej stvar preiskati, preden se izreče in izvrši obsodba. Take ljudi lahko pošljemo v taborišče, naj žive s svojim avstrofilstvom kot jetniki v južni Italiji, kjer niso nikomur na potu. Saj jih nihče ne sili, da bi morali biti prostovoljci!*
«Res je, toda pomisli, glas ljudstva ie dober sodnik.*
^Hvala, ne pripoznavam tega sodnika, vsaj ne v obliki ljudskega prekega soda. >
Po obedu sem vprašal v Marostiko in prejel poročilo, da je dobil Domenjko te*ke po»-Ikodbe, vendar jc pa upanje, da ostane živ.
Okreval je šele po tednih.
Zgodila se mu jc krivica. Vendar jt pa nje^ govft zgodba značilna za duha, ki je vladal med prostovoljci. Izgubljen je bil, kdor se je spominjal Avstrije v dobrem zmislu in nikdar mu niso zaupali več. Vsi so se upirali misJi, da bi ostal tak človek še med njimi. Slutili so instinktivno, v kak raznesen položni bi prišel ves oddelek in koliko bi trpel dober glas prostovoljcev, ako bi bil samo eden med njimi, ki bi kot dezerter zapustil prapor prostovoljcev in zbežal preko fronte v Avstrijo. Dotičivega človeka bi 6icer ne čakala nobena nagrada v Avstriji — najbrž bi ga tam vojno sodišče obsodilo na vislice kljub njegovi ske-sanosti — toda koliko sramote bi si v takem slučaju natovorili prostovoljci! Beg enega edinega prostovoljca bi služil Italijanom kot dokaz, da slovanski legijonarji niso zanes^ivi v boju zoper AvBtrijo.
Tega dokaza niso dobili. Avstrija ni dobila niti enega naših ljudi v roke, niii živega, nifl mrtvega.
Domaajkov slučaj, ki smo ga natančno preiskali. je dokazal le izrodilo občutljivost prostovoljcev v tem oziru in s tem potrdil nji»!*yvc popolno zanesljivost v protiavstrijskem mišljenju.
V Trstu, dne 8, juti* 1923
«EMNOSTi
lU-
ma bi torej koristilo? Ali mizerni politiki tistih glasil? To bi bilo pičlo zadoščenje
Soglasno s «Piccolom»: prekinjenje pogajanj bi morali obžalovati radi Italije, radi Jugoslavije in radi Reke! In to stavljamo se odkrito fadl nas v Julijski Krajini. Nc moremo pa za-( jnolčati, da je bil zopet izve&ten italijanski <isk, ki je stališče italijanske vlade in njene namene prikazoval v kaj drugačni luči, nego v •dijamentralnem navzkrižju z naglašanjem, da hoče sedanja vlada le čuvati interese svobodne reške države! «Piccolo» očita jugoslovanskim listom, da se lahko lahkomiselno igrajo
Matica tudi tedaj ni klonila. Na razvalinah in' se je ob tej uri mudilo po ulicah, velik strah
ruševinah je vzpostavila zopet svojo kulturno in zmedo.
delavnico« Spoznavši velik pomen tega glasbenega podjetja, je naša- javnost takoj zopet napolnila zavod z gojenci. Temu primerno je imenoval odbor «GL M.» ie nekoliko novih usposobljenih učnih moči*. Tako prenovljena Matica se je začela zopet dvigati Uspehi štirih povojnih let so nad vse hvalevredni. Najbolja priča za to bo nastop gojencev v nedeljo 15. t. m. v dvorani «Del. konš. dru5tva= pri Sv. Jakobu. V nevidni delavnici s« je neumorno in vestno delovalp in izvršilo veliko podrobno
t mislijo na prekinjene pogajanj. Očita jim i delo tekom šolskega leta. Z uspehom se lahko *«ma!intesi vo!uti:>: da namreč liotoma izzivajo j ponaša učileljski zbor.
nesporazumljenja! Vprašamo pa *Piccola»: ali ni v besedi aneksija podtikanje -namena, ki ga italijanska vlada nima, kaker sam to zatrja
tržaški list z vso odločnostjo?! Z isto pravico se more očitati onim italijanskim listom, da so
Vidni napredek gojencev bo v nedeljo vsakomur v radost.
Kako silna je ta naša delavnica, posebno v sedanjem času, tega se morda vsakdo ne zaveda. Njeno delovanje ne zadošča samo potre-
z besedo aneksija liotoma izzivali nesporazum-; bam izobrazbe, temveč združuje in strnjuje z ljenja. Tudi to je bilo lahkomiselno početje, ki neštetimi vezmi ves naš narodni organizem.
naravnost vzpodbujalo jugoslovenske liste,'Ta naša glasbena organizacija je torej vredna da so se začeli <• lahkomiselno baviti z mislijo} vse opore in podpore, tembolj ker hoče vztra-na prekinjenje pogajanj-!!	jati na višku vzorne glasbene šole, kljub ve
Kdor hoče druge karati radi storjenih
likfcn gmofnim zahievam. Pri vseh denarnih stiskah «LIasbene Matice* smemo upati, da se bo posrečilo odboru in njega predsedniku dr. Slaviku, požrtvovalnemu voditelju zavoda od njega zibelke do danes, rešiti zavod iz sedanje gmotne krize.
«H Lfcvcratore.* ustavljen za nedoločen čas. Tukajšnja prefektura je zopet prepovedala izdajanje komunističnega glasila «11 Lavoratore» za nedoločen Čas. Opozsrjasio biariae in ljubitelje mladiue na
grehov, ne sme - - sam grešit;, sli pa mora \saj lojalno priznati: tudi jaz sem greši!!! To je tako e nos i. a vil o in neoporečno pravilo, da bi ga moral na koncu konca razumeti tudi — <Piccolo»!
Gospodu MenesLniju. Polemiko, ki se je bila razpletla med nami in ravnateljem «Popo!a di Trieste , g. Menesinijem, je ta poslednji rezko zaključil s sledečo kratko opazko: tNe morejo zahtevati, da se jih vzame resno, taki lji'dje, ki v začetku svojega odgovora pišejo, da vidijo iz odgovora gosp. Menesinija posebno iz okolnosti, da prihaja z dejstvi na svetlo, njegovo željo, da se pride, držeč se tal realnosti, do pozitivnih rezul'atov, ki pa končajo takole: ne moremo biti gotovi, da se spuščamo pr^cdiTev polndštevifco z zadoščenjem v polemiko, v kateri se nam	rlan^
prihaja kot z zadnjim argumentom s -tem, da se nam grozi z balinami. z ricinovim oljem itd., kakor se je dogaiaio . Tako gospod Menesini in — prav ima. Kdor tako piše, ta ne more zahtevati, da s? ga vzame resno. Toda tisti, ki je tako pisal, je bil prevajalec, ikalerega se poslužuje gospod Menesini; a prevajalec, ki prevaja na italijanščino <Drno», kar je v slovenščini <beIo», ne zasluži, da se ga vzame ;esno. Mi smo namreč pisali baš -nasprotno od onega, kar je bilo gospodu Menesiniju predloženo kot prevod: Evo: »Ob zaključku si ne damo vzeti zagotovila, da se z zadoščenjem
O napadu je bila obveščen« kvas tura la raz. ne orožniške postaje, s katerih so bili poslani na liec mesta Mevilni orožniki. Ti so napadalce pregnali in pogasili ogenj, ki ao ga bili mladeniči zanetili v nek sob delavske zbornice; zažgali so namreč nekoliko pohištva. V splošnem ravsu v ulici Madonnina sta bili ranjeni dve osebi, k sreči nenevarno.
Predno so se oddaljili so napadalci izpalili nekoliko revolverskih strelov nato so v gruči odšli dol po ulici Madonnina prepevajoč «Gio-vinezza».
Delavska zbornica v ulici Madonnina, kakor tudi tiskarna komunističnega glasila *Il Lavo-ratorc» je bila celo noč močno zastražena, da se prepreči eventreku ponovni napad.
Krvava družinska tragedija pri Sv. Mariji Magdaleni. Ljubosumen mož zabodel ponovno z bodalom lastno ženo ter si nato prerezal trebuh. Pri Sv. Mariji Magdaleni št. 648 je stanovala družina zakonskih Flego, obstoječa iz težaka Antona Flego, starega 27 let.in njegove žene Ane, stare 26 let. Zakonca nista živela v dobrih medsebojnih odnošajih. Mož je bil zelo ljubosumen in ta njegova strast j2 bila povod mnogim prepirom. Posledica temu je bila, da sla se zakonca ločila ter sta živela vsak zase. To jc trajalo nekaj časa, toda Flego, ki je ljubil svojo ženo, je čutil, da brez nje ne more živeti. Zato jo jc končno naprosil, da bi se vrnila na njegov dom. Ana je ugodila njegovi prošnji in nekaj česa sta živela zopet v s'ogi. A kmalu se je moža lotila stara strast; prepiri iz ljubosumnosti so bili zopet na dnev
Kjuder Viktorija Kocjančič Josip
poročena Sv. Ivan pri Trstu, 8. julija 1923.
(959)
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
IHta Um vegaS ti. ManiaL — Lastna palila.
Delalika glavnica in rezervni zaklad K Č. SI. 235,#09.900
iH&ijt kutariu v*3 butai ia menjalnih fruuktfc — Uradna ure od 9-13	—
priredij ii jo pnreaiic gojeoci nunske- i ga sclskega vrtca danes popoldne ob 5 uri. ' , : , * *' F . _ » ' v dvorani DKD Pri Sv Jakobu, kjer bodo naši na Blocherja. katerega , ,e svojecasnoAna na-malčki nastopali z igricami, petjem in dekla- ganila na kvesluri radi tatvine Ni se znano, maegami. Ne zamudite te prilike in posege če ,e bila ta oko kina vzrok, da ,e Biocher
c	r	zaccl govoriti r ingotu o slabem moralnem ve
oucni zoo; iYincui5K.e zauru^e it. i. m. mesio- . ----' «'. .	. ..	,	.
15. t. m. Opozarja torej, da se bo občni zbor s? v postelji, si ,e med njima vnel zopet pre-vršil 15. t. m. ob 9.30 v prostorih Del. Kons.' fekora prerekanja je moz oesen pograbil Društva pri Sv Jakobu v Trstu z istim dnev-i bodalo, <sunil z nyrn zeno ponovno v desni bok, nim redom kot zadnjič ter cb vsaki udeležbi, nato obrnil orožje proti sebi ter se dvakrat
DANES VSI NA SLAVNOSTNI KON-	" '
CERT V GORICO!
Društvene vesti
zabodel v trebuh.
Klici na pomoč so privabili pred stanovanje veliko število ljudi. Nekdo jc obvestil rešilno postajo; odkoder jc prihitel na kraj tragedije zdravnik. Ta je ugotovi), da so rane, ki sta jih imela oba zakonca, prccej nevarne. Dal ju je
v
Danes vsi k Sv, Jakobu. Ob 5 uri popoldne.	...	. .
spuščamo v polemiko ,v kateri se nam nc priredijo gcjtr.ci slovenskega otroškega vrtca nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico
---------------».» ~	"	- p	Zdravniki upajo, da bodeta okrevala.
prihaja Kot z zadnjim argumentom s tem itd.» jz Sv. Mar. Magd. pod vodstvom evoje
(V italijanščini bi ta s:avek glasil takole: In j riCe vcselico v dvorani DKD. Na spoi fine non omettiarco di assicurare che con 'petje, igrice in deklatnc vanje. Ker je č sodisfazione prendiamo parle di una poiemic?.j biček namenjen za vzdrževanje refekcije ome nella qu-a1e, eotre ultimo argemenin, non ci njenega vrtca, upamo, da se naše občinslv«
si minaccia di niangancllo ecc.) — Čudr.o! V istem odgovoru emc, govoreč o zadevi izmenjave dsnarja, opozorili gospoda Menesinija. koliko škoduje nam in Italijanom nepoznanje naših razmer in našega jezika se strani italijanskih voditeljev in evo sedaj .kratki odgovor gospoda Menesinija kot klasičen dokaz za to našo trditev.' Tu imamo primer, katerega lahko kontroliramo. Bog ve, kaj vsega stoji družeče v »Edinosti«, ko leži r-prevedena« v italijanščino po raznih mizah! Gospodu Menesiniju pa za danes na njegovo kratko opazko
Ivo
odzove Našemu vabilu in poseti polnoštevilno to prireditev.
M. D. P. Sv. Jakob. Jutri ob 20. uri redni sestanek.	__Predsednik.
Iz iržglhega živiienla
Svedrovci zepet na defu. — Dve blagajni «Gperirani». — Okoli 20.000 lir plena — Po
daljšem odmoru so se tržaški svedrovci zopet lotili svojega nepoštenega ponočnega dela. Včeraj v prvih jutranjih urah so> vlomilci vdrli
še krajši odgovor: Gospcd Menesini, nujno po- v urade upravitelja hiš Alfreda Petcch, ki se
Irebno je, da menjale prevajalca — Urgc cam- j nahajajo v prven* nadstropju hiše št. 2 v ulici biare traduttere, signor Menesini!	^ i Udine. Tam so se lotili železne blagajne; z
Naknadne opcije in pxcšn]e z«» italijansko j mojstersko gotovostjo so inapravili v nji obi-državljanstvo. Uradni list -Gazzetta ufficiale ! čajno trioglato odprtino, skozi katero so po-
z dne 4. julija 1923 prinaša kr. odlok 29. aprila 1923 št. !283, katari pooblašča pristojne prefekte, da v roku 60 dni po objavi tega odloka (torej do 2. septembra t. 1.) sprejemajo
brali iz blagajne ves denar, ki je bil notri J spravljen.
Ker se jim je plen zdel msnda premajhen, ali
ker so imeli še desti časa za drugo slično pod
opcije in prošnje za italijansko državljanstvo, jeije, so svedrovci nato vdrli še v urade tvrd-če je dokazano, po sodbi preiekta, da so bilijkc Giacomo Julio Sepilii, ki s« nahajajo v prizadeti vsled višje sile ali vsled vzroka, kij istem nadstropju omenjene hiše. Tudi tu so se jc izve,-? njihove volje, zaprečeni prcdJožiti op-J seveda spravili na blagajno. Toda delo jim ni cijsko kfavo ali prošnjo za državljanstvo pra-jšlo tav<o hitro od rok, kakor pri prvi blagajni, vočasno. Tste pravice ima ministrstvo za -no-j Jelo se je svitati in svedrovci so se na vso tiaoje zadeve glede opcij prcclvidjenih v čl.j moč trudili, da dovršijo svoje nepošteno delo. 11 odloka z dne i. februarja 1922. Ce so op-J Končno se jim je posrečilo, da so < operirali» rije, o katerih govori !a odlok, odbite ni dopu-jin izpraznili tudi to blagajno, ščena nikaka pritožba.	j Med tem ko se je to godilo je prišla okoli
Prediicdiiik čckoslovaškc republike Masarykj 5. ure zjutraj v uradne prestore ženska, ki vsa-se je po enomesečnem potovanj>i v inozemstvu. ko jutro pometa in pospravlja po pisarni. Ko povrnil v domovino v popolnem zdravju. Pred- jc odprla vrata je čula, da prihaja iz sebe, kjer sednik se je vidno okrepil in se počuti povsem se nahaja blagajna, nenvacen šum. ženska je dobro. Posebno ugodno je i;plivalo potovanje, takoj zasumila, da se nahajajo tam tatovi, po morju. Imel jc že z ministri dciga posvete- j Tekla je na ulico ter obvestila o dogodku dva vanja. To jc najboljši in najsrečnejši odgovor orožnika, ki sta se nemudoma podala na lice vsem tistim, ki so širili tendenciozne vesti o mesta. Ko sta stopila v sobo, iz katere je žen-nevarnosii za predsednikovo življenje, ki ni ska slišala ropofc, sta na^ia na podu ležečo b!a-
dragoceno le za njegov češki narod, marveč iJA vso evropsko javnost, ki ve, da je Masaryk pravi apestel miru, socijalne pravičnosti in pomirjanja med narodi. Njegov povralek v polnem zdravju, pozdravljajo z zadoščenjem vsi, ki eo blage volje.
šoia ' Glasbene Maiice». Z letošnjim šolskim letom zaključuje šola «GL Matice.-> svoje štiri-uajsto šolski) leto. Kratek pogled v preteklost nam pojasnjuje, da delovanje šole ni bilo v celi ti dobi povsem enakomerno. Po prvih petih letih njenega obstoja se jc zasadila v razvoj šole zavirajoča zagozda svetovne vojne in ie vklenila zavod v životarenje. Drugi težak udarec je zadel Matico s tem, da so po vojni
gajno, poleg nje jc ležalo raztreseno razno vlo-
Poškušcn samomor. Včeraj zjutraj si je radi neozdravljive bolezni hotela vzeti življenje 24 letna zasebna "uradnica Kristina Žitko, stanu joča v ulici F. Severo št. 5. V svojem stanovanju je izpila precejšnjo količino karbolne kisline. Dobila je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato so zastrupljenko prepeljali v mestno bolnišnico. — N^eno stanje je nevarno.
Dve nesreči. 18-Ietni trgovski pomočnik Al fona Rubbi, stanujoč v ulici Boccaccio št. 20, jc včeraj zjutraj na sprehajališču Regina Ele-na padel z nekega voza na tla ter si pretresel možgane.
Z avtomobilom rešilne postaje so ponesre čcnca prepeljali v msstno bolnišnico.
— včeraj popoldne je neki avtomobil podrl v ulici Istria 11-letnega J£arela Hauser, stanu-jočega v ulici Cristoforo Caacellieri št. 111.
Deček, ki je zadobil velike praske po rokah in nogah, je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici.
Skozi okno jc skočila. V hipni blaznosti je včeraj zjutraj skočila skozi oknes svojega stanovanja, ki je v prvem nadstropju v ulici Bo-noino št. 5, 24-letna Olga Saccluero. Na kame-nilem tlaku €e je močno pobila po glavi in po obrazu. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico.
Samjoinor vpokojcaca. Sinoči se je v svojem stanovanju v ulici Giuliani št. 26 zastrupil s karbolno kalino 54letni vpoko jenec Rifcard Volt<^ina. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil teiefonično poklican na lice mesta, m>u je zaman skušal rešiti življenje. Nesrečni mož je izdihnil v strašnih bolečinah. Truplo »o prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Domneva se, da si je Voltoiina vzel življenje radi bede«
Dobre Jedi - se vsaK veseli!
41/«
Zato kupujte
„PEKATETE"!
So najcenejše, ker se zelo nakuhajo
KRONE 1.75, goldinarji 466 20 kronski xkU 85.50 Poodares 6-1.	44
SREBRO, zlato in briljante plača več kot draJI Pertot. vla S. Fraacaaco 19. il	flf
DVE STISKALNICI aa seno, fik Cn kočije proda tovarna testenin v Ilirski Bistrici.
913
NA LETOVIŠČE v Slovenijo I V najlepše« kraju Slovence, na vznoiju velikanov Alp, Grlntovca in Storžiča, krasna solnčna iagte, krasni gozdovi z lepimi izprekodi, bq nahaja hotel «Storžič.» Lepe, novo opremlfsne so« be, izvrstna kuhinja, solidna postrežba, cen« zelo nizke.	930
MODISTKA, autorizirana, izdeluje in popravka' vsakovrstne klobuke po francoskem način»: Konkurenčne cene. šprejme učenke prot*^ plačilu. Anita Risch, Rojan — Mirti 17/IV;
936
2A3NICE, angleške ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, vijaki, žeblji itd. Skladišče železa, via Filzi 17.	938
HIŠA z gostilno, eventuelno s pohištvom, se proda. Štotfa, sv. Križ pri Trstu.	940
KROJAŠKI POMOČNIK išče dela za izpopot' nttev v tej stroki, tudi samo proti hrani* Naslov pove upravništvo.	94?.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem 80-rodiv.koiEi, prijateljem in znancem, da je DaŽ ljubljeni sin oziroma brat
Dušan Kranjc
▼ >4. letu, po kratki in nmčai bolezni preminul.
Pogreb dragega peko in i ke se bo vrši jutri, 8. t m., ob 9.30 predpolune iz hiše žalosti v u ici Cologna št. 139. TRST, 7. julija 1923.	(358)
FranCs oče. Lini, mati.. Zorialave, sestra. Bogomil, Vladimir, brata
ZA PRVE VKNJIŽBE v mestu ali okolici na razpolago katerikoli znesek. Za kupo-pro-dajo hiš, posebno v Jugoslaviji, pisati na Enrico Caucich, Caffe Centrale.	945
PRODAJALKO, starejšo, dobro izvežbano ma-nufakturistinjo, katera je že več let v večjih trgovinah servirala, zmožna slovenskega in italijanskega jezika, z dobrimi referencami 6prejmc takoj ali za mesec avgust V. Šket, mar.usakturna trgovina, II. Bistrica. (949*
POLURADNIK, zmožen manjših pisarniških del, pošten in zanesljiv, išče službe. Ponud'-be pod «ZanesIjiv» na upravništvo (9501
t
Vastl iz Istre
Iz Marezig. — Čitali smo v »Edinosti* z dne 2S. junija 1923, da je preminul, daleč od nas in svojega rojstnega kraja, naš bivši občinski
milsko orodje, nekoliko bankovcev in ravnil tajnik Frane Keršovani. — Pokojnik je služ
---o_ j---------- .	,J— boval pri nas v letih tik pred vojno, krepko
zastavljajoč vse svoje duševne in telesne sile za blagor in korist naše občine. —
Vneto in požrtvovalno pa se je uveljavljal tudi v proevefciem delu ter mnogo pripomogel,
da so bile Marezige glede zavednosti v tedanji dobi v prvih vrstah med vasmi na KoprSčini.
Spominjamo sa takratnega živahnega življenja v «Neodvisnostih spominjamo se lepih pevskih nastopov, v katerih je donel njegov mogočni bas; spominjieao se ga kot vrlega
papirji. Svedrovcev pa ni bilo nikjer. Očividno so jo odpihali med: tem ko je ženska šla klical orožnike.
Oba vloma sta bila naznanjena na kviesturi, s katere so se takoj podali na lice mesta policijski agenti, da bi eventuelno naš H kako sled, na podlagi katere bi bilo mogoče identificirati
vlomilce.
Skupni plen, svedrovcev znaša okoli 20.000 lir.
Bombni napad na komunistično delavsko
zapustili šolo s par izjemami vsi gojenci vsled i delavsko zbornico v ulici Madonnina. Napa-iicelitve iz našega mesta. Tako je zgubila Ma-.dulci so vrgli tri ali štiri eksplozivne patrone lica tudi svoj pevski zbor in orkester. K tem - v vežo poslopja ter so nato vdrli v notranjost, nezgodam so jc pridružilo še katastrofalno. Orožniki so jim siccr skušali to zabraniti, toda '.čc-aje Matičnih prostorov Ln vsega njenega vsled premoči napadalcev niso biti kos tej nacijo. Oropana in ogoljena do kosti, je po- logi.
zbornico v ulici Madonnina, Pred: sinočnjim j družabnika. — Stal je vedno v središču vsega okoli 21ih je močna gruča fašistov napadla J prebujevalnega dela za Marezige in za okolico. —
Bil je krepka, odločna osebnost in vsem, ki smo ga poznali, se nam je zdela neverjetna vest, o njegovi tako hitri smrti. —
Njegovi rodbini in sorodnikom naše iskreno sožaije! Počivaj mirno, dragi Frane, v svo-
slala Matica podoba beračice na cesti. Toda! Dctonacijc so povzročile med občinstvom, kijbodm zemlji! —
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, svak
Ivan VaEentK
v 82. letu, mirno v Gospodu preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v pondeljek, dne 9. t m., ob 9.30, iz hiše žalosti ulica S. Michele št. 10.
TRST, dne 7. julija 1923.
Bogomila vdova Ljubic, hči.
Nečaki, svaki in svakinje ter ostali sorodniki. Novo potrebno podietle Trst Corso V- C. III. 47.
Mali ogla:
TOMAŽEVO ŽLINDRO in kalijevo sol je naročilo več vagonov Kmetijsko društvo v Vipavi za letošnje gnojenje, ki se bo oddajalo tistim, ki se bodo pravočasno prijavili s primernim predplačilom. Priglasiti se je torej takoj, ker glasom poročil utegne blaga zmanjkati, kar bi povzročilo povišanje cene.
953
IŠČE se hlapec za vsa dela, doma in na p>oIju. Plača po dogovoru. Gostilna Spetič, Kati-nara.	957
GOSPODIČNA Mara naj se oglasi s polniui naslovom.	958
ŠIVILJA Angela Bizjak, Šalita di Gretta 4, se priporoča cenj. damam!	960
ORKESTRON se proda po nizki ceni. Piazza Ospitaie 8, zalega pohištva.	961
SODA, kristalizirana, bela, tista, cntrtfu-girtna, ii peri!«. LUG z mil cm. ruBtf-na, najboljša vrsta, v scdib in vreiab.		OCT&VA KISLiKJ, uj. tista, u jedilne svrbe 68°/0 in »•viouiHa. moder, u pć.Tto, slitaje iti UDfiA.
	MAZILO trna, zarazne. STOS oijnil 21 stakle. Um rs apu. GUH4TE MI Yt EMJUJ bel »!-sumim CEMENT.	
UftCE in olj« t. vrsta findtboca. Teka« »m l*he Bfl kMOfsijra i« proso« HK, p? kti, feftssa maha.		Ttim, bef, P3fwn eaftafca, mrfmi prab, kefra, b«Hs-Jtvii, parketa mth čistila la ksvitt. HVLMr, laki i. 1. d
ERGA REHICMO - TEHNIČKI ZAVOD
Trst, Via Pler Lulg! da Palestrina štev.. 2
KOLO v dobrem stanju sc proda. Ccmmercia-le 345.	959
VRATARJEVO stanovanje se zameni a z drugim Via S. Michele 6, ID. desno.	926
PRAŠIČI, mladi so na prodaj pri Jakobu Je rich. Scorcola-Coroneo 698,	963
Br. Oiers listala
BABICA, diplomirana* (govori slovensko), sprejema no6ečc. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Corso Garibaldi 23, I. 966
BABICA, avtorizirana, z dolgoletno prakso, sprejema noseče. Via Giulia 29.	964
PLANINKE POZOR1 Prodajo se po ceni skoraj novi planinski čevlji. Naslov pri upravni-Stvu.	965
SLOVENSKA ŠIVILJA se priporoča. Pride tudi na dom, cveniuelno na deželo. Debe-njak, via Udine 49, HI.	967
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov*
et pe najvišjih cenah plačuje edini grosial eUeli Vita, via Madonnina 10, I.	32
a DOLLINAR Trst — VU Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega L t. d. papirnatih vrečic ier valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	30
PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševaleč Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III.	(6)
Postojna (vlfa Jurca)
Zdravljenje potom elektrike
Vsak dasi od 3-12 fin 16-19. m
Primorci!
Za nakup hiš, trgovin, gostiln, kmečkih posestev ter raznih obrtnih in industrij, podjetij v JUGOSLAVIJI obrnite se na
DAVFfT ^
sr *	-m
REALITETNA PISARNA, LJUBLJANA, Poljanska ccsta 12, kjer dobite vse tozadevne informacije brezplačno. DOPISNICA ZADOSTUJE. 26
PODLISTEK
WILKIE COLLINS:
v belem
124
Zd aj pa sem moral dobiti od Pešca pojasnila. Odpeljala sva se v njegovo stanovanje. Ker sem silil vanj, m} je naposled povedal, da je član tajnega političnega društva. Vsak član ■društva ima na laktu majhno tetoviranje. Člani se niso poznali med seboj, le predsednik in tajnik sta poznala vse člane. Izdajstvo se je kaznovalo s smrtjo. IzvrSitelja kazni jc določil predsednik ali njegov tajnik, oba sta zaprisegla, da bosla vsakega izdajalca, ki jim bo kot tak poznan, obsodila.
V mladih letih jc Pešca zašel v to društvo, zdaj pa se ni mogel več odtegniti. Ker mu je bil umor, četudi iz političnih vzrokov, v dno duše zepern, me .je prosi?, naj mu ne povem ničesar o tem možu, ki mu je bil itak nepoznan, da se tako reši vsakfe odgovornosti. Uslišal sem njegovo prošnjo odhitel domov. Zame je bila goto\'a stvar, da je Fcsco zakrivil izdajstvo na društvu in da je prepoznal tajnika Pešca. Le na ta sačin si je mogoče tol-
mačili njegov smrtni strah ob pogledu naj
Pešca.
Umevno je, kako da ni Pcsca prepoznal grofa. Mož grofovega značaja ne bi nikoli tvega! strahovite posledice vohunstva, če ne bi poprej poskrbel za svojo osebno varnost in dobro plačilo. Obrito obličje, ki sem tf* pokazal Pešcu v operi je bilo v prejšnjih časih bržkone pokrito z dolgo ' brado; njegov« kostanjevi lasje so bili morda lasulja; ime privzeto. Tudi čas je delal zanj, zakaj njegova ogromna obilnost je na-stopila bržkone v poznejši dobi. Zatorej jc bilo celo verjetno in razf«nl;ivo, da ga ni Pešca prepoznal, kakor
bilo razumljivo, da je on prepoznal Pešca, katerega izvanredno majhna postava je padla v oči, kamorkoli se jc podal.
Šarse proti meni so bile takoj naštete: vse so se stekle v eno1. Ko bi grof po meni zvedel, da jc njegova varnost zagotovljena le z mojo smrtjo, tedaj .je bil pač zadnjt človek na svetu, ki bi se obotavljal spraviti me na oni svet, če bi me dobil samega v pest. Edino obrambno sredstvo, a katerem sen upal, da bo zmanj&do nevarnosti zame, mi je prišlo na um po skrbnem premišljevanju. Predno pa bi jaz osebno nastopil pri njem« tem odkritjem, sem moral biti gotov da bo to odkritje nanj delovalo in da ne bo mogel preprečiti posledic za slučaj, da bi me hotel uničiti,
XIX.
Ta' misel mi \e prišla v glavo, ko sem prišel tik do svojega stanovanja, ki sem ga bil najel po poroki. Odprl sem s ključem vrata, ker nisem hotel nikogar motiti. V veži je bila ha£, vzel sem jo ter se na tihem spravil v svojo delavnico, da se pripravim na pogovor z grofom, predno bi Marijana in Lavra kaj slutili o mojem namenu.
Sklenil sem napisali Pešcu kratko pismo kot edini previdnostni ukrep, ki sem ga mogel napraviti v svojem slučaju. Pisal sem mu sledeče:
«Mož, ki sem ti ga v operi pokazal, je član * Društva« in 4 o rej njegov izdajalec. Prepričaj se takoj o resničnost te trditve. Ime, pod katerim živi na Angleškem, "ti je znano. Niegov naslov je: št. 5, Forest Road, Sit. John Wood. Pri ljubezni, ki jo gppš napram meni, te rotim, da uporabiš oblast, ki ti ie dana, brez usmiljenja proti njemu. Tvegal sem vse in izgubil{ vse in svoj neuspeh sem plačal z življanjem.*
Napisal sem datum, se podpisal, stavil pismo v ovoj in ga zapečatil. Zgoraj sem napisi to-lc: «Pusti pismo zaprto do 9. ure jutri zjutraj. Ce bi pred ten časom nič ae čul ali videl o meni, tedaj prelomi pečat točno ko o&ije deveta in preberi vsebino pisma.» Spodaj tem napisal svoje začetne črke in vse to sem del
v drug ovoj ter ga zapečatil ter ga naslovil na Pešca.
Niti trenotek nisem dvomil, da je bilo v njegovi moči preprečiti grofu beg. Izredna naglica, s katero je izrekel svojo željo, da ne mara zvedeti za grofovo istovetnost, je izdajala, da ima dovolj sredstev na razpolago, da bi mogel izvršiti strašno sodbo, ki K> fe narekovala postava «Društva». Ker pa je bil po naravi usmiljen Človek, mi tega ni povedal.
Zdaj je bilo treba odpraviti pismo na naslovno mesto. To nalogo sem naložil sinu hišnega gospodarja. Vale! sem mu, naj vzame kpčijo in naj nese tja pismo, Id ga more osebno izročiti v roke Pešcu, kateri mu mora dati pismeno potrdilo o prejemu mojega liata. S kočijo ae je imel vrniti, na kar bi se jaa.z njo odpeljal. Bilo je blizu polenajstih. Izračunal sem, da se dečko vrne v dvajsetih minutah, a v naslednjih dvajsetih minutah bi ba jaz ie v Št. John Wood.
Ko je dečko odšel, sem se vrnil v svojo delavnico, da uredim svoje papirje in jih pripravim za slučaj, da te mi pripeti najhujše. Zapečatil sem ključ staromodne pisalne mize, kjer ao biH shranjeni papirji, napisal sem Mari janino ime aa majlmi zavoj ter ga .potožil na svojo miso. Nato sam ie) v skupno družabno sobo, kjer sem mislS, 4a Lavra in Marijana
čakata mojega povratka iz opere. Prvi čv življenju se mije roka tresla, ko sem pritisnil na kljuko.
Marijana je bila sama v sobi. Bila je pri čitanju ia je začudeno pogledala na uro, ko seor vstopil.
Kako zgodaj si se vrnili je rekla, gotovo s! odšel, predno je končala predstava.
Da, sem rekel; ne Pešca ne jaz nisva ostala do konca. Kje je Lavra?
Napadel jo je njen hudi glavobol že zvečei i osveto vala sem ji, naj se vleže takoj po čaju.
Sel sem iz sobe s izgovorom, da grem pogledati, če Lavra spi. Marijanine bistre oči so sc pozorno vprle v moj obraz. Njen bisftro-vidni instinkt; je začel slutiti, da n&e nekaj težit
Ko sem rtopil v spalnico in se v medlem svitu nočne avetilke približal postelji, aam videt, da fena spi. V slovo sem ae ddtakni) le njene roke in njenega čela z ustnicami« Zganila se je v spanju in zamrmrala moje trne* ne da bi se zbudila.	>
Marijana je stala na stopnicah in me prič*? kovala. V roki je držala zganjen listič.
Sin hišnega gospodarja je izročil to-le eat«, fe rekla. Fiaker ye pred vrati; on pravi, da «9 U ukazal, nai i* počaka.
Tako je, Marijana. Rabim fiaker. Moram 9* enkrat ver. •
IV.
•EDINOST«
V Trsfu, <Jne 8. jtdTja 1923.
Vesti 3C Goriškega	ImUtooe angleških funtov in ameriških dolar-
ci , . «	- „ , , „ , „ Jjcv, pravočasno nabaviti devize, ki so jim po-
Slavnostni koncert t Gorici. Danes ob 8. uri j trebne v ta namen. Ako bt banke ne postopale zvečer se bo vršil v i rgovskem domu o priliki: na ia način, bi lahko nastala vsled nestalnosti
50 letnice goriškega učiteljskega društva slav-■ deviznih tečajev velika nevarnost za vse dr-r.ostni koncert, pri katerem sodeluje pevski favno gospodarstvo.
zbor učiteljske zveze, operna pevka ga. Pavla; KoJik vpliv bo imela fašistovska finačna po-
Lovšetova, pianistka gdča. Gha Bcrtolottijeva in violinista Karo! Pahor in Mirko Logar. Vodstvo koncerta je v rokah Srečka Kuanarja. Program je za Gorico popolnoma nov in raznovrsten. Veliko zanimanje vlada za go. Lovšetcvo, ki nastopi poleg s solo tudi v solistični ulogi v zboru. Pričakuje se, da bo to koncert, kot ga nismo imeli zlepa v Julijski Benečiji. — Predprodaia listkov je v Katoliški knjigarni. Dornberg. IŠestdesetletnica Slovenske Či-
litika na devizni trg in koliko bo vladi mogoče vplivati v bodoče na teča£ lire, se seda; še ne more reči. Zdi pa se — z omirom na sedanji hip — da je vlada postopala modro, da ni omejila trgovine z valutami in devizami, kakor so svetovali nekateri v svrho pobijanja valutne špekulacije. Vendar pa izgleda, da vlada pri izvajanju svojega finančnega programa ne postopa z vso potrebno odločnostjo.Mezdni davek ne bo vrgel tistih svot, kakor se je pričakovalo
talnice* v Dornbergu bo gotovo ena največjih j fn obenem bo zelo slabo vplival na kupno prireditev, ki sz pripravljajo za letošnje poletje sposobnost širokih ljudskih množic, ki priha-na kulturnem polju Goriške. Videli bomo tu ja:0 prj porabi izdelkov domače industrije v
telovadce skoraj vseh še delujočih telovadnih zborov Primorske. Za njimi bo nastopila tudi četa telovadkinj. Razni pevski zbori bodo prepevali naše mile pesmice in «GoriškiGodbeni krožek nam bo ncutrudljivo sviral. Tako nam bo minil popoldan nedelje 15, julija v slavnost-r razpoloženju. Proti večeru pa uprizorijo <ČitaInišJki igralci, kot slavnostno predstavo Finžgarjevo: ^Nasa kri», ki naj .privede vsakogar v postjilnično dvorano, kjer bo videl vedno ponavljajočo se dramo — naše drame! Na svidenje!
Cerkno. Slov. kat. izobr. društvo v Cerknem pono\i na dan sv. birme 8. t. m. zgodovinsko igro Dekle z biseri >, ki se je že dvakrat predstavljala ob veliki udeležbi in v splošno zado-voljr.ost. — Med odmori bo sviral orksster < pevsko-glasb. društva-. — Začetek ob V+3 pcp. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Alojzijevisče v Gorici, Gojenci so obiskovali notranjo zasebno pripravnico za srednje šole. Pciik je trajal 5 mesecev in pol. Sprejemni izpit za I. gimnazijski razred sc skoro vsi dobro napravili.
Ob izrednih jezikovnih težkočah, s katerimi so se imeli boriti gojenci, smemo biti z vspehcin vrlo zadovoljni.
V prihodnjem šolskem letu 1923-24 bo mo-£pče sprejeti v zavod večje število gojencev, ki mislijo obiskovati sledeče šole v Gorici:
!) 7asebno pripravnico za srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Pogoj za sprejem v pripravnico: z dobrim vspehem dovršeni vsaj III. razred ljudske šole. Kdor je dovršil več razredov, ima prednost.
2)	Gimnazijo, z italijanskim učnim jezikom,
3)	realko, z italijanskim učnim jezikom
4} trgovsko šolo, z italijanskim učnim jezikom.
Pogoji za sprejem v zavod so sledeči:
1) Prosilec mora biti duševno razvit, telesno krepak in nravno nepokvarjen.
2} Mesečnina za prihodnje šolsko leto znaša .lajmanj 1S0.— L, ki jih je treba plačati vnaprej.
3)	Oskrbovanje perila treba koncem leta posebej plačali. Obiskovalci notranje pripravnice morajo sami vzdrževati učno moč.
4)	Prašnii za sprejem naj sc prilože naslednje
listine:
a) krstni list,
bi zadnje šolsko spričevalo,
c)	spričevalo o cepljenju koz,
d)	spričevalo duhovnega pastirja o nrav-neiii vedenju prosilca.
rošnje z navedenimi prilogami naj se pošljejo najkasneje do 15. avgusta t. 1. na:
Vodstvo Alojzijevišča. Gorica, Via Pcntc Isonzo 3—9. Prejšnji gojenci, ki želijo biti zopet sprejeti v zavod, naj pošljejo Ie prošnjo.
Vodstvo Alojzijevišča.
Gospodarstvo
Gospodarstveni položaj Italije
Bolj in bolj postaja jasno, da je napravil voditelj fašizma veliko napako, ko je pri prevzemu oblasti izjavil, da bo italijanska lira dosegla v kratkem vrednost 50 švicarskih sto-tink. Morda pa je razumljivo, da se je dal ustanovitelj fašizma zapeljati v prvih hipih zmatf(s!avne pijanosti k izjavr, ki bi jo pozne j; kot državnik in finančni politik moral obžalovati. Omenjena izjava ima ravno nasprotei učinek, nego se je pričakovalo. Mnogi ttrgovc in industrijalci so mislili, da bodo postale ino zemske valute cenejše in se vsled tega nisc preskrbeli pravočasno. Obenem »o si izposlo-vali odgoditev tudi tisti, ki so že bili obvezani sprejeti že kupljene vahite. Sedaj pa je po-sta'a poireba po tujih devizah zelo velika in Jira pada polagoma skoraj vsak dan, tako da je angleški funt že prekoračil višino 105 lir.
Kazni veljaki fašisfcovskie stranke, ki niso v viadi, so očitali vsled tega italijanskim velikim bantkam, da so one zakrivile padanje lire s svojimi nedovoljenimi Špekulacijami. To očitanje se da le težko vzdrževati v tem slučaju. Industrijalci in trgovci, ki kupujejo v inozemstvu sirovine, morajo dalti navadno svojim do-bavateljem bančna jamstva. Iz »tega sledi, da si morajo banke, katere dovolijo jamstvo za.
prvi vrs<U v pošte v.
Zakasnitev letošnja žetve tudi mnogo vpliva na stanje lire, kar je razvidno tudi iz statističnih podatkov o carinah. Po poročilu pomorskih carinskih uradov je znašal uvoz žita v dobi od 1. do 20. junija 1923. za 76.587 ton .več nego v isti dobi lanskega leta. V dobi od 1. .julija 1922. do 20. junija 1923. pa je uvoz narastel v primeri z isto dobo prejšnjega leta za 257.471 ton. Uvoz sladkorja je narastel v dobi od 1. do 20. junija 1923. v primeri z isto dobo lanskega leta za 14.971 tem, medtem ko je bil uvoz preij vedno zelo neznaten. Naraščanje uvoza sladkorja je predvsem posledica odprave uvozne carine. Ministrski predsednik Mussolini je izjavil na eni zadnjih sej ministrskega sveta, da bo Italiji v bodoče mogoče skrčiti uvoz žita, kajti letošnja letina bo iznašala cd 52 do 53 miljonov kvintalov, medtem ko je lansko leto znašala 44 miljonov kvintalov. Ravno tako povoljen bo — kakor je naglašal ministrski predsednik — tudi pridelek vina, ki se ceni na 45 miljonov hektolitrov in bo za 10% večji nego 1. 1922. in za 12% večji nego leta 1921. Pridelek oljk ne bo letos &icer tako sijajen kakor lansko leto, vendar pa se ceni, da bo za 1.8 miljonov hektov večji, nego je bil povprečno v zadnjih 12 letih. V mnogih krajih Italije je tudi sviloreja zelo važna panoga gospodarskega delovanja. Pri- j dele,k bo tudi tu večji nega v lanskem letu, in: sicer se ceni na 350.000 kvintalov napram, 300.000 kvintalom v preteklem letu. V celoti j bo znašala vrednost letošnjega zemljiškega pridelka za 4 miljarde lir več Jiego vrednost lanskega pridelka. Površina nasadov sladkorne pese in paradižnikov se je znatno povečala. Upati je le, da se predvidevanja ministrskega predsednika uresničijo in da mu bog vremena ne pokvari njegovih optimističnih računov.
Na italijanskih borzah je nastala zadnje dni! velika izprememba. Medtem ko je bila delavnost na borzah v prejšnjih mesecih zelo klavrna, se opaža sedaj — posebno na turinski in milanski borzi — zelo živahno ugibanje. En j vzrok te živahnosti je iskati gotovo v padanju, italijanske valute, na drugi strani pa se dviga; cena industri jskim efektom radi tega, ker i imajo podjetja veliko terjatev v dobri valuti, j In tako se je prodalo samo v Tuirnu zadnje dni več tisoč delnic podjetja «Fiat>. Tečaj; tega efekta raste vsled -tega v velikih skokih j in bo dosegel v .kratkem, ako ne pride kaj> vmes, višino 400 ali celo 500 tir. Mnogo sej povprašuje tudi po delnicah društva <cTorni<>-j Končno je oživelo zadnje dni zanimanje tudi za take papirje, ki so biii na borzah dolgo časa popolnoma zanemarjeni. _
fiiflaifi dmtM M BiH
Tržfl&ii posojilnica
in hnoiimica
registrovana zadruga z omejenim poroStvom
uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L is.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
•r po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ore n stranke ad 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.

JUSTA SUBAN
Vrdela, Tlmignano Štev. 1407 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in okolici svojo dobro založeno trgovino Jestvin in kolonijalnoga blaga po konkurenčnih cenah. — Ima tudi veliko zalogo apna, cementa, peska, drv, oglja in petroleja. Postrežba točna. PoSilja se tudi na dom.
Telefon 31-10.	(281)


ŠIRITE „EDINOST
ii
V Mariboru
pri kolodvoru, Meljska cesta 12, se proda radi likvidacije dvonadstropna hiša z obširnimi novozidanimi pisarniškimi prostori v posebni enonadstropni novi zgradbi, z obširnimi novimi suhimi skladišči, z velikim hlevom in senikom, avtogaražo in posebnim stanovanjem za čuvaja, veliko dvorišče. — Posebno ugodno za trgovino en gros ali industrijsko podjetje, (349)
GLAM
novi in rabljeni vseh svetovnih znamk, cene brez konkurence. (212) __ — Prodaja, zamenjava in poprava. —
Ignazio Keufeerr» Trsi, Via Sanitš št. 16, 8. nsdst.
Plačajo se najvišje cene za rabljene glasovirje v vsakem stanju.
GORICA — V«A D I* © M © ŠTEV* 4 - &&SHCA
Velika zaloga domaČih dvokoles. Dvokolesa inozemskih tovarn «,Styria" L 380, „Puch" L 595, „Waffenrad" orig. — Šivalni stroji: „Neumann", „Gritzner", „Kaiser", „Rast & Gasser",
za družine, za krojače in za šivilje. Stroji za umetno vezenje, gramofoni in vsi posamezni deli zgoraj imenovanih stroje/.	(225
Vse poprave se izvršujejo z vso točnostjo in trpežno.
Octova kislina Laneno olje Jedka voda
Sušil ec
Povlaka in email Oljnate barve Farve v prahu Štuk čopiči
Mazilo za vozove Kristalizirana sodi Lug Milo
Navadna tnilnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob
Mizarski tim
Ultramarin
Naftalina
Žveplo Modra golica Železna' galica Srni rek Stekliti papir Špaga
Ovojni papir
Papirnate vrečice
Metle in krtače
Konoplje
Proso
Ore s
Kava
Poper
Cimet
Phncnt.
Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella"
itd. itd.
ANTON GAMBEL — Trst Via Coroneo 1 a 312
Bonna eerotlla.
Valuta na tržaSeeo* tfjfu.
...... 0.21ib'J 0/27.SO
...... ^-0325 0.03i0
...... »3 —.— 73.50
©grsVe krone . • • . . avstrijske kron*! - - . češkoslovaške krona . dinarji • » • • • • • le ji •»*••*•■• marke
dolarji ••••••*
rancoekt franki • . . švicarski frank! ... angleški iuntl papirnati
11.50.— 12. ~
0.01 0.012a
25.^0 23 *>5 137.25 137.75 -103.— 10«.« 109.—
Spominjajte se
ob vsaki priliki ,Dilaške Matice*
Stara znana zlatarna
MIH. ZITRIN
S Cer so Viti. Km. III. 47
• kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovale in popravila vseh v to stroko spadajoči h del. (53)
IPMFi zidni
I Zli piišis Ha ElijačiilibiSoricl j
sjLifiij	Piazza šsvour Sft. S naznanja tem jotom slav. občinstvu, da je
ffirSfli	»^flg prejeia Z2stopstvo najboljših in svetov, šivalnih slojev „jPjFfl??".
mBffimSJ/rJkri	st^ife^Btaf.^^g««.; ««
i»gMJrir	r	^r 2 ^ /a 2 - a « « a « c- S" ^ 2 c-: J -j
^^^	Se tsgia pripgreča £ggja gukf ssdni IzvedEtie; Piazza Cavojr štev. 9. j
^HHMi iiaaie^ 11 ^ ^ ^ 1
v Trstu
registrovana zade. z noom^jeaira jam3tvom
unca Pfer Lvisi do Palestrlaa H. 4.1.
S
0!
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57,7, znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 , po 6V/a ako presegajo 40.000 Trgovcem otvaqa tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne tire od 8—13. Tel. št 16-04.	Tet 5t 16-04.
Podružnica v Trstu.
Vogal vip mmrn n — Uia 30 mM n
Izvršuje vse bančna p^ssle.
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje vahite. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
p© 3 % % n@Sto
Vloge na tekoče račune po 41
o
Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru.
Glavni sedež banke: UU3UANA.
Podružnice: Brežice, Celje, Šaorfca, Kranj, Atarlbor, Metković, Novlsađ,
Ptuj, Sarajevo, Split.
Delniika glavnica in rezerve: Dinarjev 38,000.000.^
TeL št. 5-18.	Uraduje od 9 do \2l/2 in od 14VS do 16.


BANKA

j^V^ 1923 ~ Letna sezila

1923
Mu
CENTRALA TRST	(»
Delniška Mita L 15,000.830 Rezerue L 5,100.000
Podružnice: Opatija, 2adar, Dunaj.
Atllirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podrnžnice: Bied, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, ielsa, Jesenice, Korčala, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Saks ar Stat a BanH VALPARAISO: Banco Vugoslavo de €)«aie
Izvršuje vse banine posle.
msr PREJEMA VLOGE
na hranilne knjižice In aa lmi\ račan ter in oiraiJjJž n 33/«%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■	v najem varnostne predale (saffes)	.
Za vodo vi uradi v Trstu: Via Cassa di Rlsparmlo itov. S — Via s. Nlcol6štev« t
IligfBB it. 1483.1733. 2676. mm Ptti^ie 8i 9.» H 12.31 ii U 14.31 M IS.
vse atrakcije kopaiašš
Otvoritev dne 1. izlila
Carcle des efr


1923
Roiflška l\
1923 - Letna
CAS
vse atrakcije kopališč
Otvoritev dne 1. lufila
Cercle des žtranaers

%
%

v