Kamnik glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit Kamnik glasilo delovnega












MIŠLSNJŽ SINDIKALNIH ..ORGANOV
Z reorganizacijo delavskega samoupravljanja, kakor tudi reorganizacijo sindikalne organizacije v našem podjetju, smo prenesli upravljanje in dolžnosti do družbe na mnogo širši krog T>ro izvajal cev«, Da uspehi te akcije niso izostali, smo se lahko prepričali iz dosedanjih razprav na raznih sestankih v podjetju.
V tem članku bi hotel na kratko prikazati delo in življenje sindikalnih odborov po n,J. Mislim, da ti odbori do danes še niso povsem odigrali tiste vloge, katera jim je namenjena v.okviru delavskega samoupravljanja. Velikokrat se sprašujemo, zakaj ti odbori niso agilni pri delu, ki jim.je zaupano, zakaj nimajo svojih rednih sej, na katerih bi morali oni prvi razpravljati o problemih in uspehih svojih jd. Mogoče, da člani teh odborov niso dovolj seznanjeni o pravicah in dolžnostih sindikalnih odborov. Izvršni odbor sindikalne podružnice je dobil nalogo od strani sindikalnega odbora podjetja, da sestavi delokrog, odnosno pravice in dolžnosti sindikalnih odborov DS, vendar tega na žalost še do danes ni o-pravil. Toda to ni glavni razlog za. nedelavnost posameznih sindikalnih odborov DD. Zavedati se moramo, da je sindikalna organizacija najbolj množična v vsakem kolektivu in .s tem tudi kot prva odgovorna za vsa dogajanja v gospodarskih organizacijah. S tem hočem povedati, da dela za sindikalne odbore DD ne more primanjkovati. Naj naštejem samo nekaj stvari, s katerimi bi morali biti. sindikalni odbori vedno na tekočem. Skrbeti morajo, da.
•so Sodelavci vedno obveščeni o celotni situaciji podjetja, kakor tudi o Uspehih in tieuspehih svoje D j. Tesno morajo sodelovati pri izdelavi letnih ,in mesečnih operativnih planov, skrbeti morajo, da so sodelavci na svojih delovnih mestih pravilno stimulirani glede OD. Prav posebno pa je .treba paziti, da so medsebojni odnosi sodelavcev zdravi In tovariški ter jih je treba ščititi pred -morebitnimi krivicami. Stalno morajo skrbeti, da se delovni pogoji in organizacija dela izboljšujeta, ker je s tem zagotovljena večja produktivnost v kvaliteti in kvantiteti izdelkov, kar je neobhodno potrebno, če hočemo znižati v svojo korist lastno ceno naših proizvodov.
Sindikalni odbori naj bi sprovajali v življenje tudi delovni program, katerega je sprejel, kolektiv na svojem občnem zboru, Smatram, da je .program dela obvezen ne samo za ožje sindikalne delavce, temveč.za vse člane sindikata.
Torej dela po družbeni in politični strani v kolektivu ne more primanjkovati, seveda pa je za delo potrebna dobra
2
volja^in zavest, da sami sebi ustvarjamo boljše življenje. Se enkrat povdarjam in želim, da bi bili sindikalni odbori korenine iz katerih naj podjetje raste in dosega še lepše uspehe.
SLAVKO ŠUŠTAR
REALIZACIJA PROIZVODNJA
Proizvodnji rezultati prve polovice letošnjega leta nam kažejo zelo dobre rezultate, saj je proizvodnji plan prekoračen za 12 /ž v 6 mesecih, če pa prištejemo še mesec julij, je plan 7 mesecev dosežen za 114	realiza-
cija glede na skupni letni plan pa v 6 mesecih 57
Doseganje plana proizvodnje po JJ izgleda sledeče: največ je prekoračila plan JU 20 - tkalnica Mekinje in sicer za 31 nato ji sledi tkalnica Šmarca s 11 ^ in tkalnica Perovo z 8 >b prekoračitve plana. Barvarna je svoj plan barvanja in apretiranja tkanin presegla za 68 'P v barvanju, v beljenju preje pa za 6 %. Vzrok za tako prekoračitev v metraži je v tem, ker so bile še velike zaloge" surove - neapretirane tkanine ter se je moralo delo forsirati (nočna izmena), da so se zaloge, katere so bremenile obratna sredstva, zmanjšale. Skladišče je sedaj praktično brez zalog surove tkanine, ker se na avtomatih tke platno, katero gre surovo v izvoz. Barvarna je bila vsled tega postavljena pred dejstvo -zmanjšati delovno silo - ker žigri niso polno zasedeni.
Konfekcija je presegla svoj plan v kom za 30 i°. Pri posameznih artiklih je preseganje naslednje: dolge kravate za 23 7=, vafel brisače za 76 P, namizni prti za 21 frotir brisače za 14 7°? šali za 13 P in pregrinjala za 13 Vezane kravate pa so pod planom in sicer za 9 i°. Vzrok za to je večje povpraševanje tržišča po dolgih kravatah. Izpod predvidenega letnega plana je le tiskarna, ki je dosegla svoj letni plan le za 80 Vzrok za to je nepopolna zasedba delovne sile, ker se je med letom spremenil proizvodnji program tiskarne vsled predvidene prodaje ATR statev. 0-d tkalnic ima najmanjše preseganje plana le tkalnica Perovo, Na nizko proizvodnjo in majhno preseganje plana so poleg ostalih momentov vplivali predvsem avtomati, ker je njihovo izkoriščanje manjše kot je bilo planirano, kljub temu, da se je pričakovalo preseganje planiranega izkoriščanja. Težave v proizvodnji JU 10 so bile tudi pri vafel brisačah "Nevlji-
ca”, kjer se je uporabljala za votek vigong preja, ki je izredno slabe kvalitete in ima ogromno pretrgov in odpadkov. Dolžina navitega votka je precej krajša od ostalih večjih številk preje ter zahteva od tkalke mnogo več napora in .spretnosti, kot pri normalnih prej ah.
Do uporabe vigong preje nas je privedel prometni davek, kateri znaša pri tem le 6 dočim je pri bombažnem vot-ku 26 /o. To je le precejšna razlika in se je kljub manjši proizvodnji in dvostrojnemu posluževanju ustvarilo le nekaj yž> čistega dohodka.
Proizvodnja tkanin v m2 v prvi polovici leta 1962 se je v primerjavi z lanskim letom povečala za 54 /6. Proizvodnja na enega zaposlenega je za 36 i° večja kot v istem obdobju preteklega leta. Vzrok za večjo produktivnost je poleg tristrojnega sistema v Mekinjah tudi večja storilnost v Šmarci in na Perovem, kjer se dela na avtomatih po 7 strojnem sistemu. Širina tkanin je do 140, cm, kar vpliva na povečanje m2 na enega zaposlenega.
Problematika v proizvodnji v prvi polovici leta je bila delno zaradi nabave surovin in to predvsem v svileni preji. Težave so bile pri nabavi utenzilij: čolničkov, cevk, grebenov, perfuriranih nikelin cevk za barvni aparat in nekaterih barv ter kemikalij. Pri oplemenitenju tkanin se borimo s težavami zaradi slabega sušilnega stroja, slabih tiskarskih miz ter omejenost uporabe tiskarskih barv zaradi parilnika. Veliko zastojev je bilo vsled menjave artiklov, kar je posebno občutila J.J 10, v kateri so se kar kompletno menjali v 6 mesecih 3-4 krat vsi artikli. V bodoče je nujno, da se to prepreči in da se izbira artikle bolj smoterno, ker nam menjava zelo podraži proizvodnjo in obenem vpliva na slabe osebne dohodke.
V energetiki se je stanje zboljšalo pri električnem toku. Težave pa so še vedno pri pari, predvsem zaradi slabega kotla. Para ima prenizek atmosferski pritisk in je tudi prevlažna. Cena za kg pare je izredno visoka in presega planirano ceno. Stanje se bo izboljšalo s prestavitvijo parnega kotla iz Šmarce, na katerem bo dovoljen ' višji pritisk in boljše izkoriščanje premoga, zaradi pri-grajenega ekrana.
-Možnosti za uspešno doseganje plana so tudi v drugi polovici leta. Slabše kaže le v proizvodnji svilenih artiklov zaradi izredno težavne nabave svilene preje. Upajmo, da nam bo s požrtvovalnim delom uspelo premagati tudi te težave .
MATIJA J INKO
- 4 -
PR.D PRAZNIKOM NAŠIGA PODJjTJA
Nekako sredi oktobra bo podjetje po realizaciji in vrednosti proizvodnje doseglo 1 miljardo din prometa. Predvideno je, da naj bi ta dan ostal v trajnem spominu ter bi se v bodoče praznoval kot tovarniški praznik. V ta namen je bil osnovan pripravljalni odbor na čelu s predsednikom SSJjj! tov. Seljak Bogdanom„ kateri bi izvršil vse priprave za izvedbo proslave celotnega kolektiva. Odbor si je zamislil nekako naslednji program:
Na sam predvečer proslave bi tovarniška sirena naznanila, da je podjetje doseglo 1 milijardo, istočasno pa bi bilo kresovanje in spuščanje raket. Naslednji dan je predvidena svečana seja SSld, na katero bi se poleg članov vabilo še predstavnike gospodarskega in političnega življenja v komuni, upokojence podjetja, jubilantom, ki so nad 10 let v našem podjetju pa bi se podelile nagrade. -Po končani svečani seji naj bi bilo zborovanje kolektiva, na katerem bi govoril predsednik UO ali SSad. Po zborovanju bi bila otvoritev menze, trgovine, vratarnice in razstava naših izdelkov z uspehi, prikazanimi v raznih diagramih in fotografijah.
Predvidena je tudi ustanovitev stalnega tovarniškega, oz. industrijskega gasilskega društva, ki naj bi imelo po možnosti mokre vaje. Odprla bi se tudi "spominska knjiga" ali "kronika tovarne", kjer naj bi bili vpisani vsi člani kolektiva, člani UO, SOdd, ki so bili na dan praznika v podjetju, izpopolnjevala pa.naj bi se vsako leto.
© /
n;.K
'• z
■US '::0' \ z
/


\
.'4=5»
i

z
z
z

i
\
i!
p
-.'"•Z. i
. • v A ,
X	i
/	‘	Vi,1).<i
,, w . W!) / '-JZ
v- \	'C-*- lf i /•
' ILj/M
AZ ,=,■' _
\ -aS
‘l2M.vX|K
i ■
F
V.....................i:r

ZZis
...z ..Ji
z
&
_____	VZ"'.,/''
i...	.....!	.
...- • ..........—— 
N •"	V... :...	.	..... if-
i"-'
k.
X
z
..it

......

Z
:|F
z z
i'X z ( if
F
'F
!

X
Z"
/
/■-
k
1
»»Sr Z
i .	v'
/X
Z \ L F .... ... /........
ZZ'-"'" /C/O i....vF^zZV
X Zt.......•••*-'.—F-Z' "
\ z r	^ }
M
'%
l	\ eSr	.C.... »N ./"'" -»r-:;:\Z
X .jssss—.. 1 ‘
Po ogledu vseh prostorov je predvideno veselo rajanje z prigrizkom.
Za ureditev vseh teh podrobnosti so zadolženi sledeči odbori :
Odbor za ureditev podjetja: Jenko Matija - predsednik, Ko-

Sirnik Jože, Brodnjak- Henrik, Matičič Vinko, Let-nar Pavle,
hi;	...
Odbor za funkcioniranje bifeja in trgovine na drobno:. Golob Milan - predsednik, Kosirnik Jože, Škerlec Jože.	■■ kfe-r o,-;,.	.
' '• •: O " r1 •" : . ■
Odbor za razstavo: Makovec Stanislav - predsednik, Peče vnik Peter, Repic Marjan, Cof Marija, Rihar Melita. "	•• k' er'
Odbor za krasitev: Ro stan Zvone - predsednik, Golob A~. lojz, letnar Pavle.	’	•.
Odbor za ureditev zabavišča: Poljanšek' Slavko, Končnik . , Ivo, Rozmanič Vinko, Grden Prane, Šubic Viktor, r Simčič' Jože, Okorn Tomaž,.
Pevska sekcija: Kovač Tine - predsednik, Repič■Marjan, Pregel Leon, Zrimšek Vlado, Kramar Stane, Okorn Tomaž.
’
Športna sekcija: Tajč Peter - predsednik, Peran Miha, ,.
; '' Šuštar. Slavko, Pregel Leon.
Sprejem gostov: Seljak Bogdan, Rostan Zvone, Tajč Peter, Kramar Stane, Žavbi Pavle, Marcijan Stane, Golob Milan.
Za pogostitev gostov naj bi poskrbele: Mišič Danica, Benkovič Hela, Šlebir Marija.
Gdbof za organizacijo zborovanja: Seljak Bogdan, Rostan Zvone, Golob Milan, Marcijan Stane;
Za ozvočenje naj bi poskrbel Matičič Vinko, za plesno muziko pa Repič Marjan.
Vsi člani kolektiva in povabljeni gostje bodo obveščeni
z tiskanim.vabilom o vseh podrobnostih in samem poteku v
proslave.	.n -
PRIPRAVLJALNI ODBOR
SH JLA DJLITVj;CDLOTRJGA DOHODKA / nadaljevanje /
. V.:. Rf;..-	.
Del čist e .g. a dohodka za oseb ne do h o d k e :	,
Sedaj poglejmo še kako je z delom čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke ( v našem konkretnem primeru smo vzeli 65 i° za osebne dohodke).
6
Osebni dohodek ni vec sestavni del materialnih oz. poslovnih stroškov, ampak 'je sestavni del čistega• dohodka, ki ga podjetje izloči za osebne dohodke na podlagi osnov in meril, določenih po pravilniku o delitvi čistega dohodka.
Iz tega sledi, da so naši prejemki odvisni od ustvarjenega dohodka5 po načelu kolikor bomo ustvarili', toliko bomo imeli.
V tem slučaju nam osebni dohodek ne predstavlja več mezdo, ampak je udeležba delavca (proizvajalca) na ustvarjenem delu čistega dohodka.
Osebni dohodek slehernega delavca mora bazirati na realni in stimulativni materialni osnovi ter je zato odvisen:
1)	od uspeha, ki ga vsak doseže na svojem delovnem mestu;
2)	od uspeha ekonomske enote, v kateri dela in
3)	od uspeha podjetja kot celote.
Povsem razumljivo je, da bodo tisti kolektivi ekonomskih enot, ki bodo imeli boljše kadre, dobro in skrbno organizacijo v poslovanju, predvsem pa razvit občutek za varčevanje, dobro izkoriščanje strojnega parka itd. prav gotovo izstopali in se jim bo to izražalo v višjih osebnih dohodkih.
Konec !
STANK MARCIJ AN
VPRAŠANJA KONTROLA V AE 13
V konfekciji, kamor se steka večina izdelkov naših tkalnic in kjer dobijo izdelki svojo dokončno obliko, bi bilo nujno potrebno planirati pri sestavitvi plana za leto 1963. novo delovno mesto kontrola gotovih izdelkov.
Kljub temu, da imamo interne kontrole ter občasno kontrolo iz tehničnega oddelka in da ni bilo do letošnjega leta posebnih reklamacij glede kvalitete, bo nujno potrebno določiti človeka, ki bo za to odgovarjal.
Se s samim predpisom o označevanju oz. etiketiranju, smo imeli v letošnjem letu precej težav. Ti predpisi se bodo po vsej verjetnosti še precej zaostrili in že zaradi tega, da bi bili naši izdelki res kvalitetni bo treba kontroli posvetiti res veliko pozornosti.
Če ugotovimo, da gre skozi našo enoto dnevno okrog 7000 komadov in da je poleg tega ee meterska tkanina, katera ne gre skozi šivalnico je popolnoma jasno, da bi bila o-seba, katera bi to delo opravljala polno zaposlena.
Pred kratkim smo se namenili, da bi vprašanje kontrole rešili interno v sami enoti, vendar tega nismo rešili vsled ugotovitve, da za to ni nikjer planiranih sredstev Tudi sam način, da kontroliramo sami sebe, ne bi bil tako učinkovit.
'Ker je treba istočasno pregledovati ne Samo kvaliteto iz delave, ampak tudi kvaliteto same tkanine, naj bi bila oseba, ki bi vršila kontrolo iz komercialnega' ali tehnič nega oddelka, kljub temu, da bi bila zaposlena pretežno v konfekciji.	'	/	"
V primeru, da bi se delovno '.mesto kontrola gotovih izdelkov ne uvedla, bo pa vsekakor potrebno določiti posameznim delovnim fazam v naši enoti nove časovne normative. Mnenja sem, da je pametneje imeti enega človeka, ki bo za to odgovoren, kakor pa, da se v morebitnih nepri-likah lovimo in iščemo, krivce, katere bi kontrolor sproti lahko odkrival.
Predlagam, da se k rešitvi tega vprašanja takoj pristopi in da se za to delovno mesto predpiše točen delokrog.
S tem se bomo izognili marsikateri nepriliki in tudi samo delo v šivalnici bo lepše potekale.
SLAVKO POLJANŽJK
IMJLI BOMO LASTNO PRODAJALNO
Na račun prodaje naših proizvodov članom kolektiva je bilo v zadnjem času veliko pripomb. Padale so opazke, da je prodaja prepovedana s strani uprave podjetja. Resnično pa je trenutni problem predvsem v tem, da o-sebje skladišča gotovih izdelkov ne more vršiti prodaje med službenim časom, po končanem delu pa je največkrat premalo časa, da bi zadovoljil.i vse'člane kolektiva. oden precejšnjih vzrokov, da prodaja našim članom ne gre tako kot si vsi želimo je tudi v tem, da nimamo primerne prodajalne oz. skladiščnih prostorov. Sedanji prostori skladišča gotovih izdelkov že za redno poslovanje podjetja niso primerni.
V zvezi s to situacijo se je podjetje odločilo, da organizira svojo organizacijo predaje na drobno. 13. ok-
tobra t.1. bomo odprli prodajalno v poslopju nove vratarnice, 29. novembra pa specializirano prodajalno v Čopovi ulici v Ljubljani.
Kar se tiče prodaje naših artiklov članom kolektiva je razumljivo, da nas predvsem zanima prodajalna v poslopju vratarnice. Na pobudo Upravnega odbora se bodo v tej prodajalni prodajali tudi artikli tovarne nogavic Polzela. S strani našega podjetja bodo na razpolago vsi proizvodi iz našega proizvodnega programa tako članom našega kolektiva kot ostalim občanom. Trgovino bo vodila posebna strokovna oseba. Vodja prodajalne bo od časa do časa organiziral posebno prodajo za člane našega kolektiva ter tako vsakomur omogočil, da brez večjega truda in po najkrajši poti pride do potrebnih izdelkov. Prepričani smo, da bo kolektiv z veseljem pozdravil otvoritev lastne prodajalne.
1 N POR M A C I J L
-	Jkonomska enota uprava je v mesecu avgustu organizirala ekskurzijo v tekstilno tovarno Sukno, Zapuže, nakar si je ogledala Drago in naš planinski kraj - Jezersko.
-	Prvih 8 frotir statev z žakardi za tkanje frotirja je
že prispelo v podjetje. Ti stroji so nabavljeni v Vzhodni Nemčiji od firme Thielle.
-	Zidarska skupina podjetja je pričela koncem meseca avgusta z ometavanjeni fasade kotlarne. Fasada naj bi bila rjredvidoma gotova v mesecu septembru.
-	Avtomatska tkalnica .,1 10 je začela s forsiranim delom po 10 ur v vsaki izmeni in to vsled potreb bombažne tkanine za izvoz.
-	V mesecu avgustu smo izpolnili plan izvoza bombažne tkanine za 25 7».
-	V mesecu septembru gre tov. direktor na službeno potovanje v skandinavske države zaradi prodaje obveznega izvoza frotirja.
-	Zadnjega avgusta in prve dni septembra se je vršila konferenca s potniki. Na konferenci se je obravnavalo problematiko prodaje, stanje zalog in novo kolekcijo.
MATIJA J.NKO
TOPLA MALTOA - ?
Redka so podjetja, ki svojim članom v času 8-umega delavnika ne nudijo tople malice. Da ne. bo naše podjetje redka izjema glede posvečanja skrbi delovnemu.človeku, •smo že v preteklem letu sklenili, . da se čimpreje organizira boljša preskrba v bife ju-zaprtega tipa ter organizira izdajanje tople malice.
Do 13.-oktobra t.T. bo v podjetju odprt sodoben tovarniški . bife j, ki bo založen.predvsem z mrzlimi jedili in brezalkoholnimi pijačami,- nudil bo pa tudi čaj, kuhane •hrenovke, ipd. Za kuhanje tople malico ta prostor ni primeren, ker pač ne razpolaga-z -sodobnimi napravami za kuhanje, kletnimi prostori ipd. Zategadelj se je podjetje povezalo z vodstvom kuhinje družbene prehrane v Kamniku, ki nudi za 100 din obrok tople malice dostavljen v podjetje. Dostava tople malice se vrši le pod pogojem, da se naroči najmanj 10 obrokov. V kolikor bo pobuda za organizacijo tople malice, podprta s strani kolektiva, predvsem pa interesentov za toplo malico je možno, da kuhinja družbene prehrane dostavlja /seveda najmanj 10 porcij/ toplo malico v vse naše' obrate. Vsekakor je 100.,-din'za marsikoga znesek, ki bi si ga težko odtrgaT- za toplo malico ter se spričo tega'pripravi j a predkog, da b-L-čLani kolektiva prispevali le^p^ GO' din,; ostalih '40 din'pa bi ‘plačali iz' skupnih sredstčV" za osebne dohodke. V- teku meseca se bodo sprejemale prijave, nato pa se bo predlagalo . SSLiS, da z" omenjeno 'subvencijo podpre akcijo za toplo ma-
.vv
Mico.
'■	■	- -	■.■..'..'O.	"	•.-:. .r. .
Smatramo, da bi ta pridobitev v.mnogočem, izbolša-la standard našim sodelavcem, istočasno pa tudi; koristno..-vplivala na njihovo zdravje in razpoloženje,.	. j:r 1
o 1 ' ••;
: ; a r. • i:-
/n.
:r: L05
' '• V‘‘i
,.	' .	: '	NOVA KOLEKCIJA	- : :-
i F.	. -t:	. ; . •	.	- v ' r ■ i'	.
-"Čeprav ne moremo trditi, da se uvrščamo med tekstilno industrijo, ki se povsem bavi z "modno” proizvodnjo, vseeno pa delno le strežemo temu nenasitnežu današnjega sveta -MODI. Prav to nas vedno bolj postavlja pred dejstvo-- ali naprej ali brez nje svojeglavo navzdol. Na tako stroge pogoje sem mislil predvsem pri kravatah. Ne nameravam pa 'trditi, da se modne muhavosti ne prepletajo tudi pri frotirju. Nedolgo tega je frotir pri nas predstavljal pojem le v brisačah. Danes je sortiment že širši in se kažejo
10
še druga področja uporabnosti, S tem v zvezi se dosedanji. namembnosti pridružuje vedno večja modna zahtevnost (barve , kroji).
Že samo pogled nazaj v letošnje prvo polletje nam kaže delni napredek. To pot nam pa šal večkrat preprečijo premajhne strojne možnosti in težave, ki so povezane z uvozom surovin, barvil itd.
Potniki so po sestanku v začetku tega meseca odšli na pot s stoodstotno novo kolekcijo kravat ter petdesetodstotno novo kolekcijo frotirja. Precej obilna pa je tudi kolekcija, ki si bo iskala kupca po skandinavskih deželah. Neizdana in preložena pa je ostala kolekcija tiskanih novosti vsled pomanjkanja barvil iz uvoza.
PIT vB PdČPVNIK
TISKANJI
Skoraj z gotovostjo bi lahko trdili, da je tiskanje bla-g£ tako stara operacija kakor barvanje. V zadetku so tiskali. blago tako* da so nanašali na tkanine anorganska pigmente v obliki raznih gliv. Temu bi lahko rekli tudi risanje na blago, Tekom stoletij se je tiskarstvo izp^-* polnilo tako, da so v srednjem veku tiskali v raznih tiskarskih delavnicah še s šablonami. Taka šablona je bila izdelana iz orehovega leae. Tiskali so tako, da so z njimi blago "žigosali11. Koncem 18, stoletja pa so izdelali že prvi tiskarski rouleau stroj. Nato sa začne tisk deliti v dve veji: tisk s šablonami in tisk z graviranimi valji. Z nadaljnjim razvojem se je tudi filmski tisk izpopolnil do strojne izvedbe, medtem ko je doživel ruld tisk največji uspeh v ZDA, kjer so ga pripravili za tisk z 20 barvami.
Sedaj si pa oglejmo, kako s kakšnimi barvili tiskamo pri nas. Tiskamo zavese voile in cel, kravate, rute in šale. Tiskarno s šablonami. Blago se napne na tiskarsko mizo po dolžini in po širini. Miza ima ob straneh tračnice, po katerih teče voziček. Na eno stran pritrdimo jahače, ki so enakomerno oddaljeni eden od drugega. Razdalja med jahačema je en raport.
Šablona je izdelana tako, da na lesen okvir napnemo mrežo iz naravne svile, nylona ali pa iz bronovine. Na tkanino nanesemo nato plašč želatine in kalijevega kromata. Ta mešanica je občutljiva na svetlobo, Če jo osvetlimo
11
za dalj časa, postane v vodi netopna. šablono, ki je preparirana s krom - želatino, damo na kopirno -inlzo, nanjo pa prozoren papir, na katerem je narisan vzorec. To nato močno osvetlimo. Po osvetlitvi raztopimo želatino na neosvetljenih mestih in šablono zalakirarao na obeh straneh tam, kjer ni vzorca.
Za vsako barvo* ki je v enem vzorcu moramo napraviti posebno šablono.
Tiska se v glavnem s pigmentnimi barvili.
Barvo si pripravimo tako, da zamešamo vezno sredstvo z e -mulgatorjem, vodo, natrijevim alginatom in .hite špiritom. Vse skupaj močno mešamo z mešalcem. Gostota mase,ki pri tem nastane, zavisi od časa pri me-šanju in. od hitrosti- mešanja. V. tako maso vmešamo še barvilo, in tiskarska barva je pripravljena.	j '
Blago potiskamo tako, da vlijemo na spodnji ali zgornji rob šablone tiskarsko barvo. Šablono postavimo na blago, nato pa s posebnim nožem potisnemo barvo na nasprotno stran. Tam, kjer so v šabloni luknjice pride barva na tkanino.
Tako nastane na tkanini prvi tak odtis, kakršne so odprtine v šablonii
Po tiskanju blago posušimo, nato pa nanj fiksiramo tiskarsko barvo, ki je na tkanihi v kondenzacijski peči.
Pri kondenzaciji se kondenzira vezno sredstvo, ki istočasno prilepi barvilo na tkanino.	,	.
Sedaj uvajamo v tiskarno novo vrsto barvil, ki imajo bolj zapleteno pot do konca, vendar pa ima ta vrsta barvil mnogo boljše stalnosti.
Medtem ko pigmentna barvila ne potrebujejo po kondenzaciji nikakršne obdelave, moramo to novo vrsto še prati.
Ker pa prehajamo na tiskanje pralnih artiklov, nam pigmenti ne odgovarjajo, ker imajo slabo stalnost pri pranju. 'L	' -	■
JOŽ .. SIMČIČ -
SLOVAB oTROKOVNIH IZRAZOV;
Anorganski - anorganska snov, snov iz nežive narave, kamenina.
Pigment -v vodi ne topna barvila.
Šablona - naprava za nanašanje barvil na tkanino v obliki vzorca.
Rouleau /rulo/ tisk - strojno tiskanje z valji, ki imajo na površini vgraviran vzorec.
Raport	- del tkanine, na katerem vzorec še ni po-
novljen .
12 -
Vezno sredstvo (emulgator, natrijev alginat, 7/hi te špirit) kemikalije, ki so potrebne za tiskanje pigmentnih barvil.
Želatina (kalijev kromat) - sredstva (kemikalije), ki jih rabimo za izdelavo tiskarske šablone.
BRANJ PRAPROTNIK
KADROVSKA SLUŽBA
Spremembe in dogodki v mesecu avgustu:
Vsled ureditve in vzdrževanja parka in nasadov okrog novih tovarniških objektov, smo s 1. 8. 1962. uvedli novo delovno mesto vrtnarja in s tem.dnem sprejeli tov. L J T N 'A 'R PAVLA v BB 50.
Tov, OSOLNIK A N Č I je bila sprejeta v" j -> 30 na delovno mesto tkalke.
Iz podjetja so odšli:
-	iz BJ 10: previjalka KR J G AH IVICA - samo-
voljna zapustitev dela;
-	iz JJ 30: tkalki P J T .& R C MILICA po lastni
odpovedi in URŠIČ MARIJA sporazumno ;
-	iz JB 50: zunanji delavec SLAPAR VINKO - sa
movoljna zapustitev dela in ključavničar SKOK STIPAN - Sporazumno.
Poročili so se:
GRČAR MAJDA poročena KRESNIK, LUKAN LJUDMILA poročena HANČIČ inMUBI KATI poročena B1LAVIČ. Vsem želimo lepe in srečne dni na novi živijenski poti.
Na poti od dela se je ponesrečil GRUDNIK IGNAC iz BB 50.
DANICA MIŠIČ
SKLEPI ZADNJ j SJJJ SKUPŠČIN J SVITOV .,1 IN UPRAVNJGA ODRA PODJETJA
Na zadnji seji SSJJ so člani sprejeli naslednje sklepe:
-	Obračun dohodka za prvo, polletje 1962. se sprejme na znanje. Uprava podjetja naj pazi, da zaloge surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov ne bodo previsoke.
-	Komisija za družbeni standard naj skupno z upravo podjetja in sindikalno podružnico napravi predlog o porabi sredstev sklada skupne porabe iz leta 1961. Za ogled koče na Veliki planini pa se postavi komisija, ki jo sestavljajo: Pečevnik Peter, Jenko Matija, Šuštar Slavko, Kovač Tine in ki ima nalogo, da do. prihodnjega zasedanja 3S.sJ pripravi poročilo.
-Komisija Službe družbenega knjigovodstva je predlagala nekatere popravke v bilanci, kar se sprejme na znanje.
-	Pri KB Kamnik naj se najame kredit v višini 40 mili-
jonov za povečanje stalnih obratnih sredstev za dobo 10 let z 6 yo obrestno mero in 1,5	manipulativnimi
stroški.
-	Na osnovi Ur.l. FLRJ št. 26/62 in na predlog sindikalne podružnice naj se zvišajo obračunske postavke od
I. do IX. vrednostne grupe in sicer: I. grupa 4din netto, II. 3.- din, III. 3.- din, IV. 3•- din,
V, 3,- din, VI. 3.- din, VII. 3-~ din. Vila. 2.- din VIII, 2.- din in IX, grupa 1,- din na uro. Povišanje velja od 1. julija 1962. dalje.
-	Nabavijo naj se sledeča osnovna sredstva:
-	prebijalni stroj za prebijanje jacq. kart za 12oo-ti jacguard dunajske fine delitve v vrednosti 1,500/m din;
-	prebijalni stroj za prebijanje kart 12oo-tih jacq. francoske fine delitve "Lacasse" v vrednosti din
1,900/m;
-	križno navijalni stroj z 36 vreteni z ureditvijo za '.«( mehke navijanje na konusne cevke v vrednosti 4,000/m
-	lesena polica za skladišče surovin in kemikalij v
■■1 vrednosti din 48.00,0,-;	■ .■
-	lesena polica za sj 10 y vrednosti din 20.000.-.
_Uprava podjetja se istočasno pooblašča, da lahko na osnovi zapisnika komisije za nakup in odprodajo osnovnih sredstev nabavi opremo za bife in oba lokala, o čemer pa naj poroča na prihodnji seji.
- 14
Napravi naj se dodatni plan za nočno delo /dodatek 20 io/
za iJ 10 v višini 157.164.- din za dobo od 1. 7. do 31. 12. 62.
ter dodatni plan sredstev za 3 previjalke kar znese din 751.563.- za dobo od 1, 1. do 31. 12. 1962.
V imenu celotnega kolektiva naj se izplača iz GRS OD din
200.000,- za dograditev okrevališča v Debelem Rtiču.
Sklepi zadnje seje Upravnega odbora:
-	V ekonomski enoti 10 - nova tkalnica naj se takoj ukinejo vsi dopusti zaradi izdelave artikla za izvoz. Tehnično vodstvo je dolžno urediti delo tako, da bo nočna izmena normalno obratovala. V primeru, da bo pri vodjih izmen potrebno delo v nadurah, se bodo te plačale iz CBS OD. Po potrebi se bo delo vršilo tudi ob nedeljah
- plačilo nadur pa se odobri iz GRS OD. Če ima kdo iz navedenega oddelka te enote dopust že rezerviran oz. plačan, mu v primeru zapadlosti akontacije stroške povrne podjetje. Nabavni oddelek podjetja je dolžan, da priskrbi ves potreben material, kakor tudi rezervne dele za stroje v novi tkalnici.
-	Operativni plan proizvodnje in prodaje se soglasno potrdi.
-	Tov. Stankovič Brankotu se za čas prakse v- našem podjetju da nagrada v višini 22.ooo.- din netto. Sredstva naj se.črpajo iz GRS OD podjetja.
-	Tov. Ravnohrib Anici naj se mesečno izplačuje dodatek v višini din 3.ooo,- netto vsled opravljanja dodatnega administrativnega dela v zvezi z investicijsko izgradnjo v našem podjetju. Ta dodatek se izplača od 1. maja 1962. dalje.
-	V konfekciji se mora uvesti naj strožja kontrola glede sprejema blaga iz tkalnice in oddaje artiklov v skladišče. Za to je neposredno odgovoren vodja konfekcije.
URGDNISKI ODBOR: Makovec Stane-glavni urednik,Brod*.jak Henrik-tehnični urednik,uredniki rubrik:Praprotnik Brane,Pečevnik Peter,Golob Milan,Zrimšek Vlado,Mišič Danica, Jenko Matija,Repič Marjan,
NA OBISKU PRI :IM,TKI"
Kakor vsako leto,smo.se tudi letos pomerili s predstavniki odbo-jkarjev in strelčev tekstilne tovarne "Metka" Celje. Ta naša srečanja so postala že tradicionalna, saj so športniki nosilci prijateljstva med ljudmi vsega sveta ne glede na barvo kože in nacionalnost, s^j je njihovo geslo "zdrav duh v zdravem telesu".
No, nikar ne mislite, da so za to naša srečanja na športnem polju samo miroljubna. Bije se ogorčena borba za vsako točko, za vsak krog, Prihodnje leto, ko bomo sami imeli več ugodnih prostorov, bomo ta tekmovanja razširili še na šah in namizni tenis. Tem tekmovanjem bomo dali še večjo značilnost, ker bo v bodoče zmagovalec dobil prehodni pokal in bo vsled tega sigurno povečana borina za pike in kroge.
6. t. m, smo imeli pivi letošnji dvoboj v Celju. Po rezultatih se vidi premoč domačega terena. Domačini so zmagali v odbojki z rezultatom 3 : 0, ekipno in posamezno v streljanju pri ženskah, moški pa smo zmagali ekipno in posamezno v streljanju. V odbojki so nas zastopali: Repič Marjan, Pregel Leon, Koncilja Cveto, Plevel Ciril, Jeras Peter ter kot gost Prosen Viktor. Naša ekipa je igrala nekoliko slabše, to pa zaradi tega, ker ni bilo prostega terena za vaje. Domačini pa so, boječ se ženskega neuspeha, okrepili svoje moštvo z nekaterimi tujimi igralci, saj drugače njihova zmaga ne bi bila tako prepričljiva.
Tudi v streljanju smo bili lansko leto močnejši v ženskih in moških ekipah. Letos pa so nam njihove strelke pripravile presenečenje. Tudi naše jim niso ostale dolžne, toda samo kar se presenečenja tiče. Kolikor so Celjanke presenetile z dobrim streljanjem, toliko so naše presenetile s slabim. Cdina svetla točka pri naši ženski ekipi je bi*-la Balantič Mara, ki je v splošni razvrstitvi druga za Celjanko Gorenškovo.
Pri moški ekipi smo za las ohranili slavo iz prejšnjih srečanj. Zmagali smo z naskokom 10 krogov,v posamezni razvrstitvi pa smo zasedli prvo, četrto in peto mesto.
Po končanem tekmovanju so nas domačini prav lepo pogostili, najboljši športniki pa so bili nagrajeni s praktičnimi darili.
V pozdravnem govoru je športni referent "Metke" predlagal naj bi v bodoče skupni zmagovalec dobil prehodni pokal. Predlog smo sprejeli in tako bo prihodnje leto zmagovalec prvega srečanja že lahko vpisal svoje ime na pokal.
- nadaljevanje na 17 strani
:;j'.rG H A K	F 0	P 0 3 3	T N I C 3	-
		LB I T A I	| R A D 3 : !				 		BOG
Kaj je ta	tovariš jjo-po-		Cd kot je	ta tovariš?
klicu?				
					-			™' 	 )	
		ANA K.	TILC	
				
V katerem oddelku naše tovarne bi rada delala ta tovarišica?
R 3 B U S

f 9




"S:	M. ” J
^...-S*/%
N <
Cv y
c
x_.
1 = M
Na koncu smo z zadovoljstvom ugotovili, da je tekmovanje uspelo in si želimo čimvec takih srečanj tudi z drugimi tovarnami.
H3NRIK BRODNJAK
V_S_E_B_I_N_A
1)	Mišlenje sindikalnih organov
2)	Realizacija proizvodnje
3)	Pred praznikom našega podjetja
4)	Shema delitve celotnega dohodka
5)	Vprašanje kontrole v SE 13
6)	Imeli bomo lastno prodajalno
7)	Informacije
8)	Topla malica
9)	Rova kolekcija
10)	Tiskanje
11)	Kadrovska služba
12)	Sklepi zadnje seje Skupščine svetov EE in Upravnega odbora
13)	Ra obisku v "Metki"
14)	Zabavni kotiček
1
;
/