Naroinina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
lzha|a vsako nedelio I. LETO
MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Murska Sobota, 10. julija 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratajb ŠTEV. 19
Sokolski prazniki
Minule so Sokolske svečanosti v zlati Pragi. Iz vseh dežel, kjer ima plemeniti Sokol svoje gnezdo, so prišli stotisoči, da pokažejo zibelki Sokolstva — zlati Pragi, uspehe sokolskega dela po telovadnicah in med članstvom.
In zadivili so ves svet. V nedeljo in pondeljek je nastopilo pri prostih vajah vsakokrat po 17.000 članov naenkrat in nato enako število članic. Kljub ogromnemu številu so izvajali svoje vež-be po godbi tako točno i strumno, da so izzvali pri gledalcih, katerih je bilo skoro 200.000 nepopisno navdušenje in občudovanje.
Sokolske svečanosti so prišli gledat tudi neslovanski narodi. Prišli so Angleži, Francozi, Belgijci, Finci, Amerikanci, Japonci in drugi. To, kar so videli, jih je očaralo in vzkliknili so v navdušenju: „To je čudež Slovanstva."
Odkod ta moč Sokolstva? Kako, da drugi narodi ne zmorejo kaj takega ? Tako se izpra-šujejo tujci. In čital sem odgovor, ki ga je sestavil tak inoze-mec, ki pravi: Sokolstvo črpa svojo moč iz demokratične misli. V sokolstvu izginejo družabne in stanovske razlike. Edino le pri Sokolstvu koraka ramo ob rami, veleposestnik poleg obrtnika, akademik poleg brivskega pomočnika, trgovčeva žena poleg služkinje. Vsi imajo enak kroj, vsi enako misel: služiti domovini. To daje moč sokolski organizaciji.
Tudi pri nas imamo tujce, ki nas gledajo in občudujejo a nas nikdar ne bodo razumeli, ker so vzgojeni v tujem duhu. Toda že vstaja tudi pri nas sokolska armada, ki visoko dviga svoj prapor in ki se bo kmalu s ponosom postavila ob enake vrste v ostalih pokrajinah.
J- R. K. O.
S, Nova krajevna organizacija se je l^novila dne 28 VI. t. 1. v Trdkovi pjobčine: Trdkova, Matjaševci in jj-eča. Pristopilo je takoj 45 članov. rtbor je sledeči:
gi Predsednik: Kolman Karol, žu-p, Trdkova. Podpredsednik : Kerec "nc, posestnik Matjaševci 14 Taj-jl\ Kožar Lovrenc pn«c»nik Trdko-
Jt IX, L ^lik Sukičjo^ef, posest-jUk T/dkova 37. Odbornik: Mehl-^Mautr Henrik, posestruk i roscova 137.,
8., Bun .	/ci, Kožar
, Lu k ■Bfrrca 11.
Rekonstrukcija naše vlade
Že dalj časa se je čulo, ka de se naša vlada nikelko spremenila, rekonstruirala. To se je zdaj zgodilo v soboto, dne 2, julija 1932. G. min. predsednik in zunanji minister dr. Ma-rinkovič je zavolo slaboga zdravja iz vlade vostopo. Za min. predsednika je imenovani dozdajšnji notranji minister g. dr. Srškič Milan, za zunanjega ministra pa dozdajšnji minister dvora g. Jeftič Božo. Za ministra brez portfelja sta imenovana dozdajšnji minister pravde g. Boža Maksimovič in dozdašnji minister trgovine in industrije g. dr. Albert Kramer. Za ministra pravde je imenovan g. dr. Ilja
Šumenkovič, naš zastopnik pri Društvu narodov, za ministra trgovine in industrije pa naš poslanec g. Ivan Mohorič, zavolo svojega velikoga razumevanja v trgovskih vprašanjih, povsod dobro poznan, kak strokovnjak v trgovinski politiki. Za notranjega ministra je imenovani g. Žika Lazič, in-dašnji komandant celokupne žandar-merije, zd^j naslednje ban Vardarske banovine v Skoplju. Na novo je vsto-po v vlado kak minister brez portfelja g. senator dr. Karamehmedovič. Drugi ministri so ostali na svojih doz-dajšnjih mestih.
POLITIČNI PREGLED
Avstrija. Hitlerjevski pokret se je tiidi v Avstriji močno razvio i hodi verno po stopinjah nasilstva kak njih vzorniki v Nemčijj. Pred kratkim so vdrli dtirlajskl hitlerjevci v prostore, gde so bili zbrani zastopniki inozemskih držav, ter jih pretepli z palicami i gumijevkami med klici: »Nemčija prebudi se." Rumunskega poslanika Brediceana so vrgli preko stopnic ter se je poškodovao na rokah. Nekaj drugih Romunov je bilo ranjenih.- Poškodovan je bio tiidi italjanski državljan Smechia. Med drugim so ešče napadli argentinskega poslanika, italjanskega vojaškega atašeja, dva ufadnika ameriškega poslaništva, taj nika jugoslovanskega poslaništva itd. Napadalci so po izvršenem dejanju brez sledu izginili v noč. — Po dogovoru sklenjenem v Lausani bo dobila Avstrija zaprošeno posojilo, šte-ro ji bo izplačano v začetku meseca septembra. Z zagotovilom posojila se je položaj v Avstriji znatno pobog-šao. Posojilo znaša 300 miljonov šilingov.
Nemčija. Krvavi spopadi v Nemčiji se v nezmanjšani meri nadaljujejo. V Berlinu so komunisti organizirali napade na lokale narodnih socialistov. Na dveh krajih so izvršili napad z tovornimi automobili. Seveda so obležali na bojišču zopet številni mrtvi i ranjenci. — Med državno i prusko vlado je prišlo do hudega spora. Državno notranje ministrstvo je pozvalo prusko vlado, da ustavi za nekaj časa dva lista, šteriva sta pisala proti obstoječemu režimu, kar pa je pruski notranji minister odklono.
Rumunija. Vlada je pozvala vse upravne oblasti k največji štednji i upa, da se bo na tem polju prihrani-
la precejšnjo vsoto. V političnih krogih se govori, da so bili ti ukrepi odrejeni na željo strokovnjakov Društva narodov. — Pred kratkim se je iz ruske strani približevao ob Dnjestru rumunski obaii parnik, šteri je bio poln potnikov. Ar se parnik na klic .umunske obmejne straže ni hoteo ustaviti, so oddali na parnik strele, na štere so s parnika odgovorili s streli iz strojnic. Po kratkem boji se je parnik spet umakno.
Čehoslovaška. V poslanski zbornici je prišlo do velkih izgredov, štere je povzročo nemško-nacionalni (hitlerjevc) poslanec Horpinka. Govo-ro je od zadnjih izgredih v Duhovcu, gde so hitlerjevci pretepli 400 Čehov. Horpinka je imenovao Čehe smrkavce i pobaline, zaradi česar je prišlo do razburljivih prizorov. Nemci, v češkem parlametu, obsojajo nastop poslanca Horpinke. Nemiri v zbornici so trajali na eno voro.
Bolgarija. Na seji sobranja je bio sprejet zakonski načrt o žitni trgovini. Po novem zakonu ima ministerski svet pravico, da določi najnižjo ceno za domače žito. Ta ukrep naj zaščiti žitne producente pred brezvestnimi špekulanti. Država bo pobirala cd vsakega kilograma belega kruha pristojbino v znesku 160 leva, za kilogram črnega kruha 1 lev. Z novim zakonom je od 1. julija na Bolgarskem izvoz žita vnovič svoboden, kar prej ni bilo.
Madžarska. Ministrski predsednik grof Karolyi je predložo regentu Horthyju ostavko svoje vlade. Regent je zaradi vsestranske delavnosti vlade odklono ostavko i proso Karolya, naj ešče nadalje ostane na svojem sedanjem položaju. Grof Karolyi je ugodo regentovi želji.
Vidovdanski kres.
Letošnji predvečer Vidovega dne je bila veličastna manifestacija jugoslovanskih misli. Brez hrupnih priprav se je oddržala letošnja slavnost, štera je gotovo prekašala vse dosedanje.
Že v opoldanskih urah se je mesto odelo v zastave, zvečer pa je
Murska Sobota.
masa naroda vrela pred sokolski dom, gde je bilo zbirališče za odhod h kre-sovanju. Zbrali so se gasilci v kroju iz M. Sobote, kak tiidi iz bližnjih vasi, godba požarne brambe iz Bako-vec, g. nar. poslanec Benko, zastopniki različnih organizacij, Sokol i na-
Z lausannske konference
francoska delegacija'z minisirskim predsednikom Herriotom.	t
rodno zavedno občinstvo. Pred odhodom je zbrane nagovorov imeni Narodne Odbrane, Jugosl. Matice i Soče g. geom. Pertot, šteri je v svojem jedrnatem i navdušujcčem govori na-glaso, de navzoči s svojo prisotnostjo dokazujejo, da jim je obstoj našega naroda i države pri srcu, ar' narod, šteri ne spoštuje spomina svojih zaslužnih prednikov nima pravice do obstoja. Ta resnica velja za vse narode, za vsakega i tfidi za one someščane, ki se nikdar ali redkokdaj udeležujejo naših narodn;h manifestacij, to velja tiidi za one zagrizene sonarodnja-ke, šteri se ne zavedajo resnosti trenutka v šterom živimo i svojo narodno i državno dolžnost zanemarjajo. Z vzklikom kralju i dnmivi ie končao svoj govor, šteroga je občinstvo živo odobravalo.
Z godbo na čelu se je nato razvil sprevod proti azaneriji med vzk!'-ki kralju in domovini, kjer je bila pripravljena grmada. Metf igranjem \ godbe je veličastno vsplap« mada. Prvi je na to povzeo g. poslanec Benko, žt^ri je v zasnovanem govou al poni? dovega dne. Za njim je govoro sednik krajevne organ :<x;> j. f D. g. Čeh Franc. Oba govora, ta pietete do vse ''Cev, pac domovino, so spi navzoči kratnim »Slava" 1 Državna himna kljiičila lepo slav Ob dcg joči grmadi se je spriielo obi kak so v noč zadoneli akord' Ta skromna manifestacija is d la vso ljObezen do domovina i i je jasno dokumentirala zavesi murskega ljudstva.
Murska Sobota
—	Vidovdanski kresovi. Do zdaj smo prejeli poročila o sledečih vi-dovdanskih kresovih : V Domanjševcih je zažgala en kres šola pod vodstvom šol. upravitelja ga. Nagy Evgena z udeležbo šolskik otrok, drugega krajevna organizacija JRKD pod vodstvom njenega predsednika g. Vezer Karla z udeležbo strankinega članstva. — V Šalovcih sta Sokol in krajevna organizacija JRKD zažgala 4 kresove. Prvega je zažgal predsednik krajevne organizacije JRKD g. Števančec Rudolf, drugega starosta Sokola br. Ma-kari Aladar, ostala dva strankini pristaši. Pri prvem in drugem kresu so bili govorjeni lepi spominski govori, slavnost je pa še povečalo tamburaški zbor Sokola. — V Puconcih so goreli trije kresovi, ki jih je žgala krajevna organizacija JRKD pod vodstvom svojega predsednika ga. KGhar Štefana v Puconcih 30. Slavnost je spremljalo petje naroda.
—	Zrelostni izpit (maturo) je položila na državni trgovski akademiji v Mariboru, dne 24. junija 1932. z dobrim uspehom Katarina Gerlec iz Raki-čana roj. v Beltincih.
Most čez Ledavo v Murski Soboti. Naše poročilo o tem mostu in njegovi svečani otvoritvi v zadnji številki je bilo pomanjkljivo. Treba omeniti, da je ta most zgradil poseben odbor, ki je nabiral prispevke, pod-pore, vodil celo delo v lastni režiji in izvedel svečano otvoritev. Svoje delo je opravljal nesebično, vestno tako, da mu mora javnost izreči vso zahvalo in priznanje. V tem odboru so bili od agrarnih interesentov izvoljeni : Vogrinec Franc, obenem podpredsednik odbora, Poredoš Josip in Turner Peter, od občinskega odbora pa so bili Lanščak Franc, predsednik odbora, Gyorek Matija in Matai Franc. Predsednik g. Lanščak Franc je tudi vodil i otvoril svečano otvoritev mosta z lepim govorom, v katerem je omenil našega ljubljenega vladarja, ki je prvi že med boino omenil program agrarne reforme in jo tudi izvedel. Nadalje je izrekel zahvalo vsem, ki so poleg agrarnih intesentov prispevali za most. Odbor je tudi spremljal ga. poslanca Benka, ki je izvršil otvoritev mosta s prestriženjem ovir.
Gasilska župna vaja župe Murska Sobota se je vršila v nedeljo, 3. t. m. v Petanjcih. Vaje so izpadle v splošno zadovoljstvo. Prvo je dobilo jvodo društvo v Krogu, drugo z Gradišča in z Petanjec. Prireditve so se udeležila gasilska društva iz M. Sobote, Rakičana, Bakovci, Veščica, Černelavci, Krog, Petanjci, Gradišče. Z brizgalnami so delale društva iz Petanjci, Gradišče in Krog. V postavljen cilj so zadeli prvi brizgal-na iz Petanjc 48 sekundah, iz Kroga v 50 sekundah in Gradišče v 55 sekundah, kar je prav lep uspeh. Vajo je vodil župni načelnik g. Cvetko iz M. Sobote. Po vaji se je razvila v gostilni ga. Šoštariča lepa ljudska zabava, ki jo je obiskalo mnogo naroda.
Dolnja Lendava
—	V Prago. Na vsesokolski zlet v Prago so odišli štirje člani lendavskega sokolskega društva.
—	Osebna vest. Napredovala sta pri lendavskem sodišču predstojnik g. dr. Fabijani in sodnik g. Cepuder.
—	Za šol. nadzornika je imenovan g. Mikuž, ki je bil pred kratkim imenovan za preglednika v lendavskem srezu.
—	Senje. 30. junija se je vršilo v Lendavi živinsko i kramarsko senje. Ne je prišlo vkup dosta živine, pa tiidi ovači ne je bilo dosta naroda. Odalo se je pa preči živine i so kazale cene dviganje. Eden bik je bio odani za 5 i pol Din kila. Tfidi plemenske krave so imele dobro ceno.
—	Stanovanja. Znano je, da so v Lendavi stanovanja zelo draga. Splošno se govori, da je življenje tukaj poceni, vendar pa imajo stanovanja pretirano ceno. Prej ali slej se bo temu moralo odpomoči.
—	Odhod. Lendavo je zapustil železniški uradnik g. Leskovec. Bil je dolga leta v Lendavi, kjer se je udej-stvoval zlasti pri podružnici čebelarskega društva, kot njen predsednik. Našj čebelarji ga bodo zelo pogrešali. Želimo mu na novem mestu v Moš-kanjcih vse dobro.
—	Proslava Vidovega dne. Še nobeno leto se ni izvršila proslava Vidovega tako lepo, kakor letos. Posebno so povzdignile slavje razne prireditve, ki so nam jih podale naše šole. Otroci osnov, šole so v ponde-Ijek popoldne nastopili z domoljubno igro: »Grudica". Na Vidovo pa je nastopila meščanska šola, dopoldne in popoldne. Tej akademiji je prisostvovalo mnogo odličnega občinstva. Obe prireditvi sta našim šolam v čast. Božje službe se je poleg predstavnikov oblasti udeležila šol. mladina iz vseh okoliških šol ter mnogo občinstva, da je bila cerkev polna. Na predvečer pa je gorel na griču Sv. Trojice mogočen kres. Predsednik sres. org. J. R. K. D. g. dr. Pikuš je v ganljivih besedah govoril o pomenu Vidovega dne. Pevski zbor pa je zapel pesmi: »Oj Doberdob", »U boj, u boj", ki so slovesnost močno povzdignile. Vsa vidovdanska slavnost je imela globoko občuteno patriotično obiležje.
—	Učiteljski zbor. Prvi uradni učiteljski zbor v lendavskem srezu se je vršil 18. junija. Naše učiteljstvo se je zbralo v dvorani hotela »Krona". Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo poročilo šol. nadzornika g. Bel-šaka. Učiteljstvo je z največjim zanimanjem poslušalo zelo skrbno ses-tavljeno in v resnici strokovnjaško poročilo o šol. zadevah. Predaval je še šol. upravitelj Železnikar, na kar je bilo sprejetih več predlogov. Zboru je prisostvoval g. Žnidaršič, sreski podnačelnik in šol. preglednik g. Mikuž.
—	Novi kaplan. Ker je bil g. kaplan Verbanjšek imenovan za katehe-ta, je postavljen za kaplana g. Bejek. Novi dušni pastir je doma iz Kroga. Želimo mu, da bi bilo njegovo prvo mesto v dušnopastirski službi dobro polje, ki g A naj obdeluje z mnogimi uspehi.
DOPISI
Beltinci. Na predvečer Vidovega dne so člani krajevne organizacije JRKD in člani tuk. Sokola zažgali veličasten kres na čast vidovdanskim junakom — obenem pa so manifestirali za močno enotno Jugoslavijo in za kralja. Okoli kresa se je zbralo mnogo ljudi, ki so navdušeno pope-vali lepe jugoslovenske pesmi, nekateri pa so zaplesali narodni ples »Kolo." — Dne 19. junija 1932 uprizorilo je 9 mladenk iz Beltincev trodejansko igro od F. P. Zakrajšeka „Prisegam." Igralo se je pod okriljem Krajevnega odbora Rrdečega križa, katero društvo je na lahek način prišlo do lepe svote približno Din 380. Pridnim i požrtvovalnim mladenkam bodi izrečena na tem mestu prisrčna zahvala. Na novo preurejena in povečana dvorana gospoda J. Kreslina je
bila skoro do zadnjega kotička zasedena. — M.
Krog. Glasom odloka kr. ban-ske uprave dravske banovine v Ljubljani, je g. Rajner Štefan razrešen dolžnosti župana občine Krog. Na njegovo mesto je kot župan imenovan gospod Ratnik Štefan, posestnik in trgovec v Krogu
Šalovci. Dne 26, junija smo imeli v osnovni šoli krasno uspelo šolsko prireditev. Nastopila je Sokolska de-ca s petjem in mladinsko igro »Kralj Matjaž." Igra je nad vse pričakovanje lepo uspela, žal, da je bil obisk malo preslab. Igralci so nastopili zelo sigurno in so bile tudi pevske točke j prav lepe. Med dejanji je sviral tukajšnji tamburaški odsek (Sokolskega dr.), ki je v prav kratkem času svojega obstoja pokazal veliko znanje.
Pužavci. Sokolska četa v Zen-kovcih, ki ima svoj dramatičen odsek v Strukovcih, priredi v nedeljo dne 10. julija t. 1. v Puževcih v gostilni g. Šiftar Štefana, narodno igro s petjem v štirih dejanjih: »Divji lovec." Začetek igre je ob 4 uri popoldne. V odmorih se izdajajo na odru telovadne točke na godbo. Vstopnina je tako nizka, da omogoča vsakomur udeležbo. Pred igro in po ig;ri bo na vrtu in v vseh prostorih gostilne, ljudska veselica. Prijatelji sokolstva vabljeni!
Trdkova. Dne 28. junija 1932. nas je obiskal naš narodni posla g. Benko. V gostilni Lepoša se zbralo okoli 100 volilcev iz ol Trdkova, Matjaševci, Boreča, nekat so prišli celo iz Kužme. Došlega g. poslanca je v imenu zborovalcev pozdravil župan iz Trdkove g. Kolman Karel. Na to je g. poslanec v poldrugo urnem govoru razložil gospodarski in politični položaj doma in po svetu. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili njegovemu izvajanju ter se z vidnim zadovoljstvom zahvalje-
Dviganje zlata iz morskih globin.
Pred dvanajstimi leti se je pogreznila v bližini pristanišča Brest v morje angleška ladja »Egipt", ki je vozila zlato za nelco angleško zavarovalno družbo. Osem let je zlati zaklad ležal na morskem dnu, potem je prišla italijanska ladja »Artiglio" in je otipala trup »Egipta" v globini 130 m. Priprave za dvignjenje zlatega zaklada so trajale štiri leta. Šele po napornem razstreljevanju .Egipta" v morju se je posrečilo priti do zlatega zaklada in dvigniti prve zaboje. Doslej so dvignili iz morja nad eno tono zlata v palicah. Slika na levi kaže žerjave .Artiglia", ki dvigajo iz morskih globin prvi zlati zaboj. — Spodaj : Posadka „Artiglia* čaka v največji napetosti, kaj se bo prikazato iz morja.
vali za njegove lepe besede. Prosili so ga naj še pride. G. poslanec je obljubil, da nas še obišče proti jeseni. V naših obmejnih krajih, najhuje teži ljudstvo dejstvo, da ne morejo kot dvolastniki prek na svojo zemljo na Madžarsko, kjer jo imajo okoli 600 oralov in da ne morejo prodati svojih telet. G. poslanec je objubil v vseh zadevah svojo pomoč. Pri tej priliki se je ustanovila krajevna organizacija J. R. K. D., o kateri pišemo na drugem mestu.
Črensovci. Tukajšnja kr. org. J. R. K. O. je priredila in zažgala na predvečer Vidovega dneva veličasten kres, ki je bil viden daleč na okrog. Udeležba na kresovanju je bila vkjub kratkim predpripravam nepričakovano obilna. Pomen zažiganja kresa kakor tudi javno zahvalo vsem, ki so k prireditvi pripomogli materijelno ali moralno, se je v imenu kr. or. zahvalil in obrazložil ob tej priliki visokošo-lec g. Rous Matija iz Črensovec. Božja služba je bila napovedana na 8. uro, izvršila se je pa pol ure prej. Vendar je bila udeležba obilna. Prisostvovali so ji tudi župani vseh občin, le ena občina ni bila zastopana. — Na Petrovo se je vršil pri nas občni zbor „Agrarne zadruge." Udeležilo se ga je okrog 100 članov. — Z lipe je padel 12 leten deček Žunič Ivan. Obiral je cvetje in naenkrat je obležal na tleh. Dobil je hude poškodbe in najbrž ne bo ostal pri življenju.
Dolgavas. Na predvečer Vidovega dne je naša organizacija prižgala tri krese, ki so gorele kasno v noč.
Kobilje. Pri nas je nastao v šumi ogenj i je zgorelo okrog 30 plugov lepoga drevja. Tvrdka Našička ima jako velko škodo. Kak je ogenj nastano, se ne ve. Delavci so v šumi kurili i je veter najbrž odneso žareče iskre v suho travo. Gasit je prišlo dosta gasilcov i driigoga naroda. Po dugom deli se je posrečilo ogenj pogasiti.
Gaberje. Tukaj se je zgod>l hud faniovski pretep, ki je zahteval svoje žrtve. V gostilni Horvat so popivali domači fantje in fantje iz Kota. Nekaj časa je bil mir, na to pa je prišlo do svaje. Dečka Voroš in Horvat iz Kota sta že dalje časa imela neke račune z gaberjančanom Vašom. Itak pa v gostilni ni prišlo do bitja, nego šele na cesti. Dečki so se ob-delavali z noži in je vsak nekaj dobil. Strašne rane pa je dobil Vaš, ki je bil ves zrezan in bi skoraj vsled iz krvavitve umri. Dogodek je močno razburil vso okolico in vse se sprašuje kdaj bo že enkrat konec teh div-jaštev naše mladine.
Benica. Naša sokolska četa je precej delavna. Nastopili smo zadnjikrat v Lendavi. Križevska občina nam je podarila les, s šteroga si napravimo potrebno telovadno orodje.
Brezovci. Na predvečer Vidovega dne so tudi po naši krajini zagoreli v noč čtevilni kresovi. Vidni so bili posebno lepo oni iz goričkega dela Prekmurja. Po tem lepem staro-slovanskem običaju je tudi brezovska mladina oznanila predvečer velikega ^ narodnega praznika. — Na Vidov dan je priredila šolska mladina in sokolska četa, čez vse lepo uspelo proslavo, ki je privabila mnogo občinstva, i/ovem odru, ki ga j ogradila tuli?« ' r a in lepo poslikal jilnt načelnik br. Fiirek, je po vnostr.em govoru nastopila šolska Idina s petjem, deklaroacijami in ttnskimi prizori. Najboij pa sta na-■H&ua občinstvo učinkovita in po-ja živa slika in nastop sokolov. Predano v ci V nedeljo 26. ju-
Jska deca
na prostem uspelo Bevkovo mladinsko igrico »Skrb in smrt," na katero je prihitelo poleg domačega tudi mnogo občinstva iz okoliških vasi. — 27. junija se je vidovdanskim kresovom pridružil tudi mogočen krespre-danovske mladine. Naslednji dan je bila v šoli lepo uspela vidovdanska proslava z lepim programom, katere se je udeležilo mnogo staršev šolske mladine in tudi drugih občanov.
Evangeličanski SenMtni gjOleš.
Prekmurska evang. šinjorija je svoj letni rčdni gjuleš jun. 29 toga v Murskoj Soboti, pred vernikov i posebni gmajn poslancov velikov vnoži-nov držžla. V-gojdno ob 8 moj vori je držžna sveta boža služba, štero so g. Šift&r Kžrolj bodonski duhovnik, kakti senior&tne podpornice cerkevni predsednik srdce genlivim govorom držali. Vu poniznoj molitvi prosčči Gospodnoga Bogž blagoslov na evangeličansko sv. materclrkev, na njč voditele i na vse vernike. Potom so z-genlivim g6vorom vu ččst spelali za novoga svetskoga predsednika podpornice g. Nemec J&noša murske so-botškoga vu poštenjej bodočega trgovca i vreloga gmajnara, koga so posebne gmajne ednoglasno na td pozv&nje si zvolile. Z-svčtoga pisma etimi rečmi ga pozdržvlajfiči: „ldi l ti tak čini", štere je G. Kristuš onomi mladinci pravo, ki ga je pitao : „Što je moj bližnji ?"
Ob 9 toj vori se je začno gjiileš. Gosp. Benko J6žef seniorštni svetski inšpektor, državni poslanec, so vu svojem prebranom odprtnom govore-nji na vkUpdržžnje, na pržvo krstšan-sko bratinsko živlenje opominali i budili vernike. Potom so g. Kovžts Števan senior, cerkevni predsednik čteli gori svoje naznanenje od doj-pretečenoga leta cerkevni dogodkov i činenj. Z žalUvajočimi rečmi so se spomenili z dvž duhovnika, šteriva sta nemogla na gjiileš pridti: g. Go-dina gor. petrovski, ki težko betežni v mursko sobotškom špitali že dugši cajt ležijo i g. Hima mor&vskoga, ki so za slabosti volo ne mogli med nas pridti. Želejoči njima kak nšjhitrešnje ozdravlenje. Gori so pozvali gjuleša pazko na to, ka je vezdašnja leto iubilalno leto naše svete materd cerkvi. Etoga leta novembra 6 ga bode 300 let, ka je našega vadlUvžnja nžjvekši branitel i obrambnik Gustav Adolf švedski kržl vu LUtzen bitki z-odiče-nov smrtjov spadno, ali protivnika je oblždao. Bldjženi i nepozableni bojdi njegov spomenek naveke pred slobod-ščino želej6čimi narodmi zemlč V-etom leti bode sto let, ka je osnov-leno Gustav Adolfa družtvo, štero je naše svčte evangeličanske vere nžj-vekša obramba, podpornik i pravi angelvaritel. Na toga znamenitoga dogodka spomenek smo i ml našo podpornico na Gustav Adolfa drfižtvo ime premenili. Nadale so imenUvali one nastavitvi, štere so v-pretekočem leti na naše materč cčrkvi napreidenje doprinešene. V-Dolnjoj Lendavi je nove evangeličanske cerkvi gruntni kamen doli dj&ni, zidanje cčrkvi je pod streho prišlo. V-pozdignjenom tormi se zn6va glasita dvš pred 300 letmi obmuknjeniva zvona, z-brunče-nim nebeškim glasom diččfiva diko skrbnosččega Bogž, po koga milošči je tč mali evangeličanski veren šereg na teliko prišao, ka de pž meo božo hižo. Vu Apači je posvečena nova molitvšrnica i prekdšna svojemi ne-beskomi pozv&nji i tudi evangeličanski brutiv. V-Čavnici je tudi spržvleni evang. brfitiv, tčrem i zvon. G. Slžveč-ka gmajna je za farov hižo kfipila. Djane so vekivečne fundacije: V-bo-
donskoj gmajni na preminočega Sinic Lajoš duhovnika i tUvarišice Berke Terezije spomenek sta Lajoš i JSnošsind 14 000 dinžrov fundacijo djžla na cčrkevne cile; Luthir Adžm pUconski duhovnik na svoje preminoče nepo-zšblene tUvžrišice Flisdr Sarolte spomenek 10.930 din., štera šuma je po te pokojne čestitelaj na nepovihnjeni venec z-daruvani aldovov nar&sla na teliko; Sobotška evang. gmajna na Kov4tš Števan senior duhovnika 40 letnice spomenek 5000 dinžrov.
Za nove delavce vu Gospodna vinogradi so odebr&ni g. Lipič Jožef sobotške st&re gase .Prekmurske Banke" ravnatelj v G. Petr6vskoj, g. Ku-hžr Števan Tešanovski posestnik v-Mor&vskoj gmajni za inspek-tora. Od nžs se je odselo vu bogšo domovino aprila 1-ga Včrteš Š&ndor vp. vučitel, ki si je vu fokovskoj šoli po čeres 40 lšt slfižbi spravo nepozableni spomenek.
Na prišestnoga leta šinjdrskoga gjuleša držžnja mesto gledoč so g.Luthar Ad&m pUsonski duhovnik napredžli i poračali: gledeč na to, ka kleti v-1933 leti bode 150 let, ka so eti v-Prčkmurji na blšjženoga spomenka H-goga Jožefa kršla poleg potrplivosti zrendelUvanja dšnoga juša 3 nove evangeličanske cčrkvi: pUconska križevska i hodoška, edna za drugov gori posvetšene bilč, (To so bilč te prve cerkvi, štere so vu preganjanja vere vremeni mesto 10 vkrajvzeti cčrkveo z-mrtvi zbudjene v-Prekmurji. Hvala višnjemi Bogi dnes ji že pd desčt mamo • že se pa z-deseti evang. cerkvčo glisi evangeliom Kristušov vu maternom jeziki.) i da kleti bode pu-conske ev. cčrkvi posvetšenja 150 lštnica, šteri spomenek bi se z-tem z-osvetnššim tdlom ponovo i posveto, či bi se prišestnoga leta sinjorski gjuleš tam držao : pozvali so seniorat-ne poslance i voditelstvo naj nadrž£-nja gjuleša mesto PUconce zvolijo. T6 poračati se pa tembole vfipajo, kaj bodonska, moržvska, sobotška i D lendavska gmajna, štere so z pu-conske zhžjale, kak čeri popadnejo priliko prihajati k-svojoj materi. Križevska i hodoška pa kak puconske vrstniki i sestre z-etivi dve shajajočivi: G. petrovska i Domankiševska pa kak sestranice se; tudi pridrfižijo i privolijo to poračanje. G. Luthar duhovvika poročanje je z-navduševnostjov po gjuleši ednoglasno sprejeto. Tak de 1933-toga leta evang. sinjorski gjuleš z-Boga pomočjov v-PUconci, v-naj-vžkšoj prekmurskoj evang. gmajni drž&ni.
Redovek gjuleša je dokončani, po gosp. seniora zaprtnom govorenji i poniznoj molitvi je tandčivanje dokončano, po šterom je vu Flisarovoj oštariji banket drž&ni, na šterom je više 60 gostov tdl vzelo, ki so se po veselom zgovarjanji i po dobro vo-obsluženom, pripravnom postsenje, za štero je oštarjžša kunja i pitvina hvžlevrždna, pri Baranja bande igranji dobro občutili i zvon oni ki so z-vl£kom mogli odhžjati, ešče dober čas tam vkUp ostanoli.
IZGUBLJENO
Na poti proti Bakovcem se je v nedeljo izgubila denarnica z važnimi legitimacijami in z večjo vsoto denarja. Kdor je našel, naj vrne legitimacije in denarnico na uredništvo lista, denar
pa je lahko njegov.
*
* *
Na okrožnem sokolske izletu v Beltincih sem izgubil denarnico z denarjem in legitimacijami. Prosim najditelja naj mi vrne, legitimacije in slike, denar si lahko obdrži.
Szepesy Eiek, Beltinci.
| Odgovori poslanca 8
1.)	Šiftar, Gorica: Intervencija uspela. Čestitam 1
2.)	Erniia, Teianovcl: Interveniral. Čestitam I
3.)	Bagar Helena, Petrov-Cl: V Vaši zadevi interveniral; po-trpite, upam ugodne rešitve.
4.)	Nemei, Murska Sobota : Prošnjo izročil; naprosil prijatelje za ugodno reienje; tudi nadalje držim v evidenci.
5.)	Ruža, Murska Sobota: Storil potrebno, držim v evidenci. — O rešitvi bodem poročal.
BENKO JOSIP.
GOSPODARSTVO
Že smo naznanili, ka nas tere naše težko gospodarsko stanje. Cene pri svinjaj bi bile povoljne, priteocih pa preveč nisike. Danes teoce kupujejo za Din. 2.50 do Din. 3.50 žive, tak ka so falejši kak bikovje in teli-ce. Zraven nas pa ešče sUša obiskala, tak ka z ene nesreče v drUgo spadnemo. V tom časi je pri nas bilo največ telec na odajo in se je pošiljalo tudi v Italijo, zdaj pa nikaj. Oblasti bi morale skrbeti, da se nas reši telec, ka radi sUše nede krme in či moremo za pleme pustiti še one teoce, šteri so za odajo, pridemo na jesen ali na zimo ešče bole v vekšo nevolo, ker nemo meli krme. Takrat trbej stopiti na pomoč, kda je potrebno.
Naš gospod Benko, tovarnar v Murskoj Soboti je odpro pred par tjedni prodajalno in mesnico v Mari-bori na Aleksandrovi cesti štev. 19. ČUjemo, da je v Maribori občinstvo trnok zadovoljno in se vnogo mesa prekajenega, telečjega, kakor tudi govejega proda. Vse to da naš gospod Benko z avtomobilom zvoziti v Maribor, to našo prekmursko živino in teoce, tak je našomi kmečkomi ljudstvi denok pomagano, da čim več živine se od vkraj spravi. Če se ranč mariborski mesarje čemerijo na gospoda Benka, naj le spravlja kak največ mogoče v Maribor, mi njemi bomo hvaležni za tou.
Vsem članom gasilnih druStev v Prek« murju, kateri se udeležijo ob priliki praznovanja 50. letnice Prostovoljnegs gasilnega društva Gornje Radgone dne 17. julija 1932. dam obed po 10 Din., kateri sestoji iz: župe, pečenke, prikuhe in salate, kakor tudi dobra kapljica liter po 8 Din. S spoštovanjem TALANYI FRANC gostilničar G. Radgona.
Oglas.
Hiša z gostilno hi I z trgovskim lokalom KRANJ C MARIJE
bo v četrtek, to 14. julija t.l. d( dne ob 9. uri m mesta v Kobilj javni dražbi pro<
Dražbeni in plačiln; pogoji se poizvejo pri Dr. STRASSER ARMIN, odvetniku v D. Lendavi
(Miški vestnih
Podaljšanje roka za prijavo obrtnih listov.
Ker je mnogo obrtnikov, ki so zamudili 3 mesečni rok ža prijavo obrtnega lista, je g. minister trgovine in industrije dr. Kramer odredil, da se tok prijave podaljša Še za 3 mesece, t. j. do 9. septembra tega leta. S tem se je dala možnost in prilika, vsem zamudnikom, za katere je obstojala nevarnost, da bi zgubili svoje dosedanje obrtniške pravice, da ši v tem roku te pravice zasigurajo. Kolektivna obrtniška zadruga v Dolnji Lendavi poziva tem potom in zadnjič vse svoje člane obrtnike, da se te ugodnosti poslužijo in prijavijo registracijo obrtnih listov.
če se prijava v tem roku ne poda, se odvzame obrtna pravica. Prijavi je priložiti dosedanjo obrtno listino v originalu s tremi prepisi. Natančnejša pojasnila se dobe pri vodstvu zadruge vsak čas.
Občni zbor obrtnikov v Beltincih.
Dne 19. junija se je vršil občni zbor »Kolektivne obrtniške zadruge v Dolnji Lendavi" v Beltincih v dvorani »Hotel Krona". Zadružni načelnik g. poslanec Hajdinjak je otvoril zbor, pozdravil obrtniške tovariše in prešel na dnevni red. Pozdravil je še zastopnika oblasti srez. podnačelnika gosp. Žnidaršiča ter obrtno-zadružnega nadzornika g. Založnika. Obširno je bilo tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje zadruga 382 članov mojstrov, ki imajo 108 pomočnikov in 117 vajencev. V poslovnem letu 1931 so se vršile pomočniške preizkušnje šest-krat in je bilo oproščenih 49 vajencev. Natančno sestavljeno tajniško poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Istotako je bilo sprejeto blagajniško poročilo, ki izkazuje 20.612.63 Din. prejemkov in 22.783 68 Din. izdatkov ter se je izkazal primanjkljaj 2.170.05 Din.
Občni zbor je sprejel nova pravila v smislu novega obrtniškega zakona, kakor tudi pravila o polaganju pomočniških izpitov. Izvoljeni so bili člani in namestniki izpraševalnih komisij pri izpitih. Nadalje je bil sprejet proračun za leto 1932. Pri predlogih in vprašanjih je dajal zadružni načelnik obširna pojasnila v vseh obrtniških zadevah, istotako Sta tolmačila razne zadeve gg. srezki pod-načelnik in nadzornik.
Občni zbor je prinesel sklep, da se vrše društvene objave v časopisih in po občinah, ter se ne bo več direktno obveščalo članstvo.
Po lepem nagovoru g. srezkega načelnika se je s patrijotično manifestacijo zaključil občni zbor. *
Naš list ..Murska Krajina" bo odslej f rubriki ..Obrtniški vestnih" prinašal razne Hlanbe in dopise ter navodila, hi se tičejo naših obrtnikov. Ha to opozarjamo ve obrtnike in lih pozivamo, da si v svojem interesu list naroče. Prav tako lahko obrtniki stavllalo razna vprašanja, na katere se bo t listu odgovorilo.
Iz deloyanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
PREPIS.
, Zapisnik.
(Nadaljevanje.)
Ker ni bilo nobenega drugega predloga, da g. predsednik predlog ga. Heimerja na glasovanje, ki je bil soglasno odobren odn. sprejet, nakar predsednik izvoljene prosi za sodelovanje pri združbi.
Pri ošmi točki dnevnega reda poroča predsednik, da je potrebno določilo, na kak način bo združba objavljala svoje sklepe. Po krajši debati predlaga g. Brumen Joško naj bi se vsi sklepi, kakor tudi okrožnice odn. splošna določila, ki jih gremij svojim Članom objavlja, odslej objavljali v tedniku »Murska Krajina," ki bi ga naj naročila združba za svoje člane in istim poslala brezplačno, tako, da bi združbine objave v »Murski Krajini" bile obvezne za vse člane.
Stroške za naročnino »Murske Krajine" bi naj krila uprava iz dohodkov združbe.
Predlog ga. Brumena se soglasno odobri, nakar proglasi g. predsednik, da se bodo v bodoče vsi sklepi in okrožnice objavljali v »Murski Krajini" ki se bo pošiljala članom brezplačno. Tako objavljeni sklepi so obvezni za vse člane.
Pri 9. točki dnevnega reda poroča zvezni tajnik g. I. Kaiser obširneje o obligatornem, bolniškem i starostnem zavarovanju samostojnih trgovcev, katero je predvideno v novem obrtnem zakonu. Za obrtnike je to zavarovanje že obvezno, a za trgovce pa, ako to sklene občni zbor združbe, na katerem pa mora biti navzočih najmanj polovica v združbi včlanjenih članov.
Na to pojasni g. predsednik, da je na današnjem občnem zboru navzočih 70% včlanjenih članov, vsled česar je današnji občni zbor zmožen storiti pravomočen sklep o zavarovanju trgovcev. Vsled tega predlaga, naj današnji občni zbor sklene, da bodo zavarovani vsi člani združbe zoper bolezen, nezgode, starost in smrt ter pooblasti načelstvo, da izdela vse potrebne predpriprave in tudi tozadevna pravila, ki bodo potem obvezna za združbo.
Predlog ga. Čeha se soglasno odobri ter se s tem osnuje za območje združenja za srez Murska Sobota v Murski Soboti obligatorno, bolniško in starostno zavarovanje v smislu § 384 obrtnega zakona.
Pri deseti točki dnevnega reda poroča predsednik, da po § 378 obrt-naga zakona ni bilo predloženih nobenih samostojnih predlogov v določenem času, vsled tega ta točka odpade.
Overovateljem zapisnika današnjega občnega zbora predlaga predsednik gg. Heimer Arnolda in Nemec Janeza, oba trgovca iz Murske Sobote, kar se soglasno odobri.
Pri enajsti točki dnevnega reda poroča predsednik, da v zadnjih dveh letih v smislu svoječasnega sklepa gremija nismo sprejemali nakupoval-cev za nakupovanje deželnih pridelkov, perutnine in jajc, živine in slično. Imeli smo samo nakupovalce za sadje
Izkazalo se ]e pa potrebno v zadnjem času, da se sprejmejo taki nakupo-valci, vsled tega predlaga naj sklene današnji občni zbor, da sme izdajati uprava združbe v smislu tozadevnih predpisov legitimacije, oziroma izkaznice za nakupovanje. To pa le na prijavo samostojnih trgovcev ter proti plačilu takse po Din 100 za nakupo-valca. Izkaznica je lahko veljavna največ 6 mesecev. Po preteku 6 mesecev se mora ista združbi vrniti, od-nosno, ako ostane naicupovalec še nadalje pri tvrdki, se njemu naj izda za dobo drugih 6 mesecev zopet nova izkaznica. Predlog se soglasno odobri in načelstvo pooblasti za izdajo predlaganih legitimacij.
Srezki podnačelnik g. dr. Bratina je na to pozdravil vse navzoče v imenu obrtne oblasti in izjavil svoje zadovoljstvo nad izredno dobrim obiskom občnega zbora, kar je dokaz, da se pri trgovcih probuja stanovska zavest. Obrtno oblastvo sodeluje z gremijem in je z delovanjem gremijalnega načelnika ga. Franca Čeha povsem zadovoljno. Obrtna oblast pa nasprotno strmi za tem, da se točno izvršujejo zakonite določbe tudi glede kroš-njarstva.
Na to se oglasi k besedi zvezni tajnik I. Kaiser, ki poroča: »Sodelovanje med obrtno oblastjo in organizacijo je v tem srezu res usmerjeno tako, da se pospešujejo in objektivno ščitijo stanovski interesi. Zato je v imenu Zveze izrekel zvezni tajnik srez-kemu podnačelniku dr. Bratinu in gu. srezkemu načelniku Gašpar Lipovšeku zahvalo za podporo in pomoč, ki jo obrtna oblast nudi organizaciji.
Gospod predsednik poroča na to, da je večina obrtnih listov že registriranih in se nahajajo tukaj, vsled tega poziva vse one, kj hočejo že danes imeti obrtni list, naj počakajo, da jih dvignejo sedaj po občnem zboru. Sicer pa se isti lahko dvignejo vsak dan med uradnimi urami v združbeni pisarni.
Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik ob 13. uri občni zbor, se prav prisrčno zahvali vsem navzočim za udeležbo, prav posebno pa se zahvali gg. dr. Bratinu, I. Kaiser-ju, zastopniku gremija Ljutomer in Gostilničarski zadrugi v Murski Soboti.
Murska Sobota, dne 4. junija I93Z.
FRANC ČEH l.r. NEMECZ JANEZ 1. r. predsednik	overovatelj
VOHL M. ifr. HEIMER ARNOLD 1. r. zapisnikar	overovatelj.
Gornji prepis se v celoti ujema z izvirnikom.
Murska Sobota, dne 19. lunija 193Z.
Za Gremij trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti
FRANC ČEH načelnik.
KMETIJSTVO
Trsni izbor za srez M. Sobota.
Kraljevska banska uprava je določila za srez M. Sobota sledeči trsni izbor:
1.)	Izbor žlahtnih trtnic:
laški rizling, silvanec, beli burgundec kot glavne sorte, posebej je še določen mesto kadarke, modri burgundec in v poizkusne svrhe še bela klana.
2.)	Izbor podlag;
Riparia portalis, rupestris gothe, D. 9, berlandieri x riparia Teleki Kober 5 BB in berlandieri x riparia Teleki 8 B.
V	interesu vinogradnikov je, da v bodoče goje samo te določene vrste in uporabljajo le omenjene podlage. Na podlagi tega bo mogoče ustvariti enotne tipe domačih vin, kar je za vinsko trgovino prav velikega pomena.
Tržne cene
Biki kg od 3 do 4 50-5 Din, telice kg od 3 do 4 50-5 Din, teleta kg 4 do 5 Din. cena teletom padla za 1 — 1-50, ponudba velika, prodaja teška. bvinje žive kg 6 50-8 Din, zaklane 9-10 Din. Cena svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga.
V	nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 7- 8 Din, svinjeti-na kg. 10—15 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3 50 do 3.75 Din, moka II kg. 3 25—3 50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6 14 Din, sladkor kristalni kg. 14-50 Din, v glavah kg. 15 — Din, kocke kg. 16'— Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mieta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče; pšenica 1 q 140.— Din, žito 1 q 160' Din, koruza debela 1 q 110- — Din, koruza čequatine 1 q 130 Diq, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 110-115 Din, ječmen 1 q 120 130 Din. proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60—70 Din, slama 1 q 40-50 Din.
Umetna gnojila : supeifosfat 16& lq96 - Din,tomažova žlindra 18/20^ 1 q 116 — Din, Nitrcfoskal 1 q 148'— Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 —Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1 q 67-— Din, cement Splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 38 — Din.
Izjava.
Obžalujem, da sem o gospodu Josipu Turku, gostilničarju v Murski Soboti razniašal neresnične vesti, ki jih obenem proglašam za neresnične.
Murska Sobota, dne 23. 6. 1932.
GYOREK MATIJA 1. r.
posestnik in obč. odbornik v M. Sobot
HSSaTT
Ali ste si že ogledali
I^JGFA^j
nova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotogiafske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se preprliall o znižanju cen pri tt.}rJ
puch. I ERNEST ŽHVAN v Murski Soboti.
HBH10 BPflHBTIl! |
m-
DURKOPP