GEOGRAFSKI OBZORNIK SONČNA ENERGIJA - ALTERNATIVNI VIR ENERGIJE Irena Svetin UDK 620.92; UDK 697.7 SONČNA ENERGIJA - ALTERNATIVNI VIR ENERGIJE Irena Svetin, Linhartova 66, Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja osnovne vrednosti energije sončnega obsevanja in nekatere načine rabe sončne energije. Razvoj poselitve Slovenije je glede rabe sončne energije večino- ma neugoden, kljub temu pa še obstajajo možnosti za več- je izkoriščanje tega pomembnega alternativnega vira ener- 9iie- UDC 620.92; UDC 697.7 SOLAR ENERGY - ALTERNATIVNE ENERGY SOURCE Irena Svetin, Linhartova 66, Ljubljana, Slovenia In this article, some basic energy values of sun radiation and facts about its use are represented. The trends of settlement in Slovenia are mainly disadvantageous from the point of view of the sun energy use. There are possibilities to use this im- portant alternative source of energy to a larger extent than it is used at present. Sončna energija je vir življenja. Večina fosilnih goriv je le akumulirana sončna energija iz pretekle- ga obdobja zgodovine Zemlje. Hitro naraščanje šte- vila prebivalcev na Zemlji povzroča vedno večjo po- trebo po energiji. V starem veku je človeštvo uporab- ljalo izključno obnovljive vire energije, kajti tedanje tehnologije so bile primerne za uporabo lesa, vod- nih tokov in energije vetra. Naraščanje števila pre- bivalcev ter razvoj znanosti in tehnologije sta omo- gočala in zahtevala vedno več energije, vendar do poznega srednjega veka ni bilo večjih sprememb. Toda z odkritjem premoga, nafte in plina ter izumom parnega stroja, motorja z notranjem izgorevanjem, jedrskega goriva z jedrskimi reaktorji, sončnih spre- jemnikov in sončnih celic smo prešli v dobrih 2 0 0 le- tih celoten krog od obnovljivih virov nazaj k obnov- ljivim virom energije, seveda pa ta krog še ni skle- njen. Od vseh dostopnih virov ima sonce največjo zalogo energije. Skupna moč, ki jo sonce oddaja, je 3 , 8 x l 0 2 6 W , od tega prejme Zemlja okoli 1,7 x 10 ' 7 W. Okrog 30 % te energije se odbije na- zaj v vesolje, 4 7 % se pretvori v toploto in se odda- ja kot infrardeče sevanje, 23 % se porabi za izhla- pevanje vode in padavinski cikel v troposferi, le maj- hen del pa se porabi za fotosintezo, se pretvori v ener- gijo vetra in podobno. Zemeljska površina prejme letno približno 15.000-krat več energije od današ- nje svetovne porabe vseh primarnih virov energije (2). Glede na navedene podatke bi lahko sklepali, da bi vse energetske probleme lahko hitro rešili z izko- riščanjem sončnega obsevanja kot primarnega vira energije, vendar dejansko stanje ni tako enostavno. Zaradi velikega števila problemov pri praktičnem iz- koriščanju sončne energije je današnje izkoriščanje te energije zelo skromno, v glavnem zanemarljivo, kajti potrebno je rešiti mnogo problemov, da bi sonč- na energija lahko postala pomemben vir energije. Sončna energija je namreč zelo neenakomerno raz- porejena, v nekaterih krajih jo je več, v nekaterih manj, izkoriščanje pa otežkoča tudi njena nestalnost. Zaradi nihanja sončnega sevanja v različnih delih dneva, v različnih podnebnih tazmerah, letnih časih in podobno ter zaradi dejstva, da se niti dnevno ni- ti sezonsko nihanje obsevanja ne pokriva s potreba- mi uporabnika (električno energijo in toploto pote- bujemo ravno takrat, ko je sončnega obsevanja ma- lo ali pa ga sploh ni), bo večje izkoriščanje sončne energije možno šele takrat, ko bo rešen problem eko- nomsko upravičene pretvorbe in akumulacije ener- gije za daljše obdobje. V glavnem obstajajo trije načini uporabe sonč- ne energije: za pridobivanje toplotne energije, elek- trične energije in pa za pridobivanje energije iz bio- mase; sončno energijo lahko izkoristimo na aktivni ali pasivni način. Aktivni sistemi so v glavnem sestavljeni i z kolek- torjev, zbiralnika in črpalke, s pomočjo katere voda kroži skozi kolektor in zbrano toploto prenaša v zbiralnik ali pa neposredno v uporabo. Najeno- stavnejši so sončni sistemi za dobivanje tople vode za gospodinjstvo, ki so sestavljeni iz 4 do 6 m2 ve- likih kolektorjev za 2 0 0 do 4 0 0 1 vode in lahko pri- skrbijo približno 3 0 0 0 kWh energije letno. Takih si- stemov je na svetu kar precej, največ na Japonskem, v Izraelu in pa v ZDA, predvsem v Kaliforniji. S sonč- no energijo bi lahko pridobili tudi del procesne toplote za industrijo, na primer toplo vodo za pre- hrambeno industrijo, topel zrak za sušenje ž it in sad- ja. Obstaja več načinov pridobivanja električne energije iz sončne energije. Najenostavnejši način je neposredna pretvorba s pomočjo fotovoltaičnih 2 0 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Poslovna stavba ob Litijski cesti v Ljubljani. Običajna, z zunanje strani toplotno izolirana betonska konstrukcija stavbe je z vseh strani obdana s stekleno op- no, ki je od fasade oddaljena 70 cm. Večletna merjenaja so pokazala, da znaša poraba energije v zgradbi le 60 % poprečne porabe v primerljivih poslovnih zgradbah v Evropi. Ta prihranek je moč doseči s pretakanjem sončne energije, ki se nabere med stekleno opno in betonsko fasado, v hladnejše predele, zlasti ob severno fasado. Poleti se stavba hladi z rednim odpiranjem vseh oken zve- čer, vsa okna (razen na severni straniJ pa so opremeljena tudi z žaluzijami. Strokovnjaki menijo, da bodo tovrstne ekološke zgradbe v bodoče zanimive ne toliko iz energet- skih kot iz protihrupnih razlogov, kajti izkazalo se je, da dodatna steklena fasada zmanjšuje zunanji hrup za več kot 20 db (3j. (Foto: I. Svetin.j sončnih celic. Ta metoda ima največje možnosti teh- nološkega razvoja in je tudi najperspektivnejša. Sprva so jih uporabljali večinoma tam, kjer ni bilo možnosti za uporabo drugih virov energije, na pri- mer na satelitih, kjer že dolgo uporabljajo silicijeve celice, na komunikacijskih sistemih v osamljenih ob- močjih, kjer ni električne energije, na svetilnikih in podobno. Pri pasivnem izkoriščanju sončne energije za se- grevanje prostorov ne potrebujemo kolektorjev, am- pak se deli zgradbe uporabljajo za zbiranje sonč- ne energije. Toplota se v zgradbi širi z naravno kon- vekcijo in ne s pomočjo črpalke ali ventilatorja kot pri aktivnem izkoriščanju. Sončna hiša je načrtova- na in zgrajena torej tako, da je cela pravzaprav ko- lektor in zbiralnik energije. Osnovni model za solarno hišo je način, kako son- ce ogreva planet: izžareva vročino in ogreva zemelj- sko površino. Atmosferski sloji zadržujejo toploto bli- zu površine, kopiči se tudi v vodnih zemeljskih gmo- tah. Vetrovi in vodni tokovi, ki jih ravno tako ustvar- ja sončna energija, prenašajo toploto okrog plane- ta. Pri solarni hiši delujejo vsi štirje principi: žarče- nje, zadrževanje, skladiščenje in kroženje. Zgradba, ki jo ogreva sonce, vpija in zbira sončno energijo zaradi svojih izolacijskih lastnosti, in ker so vse od- prtine pokrite s steklom, zavesami ali termičnimi ro- letami, stavba zadržuje toploto. V notranjosti se ta kopiči v stenah in tleh, termično gibanje pa ji poma- ga pri kroženju. Zaradi tega dosežemo najboljšo izra- bo energije v dobro oblikovani hiši, pokriti z zem- ljo. Prst, odvisno od njene globine in termičnih last- nosti, upočasni prehajanje dobljene ali izgubljene toplote do te mere, da poleti pridobljena toplota doseže hišo zgodaj pozimi, hladilni učinki prsti po- zimi pa ne pridejo v hišo vse do zgodnjega polet- ja. Ta časovni zamik pomeni, da postajajo tla okrog nje pozimi vir toplote, poleti pa jo ohlajajo. Izkuš- nje po svetu so pokazale, da lahko majhne količi- ne dodatnega gretja in ohlajevanja skoraj v celoti zagotovimo s pasivnimi solarnimi sistemi in tako zmanjšamo odvisnost od konvencionalnih virov na minimum (4). Solarne hiše se lahko in se morajo oblikovno pri- lagoditi poljubnemu okolju z značilnim izročilom v gra- jenju in oblikovanju, kar je pri nas še posebej pomem- bno, ker je ta zvrst gradnje še v povojih. Doslej je bilo v navadi, da so bile takšne zgradbe nenavad- nega videza, kar je na nek način oddaljilo hišo od resničnosti in še posebej od vsakdanjosti, saj je, na- mesto da bila hiša del naravnega okolja, iz njega močno izstopala. Slika 2: Slovenija se je soočila z uporabo sončne energije že v sedemdesetih letih, v zadnjih letih pa naj bi po neka- terih ocenah inštalirali okrog 80.000 m2 sončnih kolektor- jev za pripravo tople vode. Letno naj bi to pomenilo 3550 kWh/m2 ali 28 Gwh toplote, oziroma 0,2% v bilan- ci primarne energije Slovenije. Po podatkih Popisa prebi- valstva, gospodinjstev in stanovanj leta 1991 se v Sloveni- ji ogreva tudi s sončno energijo 959 stanovanj, kar pome- ni 0,15% vseh stanovanj v Sloveniji. (Foto: I. Svetin.) 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica I: Ocena potencialov obnovljivih virov energije v Sloveniji v PJ (6j. Vrta energije Teoretični vir Gospodarsko izkorist l j iv vir Izkoriščen vir Hidroenergija 4 5 2 5 - 3 1 12,3 Biomasa 5 8 2 8 11 ,2 Sončna energija 8 3 . 0 0 0 8 . 3 0 0 0 ,2 Geotermalna energija 5 0 . 0 0 0 1 2 . 0 0 0 1,1 Odpadki 5 2 . 5 0 , 0 Skupaj 1 3 3 . 1 0 8 2 0 . 3 5 6 - 2 0 . 3 6 2 2 4 , 7 V Sloveniji, ki je energetsko odvisna od uvoza energije (ta znaša skoraj 7 0 % celotne porabe ener- gije), se energetskih problemov lotevamo postopno. Ekonomsko uporabnih zalog premoga imamo še ne- kako do leta 2050 , potem pa nam ostane le še sonč- na energija v vseh pojavnih oblikah (ne le sonč- no obsevanje, tudi vodna energija, energija vetra in biomasa so oblike sončne energije), geotermalna in seveda sporna jedrska energija. Poleg tega pa gle- de porabe energije v Sloveniji nismo varčni, saj po porabi energije na družbeni proizvod sodimo v vrh evropskih dežel, prav tam pa smo tudi po emi- sijah S 0 2 . Tako kot drugod po svetu se tudi pri nas srečuje- mo z rabo alternativnih virov energije, ki naj bi v čim krajšem času nadomestili fosilna goriva, katerih za- loge se manjšajo, poleg tega pa njihova raba moč- no vpliva na degradacijo okolja. Slovenija ima z vi- dika rabe sončne energije ugodno geografsko lego, saj v poprečju prejme 1 1 0 0 k W h / m 2 letno (6). Ta energija je približno 25-krat večja od porabe vse ener- gije v Sloveniji letno, pa je danes vseeno izkoristi- mo majhen del, le 0 ,2 % v bilanci primarne energi- je. Verjetno ni dvoma, da bi morali ta energetsko neu- sahljivi vir izkoriščati v večji meri. Prehod od obnov- ljivih k fosilnih virom je trajal tisočletje, vendar bo pot nazaj tudi dolga, le tehnologija se bo (je) bistveno spremenila. Seveda pa pot vračanja ne bo smela tra- jati dolgo časa, na kar nas opozarjajo vedno večje količine C 0 2 , S 0 2 in drugih snovi v ozračju, kar ima za naravo izjemno degradacijske učinke, vedno več pomislekov povsod po svetu pa je tudi glede jedrske- ga goriva, predvsem zaradi nevarnosti nesreč in pa zaradi nerešenega problema odlaganja radioaktiv- nih odpadkov. Dolgoročna strateška usmeritev je zato bistveno povečanje deleža obnovljivih virov v primarni ener- getski bilanci Slovenije. Glede na naravne danosti in možnosti rabe alternativnih virov energije v Slo- veniji imajo največje možnosti za gospodarno koriš- čenje naslednji alternativni viri (1): • geotermalna energija (nizko in visokotemperatur- ni vodonosniki), • biomasa (les, lesni ostanki, energetske rastline, bio- dizel, bioplin), • sončna energija (fototermika, fotovoltaika, pasiv- na solarna gradnja), • energija vetra, • odpadna toplota, energija odpadkov in ostankov, ki nastajajo v tehnoloških procesih industrije. Iz preglednice je razvidno, da ima glede obnov- ljivih virov Slovenija največje možnosti (glede na količino) za rabo sončne energije, ki pa je minimal- no izkoriščena, medtem ko nabolj izrabljamo vod- no energijo in pa biomaso, prav nič pa še ne izko- riščamo energetskih možnosti, ki nam jih nudijo od- padki. Z vidika rabe sončne energije je zelo pomembna arhitekturna zasnova in pa urbanistična vmestitev hi- še v okolje, kajti tretjino vse energije porabimo v zgradbah. Zasnova naselij je najpogosteje prila- gojena reliefu, pedološkim razmeram, (mikro)kli- matskim dejavnikom in hidrološkim razmeram. Zna- čilno je, da znotraj ene pokrajine prevladuje en ele- ment ali dva, zaradi česar je položaj naselij dokaj poenoten. Navadno je najvplivnejši dejavnik relief, ki je opazen v reliefno izrazitejših pokrajinah (gri- čevje, hribovje) pa tudi v ravnini. Položaj in zasno- vo naselja določajo tudi klimatski elementi, med ka- terimi so najizrazitejši veter, osončenost in tempera- tura. Predvsem na Primorskem in v Prekmurju, seve- da pa tudi drugod, so hiše obrnjene proti jugu, ju- govzhodu in jugozahodu, nasprotna stran pa je za- prta in pogosto zavarovana z drevjem. Izbor loka- cije naselja se ravna tudi po kvaliteti prsti, in sicer tako, da je izguba kvalitetnih kmetijskih zemljišč čim manjša. Hidrološki element se kaže v oddaljenosti naselja od poplavnih območij, v globini podtalnice 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: »Prenosne« fotovoltaične celice, ki so namen/ene pretvorbi sončne v električno energijo. V Sloveniji je danes instaliranih približno 25 kW moči (večinoma jih uporablja- jo planinske kočej, predvidoma pa naj bi do leta 2000 ta zmogljivost narasla do 500 kW. Razvoj na področju foto- voltaičnih celic se strmo vzpenja, toda cene so zaenkrat še razmeroma visoke. Pridobivanje elektrike iz sončne ener- gije je najperspektivnejši način izrabe sončne energije, vendar naj bi po nekaterih ocenah imelo pomembnejšo vlogo šele po letu 2000. fFoto: I. Svetin.) oziroma mokrotnosti tal ter seveda v bližini vodne- ga vira. Za poselitev Slovenije je značilna velika razpr- šenost naselij: na eni strani imamo le dve večji in več manjših mest, na drugi strani pa veliko število majh- nih vasi in zaselkov. Podrobna analiza gibanja števila prebivalcev med letoma 1971 in 1991 ter 1981 in 1991 po naseljih (5) v primerjavi s primer- nostjo posameznih območjih za poselitev z vidika ra- be sončne energije je pokazala: • Območja koncentracije ali trajne rasti števila pre- bivalcev se ozemeljsko močneje šir i jo na širšem urbaniziranem območju Ljubljane in Gorenjske kot v ostali Sloveniji. Z vidika rabe sončne energije je poselitev na območju Ljubljanske kotline zara- di kotlinske lege in temu primernimi klimatskimi in mikroklimatskimi dejavniki izjemno neugodna, kar pa ne velja za nekoliko dvignjene kraje osta- le Gorenjske. • Nadaljujejo se procesi oblikovanja obsežnega urbaniziranega ozemeljskega jedra z naraščanjem števila prebivalcev v široki okolici Maribora (na spodnjem Dravskem polju), Celja (v osrednji Sa- vinjski dolini), Velenja (v Šaleški kotlini), revirskih mest, Nove Gorice (v spodnji Vipavski dolini) in Novega mesta (v dolini srednje Krke). Glede rabe sončne energije je ugodna poselitev v širš i Slika 4: Preprosta priprava za gretje vode, ki deluje na principu odboja sončnih žarkov v žariščno točko. Na po- doben način delujejo tudi nekatere sončne elektrarne - ravna zrcala (heliostati) sledijo soncu in sončno obsevanje usmerjajo na sprejemnik, ki je na vrhu visokega stolpa. Take elektrarne so danes zaradi dragih investicij in zaple- tenega vzdrževanja še poskusne. Sončne elektrarne delajo samo del leta - ob sončnem vremenu, zato je amortizacija dolgotrajna, problem pa je tudi skladiščenje sončne energije. (Foto: I. Svetin.) okolici Maribora, Nove Gorice, Novega mesta in v okolici revirskih mest, medtem ko pa poseli- tev v kotlinskih legah Celja in Velenja ni pripo- ročljiva, prav tako pa tudi nikjer od navedenih krajev ni priporočljiva strnjena poselitev, kakršno poznamo v večjih mestih, ker taka urbanizacij- ska zasnova onemogoča sprejemanje sončne ener- gije. • Zasledimo lahko začetke oblikovanja koncentra- cije prebivalstva na območjih večine nekdanjih ob- činskih središč. Pri tem bi bilo z vidika rabe sonč- ne energije potrebno paziti, da se tokove usmer- ja iz središč in na nagnjena območja, obrnjena proti južnim legam, in da ne bi prišlo do koncen- tracije v kotlinah ali zelo zaprtih dolinah. • V hribovitih, gorskih, kraških, zlasti pa obmejnih območjih, razen redkih izjem na območj Mežiš- ke in Zgornjesavske doline, Goriškega in Koprske- ga primorja, število prebivalcev še naprej povsod nazaduje. Ta proces je tudi z vidika rabe sončne energija izredno negativen, saj se prebivalci z območij, ki so glede osončenosti (razmeroma veliko število sončnih dni) in možnosti koriščenja sončne energije (zasnova vasi je v vsakem prime- ru z vidika rabe sončne energije bolj ugodna kot zasnova mesta) med najboljšimi v Sloveniji, seli- jo v za to manj ugodna območja. Seveda pa je 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK prebivalcem na teh »obrobnih« območjih potrebno nuditi vse kaj več kot samo sončno energijo, treba jih je dobro infrastrukturno in komunalno opremiti, zagotoviti delovna mesta in šole in šele takrat lahko pričakujemo, da bo tudi osončenost postala pomem- bnejši poselitveni dejavnik. Pri današnjih potrebah sodobnega človeka in mož- nostih za izpolnitev le-teh sončna energija nikakor ne more biti med najpomembnejšimi poselitvenimi de- javniki. Toda vse večje potrebe po energiji in vse manj- še zaloge fosilnih goriv po svetu in pri nas, ne upo- števajoč onesnaženja, ki ga povzroča (iz)raba tovrst- nih goriv, bodo narekovale potrebe po novih ener- getskih virih. Sončna energija je bolj ali manj dostop- na vsem in nesmotrno je, da se poselitev usmerja v ob- močja, kjer skoraj ni možnosti za rabo tega danes alternativnega vira energije, ki pa bo mogoče v pri- hodnosti postal osnovni. Zato bi bilo dobro, če bi se- danje poselitvene tokove obrnili v obratno smer, še toliko bolj, kar si za tak razvoj prizadevamo že de- setletja, in možnosti za rabo sončne energije bi mo- rale postati eden izmed poselitvenih dejavnikov. Za- to bi bila smiselna sestavina prostorskega plana dr- žave usmeritev, po kateri naj bi se pri določanju lo- kacij za nova stanovanjska območja (in tudi za dru- ge dejavnosti) upoštevale tudi mikroklimatske razme- re in pa predvsem ugodne lege za aktivno in pasiv- no koriščenje sončne energije. Pasivno in aktivno ko- riščenje sončne energije pa bi moralo biti vezano tu- di na sodobne urbanistično-arhitektonske rešitve. Na ravni planov občin bi se lahko izdelale analize potencialnih lokacij, ki bi jih soočili z ostalimi loka- cijskimi kriteriji, to pa so predvsem prostorsko-orga- nizacijski (lega v odnosu do ostalih površin naselja, vprašanje dostopnosti in komunalne ureditve), urba- nistično in krajinsko oblikovalski ter kriteriji varova- nja resursov in dediščine. Na ravni prostorskih pla- nov bi bilo smiselno (s finančno pomočjo države) opre- deliti tudi obstoječa območja naselij, ki so glede na klimatske in reliefne značilnosti primerna za komplek- sno energetsko sanacijo z uporabo sončne energi- je. Tovrstne projekte bi morala spodbujati država s fi- nančnimi ugodnostmi (1). V Sloveniji lahko danes najdemo že kar nekaj individualnih sončnih hiš, poslovnih zgradb in celo z zemljo pokritih hiš. To so zaenkrat še osamljeni primeri, ki pa kažejo na to, da tudi Slovenci vedno bolLodpiramo vrata in okna »novim« virom energi- je. Se bolj razveseljiva s tega vidika je sončna vas, ki že od začetka devetdesetih let rase v Kamnici nad Mariborom. Predvidenih je šestnajst objektov, kate- rim skupna točka je optimalna orientiranost proti jugu, kar pomeni, da so hiše z daljšo stranico obr- njene proti jugu z odstopanjem (+-) 15°; taka orien- tiranost pa zagotavlja najboljši zajem sončne ener- gij- Glede na topološke značilnosti sta nastala dva tipa gradnje: hiša na ravnini in hiša v hribu, ki sle- di izohipsam terena glede na orientiranost proti ju- gu. Vsi objekti v Sončni vasi so montažni in plod do- mačega znanja. Osnovni gradbeno-fizikalni cilj je znižanje porabe energije za ogrevanje stanovanja in tople vode in sicer na 30 do 45 kWh/m2 , kar ni nedosegljivo, saj so to dosegli tudi v slabših podneb- nih razmerah kot so naše (7). Kot osnovni energet- ski vir je predvideno sonce, kot dogrevalno gorivo pa utekočinjeni naftni plin. Med ostalimi novostmi, ki naj bi jih bile deležne nove »sončne« hiše, naj ome- nim še sistem za koriščenje deževnice, ki naj bi zmanj- šal porabo detergentov pri pranju in umivanju. Ena od novosti so tudi avtomatizirane toplotne žaluzije, ki se odpirajo in zapirajo glede na smer toplotnega toka skozi okno in tako pripomorejo k večji izolira- nosti hiše in s tem k boljšemu toplotnemu izkoristku. Razveseljivo je dejstvo, da gre za montažne ob- jekte, ki niso projektirani samo za Kamnico, ampak bodo, v kolikor bodo »dobro prenesli preizkušnjo«, uporabni tudi za druga območja Slovenije. To pa naj bi bila prava pot do večjega izkoriščanja sončne ener- gije v Sloveniji. 1. Izdelava strokovnih gradiv za pripravo prostorske- ga plana RS s področja energetske infrastrukture-al- ternativni viri energije. Zaključno poročilo, RS, Mi- nistrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gos- podarske dejavnosti, Zavod RS za prostorsko pla- niranje. Ljubljana, 1995. 2. Knapp, V., Kulišič, P. 1985: Novi izvori energije. Zagreb. 3. Lajovic, J. 1994: Poslovna gradba SOP inženiring ob Litijski cesti v Ljubljani; v Sonce, revija za bio- klimatske zgradbe I/1. Ljubljana. 4. Pearson, D. 1994: Eko-bio hiša. Ljubljana. 5. Ravbar, M. 1995: Zasnova poselitve v Sloveniji. Inštitut za geografijo v Ljubljani. Ljubljana. 6. Strategija učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo. Strokovne osnove, RS, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Ljubljana, 1994. 7. Strokovno posvetovanje Sončna vas. Razvojno ra- ziskovalni projekt. Gornja Radgona, 1993.