Ig. Gruden:
Mlado klasje.
Relief.
V
zduh težak je in vse polje dežja čaka.
Skozi razor mračne volje kmet koraka.
Lice bolj od žejne zemlje je razrito,
od skrbi, ki kri izžemlje, vse izpito.
V polju bilka se ne gane, ptič molči;
skozi dalje nepoznane blisk leti.
Na razgrete njive v polje lega mrak.
Kamorkoli, sam, brez volje gre korak.
-» +
Ivan Petrovič:
Gazela.
V  dvorani med pari se Amorček smeje, dragica, glej!
vrti se, mežika: „Le urno, hitreje!" — Dragica, glej,
kak ogenj v očeh ima, ogenj na ustnih:
pogleda, pokima — srce se ogreje — dragica, glej!
A mali beži kakor misel nemirna,
in parček za parom se več ne umeje. Dragica, glej
proseče poglede in srca drhteča!
In prvi in drugi že znamenja šteje, dragica, glej!
— Mi drug je naklonjen? — Me ljubi družica? —
Kaj čuda, da tvoje še moje srce je, dragica, glej!
»Ljubljanski Zvon" XXXIII. 1913. 6.                                                                                    21