XLV. LETNIK LJUBLJANSKI MESEČNIK toži 7 7 ZA ^ ¦> ^ \ J r\ "XT KNJIŽEVNOST 6./7.ŠTEVILKA 2L V V^ iN IN PROSVETO UREJUJE FRAN ALBRECHT / LAST IN ZALOŽBA «TISKOVNE ZADRUGE« V LJUBLJANI Dr. Karel Hinterlechner, univ. prof. Prašanje univerz v Jugoslaviji (S posebnim ozirom na ljubljansko vseučilišče) Salus rei publicae suprema lex esto. V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev imamo danes sle= deče institucije z značajem vseučilišč. Popolne univerze obstoje v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, poedine fakultete pa v S u b o t i c i in v S k o p 1 j u. V Zagrebu obstojita vrhu tega še samostojna veterinarska visoka šola in tehnika. Obseg posameznih navedenih univerz je različen. V Beogradu obsega točasno filozofsko, juridiško, medicinsko, tehniško, bogoslovno (pravoslavno) in poljeprivredno fakulteto. Zagrebška univerza se razlikuje sedaj od beograjske pred vsem po tem, da nima tehniške fakultete, ki obstoji tam kot samostojna visoka šola. Podobno velja doslej o veterinarski visoki šoli, kakor rečeno. Sicer pa obsega vseučilišče v Zagrebu: filozofsko, juridiško, medicinsko, dve teološki, namreč katoliško in pravoslavno, in gospodarsko^šumarsko fakulteto. V Ljub* 1 j ani imamo končno pet fakultet, namreč: filozofsko, juridiško, teološko (katoliško), tehniško in medicinsko. Poslednja ni po? polna, marveč ima le štiri prve semestre. Na tehniški fakulteti pa obstoji posebej še geodetski tečaj. V Subotici imajo samostojno juridiško fakulteto; v Skoplju obstoji depandansa beograjske filozofske fakultete. Po času je zagrebška univerza najstarejša, saj naj slavi ravno letos 501etnico svojega obstoja. Mlajša je beograjska in v vrsti vseh so najmlajše, med seboj pa iste starosti, institucije vjvjubljani, v Subotici in v Skoplju. Poslednje tri so iz časa po preobratu. Zakoni, s katerimi so bile ustanovljene zlasti vse tri univerze in obe fakulteti v Skoplju in v S u b o t i c i, so različni in zato se v marsikaterem oziru med seboj bistveno razlikujejo. Organizacija univerze v Zagrebu je v Jugoslaviji singularna in se razlikuje od ostalih v nekaterih ozirih prav bistveno. Ljub* 321 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanfe univerz v Jugoslaviji l|anska univerza in obe fakulteti v Skoplju in v Subotici so organizirane po beograjski univerzi. Poslednje se danes sicer tudi že nekoliko med seboj razlikujejo, toda ne bistveno. Po notranji vsebini se razlikujeta ljubljanska in beograjska univerza zlasti po tem, da ima ljubljanska tehniška fakulteta poseben montanistiški oddelek, ki je edini za vso Jugoslavijo, ki g.a torej v Beogradu ni. Zato pa ima beograjska univerza poljeprivredno fakulteto, ki je v Ljubljani ni. Od neke izvestne strani, ki je de jure celo še v zvezi z ljub? ljansko univerzo, se zastopa zlasti misel, da naša ljubljanska univerza nima eksistenčnega prava, ker baje služi le malemu narodnostnemu drobcu, kot kakršni se skušajo tolmačiti Slovenci. Zato poudarjam izrecno, da je ljubljanska univerza Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor morda le še komaj katera. To se zrcali zlasti v sledečem. Pri izberi učnih moči se pri nas nikdar ne praša, ali je kandidat Slovenec, Hrvat ali Srb. Pri nas se tudi še nikdar ni prašalo, * kako bo predaval ta ali oni, ako ne ume slovenščine. Princip je na *" ljubljanski univerzi, da naj govori vsak, kakor hoče in zna. Enako r naj tudi posluje sicer v okviru univerze. Jezik je med nami sred* * s t v o za izražanje misli, ne pa namen, kakor se to opaža * zlasti na mišljenju omejenih ljudi. Iz tega pa sledi prav posebno, | da ne služi morda univerza v Ljubljani le Slovencem, marveč, » kakor bom pozneje dokazal posebej z ozirom na dve fakulteti tudi * številčno, sploh Slovencem, Hrvatom in Srbom. * Predpogoj za vpis na naših univerzah je povsod eden in isti: 1 matura gimnazije, realke ali realne gimnazije. Izpiti so deloma unificirani (tehniška fakulteta), deloma pa tudi ne. Zlasti se mora ozirati ljubljanska juridiška fakulteta še na naše predvojne zakone in podobno velja seveda tudi o Zagrebu. Univerza v Zagrebu je splošno sedaj še posnetek avstrijskih, oziroma ogrskih univerzitetnih institucij. Zato tudi nima doslej one avtonomije, ki jo imajo vse ostale, ki se jim je priznal ob njih ustanovitvi brevi manu beograjski organizacijski statut (uni* verzitetni zakon in obča uredba). PredstojeČi kratki pregled uči že sam zase dovolj jasno, da imamo v Jugoslaviji kot enotni državi še prav različne univer* zitetske institucije in zato je treba le pozdraviti idejo, da se reorganizirajo vse po enotnem principu. Sicer bi bilo tu in tam treba morda še kakih prehodnih odločb. Ljubljanska juridiška fakulteta se na primer sigurno iz praktičnih vidikov še ne more odpovedati na kratko roko še veljavnim avstrijskim zakonom. 322 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji Kako imajo to urejeno v Beogradu, mi ni znano. Take in podobne pomisleke bo treba seveda tudi v bodoče še nekaj časa bolj ali manj vpoštevati. Sicer pa spada to tudi v notranjo organizacijo fakultet, ki so v tem oziru bolj ali manj avtonomne. Pri univer* zitetnem zakonu taka prašanja itak ne pridejo v prvi vrsti v poštev. Unificiranje univerz v Jugoslaviji je zato le pozdraviti, in tozadevni trud najvišje učne uprave pod vodstvom raznih ministrov tekom časa jevse hvale vreden. Bati se je pri tem le možnosti, da se pojde v nekaterih ozirih dalje, nego je •— dobro in pri* poročljivo, če se res strinjajo nekatera dnevna poročila z nameni vodilnih osebnosti. Že prej se je namreč zastopala na mero* dajnih mestih večkrat misel, da imamo preveč visokih šol in da tega naša kraljevina ne zmore. Oglejmo si to* zadevne argumente od raznih strani popolnoma sine ira et studio in le raz stališče gesla, ki smo si ga postavili neposredno pod napis teh vrstic. Zlasti priznam takoj na tem mestu sledeče. Ena glavnih dolžnosti vsakega finančnega ministra je skrb za ravnovesje v državnem proračunu. Vsak tak korak pa zahteva kot predpogoj zdravo kritiko. Ako manjka poslednje, se zgodi finančniku lahko isto, kakor zdravniku, ki naj izvrši na bolniku to ali ono malenkostno operacijo, pa ga težko poškoduje. Kirurg, ki odreže bolniku neizpodbitno po nepotrebnem mesto posameznega člena na roki vso roko, tak operater spada na — zatožno klop! Vse, kar se naj kje zgodi, se naj izvrši v sorazmerju z ostalimi, paralelnimi pojavi. Ker gre pri vsem reorganizacijskem problemu zlasti tudi za proračunska prašanja, mi bodi dovoljeno podati v sle* dečem najprej tozadevno čim točnejši pregled vseh državnih troškov za univerze v Beogradu, Zagrebu in v Ljub* 1 j a n i. Pri tem polagam važnost na sorazmerje državnih izdatkov sploh, k vsotam, ki jih potrošijo za vseučiliške institucije posamič Beograd, Zagreb in Ljubljana ter dalje na tozadevne skupne izdatke za univerze. Le dotičnik, ki si ustvari objektivno sliko državnih izdatkov za univerze sploh kakor tudi posamič na eni strani, in za vse ostale potrebščine države, le dotičnik je zmožen soditi o tem, koliko se pri* štedi s kako redukcijo v splošno korist po prin* ........V. ..........-1- ... - -1- x cipu: salus rei publicae... Izrecno In odločno zastopam stališče, *- * da se naj štedi v državnem proračunu. Toda štedi se naj razumno " ^ in zlasti ne na tak način, da bi se prištedili na eni strani kaki 21* 323 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji • * drobci, ki bi kulturno brezmejno škodili, ki pa ne bi koristili % v nikomur, ker bi bile pr iste dene svote premalenkostne! Dodani pregled državnih izdatkov za univerze se nanaša na posamezne proračunske dobe od leta 1919/1920. do vštevših dvanajstin aprikjulij 1925. Ta pregled nam torej nudi vpogled v števila, ki predstavljajo troške naše države za institucije z visokošolskim značajem, odkar obstoji kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadevno Zagreba naj omenim posebej tole: Troški za sedaj samostojno tehniško in za veterinar* sko visoko šolo so v tabeli prišteti k ondotni univerzi. To se je zgodilo zlasti zato, ker se naj bi oba zavoda po novem univerzi? tetnem zakonu itak inkorporirala univerzi. Sicer je pa tak pregled tudi najjasnejši. V prvi vertikalni kolumni preglednice je označena vsakokratna proračunska doba, na katero se nanašajo števila iz iste horicon= talne vrste. Druga vertikalna kolumna podaja številčno celokupno vsoto državnih proračunskih izdatkov za vse r e s o r e in za ono dobo, ki je označena vsakikrat v prvi vertikalni kolumni. To število je treba vedno primerno vpoštevati, ker po, mojem mnenju tudi v državah ni vseeno, koliko se sploh potroši in koliko za kak poseben namen. Tu velja isti princip, kakor za privatnika. Poedinci, ki smejo potrošiti na leto sploh, recimo na primer, a) po 1,000.000, b) po 50.000 ali c) celo samo po 10.000 dinarjev, nikakor ne morejo trositi z a kulturne namene istega zneska. Obratno se mi pa vidi tudi dovoljeno sklepati: ako ima c) možnost utratiti za kulturne potrebe x dinarjev, tedaj se sme pričakovati, da žrtvuje v enake namene oseba sub a) dosti več nego stokratni znesek X. Izdatki" za kulturne namene morajo in smejo biti vedno le v racijo?: nalnem razmerju do vseh ostalih izdatkov. To pa smemo pričakovati tudi od države. Zlasti pa poslednja njg^sme p r i k r a jš e v a t i kulturnih potrebščin na koristdrugačnih. Tretja, peta, oziroma sedma vertikalna kolumna izkazujeja troške države za (sub 3) B e o g r a d s fakultetama S k o p 1 j e in Subotica, za (sub 5) Z a g r e b v zmislu zgoraj navedenega principa in (sub 7) za Ljubljano. To so vsakokratna absolutna števila. Poleg njih pa stoje sub 4, 6, in 8 vsakokratni o d s t o t k i. Poslednja števila naj nam torej povedo v odstotkih, koliko znašajo troški, izkazani sub 3, 5, oziroma 7 z ozirom na celokupne državne troške, ki se razvidijo iz druge vertikalne kolumne. Števila v 324 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanfe univerz v Jugoslaviji vertikalnih kolumnah od tretje do vštevši osme nam torej orno* gočajo primerjati državne troške sploh iz navedenih proračunskih period s troški, ki jih je imela država za posamezne visokošolske institucije razvrščene po njih nastavitvenih mestih. Poleg tega nam ta razvrstitev omogoča primerjati tudi državne izdatke za posamezne predmetne kulturne institucije med seboj, torej Beo* grad z Zagrebom in Ljubljano ter poljubno obratno. S tem ne mislim izražati kakega omejenega kampanilistiškega stališča. Ves problem je treba presojati vsak trenutek raz neko višje stališče. Zato sem dodal tudi še deveto in deseto vertikalno kolumno. To prav posebej zato, ker se argumentira prepogosto s trditvijo, ¦ da «naša država ne prenese tolike obremenitve za visokošolstvo, kakor ga imamo dandanes«. Deveta vertikalna kolumna naj kaže, koliko je dala naša država doslej sploh za visoke šole od svojega obstoja sem. Kakor pri posameznih mestih Beograd, Zagreb in Ljubljana, tako so pre* računana ta absolutna števila tudi zadevno teh celokupnih državnih troškov na odstotke, kajti šele ta poslednja števila nam pokažejo prejasno, kaj pomenjajo za celokupni državni proračun izdatki za naše najvišje kulturne institucije. (Neposredno predstoječe se nanaša seveda vsako pot šele na primerne po* s a m e z n e proračunske periode.)Da postane slika čim popolnejša, je dodana še posebna deveta vodoravna vrsta. Tu so navedene skupne vsote in sicer takole. Zadevno druge vertikalne vrste je navedena skupna vsota izdatkov za vse proračunske periode sploh. V tem znesku so vsebovani vsi zneski, ki so jih porabila razna (vsa!) naša ministrstva in državne institucije, kakor je dvor itd. itd. Podobno velja zadevno devete horicontalne vrste in z ozirom na vertikalne kolumne 3, 5, 7 in končno tudi 9. To so torej vsi absolutni izdatki za Beograd, Zagreb, oziroma Ljubljano in sub 9 tudi za vsa ta mesta skupaj. V stolpcih 4, 6, 8 in 10 slede potem odstotni zneski, ki jih predstavljajo vsakokratna absolutna števila z ozirom na vsoto v deveti horicontalni vrsti druge vertikalne kolumne. Toliko v svrho pravilnega razumevanja koncepcije te tabele. Iz vsega navedenega materijala je torej razvidno, da je dobil Beograd v proračunski dobi 1919./1920. najmanjši odstotni znesek z ozirom na celokupne tedanje troške države, namreč le 0*068 %. Od te dobe je znesek poraščal. V drugi horicontalni vrsti je izkaznih že 0-350 % in v sedmi 0419 % v osmi vrsti celo 0428 %. Tudi tu torej še ne doseže pol odstotka, toda približuje se mu 326 Dr. Karel fiinterlechner i Prašanje univerz v Jugoslaviji že jako. Od obstoja države Srbov, Hrvatov in Slovencev je pa dala država za beograjske univerzitetne i n s t i t u ? . c i j e od celokupnih svojih troškov 0*313 %•. Zaradi jasnosti slike sem dvanajstine iz diskusije na tem mestu splošno namenoma izpustil. Sicer pa ostane odstotno so? razmerje itak neizpremenjeno, izvzemši osmo vodoravno vrsto. Kakor zadevno Beograda, opažamo tudi zadevno Zagreba odstotno dotacijo v prvi polnoletni proračunski periodi najmanjšo per 0*152)%. Od tu dalje raste in doseže že v sedmi vrsti 0'307 %, oziroma v osmi horicontalni vrsti 0*257'%, torej eno četrtino odstotka. Iz devete horicontalne vrste je razvidno, da se je potrošilo iz celokupnih državnih troškov za Zagreb 0*257 %, kar pomenja &odjircz. polno četrtino enega odstotka vseh državni h/j -troškov sploh. Ljubljana nima svojega minima v prvi horicontalni vrsti, kakor bi človek po predstoječem pričakoval, marveč v peti vodoravni kolumni, ako se ne oziramo tudi tu na dvanajstine, tretje in četrte vodoravne vrste. V prvem letu je imela Ljub? 1 j a n a celo svoj maksimum per 0*080 %. Izdatki za Ljubljano so od prvega leta do poslednje polne proračunske periode 1924./1925. (glej sedmo horicontalno vrsto) sicer absolutno rasli, toda od? stotno računano so padali, kakor sledi: od 0*080%' na 0*072% in 0*070 '%, Šele v poslednji polni proračunski dobi se je tudi odstotni znesek dvignil in to na 0*078 %. Pri dva? najjstinah pa je zopet padel! Podobno žalostno sliko kaže deveta horicontalna vrsta. Od vseh državnih troškov sploh odpade na p ljubljansko univerzo bruto le 0*069%. J^^A^ V deveti in deseti vertikalni kolumni se zrcalijo popolnoma razmere, kakor jih ovajajo števila zadevno Beograda in Zagreba. Minimum je v prvem proračunskem letu naše države. Od tedaj rasejo zneski absolutno in odstotno. Majhna izjema je videti le v peti horicontalni vrsti. In končno vsota troškov za vse univerzitetske institucije. To? zadevno izkazuje preglednica za ves čas obstoja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev okroglo 226 milijonov dinarj e v. Vse vsote, ki so se glasile v proračunih izpočetka v kronski valuti, so preračunane zaradi enostavnosti na dinarsko veljavo. Navedeni znesek so dobile torej, vse naše univerze nominelno od okroglega zneska per 35.339 milijonov di? narjev, ki se je potrošil za vse državne potreb? ščine sploh, kar znaša v odstotnem razmerju izraženo 327 Dr. Karel Hintcrlechner I Prašanfe univerz v Jugoslaviji 0 6 3 9 %, oziroma okroglo dve tretjini enega samega odstotka. Nominelno, sem dejal! Temu momentu moram namreč dodati pozneje še nekaj, kar bo znesek per 2/s % še — zmanjšalo! Čitatelju, ki ume citati tabelarične izkaze, kakor je dodana preglednica, se vidijo predstoječe razlage morda že kot gosto* besednost. Nasprotno so pa morda tudi taki, ki se v navedenem vzlic temu še ne spoznajo^ dosti jasno, ker ni njih življenjski poklic pečati se s tako velikimi številkami in z njih sorazmerji. Z ozirom na poslednje mi bodi dovoljeno dati še sledeči preračun. Ves problem se da raztolmačiti tudi na ta način, da pokažemo, koliko odpade od vsakih 1000 Din celokupnih državnih izdatkov na univerzo Beograd, Zagreb, oziroma Ljubljana, in koliko na vse skupaj. Tozadevno veljajo sledeča števila (z ozirom na deveto horicontalno vrsto): ! , Beograd na 1000'— Din.....313 Din Zagreb na 1000-— Din.....2*57 Din ; L j u b 1 j a n a na 1000'— Din . . . . . 0'69 Din Skupaj . . . 6*39 Din Torej se je potrošilo za vse visoke šole v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev od vsakih Din 1000*—, ki jih je sploh izdala država od početka svojega obstoja, Din 6*39. In od tega zneska je odpadlo na Ljubljano na Din ,1000*— celih približno 69 (č i t a j devet in šestdeset p a r a). In še to le nominelno, kakor bom dokazal pozneje. Ker računskih zaključkov za posamezne proračunske dobe, kakor jih izkazuje dodana razpredelnica, nimam — javnosti vsaj sedaj, še niso na razpolago— se moram držati le proračunskih podatkov. Na tej osnovi so pa moji tabelarični podatki v ne? katerih ozirih nekoliko pogrešeni, na kar opozarjam deloma že v tabeli, oziroma naj opozorim v sledečem. Da bom pri svojem tolmačenju razumljiv, naj podam predvsem pojasnilo, kako se sestavljajo proračuni na univerzi po zakonu in navodilih, ki pri? hajajo «od zgoraj». Gre mi pri tem le za splošne vidike. Vsaka učna moč sestavi najprej zase proračun (redne, izredne potrebščine). Te zahteve pridejo potem v sejo fakultetnega sveta. Že ta črta, ako se mu kje vidi kaj manj potrebno. Iz fakultete pridejo krediti v upravo. Tudi tam se je doslej črtalo ob raznih prilikah in na raznih mestih. Tako je prišel proračun včasih, če je bila dana možnost po času, v univerzitetni svet. Tu se slika pogojno zopet izpremeni. Navadno na slabše za posamezne po* trebščine. Tako predelan proračun odide potem na višjo instanco. 328 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanfe univerz v Jugoslaviji Kaj se potem zgodi na višjih mestih z našim proračunom, ne vemo, dokler izvemo definitivne odločitve. To velja vsaj na splošno. Zlasti pa navadno ni prav nikakega vpliva na končne rezultate. Gotovo pa je dalje, žalibog, da se razlikujejo^ vsi naši proračunski zahtevki prav bistveno od tega, kar se nam dovoli. Črta se nam na vseh koncih in krajih. Po kakšnih principih, nam ne postane nikdar jasno in znano. Posebno modro se to pač ne vrši, ako se pomisli, da se je že zgodilo, da so črtali na višjih mestih ob neki priliki celo plače kar 9 (beri devetim) rednim profesorjem naj? starejše plačilne skupine. Na drugih mestih se pa vpišejo včasih celo prav znatne vsote. Včasih celo višje, kakor si jih sorazmerno (!) želimo, kar sledi iz sledečega. Ker virmani niso vedno in povsod dovoljeni, moramo nekatere zneske celo vrniti, oziroma zapadejo. Kjer se nam črta preveč, nam pa primanjkuje. Poslednji proračun je bil sestavljen malo pred uzakonitvijo službene pragmatike. Zato in še iz nekega drugega vzroka se ni vedelo pravih potrebščin za osebne izdatke. 7/ SO se v neznanju bodočnosti zaračunali zato previsoko in naša odstotna tangenta per 0*066 je vsled tega previsoka. Pridejo pa še druge okornosti, ki nam našo že itak nizko odstotno tangento po nepotrebnem dosti povišajo, kakor uči sledeči primer. Naš državni proračun ima posebnost »centraliziranih k r e d i t o v». To so krediti, ki so po skupščini sicer dovoljeni, ne smejo se pa rabiti brez predhodnega posebnega dovoljenja naučnega in posebej tudi finančnega ministrstva. Centraliziranega kredita jie imel neki naš institut v dobi 1924./1925. v znesku 700.000 Din. Od tega zneska je dobil likvidiranih 350.000 Din, vsa druga polovica je zapadla. Zakaj, se ne ve. Univerza je storila vse, kar je bilo mogoče, da bi se bila likvidirala še druga polovica. Toda vse je bilo zaman. Nominelno je torej v našem kreditu ta znesek zapopaden in figurira tudi v odstotnem znesku per 0*066, samo da od predmetnega zneska dotični institut nič imel ni, univerza pa le obremenitev svojega proračuna. Nekaj drugega je n a j e m n i n a za bivši deželni dvorec, ki je proračunana na 120.000 Din in tudi dovoljena od skupščine. Da je vnesena ta. postavka v proračun ljubljanske univerze, so krive posebne ljubljanske razmere. Tu imamo opravka z zneskom, ki ga naj plača, kakor pravi delegat ministrstva financ, država j*~ sama sebi. Proti temu izplačilu je zato gospod delegat ministrstva v aAr^ financ najodločneje nastopil. Tudi tu imamo torej opravka z~y*l!p.. * zneskom, ki obremenjuje proračun univerze, ki pa nima/ zanjo absolutno nikakega pozitivnega, praktičnega pomena. So pa 329 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji še druge take postavke. Ena je celo taka, ki je naša proračunska predloga ni predvidevala, niti tudi ne pride v korist univerze. Zadevno poslednje proračunske dobe bi se smelo tako odračunati upravičeno skoro popolnoma 1*5 milijona dinarjev. V koliko imata tudi Beograd in Zagreb podobnih postavk v svojih proračunih, mi ni znano. Zato o njih tudi govoriti ne morem. Jasno pa je zadevno ljubljanske univerze, da je odstotna tangenta splošnega državnega pro? računa celo per 0*6 6, oziroma 0*069 — previsoka! Ker govorim o napakah producirane tabele, naj omenim le zadevno Beograda, brez postranskih namenov, da je deležna beo* grajska univerza tudi reparacij. V kateri višini, mi ni znano, ker tega iz proračuna ne morem ugotoviti. Baje je pa to jako visok znesek, kakor mi je zatrjevala neka knjigotrška firma iz Lipskega, ki mi je v neznanju položaja poslala svojega zastopnika z na* menom, da bi naročil na isti konto tudi za ljubljansko univerzo kaj knjig. V istem položaju sem zadevno eventualnih okrepitev kakih kreditov, ki si jih izposlujeta v primerih potrebe morda Beograd in Zagreb od centralne vlade. In isto velja splošno tudi glede kreditov, ki si jih izposlujeta Beograd in Zagreb, zadevno novih zgradb. V tem oziru je namreč proračun še prav posebno nejasen, in drugih sigurnih virov ni. Če vpoštevam, da je Zagreb ob ustanovitvi ljubljanske univerze že nekaj imel, da je imela navzlic vsem izgubam za časa vojne tudi beograjska univerza že marsikaj (poslopja itd.) in da zajema baje, kakor rečeno, primerno iz reparacijgkih prispevkov, se čuti človek nehote prisiljenega, da primerja tudi vse številke med seboj z ozirom na relacijo: Beograd, Zagreb, Ljubljana. Razvijal pa teh misli tu najprej namenoma ne bom. Toliko vsaj v delno rektifikacijo tabelaričnega pregleda; držati se pa nameravam v sledečem le zneskov, ki jih izkazuje tabela temeljem državnih proračunov. .b ¦** dfe ¦V t- rf Pregleda troškov za visokošolstvo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor sem ga podal v tabeli spredaj, doslej še nisem našel nikjer. To navzlic temu, da se ponovno poudarja, da država tolikih zneskov za univerze ne more žrtvovati, in navzlic temu, da se taka trditev z ozirom na sorazmerne potrebščine raznih drugih panog v državnem gospodarstvu z resnicopravmalo 330 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji strinja. Prepričan sem, da pojde tudi pri predstoječi reorga* nizaciji našega visokošolstva v prvi vrsti za budžetarna prašanja. Teh pa ne bomo mogli nikdar pravilno oceniti, ako istočasno ne vpoštevamo tudi vse notranje organizacije po s a* meznih naših visokih šol. Zato naj sledi v tem oziru nastopno, ker očividno marsikaj sploh ni, ali pa vsaj ni zadostno znano niti onim krogom, ki naj odločujejo o vitalnih prašanjih posebej zadevno univerze v Ljubljani. Marsikaj, kar bom tu navedel, bo seveda veljalo mutatis mutandis tudi za Beograd in Zagreb, toda v poglavitnem se bom pečal le z ljubljanskim vse* učiliščem. Kakor že navedeno, obstoji vsa naša univerza iz petih fakultet. V njenem okviru sta teološka in juridična fakulteta z drugimi naučno^strokovno nesovisna dela. Ti dve fakulteti se namreč ne izpopolnjujeta ne med seboj in tudi ne sovisita, ne stvarno, ne in personaliis, z drugimi. Posebej zadevno juridiške fakultete naj podam takoj tu statistiko o pristojnosti njenih su* šateljev, da vidimo, od kje prihajajo študirat v Ljubljano. Statistika slušateljev juridične fakultete ljubljanske univerze z ozirom na njih domovinsko pristojnost. Celokupno število je znašalo v letnem semestru 1924./1925. 343. Od teh jih odpade na Slovenijo 288; drugih je pa bilo 55, ki se porazdele na razne dele države SHS. itd. kakor kaže tabela. I. Jugoslovani: j | Zap. ' št. 1 POKRAJINA Redni slušatelji Izredni slušatelji moški ženske moški ženske 1 Bosna .... . 3 — — — 2 Črna gora . . — - — — 3 Dalmacija . . . 26 1 — — 4 Hercegovina — — — — 5 Hrvatska . . . 4 — — — 6 Slavonija . 2 • — — — 7 269 10 1 8 8 Srbija . . 1 — — — 9 Vojvodina . . 1 — — — Skupaj 306 11 1 8 331 Dr. Karel tiinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji II. Inozemci: Zap. št. POKRAJINA Redni slušatelji Izredni slušatelji moški ženske moški ženske 1 Avstrija...... 1* — — — 2 Češkoslovaška . . . 1 — — — 3 11* 1** — — 4 Rusija..... 3 — — — Skupaj . . 16 1 — — * Koroški Slovenci. ** Iz Julijske Benečije. Iz tega je razvidno, da ne posečajo naše juridiške fakultete le Slovenci. In število ne*Slovencev raste od leta do leta. S čim so torej utemeljeni napadi na našo juridično fakulteto? Izvzemši kemijo ne sovisi z ostalimi fakultetami tudi m e d i * c i n s k a ne. V jako ozkih stikih sta pa v nekih ozirih filozof* ska in tehniška fakulteta. Tehniška fakulteta predstavlja po svoji notranji organizaciji dve popolni visoki š o 1 i, in sicer po eni strani to, kar imenujejo v inozemstvu kratko «t e h n i k a» ali tudi «p o 1 i * tehnikum»; poleg tega predstavlja še montani stisko visoko šolo. Spredaj sem že omenil, da obstoji tendenca, informirati javnost in morda tudi kake odločilne kroge v tem zamislu, da je ljub* ljanska univerza le nekak narodnostni luksus, ki naj neti narod* nostno*separatistično tendenco med Slovenci. Za vsem pa se skriva le retorsko prašanje: kaj potrebujejo Slovenci, ta enomili* jonski narodnostni drobec, svojo univerzo? Tov je le potrata. Proč s tako institucijo! Že tu naj opozorim na poznejše podatke za* devno Švice v tem oziru. Iz tega vzroka, in da dokažem številčno: neznanstveno, pa tudi skrajno neiskreno pojmovanje univerzitetnih insti* tucij, zlasti pa tudi državno*narodnostnega pojma, sem uvrstil na tem mestu tudi pregled slušateljev tehniške fa* kultete z ozirom na njih pristojnost. Iz te sta* tistike, ki velja za poletni semester 1924./1925., je z lahkoto raz* vidno, da je bilo vpisanih na tej fakulteti v tem Času vsega 4 8 3 slušateljev in slušateljic. Od tega števila jih odpade 3 4 5 na Jugo* slovane ter 13 8 na inozemce, katerim pa moramo prištevati žalibog tudi rojake iz Avstrije in iz Julijske Benečije. Od vseh jih da Slovenija sama le 2 2 4, kar pa ne znaša z ozirom na celo* 332 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji kupno število per 483 niti 50 %. Toda navzlic temu je tudi Slovenija seveda častno zastopana. Pa naj skušajo producirati tako pestro sliko zadevno slušateljstva z ozirom na sorodne institucije, ki so pa sigurno bolje dotirane nego naša fakulteta! Sapienti sat, ki ume citati tabelo tudi med vrsticami. Statistika slušateljev tehniške fakultete ljubljanske univerze z ozirom na pokrajine (pri* stojnost dijaštva) v poletnem semestru 1924./1925. I. Jugoslovani: Zap. št. POKRAJINA Redni slušatelji Izredni slušatelji moški ženske moški ženske 1 24 — — —• 2 Črna gora 2 — — — 3 Dalmacija . . 41 — — ¦— 4 Hercegovina 4 — — — 5 Hrvatska . . 11 — — — 6 Slavonija . . 4 — — — 7 . Slovenija . 211 7 4 2 8 20 1 — — 9 Vojvodina 10 1 — —- Skupa j • 330 9 4 2 II. Inozemci: Zap. št. POKRAJINA Redni slušatelji Izredni slušatelji moški ženske moški ženske 1 Avstrija...... 5* — — — 2 Bolgarija ..... 2 — — — 3 Češkoslovaška . . . 1 — — — 4 Italija...... 57** — — — 5 Rusija..... 72 — 1 — J Skupaj . . 137 — 1 — Koroški Slovenci. ** Iz Julijske Benečije. Drugje so tehnike in deloma tudi montanistiške visoke šole razčlenjene v oddelke, ki se imenujejo zase fakultete ali podobno. To, kar imenujemo torej v Ljubljani skromno teh? 333 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanfe univerz v Jugoslaviji niška fakulteta, predstavlja v internacionalnem svetu vrsto posameznih fakultet. Obseg naše tehniške fakultete je razviden dalje iz okolnosti, da jo delimo, deloma tako kakor v Beogradu, v sledeče oddelke: gradbeni, arhitektsk i, e 1 e k* trotehniški, kemijski, rudarski in v geodetski tečaj, ki pa sestoji le iz štirih sernestrov. Ves pouk na navedenih oddelkih je razdeljen bistveno v dva časovna odseka. V prvih dveh letih se pečaj akademikstehnik s pripravljalnimi predmeti, kakor so: matematika, fizika, minera* logija, petrografija in v nekih mejah sme to veljati tudi o kemiji. To so pa skoz in skoz stroke, ki jih morajo vpisavati tudi nekatere skupine filozofske fakultete in ravno glavna predavanja so slu* šateljem obeh fakultet zato — skupna. Ta skupnost obeh fakultet gre pri teh predmetih tako daleč, da so obema fakultetama skupni tudi — eksaminatorji in vsa sredstva za pouk. Prejšnje čase so se tozadevni člani profesorskega zbora tehniške fakultete celo redno vabili na seje tudi na filozofski fakulteti. Po* slednje se je pozneje omejilo le na nujne primere, ker so bili profesorji s tem vendar preveč obremenjeni. Tu imamo torej deloma dve strojni garnituri, ki jih žene ista para. Vsi troški so skupni in torej tako enotni, da kaka ukinitev enega dela praktič* nega finančnega uspeha nima, ker pada v konkretnem takem primeru ves, tako personalni kakor tudi realni kredit enostavno drugi fakulteti v breme. Podrobnejši podatki slede o tem pozneje. Le še bolj pa velja prej navedena prispodoba o skupni pari dveh strojnih garnitur, ako se ozremo obenem na razne oddelke tehniške fakultete same. Tu imajo razni oddelki skupen pouk iz matematike, opisne geometrije, teoretske mehanike, fizike, mine* ralogije, petrografije, upravnega prava, industrijskega knjigo* vodstva itd. Ves ta aparat je skupen in ne stane države niti pare več, če sedi v predavalnici 50 istega ali 150 slušateljev raznih oddelkov. Obremenitev nosita ob takih razmerah le predavatelj in dijaštvo. Prvi, ker se mora ozirati na heterogenost avditorija, ker se mora ravno zato tudi pri vajah na to ozirati in končno tudi pri izpitih; drugi so pa včasih brez potrebe obremenjeni, ker gre pač včasih tudi za probleme, ki jih v posebnih predavanjih ne bi bilo treba študirati, ali bi si morda prisvojili zanje potrebno snov ob manjšem številu tedenskih predavalnih ur. Od tretjega leta dalje ima tehnik opravka, ali naj bi vsaj imel opravka, edino le še s praktičnimi predmeti. Tedaj se pa dijaštvo loči po oddelkih, toda v marsikaterih primerih le — dijaštvo. Učna moč se namreč prepogosto žrtvuje in poučuje na raznih oddelkih. 334 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji Vzemimo n. pr. svetovno znanega kolego Vidmarja. Pri njem poslušajo elektrotehniko tudi naši montanisti in polagajo tudi izpite. Podobno velja še o drugih. Le nekaj malega profesorjev je, ki so nekako specifični posebnim oddelkom. Ti bi se dali torej vsi «vendar» prihraniti, ako bi se kaj reduciralo. Počasi. Razni oddelki imajo pogosto isti predmet kot glavni predmet, ali pa le kot enciklopedsko snov, in v poslednjem oziru si pomagamo' s suplenturami. Ako bi kaj odpadlo, bi se torej reducirala kvečjemu kaka suplentura. In kaj bi to izdalo pri postavkah, kakor so izkazane zadevno splošnega državnega proračuna? Pri ljubljanski tehniki se tozadevno sigurno ne bi toliko pridobilo, da bi se znesek 0'069% komu drugemu v praktičen prospeh kakorkoli zmanjšal. Kdo ve, na kateri decimalki bi prišel dotični znesek v odstotkih sploh šele do izraza. Brezdvomno bi pa morali dobivati od spredaj navedenih 1000 Din državnih troškov svojih 69 para! Kdor nima več kakor 10.000 Din na leto za vse življenje, se mu ne more vzeti, vsaj ne toliko, da bi se komu drugemu v resnici kaj poznalo! Če se mora kaj pristriči, si naj poiščejo merodajni faktorji zato one, ki jim je letno na razpolago «1,000.000 Din». Pri tem načinu, kakor je organizirana ljubljanska tehnika in poleg nje filozofska fakulteta zadevno realističnih predmetov na teh obeh fakultetah, ni možno ukiniti ničesar, ako se ne sprijaznimo takoj izpočetka že z mislijo, da bo pač treba ono na drugem oddelku ali na drugi fakulteti kreirati, kar se je na enem oddelku ali na eni fakulteti uničilo. Zadevno medicinske fakultete naj tu le omenim, da hodijo k nam celo slušatelji drugih jugoslovanskih univerz, ker so razmere v Ljubljani v nekih ozirih ugodnejše nego drugje. Po predstoječem splošnem razmotrivanju naj raztolmačim v sledečem še nekaj posebnih momentov: Temeljem uradnih številk sem dokazal, da se je doslej porabilo v^kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev od vse po proračunih razpoložljive vsote sploh: le 0'639 % v visokošolske namene. To je pravcata kaplja v morju. Toda mislimo si navzlic temu, da se postavi kdorkoli na stališče, da se naj pri univerzitetnih institucijah prihrani kaj v druge namene. Poskusimo zato anali* zirati razne možnosti in njih posledice. 1. Ukine se naj teološka fakulteta. S tem odpadejo seveda tozadevni stroški per Din 573.550, računano po proračunu za proračunsko leto 1924./1925. Ta znesek je pa fiktiven, ker bi morale dobivati sedanje učne moči teološke fakultete večinoma vsaj penzijo. Sicer bi pa morala država očividno otvoriti v primeru 335 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji zatvoritve teološke fakultete tudi duhovno semenišče ali kak po* doben zavod. Tam bi bile učne moči sicer najbrž res nekoliko cenejše. Toda za ves državni proračun je tak prihranek, milo rečeno, smešen. 2. Tehniška fakulteta. V principu se da ukiniti sploh ali pa v posameznih delih. Ako se ukine tehniška fakulteta v celoti, se seveda nekaj od izkazanih 0*066 % prihrani. Bil bi pa tudi ta prihranek v raznih ozirih precej fiktiven. Predvsem se moramo namreč zavedati, da predstavlja naš m o n t a n i s t i š k i oddelek, kakor je že rečeno na drugem mestu, to, kar predstavljajo drugje samostojne montanistiške visoke šole (v ČSR Pfibram in v Avstriji Leoben). Naš montanistiški oddelek je pa v vsej Jugoslaviji singularna ustanova, kar se pravi, da take institucije izvzemši Ljubljano sicer sploh nikjer nimamo. Imeti jo pa moramo, ako hočemo imeti v primeru vojne v svojih rudnikih in premogovnikih svoje državne nastavljence. Caveant consules, ako bi nam v takih prilikah gospodarili morda sovražni državljani. Brez zadostnega premoga in železa ni transporta, in brez tega ni vojne v modernem zmislu. Kakor hitro se bi torej ukinila ljubljanska tehniška fakulteta v celoti, bi se morala istočasno zasnovati takoj samostojna mbntanistiška Visoka šola. Pa se mi morda poreče: no, s tem bi se pa le dalo nekaj prihraniti. Oglejmo si stvar nekoliko pobliže, da si more ustvariti svojo sodbo tudi nestrokovnjak! Dijakom ontanist mpra pohajati celo vrsto predavanj, vaj in laboratorijev skupno z drugimi dijaki tehniki, kakor sem to pojasnil spredaj. Pohajati mora predavanja iz mate? matike, kemije, mineralogije, petrografije, geodezije itd. itd. Iz teh predmetov mora torej imeti montanist predavanja in svoje profesorje. Ako pa poslušajo ta predavanja tudi še drugi slušatelji* tehniki, koliko pa stane to državo več? Niti vinarja ne! Pa še več. Mnogo predavanj na tehniki je takih, kakor tudi že povedano, da jih morajo poslušati tudi slušatelji filozofske fakul* tete. Če bi se torej ukinila tehniška fakulteta, bi morala prevzeti celo vrsto njenih stolic filozofska fakulteta, ako naj ne pride tudi ta v — Prokrustovo postelj. In celo za medicinsko fakulteto pride zlasti kemijski oddelek tehniške fakultete v poštev. Drugje imajo te fakultete poseben medicinsko^kemijski laboratorij. Po* sebe j od ukinitve tehniške fakultete ljubljanske univerze ne bi imela torej država praktično niti najmanjšega haska, kakor uči že predstoječe. Po mojem skromnem mnenju se ne prihrani namreč sorazmerno z vso vsoto državnega proračuna per okroglo 336 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji 4 milijarde za štiri dvanajstine sorazmerno prav nič, ako se kasira pri nas par profesur. Saj bi jih itak odpadlo komaj kakih pet, morda celo le dve do tri. Še neugodnejše razmere pa do* znamo zadevno prihrankov, ako se postavimo na stališče, da se naj ukine le kak del tehniške fakultete. Zgoraj sem že omenil, da potrebuje država neobhodno mon? tanistiško visoko šolo. Ta bi torej morala še nadalje obstojati. O ukinitvi tega oddelka torej niti govora ne more biti. Pred par leti je propagiral neki slovenski politik, da naj bi se prestavil montanistiški oddelek v neko drugo mesto. Šlo je menda za neko politiško: captatio benevolentiae. Tudi o kakem tozadevnem konceptu niti govora ne more biti, ako se oziramo na geslo ob začetku tega članka. Sedanji montanistiški oddelek ne bi mogel oddati takemu novemu zavodu nič več in nič manj nego morda dva do tri profesorje. Vsi ostali bi se rabili še vedno v Ljubljani. Nasprotno bi se pa morala pridobiti za novo insti? tucijo cela vrsta novih učnih moči. S tako idejo se more zato pečati le kdo, ki ustroja naše tehniške fakultete ne pozna. Sicer naj pa pri tej priliki takoj tudi pripomnim, da silijo v drugih državah montanistiške visoke šole v univerzitetna mesta: glej Pribram in Leoben. Prj nas naj bi se pa morda eksperimentiralo z največjimi kulturnimi pridobitvami v nasprotni smeri razvoja človeštva? Pa da se ukine kemijski oddelek! Ne gre, ker ga rabi tako montanistiški oddelek, kakor tudi filozofska , in medicinska fakulteta. In gradben o?arhitektski oddelek? Kakor ima montanistiški oddelek celo vrsto predavanj skupnih z drugimi oddelki, isto velja tudi o gradbenem. Tu bi šlo bistveno za pri? hranke par profesur in za enkratne osnovne zneske za njih institute. Če pa se pomisli, da so dotične vsote le drobci celo še od onih borih 0'066 %, ki sem jih navedel spredaj, je pa človeka sram, ako naj te delne institucije tehniške fakultete sploh za* govarja. Zlasti ako pomislimo, da deluje v okviru arhitektskega oddelka Plečnik s svojimi skromnimi zahtevami. T^ je mož, čigar ime je morda vendar znano malo dalje nego do — sosedovega pjota. Elektrotehniški oddelek predstavlja oni del ljub? ljanske tehnike, kjer uči znani strokovnjak Milan Vid? mar. Tega oddelka se naj nam pa le nihče ne dotakne. Ob raznih prilikah se je priznalo celo na merodajnih mestih, da naj ta oddelek 337 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji brezpogojno ostane, kakor se je izražalo tudi o našem m o n t a * nistiškem oddelku. Vsa organizacija tehniške fakultete ljubljanske univerze je torej danes taka, da ne sovisi le vsak oddelek z drugim oddelkom organično, marveč se morajo opozoriti ponovno neinformirani krogi tudi na to, da sovisi, kakor rečeno, vsa tehnika tudi bolj ali manj z raznimi drugimi fakultetami naše univerze. 3. Medicinska fakulteta. O potrebi treh medicinskih fakultet v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so se izjavile ponovno najpoklicanejše institucije, namreč forum medicinskih fakultet samih. Tozadevno so se tudi prizadeti krogi že dogovorili o programu, kako se naj vse tri medicinske fakultete v državi tekom časa razvijajo. Tu moramo namreč priznati objektivno, da so te fakultete res drage institucije. Kar pa stanejo danes medi* rcinske fakultete državo, to za enkrat ne gre na rovaš ljubljanske nemedicinske fakultete, marveč na račun Beograda in Zagreb a. Proračun ljubljanske medicinske fakultete znaša po proračunu 1924./1925. le 651.600 dinarjev. Ljubljana bo predložila svoje želje in potrebe tozadevno šele čez kakih 15 let. To je pa daleč v prihodnosti. In tako daleč v prihodnost nima pravice segati sedanjost v tem zmislu, da se ukinjava fakulteta, ki je doslej neizpodbitno dokazala, da izpolnjuje svoje mesto brezhibno. Za enkrat se ne zahteva pri nas zadevno medicinske fakultete nič več nego, da se ji da še peti semester, da bi mogli naši mladi medicinci napraviti doma svoj prvi rigoroz. O bodočih problemih pa naj sodi in odločuje — bodočnost. Podam naj na tem mestu v ilustracijo potrebe medicincev sledeča števila. Po podatkih ministrstva za narodno zdravje imamo v Jugo* slaviji 1634 zdravnikov in pride torej na vsakih 7649 prebivalcev po en zdravnik. Po posameznih pokrajinah je razmerje naslednje: Slovenija ima 264 zdravnikov in pride en zdravnik na 3924 pre# bivalcev, dočim pride v Vojvodini en zdravnik na 4255, v Dalmaciji na 4607, v Hrvatski in Slavoniji na 5020, v Bosni in Hercegovini na 12.100, v Srbiji na 15.333 in v Črni gori na 33.333 prebivalcev. Iz tega je zadostno razvidno, ali potrebuje Jugoslavija še eno kompletno medicinsko fakulteto ali ne. 4. in 5. Preostaneta še juridična in filozofska f a * kulteta. Juridično fakulteto potrebuje predvsem država, da se ji izobražuje v njenem okrilju zadostna množica bodočih reflektantov za državne in za druge službe, za katere se zahteva pravniško znanje. — Kar se tiče filozofske fakultete moram pa zopet opozoriti na dejstvo, da je precejšnje število 338 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji profesorjev skupno tako filozofski kakor tehniški fakulteti. Res strinkcije na tej fakulteti bi pridobile le malenkostne drobtinice. Izgubila bi pa institucija, kakor je univerza, jako veliko, ako bi se odcepila od nje ravno filozofska fakulteta, ki je bila zlasti v preteklosti naravnost hrbtenica vsaki univerzi. Saj je zastopana ravno tu universitas litterarum. Sicer pa znašajo stvarne potreb* ščine glasom proračuna 1924./1925. za juridično fakulteto le 125.000 dinarjev, za filozofsko (oboje brez personalnih kreditov) pa 225.000 dinarjev. Predstoječe razjasnitve dokazujejo torej dovolj jasno, da ne pridobi država s kakimi redukcijskimi manevri v proračunu nikakor onih vsot, ki si jih zlasti neuki morda domišlja. Z ukinit? vijo vse ljubljanske univerze bi se pridobilo vendarle 0*066 % splošnega državnega proračuna, ali pri vsakih 1000 dinarjev 66 para! Ne tajim pa, da se dado ukiniti tudi sploh vse univerze v Jugoslaviji. Treba se je v duhu vživeti le za kakih sto let nazaj v preteklost. V vsakem oziru niti ne za sto let; v nekaterih ozirih se je treba spomniti celo le razmer pred ne popolnoma 50 leti. Ako vpoštevamo, da je žrtvovala Jugoslavija v prvih letih svojega obstoja vsega nekako 0*639% za najvišje znanstvene institucije, ne moremo priznati, da je to preobremenitev države. Zlasti ne, ako primerjamo proračunske postavke za razne druge namene. (Glej Uradni list od 13. maja 1924., št. 43, in proračun 1924./1925.) Ako je pa obremenitev navzlic temu prevelika, naj se skušajo izdatki skrčiti, toda po eni strani v sorazmerju z drugimi proračunskimi postavkami in zlasti tudi v sorazmerju s številom prebivalstva Jugoslavije sploh. V zvezi s proračunskimi momenti mi bodi dovoljeno dalje omeniti na tem mestu tudi druge države z vidika, koliko visokih šol vzdržujejo. 1. Češkoslovaška republika. Samo v Pragi imajo češko univerzo in samostojno tehniko ter nemško univerzo in samostojno tehniko ter še ukrajinsko univerzo in visoko šolo za trgovstvo poleg juridične ruske fakultete. Torej v enem samem mestu (vsaj) š e s t (!) visokih šol univerzitetnega značaja. V B r n u imajo češko univerzo, samostojno tehniko, poljedelsko in veteri* narsko visoko šolo ter še nemško samostojno tehniko. Torej zopet v enem samem mestu pet (!) samostojnih visokih šol. V Bratislavi češko univerzo. V Pfibrami samostojno mon= tanistiško visoko šolo. Raznih teoloških fakultet pa imajo tudi 22' 339 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji pet in več akademij v raznih mestih. V češkoslovaški republiki imajo torej dandanes kar celih (vsaj!) trinajst (!) visokih šol. S tem, da smo predočili za enkrat število njih visokih šol, pa naše primerjalno delo še davno ni končano, kajti treba se je ozreti tudi na prašanje, kako so te visoke šole tam opremljene? Da dobi lajik tu vsaj nekoliko vpogleda, naj omenim le eno naj? manjših ondotnih visokih šol, to je Pfibramsko montanistiško visoko šolo, kakršna je pri nas le oddelek v okrilju tehniške fakul? tete. Ta visoka šola ima od preobrata na razpolago za svoje institute in zbirke kar p e t (!) poslopij, ki dado brez najmanjšega pretiravanja vsaj obseg ubikacij dveh do treh ljubljanskih deželnih dvorcev, v katerem se nahaja pri nas skoro vsa — unis verza! O praški češki univerzi pa podrobno niti ne govorim. Zadostuje naj, da imajo: mineraloški, geološki in geografski institut skoro tako veliko palačo sami na razpolago, kakor je v Ljubljani ves deželni dvorec! In tudi Češkoslovaška nima zadevno proračuna postlano na rožicah. Tudi tam odpuščajo uradnike itd. itd. 2. Nemška Avstrija. Na Dunaju imajo univerzo, ki pa po svoji notranji organizaciji nikakor ne more šteti le za eno, ker so namreč tu predmeti (navadno) zasedeni po dveh pro== fesorjih. Z mirno vestjo jo smemo šteti za dve visoki šoli v obsegu navadnih večjih univerz. K tema pride tehnika, ki šteje podobno za več kakor za eno, pa naj nam šteje le za eno tehniko navadnega obsega; veterinarska visoka šola; visoka šola za polje? delstvo; ne oziraje se na akademijo za upodabljajoče umetnosti in na visoko šolo za svetovno trgovino, ki se poteza ravno sedaj za doktorat, ne oziiraje se na ti dve instituciji, jih imajo torej v navedenem zmislu pet, ako štejemo dunajsko univerzo dvojno. V Gradcu je univerza in tehnika, torej dve, v Innsbrucku univerza in v Leobnu montanistiška visoka šola. In osnavlja se baje celo še nova univerza v Solnogradu! Torej vsega skupaj celo deset (+ eventualno dve) samostojnih visokih šol z univerzitetnim značajem, to se pravi s takim organizacijskim statutom, da bi se dala uvrstiti vsaka po naših razmerah v vrsto fakultet na univerzi. Poleg teh imajo še dve samostojni teološki fakulteti. To zmore torej «skrahirana» Avstrija s svojimi sedaj baje nekako 150 do 200 tisočimi brezposelnih. Tg zmore ona Avstrija, ki je morala odpustiti svoje uradnike kar v masah. Pa se mi morda poreče: Avstrija lahko, ko ji ni treba vzdrže* vati — vojske. Da se mi ne bi moglo podtikati ob primanjkljaju pravih argumentov nepatriotstva, preidem namenoma ta zagovor 340 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji samo s prašanjem: in kaj naj velja o češkoslovaški republiki? Mar ta nima tudi za svoje razmere jako veliko vojsko? Če je obstoj velike vojske sploh zadosten argument za restrinkcijo kulturnih institucij. Kdor naj potroši kvečjemu «10.000 Din» letno, ne more odstopati del svojega imetka morda celo onemu, ki sme potrošiti letno «1,000.000 Din». 3. Jugoslavija mora iskati svojo kulturno orientacijo na zapadu, zato bi se mi videlo pogrešno primerjati naše kulturne potrebe z Rumunijo, Bolgarijo ali z Grčijo. 4. Š v i c a s svojimi približno 3*9 milijona prebivalcev ima sedem univerz (Basel, Bern, Freiburg, Geneve, Lausanne, Neu* chatel, Ziirich), dve tehniški fakulteti (Lausanne in Ziirich), eno trgovsko visoko šolo (St. Gallen) ter dve teološki fakulteti. 5. Da razpolagata zlasti Nemčija pa tudi Italija z velikim šte* vilom visokih šol, je itak toliko znano vsakemu izobražencu, da mi ni treba iskati tu posebnih argumentov. V zvezi s problemom o reorganizaciji naših univerz je bilo čuti pri nas tudi o tako gorostasnih mislih, za katere je pa po* slednji izraz prav za prav skoro prevelika čast, da bi jih najraje prezrl v celoti. Le ker se da na njih temelju sklepati, da ne dostaja pri nas jasnosti niti o osnovnih mislih o univerzitetni instituciji, le zato se naj dotaknem ob tej priliki tudi teh koncepcij. Poleg sklicevanja na proračun, se je zastopalo tudi stališče, da producirajo naše univerze dosti preveč ab? solventov, da jih država toliko ne rabi itd. Tu se je treba predvsem prašati, kaj so univerze? Pri nas splošno razširjeno mnenje je menda približno sledeče. Deček kakor deklica morata po zakonu najprej v osnovno šolo. Sin iz «boljše» družine mora potem seveda v srednjo šolo. Toda bog varuj pred kako strokovno šolo. Tam je menda zaloga semena, iz katerega se razvijejo v poznejših letih na rokah — žulji. To pa po splošno razširjenem predsodku ni nikak poseben dokaz hiteli--gence. Pravi inteligent je absolviral gimnazijo, realko ali realno gimnazijo, oziroma vsaj učiteljišče! Vsaj to velja dandanes tudi o hčerki iz «boljše» obitelji. Post tot discrimina rerum pririneta končno morda le do mature. Tam se pa dogajajo v neki državi, tam nekje v srednji Ameriki, čudne stvari. Ena vrsta kandidatov res kaj zna. Dobro. Ti nas naj v sledečem zato ne zanimajo dalje. Potem pa pride druga vrsta. Ko odgovarjajo ti, pravilneje, ko ne odgovarjajo, ker pač ne vedo kaj, pa zamahne včasih izprašujoči .gospod ali na| desno, ali na levo, ali predse itd. Vse to seveda v svoji «sveti jezi». In to pomaga. Kandidata razsvetli sveti duh. 341 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji Fant ve na mah odgovor; na primer v matematiki ali v fiziki ve ali gre za sin ali za c o s, za tang ali za c o t g. Podobni pojavi «svete jeze» se opažajo sicer tudi pri drugih predmetih. Taka znamenja se namreč baje dajejo v srednji Ameriki kandidatom.1 In kaj se zgodi potem pri nas s podobno podkovanim kandidatom moškega ali pa ženskega spola? Razume se, da mora na univerzo. To je vendar ona «f a b r i k a», v kateri se producirajo pretendenti za razna uradniška, profesorska in druga mesta. In če producira «fabrika» več blaga, nego ga rabi konsument; kaj je naravne je, nego da se brzda produkcija! Preden nadaljujem, se obračam v vsej resnobi do vseh pravnikov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z vljudno prošnjo za pojasnilo, v katerem zakonu je predpisano, da mora dobiti vsak absolvent, ali morda še pre* cizneje prašano: vsak, ki se vpiše na univerzi, državno službo? Pomislimo le kratko konsekvence tako omejenega stališča. Ni dvoma, da ne plačuje splošno nihče svojih nastavljencev tako slabo, kakor velja to o državi. Ali upravičeno ali ne, z ozirom na razširjeno lenuharjenje ravno v državni službi, ne bom pre* iskaval. Naravna posledica tega pa je, da beži iz državne službe pogosto ravno najsposobnejše uradništvo. Ako torej univerzitetna «fabrika» ne sme producirati absolven* tov nad neobhodno potrebno število, preostane potem naravno državi, izvzemši častne izjeme — le slabši material. Saj zadostuje že, da sta obe politiški, uradniški garnituri kom* pletni, ki se menjavata ob vsakokratni izmeni vlade. Tak princip bo in mora postati najprej ruin državne administracije, potem pa tudi naše kulture sploh. Predvsem protestiram najsvečaneje proti naziranju, da je univerza nekaka uradniška «fabrika». Namen univerze i e predvsem ne ga nepristranske znanosti. To celo ne o z i r a ji e se na potrebe države, kar je prišlo do najjasnejšega izraza ob priliki ravnokar ustanovljene židovske univerze v Jeruzalemu, kjer se je poudarjalo expressis verbis, da bodi namen univerze edino le gojenje znanosti. Pouk pride v poštev šele v drugi vrsti. Dalje je namen univerze seznanjati sposobne poedince z znanostjo in z njenimi metodami. Že star slovenski pregovor pravi: človek se nikoli ne izuči. Vse življenje je tudi le vedno učenje in aplikacija novih izkušenj na situacije, ki se porajajo od trenutka do trenutka. In seznanjanje poedinca, 1 Ravnokar sem bil predsednik pri višjem tečajnem izpitu v Celju in v Ptuju. Da se zgornje besede ne bi tolmačile krivo, izjavljam lojalno, da se pritikajoče navedbe ne nanašajo na tozadevna zavoda. 342 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji zlasti začetnika, z metodo, to se pravi s potom, po katerem se pride v posamezni znanstveni stroki do novih izkušenj, do novih spoznanj, to je med drugim tudi eden glavnih namenov univerze. To posebno zato, da drugi,-zlasti mlajši, nadaljujejo tam, kjer so prestali s svojim delom starejši. Končni cilj nam mora biti le stremljenje za tem, da ustvarjamo več in več novih spoznanj in da se približamo tako bolj in bolj •— r e s n i c i! Starejši generaciji mora biti univerza mesto znanstvenega u d e j * s t v o v a n j a, zadevno mlajše bi pa dejal najprej z besedami nemškega filozofa Fichteja: «e i n e Schule der Kunst des wissenschaftlichen Ver s tan d e s g e b ra u ch e s». Tudi znanstvenega učenja se mora človek najprej — naučiti! So izjeme: samouki. Toda ti so preredko sejani, da bi se mogla zanašati človeška družba le na nastop takih. Znanstvo je zlasti dandanes tako obsežno, da ni moči izhajati brez primerne orga* nizacije, in taka organizacija je univerza, ki najprej uvaja v znanstveno delo, toda z namenom, da se pozneje tudi samostojno ustvarja, kakor je dejal svoj čas že filozof Schelling: «Lerne nur, um selbst zu schaf f en!» In to učenje se naj izvršuje v okviru moderne univerze, ki bodi odtegnjena vsemu strankarstvu, vsemu stremljenju po politiškem uveljavljanju in po politiški moči. V tem zmislu je treba tolmačiti tudi besede filozofa S c h 1 e i e r m a c h e r j a, ki je dejal o vseučiliščih med drugim sledeče: «... daB das L e r n e n an und fiir sich, wie es auch sei, nicht der Zweck der Universitat ist, s o n d e r n das Erkenne n». Univerza je corpus separatum, čigar namen je edinole znanost in njen razvoj, ne oziraje se na desno ali levo! Nikdar pa ni predvsem kakršnekoli vrste vzgojevališče bodočih državnih nastavljencev. To je postala moderna univerza šele v drugi vrsti, ker dobi država naj* sposobnejših svojih delavcev iz akademije. Zato bi pa bilo tudi absolutno pogrešeno priznati državi pravico do organizacije vse* učilišč raz stališče, kakšnih in koliko potrebuje država — uradnikov. Pa tudi za državo samo bi bilo to najbolj nevarno stališče. Saj bi prevzela s tem ipso facto tudi obveznost, da mora biti vsakateri preskrbljen v državni službi, če je le napravil svoje izpite. Kje pa ostane potem selekcija in zdravo, idealno tekmovanje med kandidati za isto mesto, če dobi vsakteri s svojim sprejemom na univerzi, oziroma z izpolnjenimi izpitnimi pogoji pravico do primernega mesta? Tak princip bi ubil vsakršen napredek. Kar velja za naravo, da se ohranijo le naj* krepkejši poedinci v boju za obstanek, le kar velja tudi 343 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji v navadnem življenju, da ima uspeh svojega dela le oni, ki ga izvrši najpopolneje v času in prostoru, to mora veljati tudi za poedinega absolventa univerze. «Mnogo jih je poklicanih, toda malo izvoljenih.« Čim večja je možnost znanstvenega razvoja poedinca, tem večja je sigurnost, da dobi tudi država ceteris paribus najsposobnejših delavcev "za svoje urade. Ozkosrčno omejevanje pa ne bi škodovalo le poedincem? adeptom in po drugi strani državi, kakor sem stvar zastopal v prejšnjih izvajanjih, marveč tudi univerzam samim in s tem posredno zopet le državi. d* »b * »i* "1» T" Ne da se sicer kontrolirati trditev, v koliko se strinja s pravimi nameni odločilnih osebnosti, da naj bi dobila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev nekak monstrum univerze v sledečem zmislu; ker so pa prišle tozadevno baje resnične vesti na dan, zato se naj bavim tudi s tem problemom nekoliko natančneje. To zlasti vsled tega, ker je projekt za lajika morda silno pod= kupljiv. Baje se namerava ustvariti v Zagrebu singularna medicinska fakulteta, v Beogradu juridiška in menda filozofska, Ljubljana pa naj bi dobila celokupno tehniško fakulteto. Kje naj bi bile vse ostale fakultete, se ni povedalo v dotičnih poročilih. Te podrobnosti naj nas končno tu tudi ne brigajo v prvi vrsti, ker zadostuje vedeti, da se namerava zgraditi po tej verziji nekak monstruniskolos, ki bi predstavljal v svojem vsem obsegu eno samo, ogromno univerzo, ki bi imela svoje posamezne fakultete kot membra disjecta porazdeljene po raznih mestih kakor so vsaj Beograd, Zagreb in Ljubljana. Težišče tega projekta leži zame v misli, da se ne ponavlja nobena univerzitetska institucija v več mestih. Vse je podano le po enkrat v vsej državi. Argu? mentira se obenem s tem, da bi se tu potratilo manj in navzlic temu bi se dale dotirati te poedine institucije dosti bogateje. Tu se torej vzbuja videz, da se hoče dati univerzi sploh več, samo da bi se izdatki s tem morda racionalneje porabili in s tem napravili primerni prihranki. Na prvi pogled, vsaj za nepoučnega, imenitna misel. Kaj bi bilo lepšega nego: ena država, ena vlada, ena vojska, en jezik, ena vera in končno enotna šola in to od osnovne šole do — univerze. Že sama okornost, da je prašal zadevno reorganizacije univerz poslednje same za mnenje tako prejšnji minister prosvete dr. A. Korošec, kakor sedanji Sv. Pribičevič, že to samo se mi 344 Dr. Karel Hinterlechncr I Prašanje univerz v Jugoslaviji vidi protivno takemu monstroznemu projektu, toda et meminisse juvat. Poslednje tem bolj zato, ker pride vse odklanjanje te ideje v resen preudarek tudi za primer, da bi se hotelo sploh le kaj okrnjevati z namenom, da bi s tem postala kaka institucija singularna in ločena od drugih. Vsaka univerza obstoji bistveno iz dveh komponent: iz pred* meto v, ki služijo pouku, vštevši u b i k a c i j e, in iz učnega osobja, ki predstavlja duha. S prvimi se hočem pečati še po? zneje. Glavno je učno o sob je. Poslednje predstavljajo ljudje z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Kdor bi se hotel pečati s tako monstroznim projektom, kakor je omenjeni, bi moral zato poznati vso duševno mehaniko v okviru univerze do poslednje pičice. Kakor anatom bi moral biti sposoben raz? galiti nekako poslednje vlakno univerzitetne duše; pa morda niti to ne bi zadostovalo, ker igra tu preveč osebnih momentov pre? važno vlogo, kakor bom dokazal. Deček, ki vstopi v osnovno šolo, ki pride v srednjo, vzbuja včasih najlepše nade za bodočnost. Kar hipoma pa se včasih v razvoju ustavi. Drugi zopet doseže v gimnaziji še najlepše uspehe, morda tudi na visoki šoli, v praksi pa pozneje popolnoma odpove. So pa tudi obratni primeri. Ljudje, ki so se prerili skozi srednjo šolo na ta ali na oni način, se prično razvijati šele, ko pridejo do dela, za katerega je ustvarjena njih duša. Pa še pri takih se ne izvrši vse pri vseh uniformno. Skratka, razvoj psihičnega aparata je pri raznih ljudeh raz? ličen počasu in kvaliteti. V obeh ozirih je pa različen pozneje tudi zastoj duševnega del a. Eden odpove mnogo prej nego drugi. Ako pa odpove v tem ozira kak univerzitetni profesor prehitro, povzroči to pogojno največje krize v njegovi stroki. Kar nameravam navesti v sledečem, niso le teoretske možnosti, marveč se hočem ozirati na strogo konkretne primere, ki jih poznam iz raznih univerz Srednje Evrope. Nekje je zasedel stolico razmeroma mlad nadebuden učenjak. Od njega se je pričakovalo vse najboljše, prišlo je pa nepriča? kovano iznenadenje. Mož ni le sam nič posebnega delal in naredil, kajti predavanj ni smatrati kot glavno delo univerzitetnega pro? fesorja, saj bi opravil to pogojno tudi kak gramofon, marveč se tudi v njegovi duševni okolici ni ganilo nič. Krog in krog samo mrtvilo. Ta mož je bil pri tem jako trdnega zdravja, in zato je bil ves čas svoje aktivitete le ovira. Ko je pa zatisnil, še v aktiviteti, oči za večno, niso vedeli koga imenovati na njegovo mesto, ker si ni vzgojil nikake šole, nikakega naslednika. 345 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji Sedaj pa se obrnimo k naši nekako unificirani in singularni univerzi za vso kraljevino. Če naj imamo za vso kraljevino le enega boga in enega profesorja za vsak predmet, kje se bo potem dobil primeren naslednik, kadar odstopi tako ali tako poedinec, kakor sem ga ravno skiciral. Pa naj se ne misli, da so taki primeri le nekake izjeme. Včasih prihajajo celo velike univerze velikih na* rodov v dosti znatne zadrege, ko gre za oddajo te ali one stolice! To se dogaja celo tam, kjer opažamo tako silno konkurenco, kakor jo je dognati med posamezniki v okviru nemškega naroda z nje* govimi premnogimi univerzami. S tem sem se pa dotaknil že drugega momenta, ki prihaja tu preresno v pošte v, namreč medsebojne konkurence duševnih delavcev iste stroke. Le tam, kjer pride do medsebojnega tekmovanja, tam je življenje, in le tam je napredek. Ne vedno, so izjeme, ki jih rade volje priznam, toda navadno vlada v nasprotnih primerih mrtvilo. Do takih razmer ne sme priti na univerzi. Take razmere bi se pa naravnost pospeševale s tem, da bi se organizirala univerza, ki bi bila v vsem obsegu in za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev le ena. So pa še druge možnosti kakor navedena. Izvrsten je bil učitelj in znanstvenik. Imel je tudi več učencev, ki so zbujali najlepše nade. Med njimi se je odlikoval posebno eden. Postal je njegov asistent, in mislilo se je, da mu je namenjeno tudi pozneje na? sledstvo. Tekom časa sta se pa znanstveni naziranji obeh o konkretnem prašanju ločili. Asistent je prišel v nemilost, postalo je razmerje nemogoče, in prej nadebudni mladenič si je moral napraviti za življenje drugačen načrt in kreniti je moral drugo življensko pot. Je pa tudi še kaj drugega mogoče. Sledeča zadeva se je odigrala celo na jako ugledni univerzi. Sin si je izbral isto znanstveno stroko, ki jo je zastopal oče. Da želi vsak oče svoji krvi najlepše napredovanje, je le človeško in nekako samo po sebi razumlijvo. Ko je oče vsled svoje starosti odstopil, je priporočil profesorskemu kolegiju svojega naslednika, kar je povsod do? pustno in se navadno pričakuje, oziroma tudi vpošteva. Tudi oče tega sina je priporočil primernega naslednika. Naj se pa ne misli morda, da je bil to njegov lastni sin. Toliko takta so že imeli vsi trije. To se ni zgodilo. Pač pa je predložil predlaganem varovanec svojim naslednikom sina svojega protektorja. Ko je pa potem sam zbolel, ga je pa predlagal svojim naslednikom na oni stolici, kjer je prej dociral sinov oče! Tako je torej sin prišel po ovinku na stolico svojega očeta. Tako deluje klika, oziroma univerzitetna porodica. Obstoje pa zlasti na večjih uni? 346 Dr. Karel Hinterlechner / Prašanje univerz v Jugoslaviji verzah cele «dinastije», ki se križem ženijo, može in medsebojno podpirajo. Klika pa ne bazira vedno le na svaščini ali vsaj na idejnem sorodstvu v okviru univerze same, marveč bi zlasti pri nas dobila prelahko tudi politiških korenin ali pa vsaj politiškega redilnega soku. In s tem bi bila dosežena poslednja postaja uničevanja napredka v znanosti. Danes odločuje politika, kakor je brezdvomno ugotovljeno, pri raznih državnih odločitvah. V uni* ficirani univerzi bi pa odločevala, ne še danes in jutri, pač pa v bodočnosti najbrž o najvitalnejših prašanjih. To pa ne bi bila nikaka univerza več, marveč le nekaka politiška postojanka te ali one stranke, kajti, kakor sem dejal, in kakor se to razume povsod sirom sveta, univerza predstavlja corpus separatum, ki se ne da ne unificirati, ne kasernirati. Univerze morajo biti tudi pri nas proste, zlasti proste vsake politike, dalje naj ne bodo unifici? rane, da je dana možnost konkurence v idealnem zmislu duševnega tekmovanja, toda pri vsem tem mora biti njih dotacija zadostna, da ne zavlada v njih mrtvilo vsled pomanjkanja. Nekaj drugega so pa učni načrti, izpiti, enotna organizacija vseh posameznih univerz. V tem oziru so podale že univerze same ministrstvu primeren elaborat za reorganizacijo. Iz raznih okornosti se da sklepati, da ima ravno ljubljanska univerza v nekaterih krogih, razmeroma malo, recimo — iskrenih prijateljev. Proti takemu naziranju zlasti ne bi govorila števila, ki sem jih navedel na podlagi uradnih proračunskih podatkov. Te kreditne razmere so pač take, da silijo človeka nehote k misli, da se nameravajo ustvariti v Ljubljani za razvoj naše univerze taki pogoji, ki bi preprečili njen napredek, in da bi se nekako potom izstradanja p ovz ročilo hiranje in končno pogin vse institucije. Profesorji bi se poizgubili po svetu, ker bi dobivali drugje večje dotacije svojih stolic ali pa naj bi nekako kapitulirali, češ, s takimi državnimi prispevki za institute in ob nedostajanju prostorov se raje odpovemo, nego da nas čaka očitek slabo izšolanih absolventov. Razlika med Ljubljano na eni strani in med Beogradom ter Zagrebom na drugi je preočita. In resnica pač «oči kolje»! Malo pa jih je, ki slišijo-radi resnico, ako jim ni prijetna. Zato se včasih čuje tudi sedaj — pod avstrijskim res žimom se tega ni slišalo —, da Ljubljana ni prikladno mesto za univerzo, ker je premajhno. Tozadevno mi bodi dovoljeno navesti doslovno besede nemškega filozofa F i c h t e j a, ki je dejal v tem oziru sledeče: «Es ist eine bekannte Bemerkung, daB bisher auf 347 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji Universitaten, die in einer kleinen Stadt errichtet waren, bei einigem Talent der Lehrer, sehr leicht ein allgemeiner wissen* schaftlicher Geist und Ton unter den Studierenden sich erzeugt habe, was in groBeren Stadten selten oder niemals also gelungen.» Spredaj sem že dejal, da sestoji Vsaka univerza bistveno iz dveh komponent: iz predmetov, ki naj služijo pouku vštevši ubikacije,in dalje iz učnega osobja, ki predstavlja duha univerze. V več različnih ozkih bi bile moje izjave ne* lojalne, ako bi se izognil problemu stvarnih potrebščin. Saj me pa sili k temu tudi različna mera, v kateri je dotirana glasom pro* računa univerza v Ljubljani po eni strani in one v Beogradu in v Zagrebu po drugi. Naj se mi pri tem ne podtikajo slabi nameni, zlasti odklanjam vsak motiv zavisti. Spredaj sem že dejal, da morajo tudi najvišje kulturne institucije primerno tekmovati med seboj, ako naj pride do napredka, od česar bi imela naj* večjo korist itak le država. Ako pa naj pride do tekmovanja, sem v vsej skromnosti mnenja, da se morajo dati institucijam, ki naj tekmujejo med seboj, enaka sredstva, sicer nimamo tekmo* vanja med enakimi. Iz tega naslova izvajam ljubljanski univerzi isto pravico do negovanja od strani države, kakor je to videti zadevno Beograda in Zagreba. Pri ljubljanski univerzi so izpolnjeni vsi predpogoji, da se še nadalje razvije normalno v lep univerzitetni zavod. Treba pa bo bolj in bolj resno poudarjati, da se nam priznajo v proračunu pri* merni zneski za stvarne potrebščine in za ubikacije, kajti v sedanjih razmerah institucija ne bo mogla več izhajati. Postali so nam provizorni prostori že dosti preozki in zlasti se bo moralo misliti na to, da potrebujejo razne stolice prepotrebnih institutov. Centralna vlada se dela že dolgo, kakor da ji to menda nič mar ni, ali pa kakor da o vsem tem nič ne ve; to navzlic temu, da je bil ravno sedanji vrhovni šef naučne uprave že pred par leti opozorjen na ta nedostatek. Seveda bo sedaj marsikdo dejal, češ, torej pridejo vendar tudi še razne obremenitve na dan, in to, kar se je uvodoma trdilo zadevno izdatkov, se bo sedaj korigiralo navzgor. Res je, da bo takih korektur potreba. Pa je*li to ne* upravičeno, če nam število dijaštva od leta do leta raste in če se drugim daje odstotno dosti več, ko imajo že svoje institucije do neke meje urejene in kompletirane? Mar bi bilo komu ljubše, da nazadujemo, nego da se normalno in lepo razvijamo? Komu na ljubo naj pa naš zavod zagine? 348 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji In še nekaj principialnega. Če kupi država zemljišče, ali ga drugim institucijam ne kupi tudi? In če ga kupi, ali je to uničena državna imovina? Ali se ne spremeni pri tem le oblika državne imovine? Kar se sne, ne da bi se kaj produciralo, kar se uniči, ne da bi se produkcija in blagostanje povečala, to so pasivne postavke v državnem proračunu. Posest, blago pa ostan e. Parasit člo? veške družbe je le oni, ki konsumira, pa ne producira. Med po* slednje pa kulturne institucije ne štejejo. Davka res ne prinašajo. Toda, ali prinašajo kaj davka: ceste, parki, bolnice, ječe itd. itd.? Nasprotno. Toda država ima indirektnih koristi. Iz istega vzroka mora imeti tudi kulturne institucije univerzitetnega značaja; kakor mora imeti osnovnih šol, vzlic temu, da nima davkarija z njimi nič opraviti, če nima morda celo kakih sitnosti. Kako se razvija ljubljanska univerza, naj pojasnijo sledeča števila, ki kažejo frekvenco v vseh letih od ustanovitve pa do najnovejšega datuma: Šolsko leto Zimski semester Letni semester 1919/20 533* 767 1920/21 1.068 1.051 1921/^2 1.255 1.162 1922/23 1.257 1.166 1923/24 1.301 1.160 1924/25 1.376 1.206 * Brez jurid. fakultete; zlasti ker so bili nje profesorji še v Parizu pri mirovni konferenci. Iz predstoječe tabele je jasno razvidno, da število slušateljev stalno raste. Napram zimskemu semestru pade sicer število vsekdar v letnem semestru nekoliko. Toda to je pojav, ki ga opažamo ravno tako tudi na vseh drugih visokih šolah, in ki ima svoje vzroke popolnoma izven univerze. Ako bi pa primerjali navedena števila še z razvojnimi tozadevnimi števili raznih drugih univerz, pa bodisi na tej ali pa oni strani jugoslovanskih meja, ljubljanski menda ne bi bilo treba povešati oči. Zato čuti tem bolj in jo tem bolj žge, da se ravno za ljubljansko ne najdejo primerni krediti in primerno sorazmerje v vsotah z drugimi. Istočasno s temi prašanji bi se morala rešiti seveda tudi še cela vrsta drugih, ki pa državnega proračuna vsaj bistveno sploh ne bi obremenjevala. Tu mislim na prelevitev sedanje državne (licejske) knjižnice v univerzitetno, ki bi s tem silno pridobila, ker bi dobivala potem kot taka dosti več knjig zastonj nego danes. Velike amerikanske in druge institucije po= 349 Dr. Karel Hinterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji šiljajo namreč svoje publikacije brezplačno univerzitetnim knjiž* nicam, ne pa drugim. Podobno bi bilo tudi že zrelo in čaka svoje rešitve prašanje nekdanjega deželnega, sedaj državnega muzeja. Ni. dvoma, da imajo dandanes vse evropske države in med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev večje ali manjše finančne težkoče. Tudi to vem, da se morajo umakniti, upravičeno ali ne, ne preiskujem tu, kulturni interesi držav prepogosto raznim drugim. In celo to priznavam, da je marsikomu: «srajca bližja nego suknja». Toda ker se tudi zavedam, da se je profesorski zbor ljubljanske univerze vedno zavedal, da nihče ne more za* htevati od države vsega od vseh na enkrat, zato je čakal in čakal uvažuje geslo na čelu tega spisa. Vsega čakanja pa mora biti končno enkrat tudi za ljubljansko univerzo konec, sicer se nam bo godilo podobno kakor onemu ribniškemu konju, ki se je ravno navadil stradati, pa je poginil. Tak konec ljubljanske univerze pa bi bil za našo državo pri tem razvoju, kakor se zrcali v naraščajočem številu dijaštva, naravnost škandal. Sicer se pa tudi to, kar se pričakuje in upravičeno zahteva od države, ne postulira čez noč. Predmetni krediti se naj porazdele na več let, podobno kakor se to dogaja za Beograd in Zagreb. Brezpogojno se pa mora zahtevati, da veljajo za vse naše um* verzitetne institucije enaki predpisi zadevno sestavljanja pro* računa, česar se danes pri točnem študiju ravno ne more trditi. V Ljubljani moramo n. pr. prosjačiti pri gradbeni direkciji skoro za vsako kljuko, ki naj se kje zabije, in da se vnese dotična vsota v proračun gradbene direkcije, ki pa niti za lastne potrebe ne dobi dosti.2 Drugje pa imajo adaptacije kar v svojih proračunih; kje so zaračunani krediti za razne nove, večmilijonskezgradbe vBeogradu in v Zagrebu, pa podrobno sploh nisem mogel posneti iz proračuna. Z našimi zahtevki bi se torej državni izdatki še povečali. Kdor prihaja z novimi zahtevami, se mu pogosto zastavi prašanje: dobro, toda kje vzeti denar? Na to odgovorim sledeče: Predvsem tam, kjer se jemlje za Beograd in za Zagreb. Dalje naj opozorim še na to4e. V Tržiču na Gorenjskem stoji sirom sveta dobro znana pre* dilnica in tkalnica Edm. Glanzmann & And. Gassner. Ta je ponudila ob priliki nekega natečaja nekemu resoru, ki rabi mnogo kotenine, za primerno ceno svoje izdelke. Pri tej naročitvi bi bil ostal denar doma in dane bi bile državi tudi druge ugodnosti. Naročilo 2 S tem ji torej ničesar ne očitam. 350 ~~ Dr. Karel IHnterlechner I Prašanje univerz v Jugoslaviji se pa ni izvršilo pri tej tvrdki. Poslala se je marveč neka komisija na Francosko. Komisija je seveda že sama stala primerno število francoskih frankov. Kupila pa je tam baje enako vredno blago, samo — dražje. Naša valuta se je vsled tega najbrž tudi dvignila. V drugem primeru so (na razpis) ponudile ljubljanske «Strojne to* varne in livarne» istemu resoru postelje iz litega železa. Odšla pa je z vednostjo tega resora neka komisija na Nemško. Naročila je postelje baje iste kakovosti v Monakovem, samo plačala je država blago dražje kakor doma! Leta 1921. so prišle v jeseni novice na dan, da se namerava ukiniti v Ljubljani medicinska in tehniška fakul* teta. Tedaj je odposlala ministrstvu posebno spomenico tudi ljub* ljanska občina, ki je zavzela stališče proti takim namenom. V pred* metni spomenici se je pa navedel tudi sledeči primer, ki ga naj omenim na tem mestu, in ki se glasi doslovno: «Dalje imamo v mežiški dolini veliko jeklarno, ki je med vojsko dobavljala avstrij* ski vojski izvrstne granate do največjih kalibrov..» Mežiška jeklarna je tudi na ljubljanskem velesejmu septembra meseca t. 1. razstavila vzorce raznih granat in so si jih zastopniki armade mogli ogledati. Toda reprezentant te tovarne je vsakomur po* udarjal, da jugoslovanska država ni tamkaj naročila do sedaj — to je bilo leta 1921. še niti za en dinar vojnega materijala.» Izrecno poudarjam, da pisatelj teh vrstic o tozadevnih sedanjih raz* merah ni poučen. V isti spomenici je tudi govor o primeru Glanzmann & Gassner v Tržiču, ki sem ga navedel zgoraj. V zvezi s tem pa je dejalo tedaj zastopstvo našega mesta doslovno tudi: «... Če je to res — kar je mogoče kontrolirati le v osrednji vladi — je s tem udarjeno do* mače podjetje, a tudi bi se bilo morda prihranilo toliko novca, da bi že zadostoval za redni budžet obeh ljubljanskih fakultet.« To so le trije primeri iz enega in istega resora. Kaj bi bilo, če bi se izdal za vse resore ukaz, da se mora nabavljati vse, kar se dobi doma, brezpogojno v lastni zemlji? In to celo za ceno, da je blago tudi nekaj dražje. Zanekatereresoreobstojinamreč takukaz. S tem bi se prihranili vsi troški za podobne komisije, domačini bi zaslužili, ostal bi torej denar doma, s čimer bi se dvig* nila davčna moč naših podjetij. Gospod finančni minister bi imel večje dohodke in diferenca od ljubljanskih 0*066 %, bi se dala prav lahko izenačiti na zagrebški znesek per 0'257'%, oziroma na beo* grajski per 0*428%, kakor ga izkazuje pridejana preglednica spredaj. Seveda bi se pa morali dognati in vpoštevati tudi izdatki, ki doslej iz proračuna niso razvidni. 351