Uredništvo in opravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se more govoriti T»ak dan od 11.—12. ure dopolcL
Telefon št. 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
št, 75
Maribor, dne 28. junija 1909.
Naročnina iistn:
Celo leto..................12	k
Pol leta....................6	K
četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
t Letnik I.
Kje je opozicija?
Dunaj, 27. junija.
Nikdar na svojem mestlu! Te besede bi si laih-ko jugoslovanska delegacija zapisala na svoj prapor. Kadar je v vladnem taboru, tedaj kaže strogo opo-zicionalna nagnenja, gromi v govorih proti vladi, katero podpira, se absentira pri glasovanjih ali pa celo glasuje proti vladinim intenci j am.
Sedaj je v opoziciji! In kako deja sedaj? Sedaj glasujejo njeni člani za vlado, si up upajo govoriti besedice proti ministrom, nasproti katerim so v opoziciji, se absentirajo, kadar bi se mogel zadati vladi udarec, in nosijo vse; zakulisne dogodke v opozicijskih vrstah tople in vroče v vladni tabor.
Nikdar na svojem mestu! S temi-besedami se da označiti politično zadržanje jugoslovanske delegacije. Le jedno skupino moramo izvzeti, kar priznava celi parlament, skupino onih poslancev, ki so kot Slovenski klub stopili v jugoslovansko parlamentarno politično organizacijo.
iMiagari na.j sodi kjdp o pojiitljki Sloveaijfekeiga kluba kakor hoče, toda to stoji, da ta skupina drži skupaj kakor en mož, da ves klub nastopa do zadnjega moža solidarno, da je v njem uzorna disciplina.
Ta disciplina -Se kaže pri njem tudi sedaj, ko je Šla jugoslovanska delegacija v opozicijo proti Bie-nerthovemu kabinetu. Kaj pa je ostalo od jugoslovanske opozicije koncem meseca junija? Edino le ona skupina pod vodstvom dr. Šušteršiča, ki se imenuje Slovenski klub.
Jugoslovanska delegacija je skupno in solidarno sklenila, da zavzame nasproti Bienierthovom kabinetu opozicioUalno stališče. Za to pa je kršenje solidarnosti in politična brezobraznost, ako se par po-slafncev brez vednosti drlujgih tovarišev zaveže“ na lastno roHo z vlado, ki jim izpolni par želj, im tako tudi na lastno roko' spremeni svojo stališče nasproti vladi. To so storili dalmatinski poslajtici;! Ko j,ih je vlada skušala pridobiti,.bilb bi1 pošteno in lojalno, da rečejo: Mi smo solidarni z drugimi jjugoslovanskimi poslanci, s katerimi smo govorili in sklenili že v začetku opozicijo, in le če se vlada približa tako Jugoslovanom, da vsi lahko gremo iz opozicije, tedaj se lahko spremeni naše stališče.
Toda Dalmatinci so ravnali na lastno cest, — vzeli so' zrnje, ki jim ga je ponujala vladna roka, šli so v vladni tabor ter pustili hladnokrvno svojo
PODLISTEK. Sliki iz življenja.
Is
Povedal vam bom dve dogjodbici, povedal tako, kakor sem jih doživel sam.
Na oltarju so gorela- sveče, Njih bleda svetloba se je borila s svetlobo dfneva. Plamen je bil miren, kakor bi bil naslikan, le tu in tam je vztrepetal, kakor bi se plašil pred kom, zaplapolal, kakor nočna tiča s svojimi peroti, ali kakor vešča, ki si osmodi srebrna krila.
Pred oltarjem je stal duhovnik v mašini obleki, Njegov glas je zvenel jasno in veličastveno, ko je čita! vprašalnje ženinu in nevesti, jima pravil o ljubezni. Zamolklo je odgovarjal ženin, tako zamolklo, kakor bi ne odgovarjal on, ampak nekdo drugi — nekdo tam iz cerkvenega kota.
Odgovor neveste je bil tanek, boječ. Komaj je prišel Črez ustnice, je že zamrl. Bila je, kakor če1bi pogledal pomladi na poljano, pokrito z mrzlo slainio.
—	Kako je bleda, so si šepetale ženske po cerkvi, ki.so prišle iz radovednosti gledat, se li nevesta joče ali se drži na smeh. Iz lega so vedele pozneje prerokovati, kako bo v zakotali.
—	Kako je bleda!
—	ViesoJ» naj bo, da ga jel dobila, so poklepetale druga k drugi, i L’e poglejte, kako je oblečena. To je menda sama bela svila.
—	Srečna bode, je pripomnila druga.
—	»D(n pa tudi ne bo imel kaj reci, je pristavila tretja.	.	- '
druge tovariše v opoziciji, iste tovariše, katere so sami pomagali spraviti v opozicionalni tok.
In sedaj se je začel beg, sedaj se je začel oni prizor, ki bi ga lahko imenovali: Jugoslovanski poslanci na beg|u. Evo sličic iz tega prizora!
Sklenilo se je obstruiraiti v budgetnem odseku proti italijanskem vseučilišču v Trstu. Sklep je bil soglasen, nihče ni ugovarjal. V budgetnem odseku pa nastopi holrat1 Ploj in govori medlo in mrzlo celih deset minut, o vseučiliščuem vprašanju, tako da so vladne . stranke dobile utis, da Plojeva. opozicija proti Trstu ni neomajljiva. IZa njim nastopi poslanec Gostinčar, po svojem poklfcu priprost delavec, a bistre glave in poštenega značaja, ter izvaja obstrukcijo, katero je pomagal skleniti tudi holrat Ploj.
Pride glasovanje o dispozicijskem fondu. Kakor kafra izgine večina dalmatinskih poslancev, med njimi tudi veliki opozicionalni gromovnik Bianchini. In kje je dični dr. Laginja? Zbežal je za privatnim zaslužkom. O Ježovniku se je govorilo, da je bolan, toda črez noč in dan se že prikaže na Dunaju in sicer tako okrepljen, da lahko govori dolg govor v zbornici.
Se enkrat naredi opozicija naskok na vlado, in sicer pri etaju Bilinskega. Poljska ljudska stranka da sporočiti, da se tudi ona. absentira,, ako se najde oblika, :s katero se izrazi Bülöfnsfkemu nezaupnica. Vsled tega predlaga dr. Krek, da se; po’ vzgledu angleškega parlamenta črta svota 15000 K, poljska ljudska strajnka je s tem zadovoljjna in drži svojo besedo.
Toda kje je jugoslovanska opozicija, da izrazi nezaupanje možu, ki je prodal bosanske kmete madžarskim oderuhom? Število jugoslovanskih beguncev je zopet zrastlo. Med begunci, ki. si niso upali glar-sovati proti vladi, je bil sedaj tudi Hribar, dr. Ploj, Splnčič in samoumevno tudi trdni voditelj istr spi h Slovanov dr. Matko Laginja. Le Slovenski klub je sedel mož pri možu ter glasoval opozicionalno.
O Slovenci! Vprašamo vas, kaj bi bilo, ako bi dr. Šušteršič ravnal tako kakor sedaj delajo Hribar, Ploj in drugi. 0'genj in žveplo bi letelo nanj, in po vsej pravici.	^
Toda sedaj, ko sta Hribar in Ploj voditelja te desorganizirane skupine, sedaj je vse dobro. Šušteršičev oselfcni sovražnik in naiivečji slovenski intrigant je začel po kuloarjih celo netit)! glasno upor proti voditeljstvu Prašeka in Šušteršiča, Tako delamo „Jugoslovani“ politiko na Dunaju. Bog se nas usmili!
—	Ne vem, kako bo, preveč se resno, — skoraj mrtvo drži.
—	Menda še ni pozabila onega iz sosednje vasi ! Hm, rada sta se imela, so pravili. Pa kaj bo ta, saj je revež in prav je imela, da ga ni vzela!
—	Čemu se pa drži taikfo? Najbrž so jo -prisilili!, je šepnila Četrta vmes.
—	E, kaj, vsaka se drži tako, je odvrnila zopet prva.
—	Komaj čaka, da se omoži, pa se še pri tem opravilu kuja, je zagodrnjal cerkovnik. —,{ To so ženske.
Opravilo je bilo k oilcan o in gostje so šli iz cerkve ter posedli na vozove.
Nevesta se je ozrla po gledalcih.
Videla je med njimi tudi svoje tovarišice, nekatere že omožene, nekatere Še neomožeme. Marsikatera ji je .«zavidala. O, ko bi se dalo, kako rafdi bi kateri izmed teh prepustila to mesjto in se uvrstila med gledalce. Naiančneji opazovalec bi videl, ko ji je obviselo oko «n{a tovarišicah,, kji Še niso Izrekle usodepolnega „da“, kako je to oko postalo vlažno — mokro —
Godba je zaigrala, vozovi so se zganili, premaknili, čili konji dvignili ponosno glave, in svatje so se odpeljali.
Stare mamice so pa ugibale srečo in da bode ta dolgo živela, ker so konji tako nenavadno dvignili glave. — — — — — — — — —
* *
*
Niti doma se hi pordečilo lice neveste.
Drugi so bili veseli, pili in jedli, napivali, govorili in plesali. Kaj je njim )za to, ali komu v prsih srce krvavi, ali se smeji, njih to ne skrbi.
Sedela, je z ženinom, brezčutna,, brez misb,
Politični pregled.
Državni zbor.
V petek je bila končana proračunska debata. Za nujnost tretjega branja je glasovala vsa zbornica, proti meritumu pa slovanska opozicija. Zadnja seja proračunske razprave je bila precej burna. Dr. Krek je polemiziral proti izvajanjem finančnega ministra Bilinskega v četrtkovi seji. Grof Sternberg se je bavil z „Neue Freie Presse.“1 Dejal je, da se je nek liberalni politik izrazil o tem časopisu, da ne stori ničesar zastonj. Za vsako notico in pofočilo je treba plačati, predno jo da uredništvo v tisk. V Turčiji, kjek' se je Stbrjpber.g zadnji čas mudil, mu je rekel nek visok dostojanstvenik: Mi Turki smo nesrečno ljudstvo. „Neue Freie Presse“ zahteva od nas še enkrat več plačila, kakor od drugih dežel.
Dr. Šušteršič je zavračal finančnega ministra radi opazke napram dr. Kreku. J ako čudno je, da. je minister smatral za umestno, kazati svojo nevoljo na dr. Kreka, da je zasmehoval njegpvo duhovniško obleko. (Čujte! Cujte!) Prvič se je zgodilo pod sedanjim ministrstvom, da se ie z ve5ulstrske klopi na tak način govorilo o obleki duhovnika-
Dr. Korošec: To dela konservativni Vsepoljak.
Dr. Šušteršič: Finančni minister je včeraj tudi trdil, da bo glede bosanske banke še vse dobro, če bo kaj sklenil bosanski deželni zbor. Sklep, kateri se je tu sklenil dne 8. junija, bosanska uprava vse druigače razume, kakor je finajnčni minister tukaj, razlagal. Finančni minister je to zadevo vodil na način, "ki mora minirati Bosno. Tudi Avstro-Ogrska bo trpela vsled tega Škodo. To bomo vedno ponavljali, ker hočemo, dokler imamo zaupanje ljudstva in drugega zaupanja ne rabimo, svojo dolžnost popolnoma izpolnjevati, z vsemi sredstvi, ki jih smatramo za umestne. (Pritrjevanje.)
Za dr. Šušteršičem je govoril dr. Gessmagn, ki je zavračal napade „Arbeiterzeitung“ in poslanca Rennerja, da vleče kot bivši mijnister večjo pokojnino, kot mu pristoja. Med Gessmalnnom in Rennerjem se je vsled tega vnel daljši besedni boj, med katerim je izjavil Gessmainp, da se je takoj, ko je postal deželni odbornik, odrekel državni pijači, edini v Avstriji. Pozval je dr. Rennerja, naj kot poslanec isto stori. (Klic: Renner je kot socialdemokrat samo za delitev, ne pa za to, da bi tudi sam delil.)
Ko je bil konec govorov, je odredil predsednik zbornice dr. Pattai glasovanje. Postavka: fmajiqno
Odgovarjala je, govorila je, a sama ni nedela, Kaj govori, kaj odgovarja.
Tam pod to belo svilnato obleko, v prsih, kjer bije ono nemirno človeško srce, pa je bilo tesno, tako tesno, da je nehote zdaj pa zdaj segla z roko k tisti strani, da odžene tesnobo, da umiri srce.
Od daJnes je odtrgana od brezskrbnega življenja, od danes je navezana na moža, katerega ji je zanaprej ljubiti, katerega-mora ljubiti, čeprav ga — ne more.
Oj, oče — mati —
Kako veselo se sučeta med gosti, se smehljata, — jo gledata — nji pa hoče počiti srce.
Edina hčerka je bila bogatega kmeta. In prišel je še bogatejši snubač, in oče si je radosti mel roke, maiti brisala solze veselja iz oci.
Kaj bo tisto, da je hčerka ljubila -drugega, manj premožnega, pa pridnega mladeniča. To ni nič! Bogastvo, to je nekaj!
Tlako so bile zastonj prošnje dekleta, naj je ne silijo s tem, da ga ne mara. Materi se je smilila in je jela tudi očetu odgovarjati,
—	Kaj, še ti začni, se je razvnel. Misliš, cla bo stradala naša punca na stare dni. Tista neumna mladostna znanja se pozabijo, in dobro je vse!
Tako sta se morali vdati.
Ce ga je kdo opozoril, da ni vse pri njem tako, kakor bi moralo biti, da je v moralnem stališču daleč zaostal, se je starec vznevoljen obregnil.
—	Kaj to? Mlad je in mladost je inrosv Kot mož bo ves drugi. Sicer sem Še pa :az tu. In bahato se je udaril ob prsi.
In danes je gostija.
Oče neveste je ponosno gledal okolu in mislil:
—	To sem jaz, ki imam tako hčer. Tri ure ha
okoli ni takega posestva.	(Konec prih.)
ministrstvo je bila sprejeta. Na to se je na predlog dr. Benkoviča poimensko glasovalo o predlogu dr. Kreka, ki je zahteval, fla se črtja postavka 5000 K, ker če rabi finančni minister kakega žurnalista, naj ga plača sam. Krekov predlog je bil odklonjen z 229 proti 210 glasovom. Za tem so bile sprejete še vse ostale točke proračuna. Na pjredlpg glavnega poročevalca dr. Steinwender j a se je takoj pričelo tretje branje in je bil proračun tudi v tem branju sprejet.
Prihodnja seja državnega zbora bo v sredo popoldne ob treh.
Ogrska.
Včeraj je sprejel cesar v poldrugo uro traja* Joči avdijenci Lukacsa. Po avdijenci je Lukacs izjavil, da ga je cesar ppoblastil, da gre sedaj kot) ofi-cielni homo regius. v Budimpešto in se tam pogaja z neodvisno stranko. Sinoči je Lukacs odpotoval iz Dunaja/in danes se že vršijo pogajanja. Kakor se čuje,, obstoji naloga Lukacseva v tem, da Še enkrat
Sonudi neodvisni stranki sestavo mešanega kabineta.
e bo neodvisna stranka to odklonila, bo Lukacs sestavil uradniški kabinet.
Italija.
Pretečeni teden se je bjavil italijanski parlament z zunanjo italijansko politiko. Nas zanima najbolj to, kar je minister za zulnanje zadeve Tittoni povedal o trozvezi. Ker se »je zadnje čase mnogo o tem pisalo, da se je trozveza za nadgljno in sicer daljšo dobo ponovila, zahtevali so razni govorniki od ministra Tiittonija, da jim to stvar pojasni, kar je tudi storil. '.Minister Tittoni je rekel, da o ponovitvi, tro-zveze ni bilo med merodajnimi činitelji še govora in da torej taka ponovitev tudi ne obstoji. Prišel je na razgovor tudi obisk ruskega carja, o katerem se zadnje dni m n o(go piše, da bode obiskal razne vladarje in tako tudi italijanskega kralja. Sklrajna levica je proti temu obisku odločno protestirala ter stavila tudi dotični predlog, naperjen proti obisku. Poslanci skrajne levice so žugali, da bodo v Itglfiji ruskefea carja izžvižgali, ako se prikaže tja. Minister Tittoni je sicer proti takemu nastopu odločno ugovarjal in tudi dotični predlog je bil z velikansko večino odklonjen.
Balkan.
Nevarnost vojske med Turčijo in Grško postaja vedno večja. Prihodnji mesec zapuste najbrže mednarodne čete otok Kreta,, in tedaj si ga bode Grška najbrža s silo hotela prisvojiti, čemur pa se bodo Turška odločno upirala, tako da bodo moralo odločil orožje.
Veleizdajnlški proces.
Svedok dr. Vinko Matijevič, odvetnik in občinski predstojnik v Pakracu, pravi, da je več kot 16 let v Pakracu, a predstojnik je šele dve leti in pol. Od vseh prebivalcev je ena tretjina pravoslavnih. Večja sela v bližnji okolici so izkljjučno pravoslavna. Pred tremi leti je bila ustanovljena v Pakracu srbska samostalna stranka. V tej organizaciji so po večini vsi obtožeini aktivno sodelovali. Jeden od najbolj agilnih propagatorjev je bil dir. Milenko Markovič. Za branitelja dr. Ivkoviča pravi priča,, da je isto delal kot drugi obtoženci, pa bi kot tak ne smel lutnji ra ti kot zagovornik. Sestlajnki so se pon aj več obdržavali v stanovanju dr. Markoviča v neki posebni sobi.
Predsednik: Kdo je najagilnejši za to gibanje? Dr. Matijevič. Podunavac. Radi njegove agilnosti so ga imenovali srbski pop Gapon. To je od vseh priznano.
Za obtoženega Dragosavca pravi svedok, da je priredil koncem šolskega leta predstavo »Mati in devet Jugovičev“ samo v to svrhb, da propagira srbstvo, ker so na predstavo prišli vedno seljakj iz celega okrožja in je bilo torej njemu lahko, jih pridobivati pri taki priliki za srbske ideje.
Predsednik: Ali je prišlo v Pakracu do bojkota?
Matijevič: Da, tudi do tega je prišlo. Predsednik:	Ali so dfeljajli sporazumno' radi-
kalci s samostalci?
Dr. Matijevič: Kadar je Šlo za izključno katoliške interese, potem so že delali skupno. Plod cele propagande je bil ta, da s,o J&dje jeli razobešati srbske napise in zastave, ter popevati srbske pesmi. Hoteli so tudi na vsak način uvesti cirilico. Po vsem gibanju je popolnoma jasno, da so se pravoslavni pripravljali ne nek prevrat.
Kot ilustracija navaja svedok nek dogodek, — Ko je enkrat katoliški duhovtnikj o svetih treh kraljih obiskoval katoličane po njih daleč narazen ležečih hišah in so se pri tem pele cerkvene pesmi, so pa ravno ljudje, ki so bili |v sredini tega srbskega gibanja, sramotili katoliške obrede in So celo Izve« ličarja. Ko sem bil v Lipiku, sem tam videl neke Srbijance, ki so imeli očividno opraviti z srbsko propagando. S temi ljudmi so se »Iružili obtoženi Podu-nava» in Jagnjič. Sestajali so se pri dr. Nenadovi-ču. Slišal sem celo, jla je bil, eden od onih še celo urednik belferajske „Stampe.“ Njihovo delovanje je bilo čisto veleizdajniško.
Okrajni pristav Benko Jun je izpovedal, da mu je bilo znano, da je srbski klub obstojal v Pakracu. Slikal je tudi, da se je pri sestankih vedno nazdravljalo kralju Petru. Da bi se kaj govorilo o srbski zemlji in da bi morala pripadati Bosna k Sr-
biji, tega nji slišal. Dalje mu tudi ni znano, da bi se bila razširjala 'slika srbskega kralja. V Lipik so prihajali srbski častniki, a to se njemu ai zdelo kaj sumljivo, ker je Lipik metin a rodin o kopališče. Obdr-žavajli 'so se pa tajni sestanki pri dr. Markoviču, za kar je sam znal in so mu tudi ljudje to prijavili. Da bi bili Srbi klicali: Živela Srbija, živel kralj Peter, ali kaj sličnega, mu pa sploh ni nič znano.
Raznoterosti.
Poziv! Vse cenjene naročnike, katerim poteče te dni naročnina, prosimo,, da isto takoj ponove, posebno pa še prosimo dotične, ki so zaostali z naročnino, da storijo svojo ddlžnost. — Ob tej priliki ponovno pozivamo vse svoje somišljenike in prijatelje, da neumorno agitirajo i za razširjanje našefga lista. Celjski liberalci so se s strastno agitacijo vrgli na razširjanje (svojih listov. Mi nikakor ne> smemo zaostati za njimi, pač pa jih moramo vi tem oziru prekositi. Zato pa na delo — podpirajte in razširjajte „Stražo.“
II.	slovenski protialkoholni kongres v Ljubljani dne 4. julija v hotelu Union. Vspored: Ob 8. uri tiha sv. maša. v frančiškanski cerkvi. Ob /49. kratek občni zbor družbe treznosti. iOb 9. začetek kongresa. Nagovori oficielnih zastopnikov. Predavanja: 1. Ing. chem. Jos. Turk: Vpliv alkohola na človeško telo. 2. Dr. P. Gvidon Rant: Pijančevanje in ljudska nravnost. 3. Okrajni sodnik Fr. Milčinski: Pijanec pred sodiščem. 4, Slavkoi Ravnikar:' Alkoholizem in narodno gospodarstvo, &. Dr, Avgust Devičnik: Alkoholizem in jetika. Dr. Fran Göstl: Alkoholizem. in blaznost. 7. Janez Ev,. Kalan: Principi in praktično delo. Zvečer ob 548. uri ravnotam: brezalkoholna veselica. Program: 1. Dr. Lenard: Šaljiv govor. 2. Pevanje .kupletov. 3. Govor. Govori zastopnik dijašfva cand. iur. A. Veble. 4. Komičen prizor: Krčmar in pijagec za abstinenco. & Govor. Govori delaveo Matija Mikelj. 6. Pevanje kupletov. Med po-edinimi točkami petje« in tamburajujp, ki je oskrbi iz posebne prijaznosti katoliško društvo za delavke. — Prodajali se bodo šopki, razglednice, tiskovine in pa znaki društva Abstinent, jedila in brezalkoholne pijače. Ob enem: Protialkdttujlna razstava:' Brezalkoholne pijače in slike.
„Ne odnehati!“ Tako kliče „Slovenski Narod“ članom budgeinega odseka, kjer se nahaja sedaj predlog za italijansko vseučilišče. Zakriva in zamol-iči pa svojim čitateljem resnično situacijo v tem odseku. V njem se nahajajo jugoslovanski poslainci: Ploj, Vukovič, Gostinčar in Žitnik. Vukovič in Žitnik še nista prišla do besede. Ploj je že govoril celih 10 minut, samo Gos(möar obšltruira že skozi tri seje. Ploj je torej že odnehal, na Vukoviča pa itak nihče ne stavi svojega upanja. Z! liberalci in s sedanjimi hrvaškimi poslanci ni mogoče delati politike, to naj zakliče „.Slovenski Narod“ svojim čitateljem, da ne bodo pričakovali stvari, ki so s Ploji, Vukoviči itd. nemogoče. Kdor hoče energične,, smotrene politike na Dunaju, naj ne voli in ne protežira .Plojev, Hribarjev in drugih takih značajev.
Infantmt očitanje. Liberalni listi, med * njimi „Slovenski Narod“, hočejo Že zvrniti celo krivdo, da Slovanska enota ne nastopa več enotno, na dr. Šušteršiča in Prašeka. Se pred par dnevi pa je Slovanska enota sklenila, da smatra poletni program za parlamentarno delo končan. Vkljub temu hočejo Mla-dočelii in liberalni Slovenci ter Hrvati še narediti romunsko pogodbo ter pooblastilni zakon in sicer „kot odločna opozicija“ roko v roki z vlado. Ako češki ag-rarci in slovenski katoliški /poslanci tega ne dopuste,’ ravnajo docela v smislu sklepov Slov. enote. Sicer pa, kdo je razbil Slovansko enoto pri budgetu?! Bili so to Hribar, Ploj, Laginja, Spinčič in dalmatinski' poslanci. Uskočili so ter niso več glasovali z opozicijo.
Nemci vedno trdijo, dal anajo nemški sodjni uradniki, ki so nastavljeni po kra4|h, kjer imajo opraviti po veliki večini s slovenskimi strankami, gotovo toliko slovenski, da se razumejo s strainjkami. Kako naivna je ta trditev,, dokazuje sledeči slučaj: Pri neki pravdi radi razželjenja časti je bil naveden kot priča tudi en 'član našega uredništva. V tožbi je bilo čisto jasno navedeno: X. Y., urednik „Straže“ v Mariboru. Tožbo, ki je bila slovenska, je imel v rokah sodnik, kjojega ime za daitps zamolčimo. Ta pa seveda ni razumel, ali ni hotel razumeti, kaj pomeni: urednik „Straže“ in je pričo iskal med mariborskimi stražniki. Ko je prišel dan razprave, je pa izjavil sodnik tožniku, da med mariborskimi policaji ni nobenega, ki bi se tako pisal, kakor je navedeno v obtožnici. Ta slučaj nam jasno 'dokazuje, da nemški sodniki ne spadajo med slovensko ljudstvo, Ce niti slovenskih vlog ne razumejo, kako naj potem vodijo razpravo v slovenščini in pravično razsodijo. Zato pa, Slovencem slovenske uradnike!
Zakon o zapiranju prodajalen, ki ga je sprejela poslanska zbornica, je odsek gosposke zbornice predrugačil v gekaterih točkah. Vsled tega bo morala poslanska zbornica ta zakon vnovič vzeti v pre tres.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da so vse od njega oskrbovane planinske koče otvorjene z dnem 27. junija.
Ploj se boji vlade. Ko se je pričelo v petek v državni zbornici, poimensko glasovalni'e o predlogu dr. Kreka, ld se glasi: OH rednih potrebščin finan-
čnega ministrstva se črta 5000 K in sicer zato,/ ker je finančni minister ob svojem nastoph vzel v službo v finančnem ministrstvu svojega časnikarja Obogija, ki je bil prej v službi avstro-ogrske banke. Za ta predlog' bi pač morali glasovati vsi tisti poslainci, ki obsojajo nečuveno postopanje Bilinskega v zadevi bosanske banke. Morali bi, ali žalibog niso. In kdo ni glasoval? Liberalci in njim na .čelu Ploj in \seslo-van Hribar. Malo pred glasu anjen- sla ta vrla poslanca zbežala iz zborn.ee. Sta se pač zoala via '». Pa ja nista storila tega za „skledo itče“ ?!
„Narodni Dnevnik“ kaj rad očita slabosti, k. jih imajo njegovi pristaši, drugim ljudem. Tako se večkrat zac£ira tudi v urednika našega lista. Mi mu to prav nič ne zamerimo. Saj vemo, da liberalci bodisi celjski ali mariborski, merijo le po sebi. Svetin jemo pa gotovem liberalnim krogom, naj raje pometajo pred svojim pragom, sicer bomo mi prišli na dan z dejstvi,'ki ne bodo posebno častna za liberalce, posebno če bomo objavili razne krokarije mariborskih liberalcev, ki se končajo s prepiri in pretepi, pri katerih je že tekla kri, ne samo ob pondeljkih, ampak tudi druge dneve.
Za kadilce. Časopisi zadnji čas poročajo, da je kažnjivo, Če kdo drugemu daruje cigaro ali cigareto. Par. 426 colninskih in monopolskih določb namreč prepoveduje, da bi kdo sprejel v svojo posest od oseb, ki niso od države določene za prodajo in sicer na onem mestu, kjer se ta posestna premena zvrši kot monopolni predmet. Kakor neki dvorni dekret pojasnjuje, spada v te določbe tudi darovanje. Isto kakor za cigare velja tudi za sol, poštne znamke, kolske it'd.
Za obmejno Slovence SO darovali duhovniki šaleške dekanije, zbrani na dekanijski konferenci 50 K. Hvala!
Štajersko.
Življenje in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa predstavlja ta teden mariborski kinematograf. Te slike so se že lani tako priljubile, da jih je moralo vodstvo na občo zahtevo letos ponoviti. Predstava je res krasna in nas popolnoma uglobi v življenje in trpljenje Kristusovo in priporočamo vsakomur, da si jo ogleda. Na Petrovo se vrši popoldne pet predstav, prva ob pol 3. uri. Ta program se vidi samo do vštevšega 2. julija.
Maribor. Ponesrečil se je dne 26. t. m. pri tukajšnji parni žagi v Koroški ulici 33 letni Anton Duh, hlapec pri sv. Petru pri razlaganju lesa. Deblo mu je padlo na glavo in ga težko ranilo. Rešilni voz ga je takoj po nesreči odpeljal v tukajšnjo bolnišnico
Slov. Bistrica. Naše slovensko izobraževalno društvo in mladeniška zveza priredita v nedeljo 18. julija veliko narodno veselico na vrtu hotela Avstrija. Natančen vspored še objavimo. Odbor.
Samoumor. Pod vlak se je vrgla neka Frangež iz Jablan na sredi proge Pragarsko-Stemtal. Nekoliko slaboumna hotela se je kot mati nezakonskih otrok rešiti hudobnih jezikov, kakor priča od nje napisani listek.
Sv. Benedikt. V sredi t. m. se je popravljal stolp pri žnpni cerkvi. Pri barvanju strehe je kleparski učenec Janez Štancer preveliko zaupal v svojo spretnost, ter je vkljub prepovedi mojstrovi opustil privezati se okoli posa z vrvjo. Naenkrat se mu je izpodrsnilo in revež je padel blizo 30 m globoko na tlak pred (cerkvijo. Bil je takoj mrtev. Njegovi tovariši delavci trdijo, da je bila njegova neprevidnost vzrok nesreče.
Nova trgovina v Celja. V hiši Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju (Hotel pri belem volu) sta vzela v najem lokal za trgovino gg. Goričar in Leskovšek. Prvi je bil dosedaj trgovski potnik, dragi pa dolgoletni poslovodja Zvezne trgovine v Celju. Otvorita trgovino s papirjem, uradnimi tiskovinami, devooijonalijami in svečami. Oba sta strokovnjaka v teh strokah in vredna vsega priporočila. Odkar je izvedla neka vrsta ljudi v Celju o tej novi trgovini, jo je »Nar. Dnevnik“ in „Slov. Narod“ že večkrat po svoje „priporočal“. Zato tudi mi ne smemo zaostati in torej to trgovino že nsprej prav toplo in odkritosrčno priporočamo.
Hotel pri belem vola v Celja se je po svoji notranji upravi in na zunaj v marsičem prenaredil, tako da lahko zdaj ustreza vsem zahtevam. Za poletni čas se je priredil senčnat vrt z vrtno dvorano. Za letoviščarje se oddajo mesečna stanovanja, na kar se letoviščarji opozarjajo, ker v Celja ni druge slovenske hiše, ki bi nudila take ugodnosti.
Himeo. G. Lenče, gozdarski uradnik tvrdke Zandonatti pri Sv. Lovrencu na Pohorja Be je poročil z gdč. Korošce iz Celja. Kot priči sta bila g. pl. Zandonatti, sorodnik ženinov in g. M. Korošec, tajnik Ljudske posojilnice, brat nevestin. Gostijo so obhajali v zasebni dvorani hotela pri belem volu v Celju. Bilo srečno!
Podčetrtek. Včeraj je priredilo naše izobraževalno društvo poučno predavanje, katero je bilo vkljub temu, da •o ljudje prepozno bili obveščeni, žolo dobro obiskano. Predaval je gosp. Vlad. Pnšenj&k, nadrevizor iz Maribora o zadružnih centralah in o skupni prodaji živine. Govornik je vspodbujal udeležence k skupnemu delu, ter z zadovoljstvom poročal t krasnem napredku mlade kmečke posojilnice. Ob Sotli se krepko razvijajo naše organizacije, kozjanski okraj se vzbuja. Le v tem smisla naprej.
Sv. Bolfaok V Slot. goricah. Jutri se ustanovi pri nas za župniji Sr. Bolfank in Sr. Urban kmečka posojilnica Rajfajznovka.
Skale. Dne 1. julija začne pri nas poslovati kmečka hranilnica in posojilnica. Kmetje poslužujte se vsi svojega domačega zavod»!
Poljčane. Dne 24. junija t. 1. je porodila v Spod. Poljčanah žena Ana Ranciger štiri deklice, ki so prejeli pri sv. krstu imena: Terezija Amalija, Marjeta, Magdalena in Ana. Mati in otroci so dosedig zdravi. Oče Štefan Ranciager je reven delavec, ki je že delj časa bolan.
Koroško.
. Celovec. Umrla je v Celovca gdč. Magdalena Kovač, mati mil. g. stolnega župnika in kanonika Martina Kovača in je bila pokopana v pondeljek, dne 21. t. m. ob obilni udeležbi meščanov in zlasti duhovnih sobratov g. kanonika Kovača. N. p. v m.!
Kriva Vrba. Bik je napadel dne 17. junija posestnika Valentina Ujca pd. Komarja ter ga je vrgel tako hudo v zid, da se je mož nevarno poškodoval.
Slov. Pliberk. Kultura nemških dijakov. Oni teden je bilo na izletu v našem lepem kraju do kakih 30 ali 40 dijakov s profesorjem in so bili baje iz realke v Celovcu Ko so nekaj časa v gostilni gosp. Lausseggeija peli svoje „lepe“ pesmi in menda malo „pohajlah“, so se odločili iti domov skozi Podljubelj. Ko pa gredo ti olikanoi — po svoji starosti od 15 do 17 let sicer lahko že razsodni — mimo občinskega urada, takoj pokažeta dva ali trije od njih svoje nemško zagrizenost. Pred občinskim uradom so bili nabiti razni razglasi od občine, med temi tudi Najvišje lastnoročno pismo, v katerem se Nj. Veličanstvo naš cesar zahvaljuje svojim narodom za vzajemno sodelovanje pri slavju ob priliki SOletnega jubileja, Naša občina, v kateri večina ljudstva ne razume nemški, je dobilo seveda tako pismo tudi v slovenskem jeziku. Ko eden od dijakov zagleda Najvišje lastnoročno pismo v slovenščini, ga tako zbode v oči, da je mimogrede isto pretrgal od zgoraj do srede ; ko pride drugi za tem, hoče isto s cigareta zasmoditi, da bi zgorelo. A se ne vžge. To pa tretjega tako razjari, da se osrči, prime za gornji natrgani konec, odtrga čisto do drugega konea in vrže na pot. — Kaj pomeni tako početje dijakov? Dolžnost državnega pravdnika je, da to stvar zasleduje in preišče ter pokori sorovnost, katera se že drzne, od občine javno nabito Najvišje lastnoročno pismo raztrgati kakor učitelj napačen spis učenca.
Velikovec. Nemški nacionalci in pravica. „Mir“ je pred kratkim poročal, da je bil tukajšnji nemškonacionalni visokošolee Rainer obsojen radi razžaljenja časti. Sodnik je bil dr. Bouwier. Tožil je Rainerja slovenski visokošolee Sos. Radi tega je nastalo v nemškonacionalnem tabora velikov-Škem strašno razburjenje. Posebno prijemajo g Bouwier-ja „turnarji“, kako da je mogel obsoditi Nemca! Sodnika so začeli vsled t ga v nacionalnih krogih družabno bojkotirati. Tu so nasprotniki javno povedali, kar smo Slovenci že davno vedeli. Toraj Nemec ne sme na noben način biti obsojen! če se zgodi enkrat izjema, pa je ves tabor po koncu, kakor da bi se jim godila krivica! Kdo torej sme soditi, ali sodnik ali nemški nacionalci? Žalostne razmere!
Št. Vid ▼ Podjuni Poštno upraviteljstvo za našo krajevno pošto je podeljeno g. Valentin Picej-u pd. Voglu v St. Primožu.
Kranjsko.
Starinsko orožje so našli v Dolenji vasi pri Cerknici na Notranjskem. Janez Urbas posestnik v Dolenji vasi je kopal na hribčku, ki se imenuje Teržišče. Začutil je nekaj bolj trdega pod lopato ter jel globokeje kopati. Na njegovo začudenje je videl pred seboj v zemlji staro orožje. Izkopal je 70 sulic, 10 mečev, eno čako in še mnogo drugih zanimivih stvarij. To izkopano orožje bi bila krasna zbirka za kak muzej.
Občni zbor Gospodarske zveze se je vršil v četrtek dne 24. rožnika v Ljubljani. Po poročila načelstva je bilo poslovanje zveze v minulem letu jako povoljno. Deželni odbornik dr. Lampe je predlagal izpremembo zadružnih pravil 24 in 32 tako, da obstoji odslej načelstvo poleg Zvezinega predsednika in podpredsednika iz še nadaljnih sedem (dosedaj 4) članov, ki jih izvoli občni zbor na tri leta, najmanj 4 (prej 3) člani načelBtva morajo biti člani zvezinih zadrug. Zvezino nadzorstvo sestoji po spremembi izpetih (prej 3) članov. Seja nadzorstva je sklepčna v navzočnosti treh članov. Na koncu zborovanja se je razvila jako živahna razprava radi bodočih Zvezinih nalog.
Liberalci so bili zopet poraženi v Blokah pri volitvi Župana. Mislili so, da jim je to mesto popolnoma zasigurano. Kako so bili pa presenečeni, ko je bil izvoljen županom ne njihov kandidat, nego poslanec Drobnič. Bločani so s tem pokazali zopet zaupanje S. L. S.
Državne podpore. Ministrstvo za vnanja dela je dovolilo naknadne podpore za leto 1909 obrtno nadaljevalnim šolam v »kofjiloki 310 K, v Krškem 580 K, v Kraigu 300 K, v Tržiču 800 K, v Ribnici 460 K, v Novem mestu 250 K, v Kamniku 260 K in v Šmartnem pri Litiji 650 K.
Primorsko.
Volitve v Trstu. Pri zadnjih volitvah v petek so zmagali, v okolici z veliko večino Slovenci. V Bazovici so dobili Slovenci izmed 92 glasov 84* na Opčinah 190 od 220, v Rojanu; 151» v Skednju 270 iin pri j-.;. Ivanu 207. Izvoljeni n je bito osem Slovence. Od vseh dosedaj izvol enih v mestu in okolici je 54 laških liberalcev, 12 Slovencev in 10 socialnih demokratov.
Vojaštva je ob goriški meji zelo veliko, posebno pa še v soški dolini. V Volčah, Kobaridu, Bovcu so planinski lovci, kakor vsako leto. Poleg teli je prišel v Volče tudi oddelek 97. pešpolka, v Kobarid in Bovec pa po en oddelek 17, pešpolka iz Celovca.
Torpedovka Flamingo vojne mornarice se je zadela v zalivu Sv. Andreja y prvi valolom in obtičala v njem. Po triurnem delu se je posrečilo jo. oprostiti, ter prepeljati v ladjedelnico k Sv. Marku.
Živinorejske zadruge se pram pridao n st m**» Vaje in so tudi največjegla pomena za kmetovalca v sedanjem Času. Pa ne samo živinorejske zadruge nego tudi zavarovalnice za govejo živino morajo iti roko v roki ena z drugo. Prejšnji teden so ustanovili v Cerknem živinorejsko zad!ri|gp in pa tudi za-
varovalnico za živino. Obe zadregi bosta prinašali domačim poljedelcem veliko dobička, pa ne samo domačinom, ampak celemu okrožju.
Absolviranim slovenskim pravnikom se ondi sedaj lepa prilika dobiti si kako službo pri sodnijah na Primorskem, kjer je sedaj veliko pomanjkanje posebno slovenskih praktikantov.
Nadvojvoda Franc Ferdinand na Krasn. Naš prestolonaslednik Franc Ferdinand se je te dni mndil na Krasu. Z generalnim štabom se je ostavil na Ooijanskem, kjer je južmal v Macarolovi gostilni. Nadvojvoda se je pripeljal tudi v Trst na drž. kolodvor, odtod pa na brionske otoke.
Glavna skupščina dražbe sv. Cirila in Betoda sa Istro se je vršila te dni v Kastvu Iz porodil posnemamo, da je dražba imela v lanskem letu 106.000 33 kron dohodkov in 97.423 50 kron izdatkov. Dražba vzdržuje 27 šol z 42 razredi, 3 zabavišča in 1 poučni tečaj, ter plačuje 47 učiteljev in učiteljic in 4 veroučitelje. V družbine šole zahaja nad 3000 otrok. Drnžbino premoženje je vredno 244.626*85K in sestoji večinoma iz nepremičnin (šolskih stavb) in njihovega inventarja (šolskega pohištva).
Razgled po svetu.
Ameriške države proti cigaretom. Gibanje proh kajenju se vedno bolj Širi po Ziveznih državah. Vsaka država je že sprejela kako tozadevno predlogo, ki zabranjuje prodajo, svalčič mladoletnim. Država Ili-onis je pa napravila še en važnejši korak naprei. Senat te države je namreč sklenil, z 89 proti 2 glasovom sprejetev zakonske predloge, po kateri se zabrani vsako izdelovanje svalčičnega papirja, kakor tudi prodajo svalčič. Nadalje prepoveduje zakon tudi vsem mladim ljudem izpod 18. let kajenje, svalčič. In onega prodajalca, katerega se bo zasačilo pri protizakoniti prodaji se bo kaznovalo prvič s 50 dolarji. Pri drugem prestopku se podvoji denarna kazen, ako se pa to Še ponavlja, mora pa dotičnik obsedeti v najložjem slučaju trideset dni v zaporu. Tudi pri nas bi bili na mestu, taki zakoni. Ako gre človek po ulicah, pa mu pride nasproti kak tak smrkolin, ki prav ponosno kadi svalčico ter daje tako slab zgled tud! drugim.
Angleški armadni svet je izdal častnikom tajno povelje, ki jim naroča, naj čuvajo vojne tajnosti osobito nasproti inozemskim častnikom, ki obiščejo Angleško. Brez dovoljenja vojnega ministrstva jih ne smejo voditi v vojašnice, kakor iim tudi ne smejo kazati vojaških zemljevidov in knjig.
Za rektorja češke tehnike v Pragi je izvoljen zopet profesor Berti, To je oni, katerega je hotel letos kaznovati naučni minister, ker je obsojal v svojem imatrikulaeijskem govoru izgrede nemškega di-jaštva.
Protialkoholno gibanje vi Ameriki. Boj proti alkoholizmu je deloval zadnja leta z vso eneržijo v Ameriki. Kadar pridejo meščani k volitvam, da si izvolijo svojega predstojnika za bodoči čas, tedaj imajo odločiti, ali bodo imeli gostilničarji licence za bodoče leto ali ne. Akta je večina proti, potem se za-tvorijo za eno leto vsi lokali in gostilne, kjer se točijo alkoholne pijače. Ako se hoče piti pivo, vino ali razni likerji, potem se morajo kupiti--tf kaki prodajalni, a piti se smejo samo doma — naravno, ako ni prepovedano prodajalnam prodajati alkoholnih pijač. Ta prepoved koncesije točenja se lahko prepove in izda za samo en lokal, eden okraj ali pa za celo mesto. Popolnoma zabranjen je pa alkohol v državah Missisipiju, Alabami in Severni Karolini. Ostale države dovoljujejo koncesijo na eno leto in sicer Florida, Arkansas in Georgija. Da se ne samo v Ameriki ljudje navdušujejo za boj proti opojnim pijačam, ampak tudi že na Angležkem, dokazuje mednarodni protialkoholni kongres, ki se bo obdržal od 18.—24. malega srpana v Londonu pod protektoratom vojvode Connaijghta.
Grki današnji Italiji. Profesor Schnbring pripoveduje v jednem svojem delu, da je v južnih delih Italije zadel na nekaterih krajih na grško narečje, katero se tudi še danes govori med Bazilijanci okolu Zolfina in Galatine. V okolici Otranta v današnji Apuliji govori okoli 15000 prebivalcev novih selišč in mest še danes v grškem narečja. Draga grška kolonija se nahaja v okolici Bore, jugovzhodno od Reggio di Calabria v bližini predgoija Spartiventa. Tamošnja kolonija šteje 5000 duš. O teh Grkih in njihovem jeziku se nahaja eelo velika in precej obširna literatura. Ko so osvojili Arabci Sicilijo v začetku devetega stoletja, so se mnogi Grki z družinami odselili v Kalabrijo. Oni so bili nosilei kulture u 10 in 11. stoletju v Kalabriji. Danes imajo Bazilijanci v Italiji še jedno jedino naselbino in ta je znameniti samostan sv. Nila v Grotti Ferrati pri Rimu, kjer se bavijo izključno le z znanostjo in podukom, t*r nimajo nikakega stika z drugimi grškimi naselbinami v Apuliji in Kalabriji. Danes so vsi Grki okoli Otranta in Bore katoličani z latinsko liturgijo, dočim se poslužujejo Bazilijanci še grškega obreda.
Narodno gospodarstvo.
Carralyt-marmor.
Vsepovsodi se povdarja dandanes higijenska, zdravstvena stran naših stanovanj, tako Zasebnih, kakor še posebno javnih: učilnic, kaznilnic, bolnišnic itd. Odtod na vseh oglih prepovedi zoper p to vanje po tleh, higijenski pljuvalnik, vodovodne naprave po straniščih, tlakovi brez špranj (asbestni tlak, ka-menoles, doloment itd.), natiranje stem z oljnim lir-nežem in sto drugih zgledov. In prav je tako. Toda
poleg neposredno potrebnega in koristnega je treba pri naših stavbah — ne mislim toliko na popolnoma zasebna poslopja — zlasti po javnih, kakor so šole, sodišča, gledišča, društveni domovi, cerkve, kapele, upoštevati tudi estetično stran človekovo, njegovo le-počutje, ki zahteva, da se taka poslopja ločijo od navadnih, vsakdanjih stavb,
V	prvi vrsti velja to za naše katoliške cerkve 7. njihovimi tabernakelji, ki so izrecno zemeljsko bivališče živega Boga. Gotovo se spodobi skozi in skozi, da pri tem tako vzvišenem, tako posebnem delu, pri katerem napravljamo kralju nebes in zemlje šotor in prestol na zemlji, napiramo vse moči, storimo vse, se poslužujemo vseh pomočkov, 'darujemo vse, kar le more storiti naša revščina in slabost.
Zato je klicala in še kliče cerkev vse umetnosti v svojo službo, da okrasi bivališče in prestol božji na zemlji z vso umetnostjo in lepoto, katero je le moči stvariti človeškemu umu in človeški dlani. Ne biserji morja, ne spomladanske cvetlice, ne zlato in srebro in drag) kameni, izkopani iz naročja zemlje, noben tudi najdražji marmelj ni predragocen, ako ima zaljšati svetovno bivališče Onemu, ki ga je ljubezen ganila, da hoče bivati med nami.
Toda kolikokrat velja tukaj: volja je dobra, a moči, sredjstev in denarja ni. Kako redkokje se dobijo količkaj večje stene po cerkvah in palačah prevlečene z naravnim marmorjem, kajti stroški zanj so taka ogromni* da JiH zmorejo le najbogatejša svetovna mesta.
Dolgo je bilo treba delati poskuse, žrtvovati ir. premišljevati, predno je prišel človek do izumitve, ki utegne izpremefniti v kratkem obličje marsikakemu modernemu poslopju, posebno pa našim cerkvam, pred vsem v njihovi notranjščini.
Ta iznajdba je umetni marmor, patent Oarra-
l.Vth, ki si ga je pridobila tvrdka Zajec in Horn v Ljubljani za vso Avstrijo tostran Litvo in Bosno. Z novo iznajdbo je ustreženo i zdravstvenim ozirom, i lepočutjiu, posebno pa še gmotnim razmeram, ker cmogočuje najsijajnejše ozaljšanje stavb s skromnimi sredstvi..
Higijeni ustreza novi marmor, ker je brez luknjic, brušen in poliran kot steklo gladek. Ce se pa opraši, treba ga je samo obrisati z mokro gobo, kakor čistimo naravni marmor,.
Da se pa človek prepriča o pomenu tega mar-meljna v lepotnem oziru, zato ni treba drugega kot videti enkrat ž njim prevlečeno steno ali vsaj večji vzorec. Sicer pa že tudi enostaven vzorec govori precej glasno o čarobni lepoti nove izumitve. Marsikdo je že, videč ta marmor,' vzkliknil:	Carralyth
presega po svoji lepoti in naravnosti vse, kar so nam prinesla zadnja stoletja na polju stavbarstva!
Vsled CarraJyth'a slednjič odpade za vsako boljše javno poslopje glavna zapreka okraševanja,, — namreč visoka cena. Kajti cena Carralytha je v primeri z dotičnimi originalnimi marmeljnjj naravnost neznajtna. Kako dragocene so nekatere vrste marmorja, na primer rožnordeči italijanski (rosa d’ Italia^, ali krasno zeleni a|rika(hsk| z rijasjtimi progami, kjer pride kvadratni meter lepo poliran v 2 cm debelosti na 40, 50, pa tudi 80 in več kron.
Umetni marmor pa, Mi ga ne "ločiš od naravnega v risbi, pa stane 15 do 16 K ista ploskev. Izdelujejo se marmorji v poljubni barvi in risbi. Na primer sivi kraški marmor; od laških vrst: snežno-beli kararski, črni in siyopegasti bardiglio, paonazzo ruraenkasto-bel z žoltimi in rjastimi žilami in plameni, vtišiiljevo-frdeči italijanski, morsko-zeleni, rumjqni veronski (rdeče žilast v žoltem dnu), rožno-rdeči itd; od belgijskih marmorjev: sivi belgijski, sv, Ane marmor (črn, sivo-belo naškropljen), modri beljgijsikji (z belimi žilami, črn); od francoskih vrst na primer: Campan vert (zelen); od drugih na primer: zeleni irski, zejeni afriški s prekrasno slikarijo, ki se ne nahaja pri nobeni drugi vrsti in je za moderni slog ustvarjen kot nalašč.
O vrednosti umetnega marmorja priča dovolj dejstvo, da je kjupila patent za Belgijo ena največjih belgijskih družb za obdelovanje naravnega marmelj a,.
Kot pri Stucco lustro so tudi pri Carralythu barve pristne, ker so cele velikp plošče izdelane po načuu slik all fresco; plošče in stene, prevlečene ž njimi, se smejo poljubno umivati z gobo.
Poraba umetnega marmorja je mnogovrstna: Ž njim obkladajo stebre in slopove, vlagajo ga v manjših tablicah raznih barv, rabijo jih pri kopaliških napravah mesto granatoidnih ploščic, za elektrotehnične tablice (Schalttafeln) itd.
Stene obložene z marmorjem se lahko porazde-le v polja iz raznobarvanega marmorja in pogled takega svetišča ali tudi vestibula v mestni stavbi napravlja na obiskovalca naravnost impozanten vtis.
V	nekem tehnologičnem delu izidem letos se mimogrede omenja tudi imitacija naravnega marmorja, s kojo se ukvarjajo razni «metalki, Že davno, a doslej le v zvezi s prevelikimi sitrošld. !N§, str. 64 dotične knjige stoje besede: Sploh pa je posnemanje naravnega marmorja do prevare umetnost; s to umetnostjo se bavijo na Laškem Specialni umetaikji.
Toda, velja sedaj:	Warum den in die Ferne
schweifen, das Gute liegt so mjahe!, da imamo najpopolnejšo, najsoUdnejšo, najnaravnejšo in daleko tudi najcenejšo imitacijo marmorja, ki se sploh da misliti, Slovenci doma v svojem središču, prvi med vsemi Avstrijci.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
V trga Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz hiše z večimi sobami, kuhinje, prostorne kleti, vrta za zelenjavo, njive in vodnjaka v bližini hiše. Posestvo je jako primemo za penzijonista, ker je blizu kapela, kjer se lahko mašuje, primerno je tudi za rokodelca. Cena 6000 K. Natančnejša pojasnila daje Dragotin Zelič, organist, Šmarje pri Jelšah. 131
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kotaška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cene! Postrežba točna in solidna.	130
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna
orgelj, Jegerndorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj!	127
2 učenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurju ob jul. žel.	129
DC 100 kg ovsa stane 14 K,
če se en del ovsa nadomesti z mo lasin. Sestavina iz 5 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 3B—409/o sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 50 v. K. Stein, Dnnaj II, Praterstrasse 54.	128
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayer-gasse 36.	126
Za nakup priporočamo tvrdko
-MM ____   vr
Ul. E. Sepec, Maribor
Grajski trg štev« 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
Z
k
X
z
X
a4
X
z
F
fil
Cerkvtni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinotasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
* Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
*Zn,
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke
53
N<*iw
Q IzdeloYatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4>/2 % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= ©sferi» uje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Posojila na semljiiča po 5% do 5V»% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
i
Svoji k svojim!
38
Svoji k svojim!
«»»»»sisi
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
i\a debelo.	Sla drobno.
KXXXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru«
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, hizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
68 Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m.
Slovensko platno m. . . Savinsko platno m. . . Vojašto platno m. . . Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m.
Istri j a tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila y Maribora.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brnšenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje y CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih 'ali betoniranih :: rodbinskih'grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov V iste.