K3 PRIMORSKI DNEVNIK Ste V 1 S9 (1 PoStnina plačana • i0y Spedizlone In abb< gotovini TRST, petek 21. julija 1950 abbon. post. Cena 15 lir Proč s fašistično zakonodajo! Slinil je že drugi mesec, od-demokiistjanski SŽ2t?k COm' “>■ Mar, Remicinl županom tisto sra. o 9tH°* Ppnižeualno okrožnico j 7 lranW slovenskega jezika, srn I 1)0 mesec dni. cdkar o n * !tSt°’ vsakead fašisti ne-co fh-UV}e.nta vredno okrožni-• oojavili v naiem dnevniku. bili }akrai PO do danes so krat vensk’ župani že več-Drt‘sJ!a.raZaOL’oru vr' *L'° em PoŽ^Vlknem in od zvv neb? ieneni ter od Uudstva neZ?i nem Predsedniku co-takn 1 (kakor oa bhrJk!° md imenu>e ves ita' rZ™1 nacionalistični tisk). e se — opravili niso sloi'L.n,e saino tv! Ko so bili župa„i Pri njem Po tnii peiek’ se je celo priv mora h‘tOVsko razbuTm'- d“ Uradn- lti fdinole italijanščina *Pleh 1 kz‘k v• coni A ter da nov: p* P?trebn°, da bi n■ pr. Ima eti?ski nadzornik, ki iknc^9vka sk°ro s samimi mii kmeti (ker ifal:'-ka , ie Komaj 5 odst.) znal 1 Vovenski... izvoljeni razen 8b(t!?kra,t so vsi 'Meti ~ razev tria' atar; • Kier imajo klerofašisti, iti u *? novi fašisti in šovini- barv Pečino spre eli Pfoti Protestne resolucije triu Jraniotilnemu fašist čn?- tijjjg ®mu conskega predsed- ■ Razume se — zastonj. ua iteij,; • V" d0 danes so ličnih e^eC/acije demnkra- *Preje Organizacij prosile zn tiuijj /1 Pri generalnem rav-tieraiu pa civilne zadeve ge-Podpi j ddlemanu, ki je lani in pon - rau t<(ko sramotilni Kakor . atn> ukaz št. 183 tn°((j Je Poniževalno in sra-«e ° Satanovo pismo, ki D«Ieo°^:eni ukaz sklicuj’’. • lak*’ v^cz^e Ptoš- kiv.Onj 0 odgovor seveda- fa i u delegacijami je j alcodae°VaJVika in V^dnio a raz ike Vl'71 a'( tnorajo btu Slo- fcPTa,;,d0nt A rrlzn me tl Sar,- kakršne uživa- vi ? con( BI Slovenit ‘S Morajo dobiti ti- l,naj0 Italijani p co- ttk,k fanatične okroi- ttrj. t, 0 danes je torej po-J)f( kot dva meseca, da K *edn,k conp je v 'hv** niuw'>no dok,zal, 0k- Popustiti. Štirim Dr'M J1 Zupanom, ki so ga jv'1 Žan J1 zopet protestirali 0» e®ai a,lJv slorenščine, je 5uoh. '! ne misli odstopiti /talili 'a,'stične okrožnice, e nadalje izvajati ^>Ck0n0d'‘i0' SZ** <0 nt^rod. smo, da se pred-c prav dobro zave-z„, litini rgznarcdo-. Koni in vsi ostali K 1,1 zln* alni ukrepi kriv č Uk °n P™c do- *&*«, It. m in nje-W.lk ko1 faktične za/co-5 kerk“ ponižuje naš je-ktfr*k itaZHSTamwi. Ker ga »d spravu emu ieziku’ S* r v necnakop,a- C kztk 'n,i skratka — ! >&pre/ij^' temu ‘"»s' Tssas- d“ PIONGIANO, 20. — Radijska postaja v Plongiangu je javila, da so severnokorejske silo zasedle mesto Taejon. 20. julija opoldne po krajevnem času. Glavni čtab severnokorejske vojske je javil, da severnokorejske Čete še vedno napredujejo na vseh frontah. Kljub amediki letalski premoči, pravi poročilo, je severnokorejsko letalstvo bombardiralo sovražne transporte in mo-torizirane kolone. V letalskih spopadih sta bili sestreljeni dve ameriški letali. Korejski partizani razvijajo vse večjo dejavnost za sovražnikovim hrbtom. Poročilo glavnega šlaba o bojih južno qd reke Kum v Tajpjumgri v pokrajini JunkI, ki se je vršila 17. julija pravi, da Je bilo ubitih in ranjenih 2500 ameriških vojakov, ujetih pa jih je bilo okrog 100. Zajet je bil bogat vojni plen. Glavni stan generaig Muc Arthurja je potrdil vest c padcu, mesta Taejona, do kate. rega je prišlo po ogorčeni borbi ki »e le vršila med zažganimi hišami v Taejonu. Poro-čild generalu Mac .Arthurja pravi da so ameriški vojaki zapustili mesto ob večernem mraku. Ves dan so se ameriške sile borile proti sovražnikovim tankom, pehoti in strelcem, skritim v severnih in južnoza. hodnih predmestjih mesta. U-makniti pa »o ae morale pred številčno močnejšim napadalcem. Severnokorejsko topni-štvo je mesto spremenilo v reče grmade. Borbe so se vrllle izven mesta ko so se Američani umikali. Ameriške sile, oborožene z novim protitankovskim orožjem skušajo ustuviti napredovanje Severnokorejcev. Med Umikom ameriških sil iz Taejona je izginil general William Dean, poveljnik 24. ameriške divizije. Vesti ni potrdil departman za obrambo, ki pravi, da tc ni dobil nobenega poročila, ki bi Javilo, da je Dean izginil. Predstavnik ameriškega glav-negu stana na Koreji je javil, da je zaradi umika južnokorej-skih čet na vzhodni obali padlo mesto Jongdog, ki leži 65 km severno od Pohanga. Severnokorejci so se polastili tudi mesta Sonju 65 km južno zahodno od Taejona in mesta Kumio na zahodni obuli 25 km zahodno od Sonju. Vedno večjo vlogo v borbah na Koreji pa igrajo partizani in sicer prav sedaj, ko se fronta približuje goratemu pre- delu Koreje. Partizanske edi- | sesti Jongdog. Severnokorejci nice sestavljajo tudi južno korejski kmetje, ki hočejo združitev Severne in Južne Koreje ter agrarno reformo. Dopisnik agencije AFE, ki daje pregled vojaškega položaja na Koreji pravi, da je težišče severnokorejskega pritiska na fronti ie vedno osrednja gorska cesta na polotoku, ki pelje v Kunšon na križišču komunikacijskih zvez, ki vežejo Taejon z zaledjem ameriške fronte s pristaniščem Pusanom. Poročila s fronte pravijo, da »o severnokorejske oklopne sile oddaljene od tc za Američane življenjsko važne točke manj kot 30 km. S tem, so ogrožene prometne zveze s Taeionom, ki leži 60 km bolj na zahodu. Nič boljši ni položaj na vzhodni o-bali, kjer je severnokorejskim tankom in topništvu uspelo za- očitno nameravajo doseči Pohang, ki leži 60 km bolj na jugu in se. ga Američani poslužujejo kot bazo za preskrbo. Letalska dejavnost nad Korejo se je te dni občutno povečala. Kljub tem slabim vestem s fronte pa v Tokiu bolj, optimistično presojajo položaj na Koreji. Vzroki za to so 1) Prihod novih ameriških divizij na Korejo. 2). Uporaba, pristanišča Pohang, kamor prihaja preskrba za ameriške sile na Koreji. 3) Počasnejše napredovanje severnokorejskih oklopnih sil, zaradi načrtnega letalskega bombardiranja zaledja. 4) Uporaba' novegu ameriškega vojaškega gradiva, predvsem novega protitankovskega orožja, in konč no večje spoznavanje krajevnih prilik s strani ameriških vojakov. daj Je Gromiko obrazložil sovjetsko stališče. Danes popoldne pa ie angleška vlada poslala svojemu poslaniku Moskvi spomenico, v kateri obrazložila angleško stališče do korejskega vprašanja. Menijo, da ta spomenica, na katero je Attlee že namignil popoldne v spodnji zbornici, ne vsebuje konkretnih navodil angleškemu poslaniku, da bi se ta zavzel za nov razgovor z Gromikom. Ket Je Anglija odklonila «mešetarjenje», oziroma ker se upira sprejemu LR Kitaj, ske v OZN, sovjetskemu pogoju za rešitev krize, smatrajo, da bo do katerega koli novega razgovora v Moskvi prišlo na željo SZ. Državni departman je danes objavil Belo knjigo pod naslovom «Korejska kriza*. Ta dokument vsebuje tri dele: uvod, doig tri strani, kronološki opis korejske krize In dokumentarni del Iz 101 dokumentov. Večina tega, kar vsebuje Bela knjiga, je že znano. Departman pravi, da 38. vzporednik, ki deli Severno od Južne Koreje, nima nobene zakonite osnove, ker pra vi, da Koreja ni bila nikdar na nobeni konferenci formalo razde Ijena v okupacijska področja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Bela knjiga pravi v tej zvezi, da Je ameriška vlada ob japonski kapitulaciji predlagala, naj bi sovjetske čete sprejele predajo ja ponskih čet v Koreji severno od 38. vzporednika. Japonske čete Južno od 38. vzporednika pa so se morale predati Američanom ZDA, pravi Bela knjiga, niso nikdar smatrale tako delitev Koreje za dokončno, ker Je bila razmejitvena četa le rezultat vojnih razmer. Bela knjiga vali krivdo za to, da ni prišlo do sporazuma glede ustanovitve enotne korejske vlade-, na sovjetsko nepopustljivost ter pravi, da je OZN priznala Južnokorejsko vlado kot e-dino zakonito korejsko vlado do volitvah leta 1948. Ries aretiran DUNAJ, 20. —List «Arbeiter Zeitung* piše, da Je bil madžarski pravosodni minister Stefan Ries, ki je bil te dni odstavljen, aretiran istega dne, ko so javili njegovo ostavko. Njegovo ženo pa so aretirali naslednjega dne. LONDON, 20. — Avstralski minister za-zunanje zadeve Percy Spender je danes javil, da Je avstralska vlada sklenila ukiniti ves izvoz, namenjen v Severno Korejo ter na ta način podpreti resolucijo Varnostnega sveta Prav dejstvo, da se fašisti in klerofašisti tako obupno razburjajo zaradi nenehnih protestov, ki jih objavljamo in ki jjh naše ljudstvo pošilja generalu Eddlemanu proti zatiranju našega jezika, je za Slovence in demokratične Italijane nova izpodbuda, da borbo za enakopravnost našega jezika odločno nadaljujemo. General Eddleman prejema nenehno vedno nove protestn0 resolucije. Objavljamo danes resolucijo ljudstva Lonjerja in Katinare, ki je včlanjeno v Osvobodilni fronti, v prosvet. nem društvu, v Antifašistični Slovansko * italijanski ženski zvezi in v Zvezi antifašistične mladine: Odicčno protestiramo prot krivičnemu ukazu VU čt. 183 in proti ukrepom conskega predsednika Palutana. Ukaz in pismo conskega predsednika nas spominjata na faši-tič-ne ukrepe. Vse slovensko l ud. stvo in z njim tudi mi Lonjer-ci in Katinarci. smo v (asu narodno osvobodilne borbe in za časa fašizma dovolj žrtvovali in mislimo, da ni naredi v Evropi, ki bi v borbi za svoje csnovne pravice žrtvoval ve; kot smo žrtvoval• mi. Brez dvoma pa je osnovni pravica vsakega človeka, da na svoji zemlji v vsakem jav. nem uradu (nhko uporablja svoj materni jezik. Pismo predsednika Palutan-, pa naš slovenski jezik blati in žali najsvetejša čustva vsake, ga Slovenca. Smatramo zato, da spada Palutanop ukrep med tiste ukrepe, s katerimi bi nas hoteli ponovno pripeljati v tiste čase, ko so slovenske ctroke v šolah tepli in jim pljuvali v usta če so gb-vorili po dovensko. Zato ■vprašamo ZVU, kako je mogoče. da je prredsednik cene človek, ki ne upošteva najosnovnejših pravic prebival, stva, temveč te pravice tepta in grobo žali čustva velikega dela tega prebivalstva Soplasno protestiramo proti takšnem,, ravnanju ter najodločneje zahtevamo, da ZVU vso fašistično zakonodajo ter sramotilne ukaze tn ukrepe razveljavi! Izjavljamo, da se bomo proti vsem poskusom raznarodovanja še ngdalje najodločneje bOrili. Člani Osvobodilne fronte II. mestnega okraja _ sektor Sv. JUST in Sv. VID pa so poslali generalu Eddlemanu naslednjo protestno resolucijo, v kateri se med drugim poudarja: Ostro obsojamo sramotilni in poniževalni ukaz V.U št. 183 in prav takšno vsebino pisma, ki ga je conski predsednik poslal zupanem slovenskih občin. Slovenci srno. si u narodno osvobodilni borbi s krvjo priborili svoje osnovne pravice in zahtevamo cd vsakogar, da jih spoštuje. S svojo borbo smo enkrat za vselej odvrgli fašistične raznarodovalne zakone. Zahtevamo takojšnjo ukini, tev ukaza št. 183 in preklic pisma conskega predsednika! Zahtevamo, da se uvede popolna enakopravnost slovenščine z italijanščino in da se Slovencem na tem ozemlju priznajo vse pravice! Popravek Pruv raai objavljamo popravek, ki nam ga je poslala učiteljica JOSfE MUSKA KOLOSIMO Iz Kopra v zvezi s člankom, ki smo ga objavili na tem mestu v nedeljski številki našega dnevnika, v katerem smo odgovarjali klero-fašlstjčnim lažem o šolstvu v Istrskem okrožju. Popravek se glasi: V Kopru 16. julija 1950. Uredništvu «Primorskega dnevnika» — Trst Citala sem vaš članek v nedeljski številki «Primorskega dnevnikov in vas prosim, da demokratično objavite sledeči popravek: Niserri . ... KAESUNG , i*8 CHUNGJU TANYANG oYongju suvvo H CHONGJU. Hamčhl Chochiwon ANDONG TAEJON °Nonsan KUMCH0N O o vKochan^ C, Choniu i TAE6U KUANGJU O CHINJU M AS AN FUSAN -MOKPO iSusVuma Zgoraj vidimo naznačene smeri prodiranja severnokorejske vojske pred tremi dnevi. — Po najnovejših poročilih s fronte pa Je severnokorejska vojska zevzela začasno prestolnico Juž-nokorejske vlade TAEJON ter 65 km Južno od Taejona ležeče mesto SONJU. - Na vzhodni obali pa Je severnokorejska vojska zavzela mesto JONGDOG, ki leži 65 km severno od Pohanga, kjer »o Američani izkrcali ojačenja Vpoklici pod orožje v ZDA MELBOURN, 20, — Avstral-riška mornarica Je Javila vpoklic v aktivno službo določenega števila edinic prve rezerve pomorskega letalstva S svoje strani je tudi suhozemska vojska javila, da bodo v kratkem premestili v operacijsko področje na Daljnem vzhodu več bojnih edinic in pomožnih enot. Tudi pomorska pehota poroča, da so bile vse rezervne edi-nice pomorske pehote vpokli. cane v aktivno službo. “Daily Worker„ napada Wallacea VVASHINGTON, 20. - «Daliy Worker» glasilo ameriške KP je danes obtožil Henrv Walla-cea, bivšegu kandidata na predsednika ZDA in predsednika napredne stranke, da ie izdal mir. Zaradi Wallaceave Izjave v soboto, s katero je podprl ZDA in OZN v korejskem vprašanju, je Ust «Daily Worker» objavil ta napad ter omenil, «je Wallace izdal zaupanje, ki so ga vanj polagali milijoni in milijoni mož in Sena po vsem svetu*. BIRMINGHAM (Alabama — ZDA), 20. — Občinski svet je sklenil postaviti izven zakona tukajšnjo komunistično partijo. Številne člane partije so že aretirali. O VVASHINGTON, 20. — Britanski poslanik Oliver Francks Je danes Imel polurni razgovor z državnim tajnikom Achesonom c položaju, ki je nastal v zvezi s korejskimi dogodki. Po razgovoru nl hotel polsanlk dati nobenih izjav. Truman govori o dolgi vojni V Washingtonu predvidevajo novo zvišanje vojaških kreditov - Delnice ameriških industrijskih trustov se dvigajo in finančni magnati se že veselijo nad mastnimi dobički eslučajno» Severno-američanka, ker sem severnoameriška državljanka, rojena od severno-ameriških staršev, toda sem vedno gojila, najboljša italijanska čustva, ki so navdihovala moje delo za časa mojega poučevanja \i osnovnih šolah v Kopru. Pred kratkim sem podala o-stavko, ker nisem čutila, da bi še nadalje bila v odnosih Z mnogimi svojimi italijanskimi izrazito šovinističnimi, protidemokratičnimi in protisocialističnimi kolegicami, ker sem se oddaljila iz Italije ravno zaradi tega, da se umaknem režimu fanatičnega in protinaprednega šovinizma. Smatram potrebno dodati, da bi bila na ponovna vabila moje družine lahko vsak trenutek odpotovala V. New York, kjer je moj oče na visokem vladnem mestu in kjer bi moj sin takoj imel dostop k severnoameriškemu novinarstvu. Namesto te poti smo rajši sledili našim socialističnim idejam in odšli v jugoslovansko cono, kjer se v vsakem pogledu zelo dobro počutimo. Zahvaljujoč se. pozdravljam v duhu socialističnega bratstva. Smrt fašizmu! svoboda narodu! Josie Moška Kolosimo, 1. v. učiteljica WASHlNGTON, 20. — V svojem govoru po radiu, ki ga je Truman imel sinpči, jc govoril o predlogu zakona, ki ga je predložil Kongresu v svoji spomenici, ter je dejal, da bo novi zakon zahteval velike napore in žrtve od vseh. Naše vojaške potrebe so velike, je dejal Truman, in zato da jim zadostimo, je treba trdo delati ter z velikimi napori. Truman je v svojem govoru obrazložil svojo poslanico kongresu, y kateri je zahteval uvedbo stroge gospodarske kontrole in ojačanje oboroženih sil. «Dejstvo, da so komunistične sile vdrle na Korejo, je dejal Truman, je opomin na da možnost drugih napadalnih dejanj v drugih delih sveta*. Truman je govoril pol ure in je Izrazij gotovost v končno zmago na Koreji, in je pripomnil, da bo borba dolga. Cital je tudi del poročila, ki ga ;e včerai prejel 0d generala Mac Arthurja ter je izrazil optimizem kljub dosedanjim porazom ameriških suhozemnih sil. Mac Arthur pravi med drugim: »Sedaj smo na Koreji z velikimi silami in s Domočjo Bogu bomo tam ostali dn vzpo. stavitve polne ustavne suverenosti južne Korejske republike*. Truman je čltal tudi del poročila generala Collinsa, šefa vrhovnega štaba vojske, ki pravi; Naloga, ki jo moramo iZ' vesti, nl lahka, toda gotov sem, da bomo uspeli*. Nato Je Truman dejal, da so Severnokorejci izvršili »napadalno de. janje brez sence opravičila in da so, t» napad dolgo časa pripravljali. Govoril je nato o sklepih Varnostnega sveta ter obtožil Sovjetsko zvezo, ki je odklonila podporo sklepom OZN »v polnem nasprotju z izjavami o miru*. Navajajoč poročilo Mac Ar. thurja je Truman dejal, da »bodo vojaško silo na določenem oporišču na južni Kore’ stalno ojačevali, dočim bo sovražnikova moč sprazmerno padala*. Nato ie Truman napovedal, da bo kongresu predlagal nove kredite za vojaško pomoč državam atlantskega pakta in pripomnil, da je za vojaško obrambo potrebno znatno spremeniti notranje gospodarsko življenje. »Odrediti bomo morali nove čanie obrambno proizvodni-ne samo za bližnjo bodočnost, pač na za več let*. Zakon, ki ga je Truman predložil kongresu, je povzročil v vašingtonskih krogih globok vtis. Spločno smatrajo, da gredo določbe zakona v 5e večjo skrajnost nego predsednikova izjava. Med drugim se poudarja oni oddelek tega zakonskega osnutka, ki daje predsedniku mnogo obširnejša pooblastila, kakor jih je sploh kdaj imel kak predsednik ZDA. Ameriški, londonski in francoski tisk obširno komentira Trumanova priporočila spopol-niti z drugimi ukrepi posebno n« davčnem sektorju: «New York Herald Tribune* pa smatra, da Trumanovi predlogi predstavljajo šele »prvi korak* in da bi morali slediti drugi ukrepi gospodarskega značaja Londonski »Times* pa pravi, da Trumanova poslanica «ni napoved vojne, pač pa izjava o aktivni obrambi miru*. Tako zatrjuje tudi liberalni list «Newj Chronicle*. ki pravi, da «Amerika mobilizira za mir in ne za vojno*. Laburistični «Daily Herald* pa pravi, da bo Trumanova poslanica »morala dati misliti ljudem, ki hočejo spraviti človeštvo v suženjstvo*. «Daily Worker» pa piše, da se ZDA pripravljajo na vojno in ne samo na Koreji, da je Truman povzročil vojno na Koreji ter se je sedaj poslužuje kot izgovor za izvedbo mobilizacije pri pripravljanju svetovne vojne. Tudi francoski tisk odobrava Trumanove ukrepe. »Figa-ro» poudarja, da »je Amerika prvikrat v svoji zgodovini v stalni pripravljenosti*. »Com-bat* pravi, da je razdobje hladne in diplomatične vojne končano ter da Truman govori o «borbi za svobodo in mir*. »Franc Tlreur* pa izjavlja: »Stalin je bil tisti, ki je mobiliziral Ameriko*. «Humanite» in »Liberation* poudarjata, da so Trumanovi sklepi težko ogrožanje miru. Truman je nocoj pozval na konferenco del članov vlade in šefa za industrijako mobUizaci jo Stuarta Symingtona. Tajnik za tisk v Beli hiši je izjavil, da se bo konferenca nanašala predvsem na vprašanja omejitve kreditov, dodelitve materiala ža obrambo in na pospešitev vojne proizvodnje. V obveščenih krogih so mnenja, da pomeni deset milijard dolarjev, ki jih je Truman zahteval, samo začetek in da bodo leta 1951 porabili 20 milijard- Skupini izdatki za vojsko bodo tedaj znašali letno 35 milijard in 300 milijonov dolarjev. Jasno je. da so ameriški finančni in industrijski krogi takoj obljubili Trumanu sodelovanje pri pretvoritvi ameriškega gospodarstva v vojno gospodarstvo, ker računajo na mastne zaslužke. Po Trumanovem govoru so se delnice aeronavtične, jeklarske, železniške in petrolejske industrije takoj dvignile in predvidevajo nov porast. veljnlk četrte armade, ki je že baje v Mandžuriji. Iz kitajskih nacionalističnih krogov prihajajo vesti, katere pa sprejemajo z vso previdnostjo, da je v Mandžurijo prišlo 8 sovjetskih divizij. Prav tako prihajajo poročila o razporeditvi teh sovjetskih divizij v Mandžuriji in o sovjetskih silah v Port Arthuru. Aorarna reforma na Koreji PIONCIANG, 20. — Agencija Tass poroča, da so po vsej Koreji. katero so zasedle severnokorejske čete, začeli pobirati pri spevke za nakup določenega števila tankov in težkega orožja borcem ljudske vojske. Agencija poroča, da Korejci ne prispevajo samo z denarjem, pač pa tudi dragocenimi predmeti in dragulji Moskovski radio poroča, da so po vsej Koreji, ki so Jo zasedle severnokorejske čete, začeli s pri pravami za izvedbo agrarne reforme. V ta namen so bile ustanovljene posttone komisije, ki pripravljajo načrte za reformo, Leopold se vrne v soboto Maocetung poveljnik osvobodilne vojske Azijcev? TOKIO. 20, — Ameriški krogi v Tokiu so danes na podlagi poročil, ki prihajajo z azijskega kontinenta, izjavili, da je bil baje Maocetung imenovan za vrhovnega poveljnika osvobodilne vojske južno-vzhodne Azije. Do tega sklepa je prišlo med njegovim obiskom v Moskvi 4. julija. Načrt, ki je bil izdelan v Moskvi, naj bi baje upošteval udeležbo sovjetskega glavnega šta ba v bodočih operacijah, ki bi se raztegnile v Indokino in na Formozo. Sovjetski č#stnlki. naj bi kot strokovnjaki vodili upra vo m dajali nasvete. Iz Tokia poročajo, da je ba-je severnokorejski ministrski predsedmk Kimilung sedaj v Mukdenu, kjer se posvetuje z Mancetungom. Predmet razgo-vorov so baje vojaška vpraša-"J*- / Mukdenu naj bi bil tudi kitpjski general Llmpiao, poj Izjave politbiroja francoske K P PARIA, 20. — Politbiro fran. coske KP se je danes sestal pod predsedstvom Maurica Thoreza. Poročilo, izdano po : stanku pravi med drugim, da odgovor ZDA na Pandith Ne-hrujevo poslanico odkriva načrte imperialistične politike ZDA, ki skušajo pognati svet v tretjo svetovno vojno. Mani fest KR protestira tudi proti sklopu francoske vlade, da posije vojno ladjo na Korejo, žrtvi ameriškega napada, ter obsoja inflacionistično polltikn h kateri se bo morala zateči vlada za financiranje 80 mili-jard frankov dodatnih vojaških stroškov. Končno pa Politbiro »vznemirjen zaradi resnosti mednarodnega položaia in vse večje grožnje strahovite katastrofe, vabi vse delavce n-aj podvojijo napore za rešitev miru In na podpisovanje stok. hclmskj resolucije. BRUSELJ, 20. — Danes je 197 članov belgijske krščansko socialne stranke in en liberalec izglasovalo zakon, ki ukinja prepoved povratka kralja Leopolda. Socialisti, liberalci in komunisti so zapustili dvorano, še preden se je začelo glasovanje. Njih skupno število je 189. Socialist Spaak je pred odhodom iz dvorane posvaril krščanske socialce: »Potem ko smo vas zaman rotili in svarili, bomo zapustili to dvorano, preden se začne glasovanje. Tako boste vi sami sprejeli težke in pogubne odločitve. Kralja bo pozvala ena sama stranka v ozračju nasprotstev ln opozicije. Vi sami si prevzemate strašno odgovornost*. Predsednik socialistične stran, ke Buset je v svojem govoru izjavil; »Leopold III. in njegova stranka hočejo dokaz sile. Imeli jo bodo*. Prečital je nato proglas belgijske socialistične stranke, v katerem je rečeno, da ta stranka »ne priznava Leopolda kot kralja Belgiji-cev. Stranka odklanja vsako politično sodelovanje sedal ali v bodoče*. «Upirala se mu bo do tedaj, dokler np bo z njegovo abdikacijo omogočeno Belgijcem, da se sporazumejo ob drugem kralju, ki bo spoštoval svoje ustavne dolžnosti*. Nocoj se je sestnl ministrski svet, ki je izdal sledeče poročilo: »Vlada je po glasovanju v obeh zbornicih sklepala o ukre-oil). ki naj jih sprejme. Jutri bodo predsedniki zbornic in senata ter ministrski predsednik odpotovali v Pregny. da sporočijo kraliu sklep parlamenta. Povratek kralja se lahko predvideva za soboto. OTTAWA, 20. — Jugoslovanski poslanik v Kanadi Mato Jakšlč je imel v Ottaivi tiskovno konferenco, na kateri je predstavnikom tiska razdelil prepise resolucije 'iacionalnega komiteja Jugosiavi-e za obrambo miru. Ob tej prl-Ikl je govoril o delovanju tega komiteja v Jugoslaviji. .JOKIO, 20. — Moskovski radio i« i i’ , ija.bollelja prepoveda-nutisJiU .i*i 50 Jnnon=kih komu-listov- Japonska polici-mi-JJuIP T1'3 zas,'šu.ie ravnatelje, urednike in r-norterje komunt-'čnlh dnevnikov,- T O U R D E FRANCE FRANCOZ zmagal sedm Gauthier si je znova priboril rumeno PARIZ, 20. — Sedmo eta-po pri francoski krožni kolesarski dirki Brieuc - Angers dolgo 248 km, je zmagal Francoz Lauredi. Francoz Gauthier pa »i je znova priboril rume-no majico in jma a minut prednosti pred Parižanom Re-dollijem , ki je na drugem mestu. * V tej etapi je drugi prispel majico Francoz Sciardis, tretji Italijan Redolfi 4etr“ Splošna klasifikacija no sed mi etapi ie sledeča: i F?ancoz Bernard Gauthier: 49 Lm50 ureKr 2:1Franco* Redol-ii. oo ur, 1 min. 50 sek • 3 Goldsckjmldt (Luksemburg)- 4 Brambilla; 5. Kubler; H. Cou- vreur^M,^ 60 ur> fi ^ Pišejo nam Uredništvu Primorskega dnevnika Preteklo nedeljo sem prav slučajno kupil med drugimi časopisi tudi »Giomale di Trie-sie« (katerega drugače nikoli nc kupim, ker nočem postati cantiitaliano»; Slovenec, ki bi čital ta časopis, bi moral hočeš, nočeš, usmeriti svoje mišljenje proti Italiji). Seveda je takoj pritegnil mojo pozornost članek na drugi strani pod naslovom »Linguaggio sconsiderato«. Prosil bi, da tem gospodom pri «Giornale di Trieste», ki pravijo, da smo arogantni, primerno odgovorite ter jih še ponovno spomnite na vedenje g. Almerigogne, ki je grozil tov-Deklevi, da jih opozorite na članke v. Primorskem dnevniku, ki so bili objavljeni pretekli torek in sredo, iz katerih je jasno razvidno, da so Slovenci I utrpeli v dobi, ko je bil Trst sc italijanski, materialno škodo v znesku 20 milijard lir-Ker govore tudi o eesigua rappresentanza nel consiglio comunale«, jim je treba ponovno povedati, da je 20 opozicijskih svetnikov v občinskem svetu bilo izvoljenih prav z glasom slovenskih volivcev. Spominjam se, da je dan pred volitvami v juniju lanskega leta prišla k meni gospa, tako imenovana »italiana«, ki mi je povedala, da bodo za listo »neodvisnih« glasovali samo »slavi«. Ko sem ji po volitvah rekel: «Vidite gospa, koliko Slovencev je v Trstu«, mi je odgovorila: uMislim, da jih ni več nego dva« (mislila je tov. Deklevo in Agneletta). Odgovoril sem ji, če ne šteje med Slovence še pet svetnikov obeh tržaških blokov; ona pa me je zavrnila, češ da so za to listo glasovali edinole uslužbenci Vojaške uprave ter člani civilne policije iz strahu, da ne bi izgubili svojo službo. Pred volitvami so bih tudi kominfor-misti »slavo comunisti«, sedaj pa so postali tudi oni sami Italijani. Pa bi še vprašali te gospode: Koliko Slovencev, ki so jih oni z ustrahovanjem in grožnjami poitalijančili, je volilo Za ostalih 40 občinskih svetnikov? Prepričan sem, da če bi bil primoran vsakdo voliti po narodnosti, ne bi Italijani dobili v občinskem svetu niti 20 svetnikov. V svojem članku pripominjajo, da imamo Slovenci šole. palače in gledališča. Kje so le palače in gledališča? Najbrže mislijo tudi na vse tiste palače, ki so nam'jih vzeli, ali pa požgali — če mislijo te, imajo tudi prav, saj so vsa ta poslopja tudi resnično naša last. rzTKGVsntz Z včerajšnje seje miljskega občinskega sveta Tudi milisUi komiiMstični in jternacionalisiičir Zupan Pacco ue razume leziha sijih slovenskih občanov Niti ne ve, koliko jih je, in je tudi v tem enak z demokristjanskim tržaškim županom Bartoliiem Vabimo vse telovadce in telovadke, da se udeleže red. nih vaj, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 20,30 do 22 na stadionu nPrvi maju. V kratkem bomo nastopili v Sovodnjah pri Gorici pri proslavi mladinskega dne s sledečimi točkami: Vaje z obroči (članice). Fizkulturna koračnica (Ze nam sonce lepše sveti) — člani in članice. Rajanje pod mlaji (tolklo ra) članice in člani. Važno je, da se nastopa vsi udeležimo in da smo dobro pripravljeni. Sinoči je bila v Miljah zaključena seja pomladanskega zasedanja občinskega sveta. Ob zaključku seje je kominformi-stični župan Pacco opisal izvršeno delo ter pohvalil občinske svetovalce vseh političnih struj «alto spirito di sincera collaborazione«. Pacco je še dejal: «Prav to razumevanje in iskreno sodelovanje odlikujeta naš občinski svet, ki je lahko za vzgled vsem ostalim občinam. To tudi dokazuje, da lah. ko premagamo in premostimo vse težave in politična ter ideološka nasprotstva». Nato pa je še med javno sejo posmehljivo omenil našega dopisnika: «Gotovo bo jutri «Primorski dnevnik* pisal, da sem se poklonil svojim demokristjanskim bratcem«. Po seji pa se je priporočil, naj mu pošljemo prevod poročila o današnji seji, ker bi ga rad prebral. Ce bi bil komir.formist Pacco zares pravi demokrat in bi se iskreno boril za narodne pravice Slovencev, bi moral imeti na občini vsaj slovenskega prevajalca, sam ne razume slovenski, kot župan občine, v kateri je skoraj polovica njegovih občanov — Slovencev. Toda kominformistie-nemu županu je slovenščina deveta briga, trn v peti, kot nje govemu bratcu tržaškemu županu Bartoliju in predsedniku cone Palutar.u. Kakor ta dva. tudi on sam niti tega ne ve. koliko Slovencev je v njegovi ob. čini! Vse njegovo besedičenje o obrambi naših narodnostnih pravic pa so torej le puhle fraze irj prah v oči, prava hinavščina! Ce bi ne bilo tako, bi se pridružil protestom slovenskih županov ko so šli k Palutanu! Za včerajšnjo sejo je bilo malo zanimanja, manjkalo je kar 10 občinskih svetovalcev. Po čitanju zapisnika je župan obvestil občinski svet o svojem razgovoru pri VU zaradi obupnega stanja v miljskih ladjedelnicah. Slabo se jim še obeta, naročil ni od nikoder, VU pa deli le prazne obljube in nič več. Polkovnik Foden od VU je pri zadnjem pogovoru opozoril župana, da se je prav vodstvo ladjedelnice Sv. Roka zaneslo le na pomoč ERP in da si ni znalo poiskati naročil drugod. Zato so zdaj ostali «na cedilu«. Kaj pa bo čez eno leto in pol, ko bo tudi ERP prenehal? Lepe nade in uspeh Mar shallovega načrta za našo industrijo! Zupan je če obvestil svetovalce, da bo s prihodnjim šolskim letom ustanovljena v Trstu pri šolskem zavodu »Carli« paralelka srednje šole za j Milje. V Milje pa bo premešče- na, ko bodo pripravljeni, potrebni prostori. Na Slovence iz miljske občine se ni nobeden kominformistični svetovalec, še manj pa župan v tem pogledu niti spomnil! Občinski svetovalci so nato odobrili razne predpise in pravilnike. Sklenili so, da se še >.a nadaljnjih 5 let da v najem pobiranja trošarine podjetju Bonzini - Gionchetti. Kako se ta način oddajanja y najem trošarine, ki pomeni najbolj zaostali in reakcionarni način pobiranja davščin in ki ga je fašizem tako dosledno uvajal — strinja s kominformovskim govoričenjem o napredni upravi občine — pa v resnici ne razumemo! Dalje so sklenili, da se uredi avtomobilski promet v mestu in bolj skrbi za večjo snago Po mestnih ulicah. Izvolili so tudi odbor, ki bo sestavil seznam občinskih revežev. SUdilo je poročilo o obračunu občinske uprave za leto 1949, ki je bil soglasno odobren. Iz tega je razvidno, da je imela miljska občina v letu 1949 skupnc 254.644.153 lir dohodkov, izdatkov pa 248.238.957 lir. V tem so všteta tudi občinska prevozna podjetja (parnik in avtobusne proge). ie raz fOii Pretekli teden je imela mladina Skednja. Sv. Ane in Ko. lonkovca svoj sestanek, na katerem je proučila položaj, ki je nastal zaradi stališča predsedstva cone, ki ni hotelo dati dovoljenja za sklicanje kong esu Zveze antifašistične mladine v Trstu. Mladina je skl.nila, da pošlje generalu Eddlemenu, ravnatelju za civilne zadeve pri Vojaški upravi, protestno pismo, ki se glasi: Antifašistična mladina Skednja, Sv. Ane in Kolcnkovca odločno protestira proti ukrepu predsedstva cone, ki ne dovo. ljuie sklicanje kongresa ZAM \ za Tržaško ozemlje. Zahteva, j da si takoj preneha z diskrn j minacljsko m protidemokratič- I no politiko, ki jo uvajajo od- I govorne oblasti do demekratič- i tlih sil Tržaškega ozemlja z | namenom, da ločijo tržaško mladino od mladine jugoslo vanske cone Tržaškega ozemlja ter mladine vsega sveta, ter da se dovoli or§an*zaciji antifrši stične mladine, da še v nadalj. vrši svojo aktivnost na vseh področjih političnega 'življen.a Kongres ZAM bi prav gotovo predstavljal hud udarec za vse tukajšnje reakcionarne ir, kominformistične krege; zato pomeni prepoved tega direktno pomoč vsem tem skupinam, š prav posebno pa keminfermi. stom — izdajalcem interesov Vsega demokratičnega ljudstva, ki služijo danes s svojo politiko edinole interesom razrednega sovražnika. Prav ta kongres bi ponovno razgalil kominfor. miste ter jih prikazal v pravi luči — toda bil je prepovedan. S predavanja čudnega CLJJ-ovca itovatti-ja . w,r Zopet so se prikazala na Trgu «Ponterosso» Tržačanom tako priljubljene «angurije» ali kakor bomo reku slovenski — lubenice. Prišle so res ob pravem času — človek si ob taki vročini ne želi ničesar drugega kot nekaj osvežujočega, ki bi mu lahko pogasilo žejo ter pripomoglo pozabiti na vročino, za katero bi nas še že na to vajeni Afričani ne zavidali. Ni čuda, da so se zato lubenice m \ razveselili vsi — mladi in stari. Prodajalci «angurij« trdijo, da že dolgo niso bile tako sočne in sladke kot letos, ko je tako vroče poletje. No, bo pa le držalo, da je Pri «slabem» vedno le tudi nekaj dobrega. Ce se moramo ini že tako potiti — kar ni čuda, potem naj bomo vsaj deležni dobrih in sladkih lubenic. Cena lubenici je 60 lir za kg pa pravijo, da se bo cena še znižala, ker bodo v prihodnjih dneh prispele v Trst še večje zaloge tega tako priljubljenega sadeža, ki nas kot pravijo Tržačani «obenem umije in osveži«. Kdo si ne bo privoščil «an-gurije«, pa četudi je cena še nekoliko visoka? Fašisti javno pretijo „ščavom“ in slavijo obešenega duceja Začeli so celo s pretepanjem tistih, ki so poskušali ugovarjati - Palutanova policija tega seveda ni niti opazila Kdor je včeraj zvečer prisostvoval konferenci g. Rovat-tijg v dvorani «Circolo arti-stico«, ta se je pač lahko upravičeno vprašal, ali živimo v dobi popolnega «razcveta» fašizma, ali pa v dobi. ko naj bi bil fašizem v petem* letu po vojni končn0 premagan. Ozračje je bilo tako napeto, tako polno sovraštva do Jugoslavije, do slavne osvobodilne borbe, do partizanskih borcev ter do ljudske oblasti, da bi ne bilo nič čudnega, če bi zbrano »občinstvo« za zaključek sestanka odobrilo pohod na »ščave« in njihove ustanove. »Občinstvo« se je zaenkrat zadovoljilo «samo» z grožniami ter z bljuvanjem riajogabnei-ših psovk na račun jugoslovanskega ljudstva ter njegove armade in njegovih voditeljev — «akcijo» je prihranilo «za drugič«, oziroma bo to «delo» prepustilo raje kominformistom. ki ga v tej »borbi« kaj dobro zastopajo. Pa preidimo k samemu govorniku, oziroma h kratkemu opisu tega, kar je ta na včerajšnji konferenci povedal. Govorniki ki trdi, da je bil leta 1945 član uprave mesta Koper, je javi], da bo govoril o administrativnem položaju koprskega okraja od 29, aprila Pa do 31. oktobra 1945; Ja- no je, da sta «tema» govora, še bolj pa sama oseba govornika pritegnili v dvorano ki drugače ni bila preveč zasedena, vse najbolj izbrane »cvetke« fašističnega režima, oziroma vse tiste fašiste, ki so morali zaradi svoje «čiste» vesti zbežati iz Istre iz strahu pred pravično jezo istrskega ljudstva. Za te ljudi predstavlja R Rovatti človeka, ki je «izdal interese Italije« s tem, da si je sploh upal iskati kakršno koli zbližanje s «ščavi». Po njihovem so on in drugi člani tako imenovanega CLN krivi za deportacije v letu 1945 ter za to, da je Koper še vedno ločen od «madrepatrie». Zato je povsem razumljivo, da občinstvo ni sprejelo govornika z odprtimi rokami, temveč mu je s kričanjem, zbadljivkami in grožnjami onemogočilo, da bi podal do konca svoje res zelo »zanimivo« poročilo. Fašisti v dvorani so bili tako nestrpni, da niso mogli vzdržati do konca, ne da bi preje «eksplodira. li» v besni jezi do vsega, kar ima kakršno koli zvezo z ljudsko oblastjo, oziroma sploh z jugoslovanskim ljudstvom. G. Rovatti, ki je imel tako »dober« namen prikazati sebe in svoje «tovariše* v luči »rešiteljev« koprskega prebivalstva, je naletel na kaj neposlušno občinstvo. Čeprav je na dolgo in široko zatrjeval, da je pomagal (seveda dokler je bil član tega CLN) vsem Italijanom, ne glede na njihovo politično prepričanje, kako bo vskladil to trditev s svojim zatrjevanjem, da je sodeloval aktivno v borbi proti fašizmu; če bi bil res antifašistični borec, potem bi se danes ne mogel javno hvaliti s tem, da je pomagal najbolj zagrizenim fašistom Kopra. Vsa pomoč, ki jo je ta odbor »delil« med «ubogo» koprsko prebivalstvo, je prihajala samo iz tega odbora, ki mu nihče ni pomagal. In kakšne čudeže vse je ta odbor naredil. Ko je bil Koper v naj večji nevarnosti (bilo je tik pred dokončnim padcem nacifašizma), so se člani tega odbora pogajali z nacisti o «mirni» rešitvi položaja v Kopru, oziroma so jib «prosili», da bi mesta Koper pri svojem umikanju ne porušili. Da bodo naši čitatelji vsaj približno vedeli, kdo je ta Rovatti navajamo sledeče podatke. G. Rovatti «zaščitnik» istrskega, oziroma koprskega ljudstva. je bil leta 1945 obsojen na 27 dr.i zapora zaradi na-silstva z orožjem: hotel je namreč prisiliti skladiščnika «Con-sorzio agrario«. da mu izroči ključe, ker se je hotel peljati z avtom v svoje namene (na konferenci se je pohvalil, da je z orožjem v rokah dosegel, da je dobil avto za »prevoz tež ko bolne ženske v tržaško bolnišnico«). Sam se hvali, da je pomagal partizanom: toda ta pomoč je imela samo en namen — ustvariti si take pogoje, da bi lahko kasneje delal nemoteno za svoje interese ter dosegel še kakšno važno mesto. Koprčani ga dobro poznajo ter so jim prav tako znana tudi njegova dejanja v «dobrobit» mesta Kopra: samo en primer njegove «skrbi» je primer s parnikom «Itala». ki bi ga lahko kupil za mestni odbor za 500 tisoč lir; namesto da bi to storil, je raje pustil, da je bil parnik popravljen na stroške ljud ske oblasti; ko je bilo delor končano, ga je pa izročil lestniku, ki je potem odboru plačeval vsoto v nizkih mesečnih obrokih, brez obresti seveda. Kdo je dal denar za popravila? Ljudska oblast seveda, katero prav , ta »zaščitnik« istrskega ljudstva tako blati v upanju, da bi se končno vendarle prikupil tukajšnjim eksponentom CLN-a. Rovatti je hotel povedati še več zanimivih reči. a kot rečeno je bilo «občinstvo» preveč razburjeno. Glavno besedo so zato dobili najbolj zakrknjeni fašisti, ki so izrabili to priliko, da so se javno bahali s svojim političnim prepričanjem, slavili in hvalili dejanja fašistov ter obžalovali, da ni danes več živ Duce, ki bi jih lahko povedel do končne «zmage». Potem bi šele videli «ščavi» ... Ker se je nekaj ljudi iz občinstva uprlo takšnemu govorjenju fašistov, šo se zagnali z vsem besom proti njim ter jim zagrozili, da bo že prišla ura, ko bodo vsi «ščavi» drago plačali. Nastal je prepir in celo pretep, v katerem so se fašisti glasno hvalili o svojih «junaških» podvigih za časa fašističnega režima. Svo ja dejanja in nasilja so označili za dejanja, ki so imela nalogo «ščititi» predvsem Italijo ter pokazati svetu, da so fašisti predvsem «Italijani». Kot že rečenp je moral govornik prekiniti s svojim poročilom. O civilni policiji seveda ne duha ne sluha. O, da, če bi zborovanje sklicali člani demokratičnih organizacij, potem bi bila policija že na svojem mestu — če se pa nekje kar tako javno sestanejo fašisti, da se lahko nemoteno hvalijo s svojimi »podvigi« in «dejanji», potem policije seveda ni. Tako je bilo tudi tokrat. Upravičeno vprašujemo: Do kdaj nameravajo oblasti pustiti takšna «javna zborovanja«, na katerih se bodo fašisti nemoteno hvalili ter slavili svojega obešenega »duceja« in grozil z represalijami mirnemu ljudstvu? Ali naj bo torej to tista opevana »demokracija«, ki daje vso prostost in svobodo fašistom, medtem ko se »najdejo« vsi mogoči »predpisi« samo za to, da se onemogoči delovanje demokratičnim organizacijam? Nevaren kačji pik KOLEDAR ^iedaildče - 'fcino- - Radio- Petek 21. julija Danijel, Zora Sonce vzide ob 4.35, zatone ob 19.47 Dolžina dneva 15.12. Lun« vzide ob 11.34, zatone ob 22.42. Jutri sobota 22. Julija Marija Magd., Pribina SPOMINSKI DNEVI 1944 so minerji Južnoprimor-skega odreda minirali progo pri Barkovljah. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo v Barkovljah bo priredilo v avgustu izlet v Cerkr.o in bolnišnico »Franja«. Prijave sprejema tovariš Te-cji Scheimer. Prosvetno društvo v Nabrežini priredi v nedeljo 23. t. m. Lipahcvo tridejanko C!avni dobitek Preusiava bo na dvorišču pri Stropov.ih ob 2U.3U. K številni udeležbi vabi odbor. IZLETI Zveza partizanov STO-ja za II. okraj sporoča vsem, ki so se prijavili za izlet v bolnico «Franja», da bo odhod v nedeljo 23. ob 4.30 izpred potovalnega Urada «Adria-Expres» v Ulici F. Severo. Izletnike naprošamo za točnost! Vozni red nočnih tramvajev Proga 31 (Sv. Ivan — stadion pri Sv. Savi): Iz Sv. Ivana odhaja tramvaj ob 0.45, 1.50, 3.05, 4.15. Z Goldonijevega trga do stadiona: ob 1.C0, 2.05, 3.20, 4.30; od stadiona ob 1.25, 2.25, 3.40, 4.50: z Goldonijevega trga pro. ti Sv. Ivanu qb 1.35, 2.45, 4.50. Proga št- 32 (Revoltella Bar-kovlje). Prva vožnja: iz Ul. Revoltella ob 0.45 2.30, 4.15; z Goldonijevega trga do Barkovelj ob 1.00, 2.45, 4.30. Druga vožnja (Barkovlje -Ul. Economo): Iz Barkovelj ob 1.20, 3.05, 4.45; z Goldonijevega trga do Ulice Econom-i ob 1.35, 3.20. 5.10. Tretja vožnja (Ul. Economo, Ul. ■ Revoltella): Iz Ul. Econo. mo ob 1 50, 3.45/ 5.17; z Goldonijevega trga do Ul. Revoltella ob 2.05, 4.00. Vozni listki za eno vožnjo so po 30 lir, za dve vožnji 60 lir. Za eno vežnjo veljajo prege Sv. Ivan-Goldcnijev trg (ali obratno, kar velja za vse proge), Goldonijev trg-stadion pri I Sv. Savi. Ulica Revbltella-Gol donijev trg in Goldonijev trg-Rarkuvl je. Bark o V/e - Gold-. ni. jev trg in Goldonijev trg-Ul. Ecopomo. Ul. Economo-Goldo. nijev trg in Goldonijev trg-Ul. Revoltella. Kar presega omenjene proge, je treba plačati za 2 vožnji, t- i. lir. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 21. t. m. ob 21 uri v škedenjski kinodvorani PREMIERA komedije v treh dejanjih // Primorske zdrahe" Spisal: CARLO GOLDONI Režiser: MODEST SANCIN Ponašil: Dr. M. RUPEL Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Jože, lastnik ribiške ladje — Stane Raztresen, Tona njegova žena — Valerija Silova; Pepka, dekle, njegova sestra — Angelca Sancinova; Tine, fant, njegov brat — Julij Guštin; Lipe, ribič — Modest San cin; Vana, njegova žena — Ema Starčeva; Urška, dekle, sestra botre Vane — Elza Barbičeva; Terezka, dekle, druga sestra Vane — Tea Starčeva; Džovanin, mlad ribič — Jožko Lukeš; Matevž, star ribič — Srečko Košir; Tomaž, čolnar — Silvij Kobal; Izidor, ad-junkt pri sodišču — Belizar Sancin; Drobant, sod-nijski sluga — Josip Fiš^r; Drejček, fantič, prodajalec kostanja — Edvin Guštin; Služabnik adjunkta Izidorja — Lojze Starc. — Možje z Jožetove barke Prodaja vstopnic pri «Adria-Express», Ul. Fabio Severe 5b vsak dan od 8 do 12 ter od 16 do 18, pri blagajni Id* na v Skednju pa vsak dan od 9 do 12 ter eno uro Pre“ predstavo V NEDELJO 23. t. m. ob 21 gostovanje v BOLJUNCU (na prostem) z GOLDONIJEVO KOMEDIJO II Primorske zdrahe" IZLETI PDT Danes se zaključi vpisovanje za izlet v zapadne Julijce (Žlebi, sedl0 Nevea, Rabeljsko jezero jn Belopeška jezera). Člani plačajo 750 lir, nečlani 850 lir. V nedeljo 6. avgusta bo izlet na Nanos ob obletnici otvoritve Vojkove koče. Člani plačajo 500 lir, nečlani 600 lir. Prijave sprejema Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi, in ZDTV (U.C.E.F.), Ul. Machiavelli 13, II. od 9 do 12 m od 14 do 16. Sedemindvajsetletni Peter Mariani iz MačkoVelj je bil včeraj zjutraj v bližini svoje hiše zaposlen pri vsakdanjih poljskih opravilih, ko je nena. doma začutil žgočo bolečino na mezincu leve roke, kamor ga je pičil gad, kateremu je z udarcem kamna oddrobil glavo, nato pa se takoj odpeljal v glavno bolnišnico, kjer bo ostal okoli 10 dni. Velika ..Cislha" pred poslalo openskega kamnala Eden izmed naših čitateljev nam je javil, da je včeraj okrog 18 napravila ameriška policija BTO veliko »čistko« pred' postajo openskega tramvaja na Trgu Oberdan. Tam je bilo doslej namreč eno glavnih zbirališč vseh črnoborzijancev ter prekupčevalcev z vsakovrstno valuto; o zbiranju teh elementov pred postajo openskega tramvaja, je pisalo že nekatero lokalno časopisje, ki je opozorilo odgovorne organe na to prepovedano kupčevanje in prodajanje. Kot kaže je bil včerajšnji «lov» precej uspešen; bilo je aretiranih več oseb. med katerimi tudi nekaj vojakov. O tej zadevi policija ni dala še nikakega poročila. Nesreča nikjer ne počiva Na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice so včeraj ob 12 sprejeli 501etnega delavca Ernesta Grusa s Kon-tovelskega klanca 22, ki bo moral zaradi zloma piščali desne noge ostati v bolniški oskrbi okoli 20 dni. Ponesrečil se je pri delu v Barkovljah, kjer je pri potiskanju nekega kamiona padel pod njegovo zadnje kolo. Na isti oddelek glavne bolnišnice so ob 15.30 sprejeli blletnega pometača Viktorji Sabatija z Gretskega klanca 4, katerega je pred železničarskim kopališčem v Miramar-skem drevoredu podrl neznani kolesar. Pri padcu si je huje poškodoval levo roko, zaradi česar se bo moral zdpaviti o-koli 30 dni. Ob 17.35 pa ie bila vrsta na Slletnem ladijskem kurjaču Bruliu Carpaniju iz Ul. Istria 75. Njemu se je dogodila nesreča na parniku «Astra» v novem pristanišču, kjer ga je po glavi udarila neka ladijska, veriga. Na srečo so njegove poškodbe le lažjega značaja ter bo v 8 dneh zopet zdrav. Od sončarice zadet Žrtev strašne vročine ki je zopet zajela Trst, je .včeraj popoldne postal 57-letni delavec Federik Bre-san iz Ul- Se te-fontane 7. Bressan je bil kot po navadi tudi včeraj zaposlen pri kanalizacijskih d lih v Mi ljah, kjer ga je ob 5 popoldne v Ul. D’Annunzio zadela sončarica. Z avtomobilom Rdečega križa iz Milj so ga takoj pre. peljali na III- kirurški oddelek tukajšnje bolnišnice, kjer je ob 18 umrl. Bressan F, de-lik je delal za podjetje Bellini Od doma ie izginil Na glavni policijski postaji se je včeraj zglasila 50 letna mati Margeiita Rugo'iz Ul GinnastiCa 20 in službujočpmu osebju prijavila izginotje svo jega 18-letnega adoptivnega sina Marcela Severija, ki je močne postave, visok 1.75 cm kostanjevih las, modrih oči ter jeca. Letošnjo sezono bo SNG zaključilo z Goldonijevimi «Primorskimi zdrahami«, ki so gotovo našemu občinstvu še dobro u spominu iz predlanske sezone. Komad ie na novo naštudiran m delno tudi v novi zasedbi, z novo sceno in kostumi. «Primorske zdrahe« so prevod oziroma predelava Goldonijeve komedije «Barujfe chioz-zotte« Goldoni, ki velja za reformatorja italijanske komedije, je hotel ustvariti v Italiji, to kar je napravil v Franciji Moliefe, t. j. karakterno komedijo. Vendar se mu to ni posrečilo v taki meri kot Molieru. Dočim je Moliere postavil v svojih komedijah močne karakterne in psihološke utemeljene like, kot so Skopuh in Tartuf-fe, itd- Goldoni ni uspel dobo-jevati boja proti povrinj in na hipni učinek preračunani improvizirani komediji, tako imenovani commedie delVarte. Medtem ko je bilo glavno gibalo commedie dell'arte naključje, je nova komedija, katere zastopnik je bil tudi Goldoni, po- Danes v Skednju Primorske zdrahe a n stavila razvoj dejanja m značaje, ki usmerjajo življenje in oblikujejo družbo. Gol doni je v svojih delih skušal pričarati resnično življenje v vsej svoji pestrosti. Ni se sicer povzpel do poglobljenega ustvarjanja značajev, njegove osebe niso psihološko komplicirane ali zamotane, vse je jasno in preprosto. Glavni poudarek je na komiki, ki je lahkotna in dobrohotna. Njegov namen je bil s smehom odkrivati resnico. V tem je tudi popolnoma uspel. Zaman pa iščemo pri njem socialno satiro in kritiko tedanje družbe. Kot v večini svojih del, se je tudi v tej komediji omejil na preprosto dejanje, ki ga je znal naglo in temperamentno zaplesti in zopet razvozlati. Najlepši primer za to trditev je sedma slika Primorskih zdrah, kjer se situacija »pro in kontra« ugod-nj rešitvi Tomaževe tožbe kar sedemkrat menja. Sam Goldoni pravi q prvi predstavi Co-zotskih zdrah, da je njih vsebina pravi nič, in da je igra uspela le kot podoba po naravi. Slično sodbo kot Goldoni sam, je, napisal tudi veliki nemški pesnik Goethe, ki jih je videl na svojem potovanju po Italiji 1786 v. Benetkah. Med drugim je rekel: »Naposled vendar lahko rečem, da sem videl komedijo! Veliko hvalo zasluži avtor, ki je iz nič napravil najprijetnejše kratkočasje. »Sodobniki pravijo, da se ie genialni Nemec pri omenjeni predstavi sijajno zabaval. Vse dejanje in dogajanje Primorskih zdrah sloni na nepomembnem prepiru. Značaji v komadu se v ničemer ne razvijajo. Ves čas so isti,' zdaj dobrodušni in dovtipni, pa zopet prepirljivi, klepetavi, zamerljivi in ljubosumni. Zenske so se sporekle za prazen nič, prično se očitki in grožnje, toda vest o prihodu dragih moških jih pomiri. Ko pa so možje, doma, da beseda besedo in kmalu vse še povečano izklepetajo možem. Prepir se vname tudi med njimi: Tine zapusti Urško, Giovanin vrne besedo Pepki, vse le zato, ker se je okrog njiju smukal Tomaž, ki komaj uide jezi obeh mladih in vročekrvnih ribičev. Da se maščuje jih gre tožit. U-videvni adjunkt pa po mnogih zapletih le doseže spravo, ki bo držala, dokler se ne bo razdrla. «Primorske zdrahe«, ki so v originalu napisane, v čozotskem narečju, je ponašil dr. Mirko Rupel. Dejanje, ki se vrši v Chiogii, je prenesel nas našo o-balo in v prevodu uporabil narečje, ki ga govore naši ljudje ob slovenski obali med Trstom in Tržičem. ' S. M, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. julija 1950 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 7 oseb in porok je bilo 14. Poročili so se: uradnik Steno Egeo in uradnica Canciani Anita, uradr.ik Siligato Fran-cesco in uradnica Visintin Li-cia, šofer Preste Fulvio in urad nica Manno Francešca, ameriški voiak Barrett Leonardo in gospodinja Stadler Teresa, pleskar Kravos Renato in gospodinja Cozzi Olga, trg. pomočnik Rudež Aldo in trg. pomočnica Ferfolja Lilijana, agent civilne policije Simeone Nikola in gospodinja Fersichella Maria, brigadir finance Casola Alfretjo in gospodinja Bianchi-ni Antonia, mehanik Paglaro Sergio in gospodinja Pagliaro Delia, mizar Carriglio Miche-le in šivilja Kleberer Giusep-pina, delavec Grisonič Guerri-no in gospodinja Bazec Danila, uradnik Neri Francesco in učiteljica Antelni Vincenzina. narednik ameriške vojske Sub-bert Lelar.d A. in gospodinja Antonacci Briina, kuhar Moset. ti Nikola in delavka Degan Jolanda. Umrli so: 26-letni Komar Marij, 78-letni Marcon Pietro, 63-letnl Carlini Teodoro, 76-letna Carpenetti Frar.cesca vd. Buon compagno, 67-letni Dick Luigi, 86-letni Simoni Cristiano, 76-letni Babič Antonija vd. Golob. RADIO I JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 tu ali 1412 kc) PETEK 21. ¥. 1950 KINO Rossetti, Zaprt. ExceIsior. 16.30: «Stiri hčerke«, John Garfield, Priscila Lane. Penice. Zaprt. 1'ilodrammatlco. 16.30: «Tajni vrt« Margaret O' Brien. Alabarda. 16.00: «Na dnu S. Francisca«, H. Bogart. Garibaldi. 15.30: «Guadalcanal», R. Conte. Ideale. 16.30: «Zavojevalci», Dana Andrews. Impero. 16.00: «Srečanje ob zori«. Italia. 16.00: «Južnjak severa«, Red Skelton. Savona. 15.30: «Sin strele«, P. Foster. Viale. Zaprt. Vittorio Veneto. 16.30: «Kraj prihoda — Tokio«, G. Grant. Adua. Zaprt. Armonla. 14.30: «Zarotnikl iz Ba-rovic«, Bob Hope. Azzurro. 16.00: «Cudežni mož«, Danny Kaye. Belvedere. Zaprt. «Ob morju«. Zaprt. Marconi. 16.30: na prostem 20.30: «Plesalka iz Slngapura«, Bing Crosby. Massimo. 16.00: «Zidanje teme«, R. Taylor. Novo Cine 16.00: #Dve mesti«, R. Colman. Odeon. 16.00: #Aloma Južnega morja«. Radio. 16.00: «Gospa z juga« H. Lamaar, Savona 15.30: «Zene», Joan Cravvford. _ Venezla. «Nevarna vdova« Gian-ni in Pinotto. Vlttoria, 20.15: «Bratje Kararna-zovi«, F. Glachettl. Kino na gradu. 21.00: «Prepove-Zlana znamenja«, D, Kay. Ljudski vrt na prostem. 20.30: «Vesela romarja«, Giannl in Pinotto. Letni kino v Ul. F. Severo. 21,00: «Upornik Marko«, H. Fonda. Skoljet. 21.00: «Hiša z angelom«, Paula Wessely. Letni kino Rojan. 20.45: »Kresnica«, Janette Mac Donald, 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava, sporeda, 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert, 12.30: Igra saksofonist Srečko Dražil; 12.45: Poročila v ital in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov., .13.15. Glasbene slike; 13.45: Ljudska univerza; Pogovor o roentgenu, 14.00: Pesmi Hatzeja in Gotovca -sodeluje Helena Pleve!, pri klavirju Marjan Vodopivec; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Prevleci’ tiska v slov. 17 30’ Politične aktualnosti (it.); 17 40’ Igra orkester Kotelby; 18.00: Športni pregled (ital.); 18 15: Chopinove skladbe; 18.45: Poročila v hrvaščim; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved1 časa - poročila v slov.: 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.); 20.00: Uganite kaj igramo (ital.); 20.30: Slušna igra (ital.); 21.30: Igra plesni orkester iz Sv. Nikolaja; 22.00: Novo jugoslovansko gospodarstvo (slov.); 2.10: Arije iz Donizzetti-jevih oper; 22.35: Plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja pt*očila v slov.; 2?.10: Objava dnevnega sporeda; 23.15: Serenade: 23.30: Zaključek. LJUBLJANA, MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valili 327,1; 188.9, 212,4; 202,1 m.) PETEK, 21. VII. 1950 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zapavna in plesna glasba -vmes ob 13.00: Odprimo pošto naših dopisnikov; 14.00: Pesmi Hatzeja in Gotovca. Sodeluje Helena Plevelova, pri klavirju Marijan Vodopivec; 14.30: Govorna oddaja; 14.40: Orkestralne skladbe Bedricha Smetane: 15.00. Napoved ča"ša in poročila; 15,10: Poje zbor Slovenske filharmonije. 18.00: Pisan glasbeni spored; 19.00: Napoved časa in poročila: 19.15: Nikolo Paganini: Koncer za violino in orkester v D duru; 20.00: Politični komentar Radia Beograd; 20.15: Zabavna solistična glasba; 20.40: Literarna oddaja; 21.00: Pester večerni spored. Sodelujejo: Danica Filipič, Avgust Stanko in Slovenski vokalni kvintet, vrr.es plošče; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Plesna glasba; 2245: Komorna ura - Leoš Janaček: Godalni kvartet, Bohuslav Martinu: Godalni kvartet; 23.30: Poročila; 23.35: Zaključek oddaje. POČITNICE NA BLEDU Planinska društvo v Trst« 0ir reja tudi letos letovanja «a du za člane in prijatelje drnst’ tedenskih izmenah do 15- seP^ bra t. 1. Ker je že precejšnF ^ vilo vpisanih, je priporočljiv0'^ vsak pohiti s prijavo tudi *• ” znejšo tedensko izmeno. t!j Prijave sprejema in da£nfV, potrebna pojasnila urad Zb . U. Machiavelli 13-11. dnev«0 9 - 12 in od 16 • 19. NOČNA SLUŽBA LEKAB^ Ul. ti' , AlTAlabarda - Istrska «*• yi Leitenburg - Tfg sv. Ivana.. Praxmaier - Veliki trg 4; pre0 dini - Ul. Tijiano Vecelli0’ ■ etti - Ul. Corr.merciale 26; h* ( Barkovljah in Ni£°‘L baglia \ Skednju službo. imata stalno Izleti ADRIA-EXPRE$ 6. AVGUSTA lZL®t v Ajdovščino Kanal Sv. Lucijo ,.p!1 Vpisovanje do 22. t. m; vseh potovalnih urad'11' r Izleti ADR1A-EXPRESS 14. IN 15. AVGUSTA v Ljubljano t 14, IN 15. AVGUSTA ^ na Bled Odhod 14. avgusta ob 1* iz Trsta. Vpisovanje do 30. t. m- ADRIA-EXPBESS •I RiSTlCNE IZLETE p Dunaj organizira TEDEN^p POTOVALNI n a im i a rvpE,‘‘ .. »ADRIA - ---------- w Odhod; vsak ponedeljf* ^ torek v ipesecih jul«* gust in september. fZ’-ETi na Grossglochnčf .nd sako sob<*t<) v Odhod iz Trsta ob *° ^ zjutraj ln povratek 0 d el j ah zvečer. kopališče Sv. NIKOLAJ KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE — BIFE RESTAVRACIJA — KONCERT _ ba1* VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTEL. jaM< Zveza po morju ob delavnikih; j IZ TRSTA ob 9, II in 14.40 IZ SV. NIKOLAJA ob 13, 15.45, 19 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA ob 8.30, 10.30, 13.30 IZ SV. NIKOLAJA ob 11.30, 18, 20, 22. 9.3«' AVTOBUSNA ZVEZA Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. D »i f)o ho > i J6' ? P9' /t '30 Sni \ 4® stil hov N c ti S' 81. Julija 1950 nad aa se tukajšnji karabinjer-P^majo za oddaljeni Trst, “še bolj, k0 bo zvedel, da je zanimanje posvečeno v prvi Tort! S ensIjim prireditvam. našlo*?01" lahko razvidimo iz resnicaJ6§a dogodka. ie to S°la po kulturnem stadionu «Prvi ““"■ee dni fraztujtu na §v3! v- Trstu so karabinjerji iz ko't -r.ta Povabili k sebi ne-J05 iz Košič, zahteva- ’ ^j jim pojasni, zakaj se e napotila v Trst 11. 6. letos in pj i6 počela. Očitali so ji 1,em. da se je skupno z družila1 i3€ne®k‘mi Slovenci udele-bi«w?nske P^reditve, česar jj, ka*or ne smela storiti. *e dn°^ S° 33 nadalje, naj.se ter?23 Z dosedanjo družbo, . li bo to v kvar ter jo sva-1 2a bodoče. V a živeči Slovenci smo builii letih dodobra spa- 1(0 i*alcšnili načinov se lah-p,, *™siU2i nenapredna oblast j(j, ?tir ki ga Pr‘ ftar' ki je v 6 urah naložil 130 sWa a-. našo«, nncnmiav samokolnic kamenja in ga pre. peljal na daljavo 100 m. Po dvakrat sta bila pohvaljena tu. di tov. Jovanovič Savo in Bečirovič Hasan kot najboljša v brigadi. Mislimo, da k gornjim delovnim uspehom' ni potreben noben komentar. Tovariši vojaki so in bodo vedno pripravljeni pomagati ljudstvu, ker so — ljudska vojska. ^ in ?°ye2ava med ljud- 7 “9sa borh^0, ^ar Ustvarjenega, se V ksradnjo1 utrjuie v borbi >h , . socializma. Pri »/teh * iri delovnih za-1' 50 vojak; JA prispeva- z vsem nav- in to del Cii* ve-krat poročali, k ^iskl a1, d0lini velika re-“i 1* . e'a' Raka Rokava, Si dolp3”19 ut*rala strugo . % , a stoletja je s'"—" skoro in W~ to deževju poplaV- dn ->° in Povzročala ,' *ani so začeli alntmi deli. Letos Pa Miv,sk°do. ■ hševi se Vrg,i'nladostn° navduše. U^hskeJ na del° mladina ihli-hsadi st Sfkt?rja' Kar h Vso *a ,tu dal1 na raz-CS*uma ^°C mladih mišic u^.Je m°b, ki bi se i aV takim silam? Je pridružila š še bri- PVl^ ito .oitaite dat-' ‘ov. .,JA' ki J° sestav-da ,cirjjr!*ev z oficirji in ho hles{o Takoj ob prihodu ^lo!6 začeli z deli- NJj- ) e edvai3 b^la naprava de struge. Skupno d<>iej5- Frenk°Ve hriga‘ ’fšenada kdo bo več pri. ^ b°ao ta dela prej dSsioPrVe dni ie ta bri_ ijesegaia velike uspehe, ij.. jB„e del°vno normo za s J Pa o odst- Zadnjih pet «nja sPlošen rezultat pre-h norm, -- stV^Pravln ^ V,ojaki te briSa-Sq 27ioSledeča dela: 061-SSm2, kanala, na ki"6 kOren( so izkopali lk0Vizak> m ‘rs3a ia d^b' t?3 >02 , k vode' izkopali Vozili 2263e~S,kega b,ata in >al« m3 raznea« ae 127 odst. *aia. raznega ma- ksjtj delih Vojak <5Se-(,3e najbolj jZ ,ak Ser‘f Raul (Skipe- Pel tovarišev delovnega bolehtiva 'Istra,, v Umagu je že izpolnilo enoletoi elan Pred dnevi so bile v delovnem Kolektivu gradbenega podjetja «Istra» v Umagu volitve v sindikalno podružnico. Ob tej priložnosti so hoteli dati poudarka s tem, da so razglasili tudi nove udarnike. Tega naslova so bili deležni tisti tovariši, ki so se najbolj izkazali pri gradnji nove velike vinske kleti. Šestnajst tovarišev je tako dobilo naslov udarnika ki pomeni z drugimi besedami, da so se iz junakov bor-be spremenili v junake dela, v tiste nesebične in nove ljudi, ki gradijo brez sanjaštva ali praznih besed, kot je to nava-da v državah kapitalizma boljše življenjske pogoje. Vsi ti tovariši stalno presegajo delovno normo za 80 do 125 odst. Med temi sta že drugič udarnika tovariša Guido Campa-gnola in Anton Gunjač. Prav ta dan je pet tovarišev tega delovnega kolektiva izpolnilo enoletni plan. To so tovariši: Slavko Stipčič, Filip Sko-čilič, Vlado Kaliman, Ivan Antončič in Ivan Kovačič, ki ima že 70 let. Vsi so bili deležni čestitk od strani svojih delovnih tovarišev. Ta pridobitev in obenem delovna zmaga tovarišev tega delovnega kolektiva je ponoven dokaz sposobnosti naših delavcev, ki tekmujejo za čimvečji uspeh dela. Danes naš delavec čuti, da si je že veliko pridobil in da si bo še več v bodoče. Ce z druge strani črte lajajo in bevskajo do onemoglosti o »Titovi kliki«, je to zaradi tega, ker čutijo, da iz dneva v dan zgubljajo tla pod nogami. ^Silili! x:; UCENCl GOSPODARSKIH SOL IZ KRANJA NA NAGRADNEM DOPUSTU PRI NAŠEM MORJU. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - lelefon 70 SESTANEK OKRAJJfECtA ODBORA »IAU Vsi bomo tekmovali v čast II. zasedanja okrajne ljudske skupščine ENA IZMED MLADIH GOSTOV V LEPI VALDOLTRI. V nedeljo 23. t. m. bo II. redno zasedanje okrajne ljudske skupščine. Na to zasedanj^ bodo prišli vsi izvoljeni delegati na volitvah krajevnih ljudskih odborov. Pretresli bodo vse izvršeno delo od I. zasedanja do danes ter si zadali bodoče naloge za čim uspešnejšo izvedbo letnega gospodarskega plana. Okrajni odbor SIAU je na svojem sestanku pregledal vso izvršeno delo ter si zadal nov.e naloge. V počastitev tega zasedanja okrajne ljudske skupščine je sklenil, da bo na ta dan sklical na tabor vse člane SIAU na glavnih objektih gradnje v našem okraju. S tem frontov-skim taborjenjem in s prostovoljnim delim bo naše ljudstvo ponovno dokazalo pravil nost zmagovitega izida naše Ljudske fronte na volitvah za okrajne ljudske odbore. Naše ljudstvo je v narodnoosvobodilni borbi pokazalo vsem krščanskim demokratom kakor tudi tako imenovanim socialistom, kakšne so naše želje in zahteve. Vse sindikalne podružnice mesta Koper bodo taborile na gradbišču nove slovensko-itali-janske šole. Na ta dan bodo pomagali graditi ta kulturni vzgojni center prav tam, kjer so nekdaj mučili naše prvoborce za to, kar danes mi uživamo. Ves spodnji del okraja, vključno s Krkavčami, Sv. Pe trom, Novo vasjo in Kortami bo taboril v dolini ob Rokavi v Sečjolah Qb tej priliki bodo naši ljudje pomagali pri dvigu našega gospodarstva. Regulacija Rokave bo velike važnosti za vsakega posestnika v tej dolini, kakor tudi za skupnost. Ostale Vasi našega okraja bodo taborile ob cesti Križišče-Rižana. Tu se bodo srečali na Koper II. zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Glede na sklep izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora z dne 13. t. m. se sklicuje II. redno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora - Koper za 23. julija t. 1. s sledečim DNEVNIM REDOM 1. Otvoritev zasedanja. 2. Poročilo izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora. 3. Diskusija o poročilu IO Okrajnega ljudskega odbora. 4 Izvolitev komisije okrajnega LO za izdelavo statuta okrajnega LO Koper. 5. Razrešitev in izvolitev sodni-kov-porotnikov. 6. Spremembe v izvršilnem odboru okrajnega LO. 7. Razno. predsednik: FRANC KRALJ I. r. Puče Zadruge in kmetovalci, pozor Naša kmečka delovna zadruga obvešča, da ima naprodaj 10 mlečnih krav švicarske in podolske pasme , ter 20 glav mladih prašičev v starosti dveh mesecev. Za nakup naj se interesenti obrnejo na sedež kmečke delovne zadruge g Pučah, Šahovski turnir za mladinsko prvenstvo Proti koncu turnirja se o-strina borb vedno bolj stop njuje. Gre za to, kdo bo prvak in kateri trije bodo zastopali slovenski šah v ar2avnem mladinskem prvenstvu. V napetem XIII. kolu je Ramšak, ki je privedel že do dbbljene pozicije, izgubil proti rutiniranemu Podkrajšku, Vavpetič je izgubil proti Mi-kundi in Prijon proti Njego-vanu, Horvat je premagal Ha-beta. Partiji Cuderman - Blinc in Roblek - Sila sta se končali neodločeno. Grosek in Ribarič sta hitro doigrala znano teoretsko varianto, ki je vedla do remis. Trampuž je bil prost. Po XIII. kolu je stanje sledeče: Grosek 10 1/2 točk, Blinc, Podkrajšek in Ribarič po 8 1/2 t., Trampuž 8 točk, Mikunda, Njegovan in Roblek po 6 1/2, Cuderman, Ramšak in Vavpetič po 54/2 točk, Horvat 5, Sila 4 1/2, Prijon 1 in Habe 1/2 točke. Do konca turnirja sta še dve koli. Prosta še nista bila Grosek in Habe, ki igrata le še po eno partijo. Zadnje kolo se igra v soboto dne 22. t. m. ši frontovci s frontovsKo brigado in istočasno dali nekaj truda, da bo cesta v določenem roku zgrajena. Po končanem delu bo predstavnik Ljudske fronte imel govor o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih pri nas in po svetu. fz vsakega zborovanja bodo poslali delegacijo s pozdravi ter z resolucijo temu zasedanju okrajne ljudske skupščine. Za organizacijo frontovske brigade, ki bo odpotovala na gradnjo Novega Beograda, bo dala Fronta vso pomoč Zvezi Italijanov, da bo čim uspešneje organizirala. S to brigado bomo ponovno pokazali vsemu svetu, da ni sile, ki bi omajala strnjenost sodelovanja med nami in jugoslovanskim delovnim ljudstvom. Na tem sestanku SIAU so sklenili tudi, da bo Fronta organizirala mesečno dve brigadi. Ena bo delala pri gradnji ceste Križišče-Rižana, druga pa pri bonifikaciji doline ob Rokavi v Sečjolah. Vsaka od teh brigad bo delala mesec dni, nakor je bo zamenjala druga brigada, ki bo nadaljevala to delo. Naša Fronta,že sedaj skrbi za pomoč ki jo bo dala pri volitvah naših žena, da bodo volitve dobro uspele. Pozabili niso na kulturno-prosvetno vzgojo naših vasi. Organizirali so po vseh vaseh predavanja o kmetijstvu, živinoreji, zdravstvu in drugih predmetih, ki zanimajo naše ljudstvo o vsakodnevnem delu in življenju, kar do danes niso imeli možnosti tega razvedrila. . Poleg tega bo morala fronta skrbeti za razširitev Ljudske tehnike, za naše zaostale vasi, da bodo razvili po vseh vaseh šport, kulturno prosvetno delo itd.. Delati morajo ra to, da bodo dvignili kulturni nivo naših, vasi, s katerimi bomo odpravili razliko med mestom in deželo. Dalje, da bodo V čast tega zasedanja organizirali akcijo za vpisovanje novih članov v SIAU tistih, ki do danes niso hoteli in sedaj ko vidijo našo stvarnost pa sami sprašujejo, če jih bodo sprejeli. V tem tekmovanju bodo razdelili članske izkaznice vsem članom, ki se udejstvujejo pri napprni gradnji naše domovine. Graditelji Nove Gorice na prostovoljnem delu pri gradnji ceste Kruišče-Rižana V nedeljo so prišli na izlet v Koprščino mladi graditelji No ve Gorice. Zavedajoč se bratskega sodelovanja med naš0 mladino in mladino socialistič ne Jugoslavije, so Se ustavili na cesti Križišče - Rižana. Tu so takoj prijeli za delo in na-pravili vsak po 6 prostovoljnih ur. Skupina je štela 35 mladincev in mladink in je napravila skupno 210 delovnih ur. Izko. pali in prevozili so 65 kubič nih metrov različnega mate. riala. Ne glede na vročino, ki je ni- so vajeni, so se takoj razdelili v skupine in začeli tekmovati, katera bo dosegla boljše uspehe. Vsi prepoteni so mladi Goričani hoteli pokazati- našemu ljudstvu, kako gradijo soc ali-zem v Titovi Jugoslaviji. Pri tem napornem delu niso poza-bili na pesem. Zapeli so več pesmi, med' katerimi nekatere partizanske, ki so vzbujale spomine na NOB. Takrat smo se skupn0 borili, toda smo ostali po krivičnem sklepu mirovne pogodbe izven meja r,aše do. mevine Slovenije. »Nobene klevete ne bodo omajale naših trdih vezi z Vami. Vse bomo dali, da boste tudi v vašem okrožju lahko zgradili socializem«, je dejal vodja te skupine, ko so zaključili prostovoljno delo. Izletnik; so ali na ogled ja-dranske obale in so se nat ) ponovno vrnili na svoje delovno mesto v Novo Gorico. Šmarje Naša mladina ne bn več hlapčevala Na zadnji sestanek mladine smo povabili vse mladince in mladinke, ki delajo v Trstu. Na to vabilo se jih je udeležilo le del — 28 mladink. Obravnavali smo med drSgim delo pri urejevanju dvorišča Zadružnega doma. elektrifikaciji vasi iri drugih objektih, ki jih mora mladina izvršiti. Poleg tega smo se razgovarjali o mladinski delovni brigadi, ki je šola naše mladine. Prisotna dekleta, ki so delala v Trstu, so obljubila da ne bodo hodila več na delo v Trst. Pripravljena so tudi iti v mladinsko delovno brigado, kakor ostala mladina naše vasi. Vsi, ki delajo v Trstu, se ne zavedalo, da odirgujejo s svojim hlapčevanjem kruh tržaškim delavcem. Vemo, da je uradno priznanih v Trstu 18 tisoč brezposelnih , ki čakajd dan za dnem na košček kruha. Obratno je pri nas, kamor koli se obrneš, pomanjkanje delavcev in delavk/medtem ko je v Trstu obupna brezposelnost. Naši mladini ni treba več hlapčevati, gospodi v Trstu. Imamo lepo in zdravo žilo... Pri mlatvi so se nekateri krajevni ljudski odbori izredno zanimali za vestno izpolnjevanje navodil, ki so jih prejeli glede izvajanja trajne evidence žitnega pridelka, množine obvezne oddaje in podobno. V tem pogledu sta dosledno vršila svoje delo krajevna LO v Strunjanu in Cezarjih. Na žalost pa so bili zopet nekateri odbori dokaj malomarni. Tako imamo je na primer v Ankaranu, kjer dela mladilhica že 20 dni, toda krajevni LO nima še danes nobenega pregleda, kdo mora oddati žito. Vzrok temu je ta, da ne sestavljajo rednih poročil. Poleg imenovanega so še drugi krajevni odbori, ki nimajo še danes Čuta odgovornosti, oziroma ne čutijo, da je treba dosledno upoštevati načela novega načina gospodarstva. Nekaj podobnega se dogaja na odkupnih bazah poljskih pridelkov. Kakor nam je znano, pošiljamo sadje in zelenjavo v lesenih zabojih. Vsaki bazi zaboje večinoma vrnejo. To- Skrbimo za nove kadre in za boljše žiilienishe podofe delavcev Ne glede na vse težave in o-vire se v okrožju zaznamujejo uspehi dela naših ljudi. Oh vseh ovir, da nismo še več napravili, je tudi delovna sila, ki je še vedno nimamo dovolj. Najbolj pa se občuti pomanjkanje delovne sile v gradnjah. To pomanjkanje se deloma odpravlja z usposabljanjem vajencev v tečajih, nekaj, s tistimi delavci, ki so prej delali v Trstu. Kako se giblje delovna sila pri nas, je razvidno žg iz tega, da je y prvih šestih mesecih naraslo število stalno zaposlenih delavcev za 885 in še 587 sezonskih. Nad 40, po večini kvalificiranih delavcev, ki so prej delali v Trstu, je bilo zaposlenih pri nas. Pri lažjih delih se je zaposlilo tudi več invalidov in drugih delavcev, ki so bili nezmožni za težja dela. Kljub temu pa je še vedno premalo delavcev. Tu bi bilo potrebno več pomoči uradu za delo od strani mestnih in krajevnih ljudskih odborov. Ti i-majo pregled o zaposlitvi vseh ljudi svojege območja. Pri tem pa se samo ob sebi postavlja vprašanje, če so naša podjetja kaj napravila za izpolnitev vseh tistih vrzeli, ki še zevajo v vrstah strokovne delovne sile. Zdi se, da se je do sedaj polagalo premalo važnosti na tečaje. Podjetja naj bi sestavila sezname s potrebnim številom strokovnih in drugih delavcev in obenem tistih, ki bi prišli v poštev za tečaje. Pri tem poudarjamo, da jih je pri strokovnih izptih za vajence dovršilo nad 50 odst. z dobr.m uspehom. To je dokaz, da se lahko dosežejo dobri uspehi, če znajo pravilno postaviti pred naše mlade ljudi, ki so žejni znanja in napredka. Za vse deravce, ki so zaposleni pri raznih podjetjih in ustanovah, skrbi poleg sindikatov pred kratkim ustanovljena inšpekcija dela in je pokazala, da j bo izvršila zelo važno nalogo. Ob pregledu pri raznih obrtnikih je ugotovila, da svojih delavcev niso imeli zavarovanih m ne urejenih plačilnih list. Vrhu tega pa so bili še brez dovoljenja o zaposlitvi. Prav tako je pri nekaterih večjih podjetjih ugotovila nekatere nepravilnosti. Inšpekcija dela j’e pri svojih pregledih skrbela za to, da so delavci dobili zaposlitev v tistih strokah, ki jim najbolj odgovarjajo. Ugotovila je tudi, da je bilo malo poskrbljeno za higiensko stanje delavcev pri delu. Pri «Edilitu» je bilo zaradi premajhnega zanimanja celo nekaj posledic. V odnosih do dela se je pokazalo, da delavci in vajenci niso bili prayiln0 nameščeni Mnogo vajencev je bilo izkori ščanih kot navadna delovna sila. Vse to se je nato popravilo! V naših gradbenih podjetjih se vrši od 70 do 80 odst. vsega dela po normah. Delavci presegajo norme za 100 do 120 odst. Razna podjetja tega velikega doprinosa naših delavcev ne znajo pravilno upoštevati in ne sledijo delovnemu elanu svojih delavcev. Ce vemo, da je bilo v prvih šestih mesecih tekočega leta razglašeno za udarnike 201 delavcev, od teh 57 takih, ki so bili že prej večkratni udarniki, tedaj šele vidimo, kako so vsi delavci pripravljeni doprinesti čimveč pri gradnji socializma v našem okrožju. Nujno je, da navedemo dve izmed teh. V tovarni «Arrigo-ni» v Izoli je tovarišica Grego-retti Frančiška že štirikratna udarnica, ker je normo presegala za 104 odst., in Bernardi Roža, trikratna udarnica. Vse delo bi bilo uspešnejše, če b; upravniki in ravnatelji raznih podjetij in tovarn več sodelovali S sindikalnimi podružnicami in uradom za delo. Zavedati se moramo vsi, da so delavci-udarriiki tisti tovariši, ki nesebičnp dajejo svojo de- lovno silo za skupnost. Našim požrtvovalnim udarnikom in udarnicam bosta Partija in ljudska oblast- vedno nudili kar največ pomoči, ker u-živ.ajo kot nesebični borci za izgradnjo boljšega življenja največji- ugled pri vseh ljudeh, katerega v polni meri zaslužijo. Babiči Množični sestanek Na zadnjem množičnem sestanku, ki ga je imel tov-Ignac Umer, član okrajnega komiteja, je bilo veliko zanimanje. Iz govora, ki ga je podal tov. Umer smo videli, kako velik korak naprej je napravila nova socialistična Jugoslavija, ko je tov. Tito v svojem govoru povedal, da preidejo tovarne, podjetja in rudniki v direktno upravo delavcev. To je korak, ki ga ni napravila še nobena druga demokratična država. Tov, Umer je podčrtal, kako je zrasla Jugoslavija s svojo borbo in očistila narode oportunistov in izdajalcev. Povedal je tudi koliko udarniškega dela so napravili naši ljudje, ker se zavedajo, da si s tem gradijo boljšo bodočnost. Tudi pri nas vemo kaj je imperialistični jarem; zato delamo po zgledu narodov nove Jugoslavije, da bomo čimprej izboljšali naše življenjsko stanje. Ljudje v naši vasi še niso vedeli o tem velikem dogodku in so zato sprejeli to novico z velikim odobravanjem. Sklenili so, da bodo poslali tov. Titu kot v priznanje za ta zakon pozdravno resolucijo, ker je njegova država prva1 napravila ta korak. Radoveden sem, če bodo tržaški kominformisti z Vidali-jem na čelu in njegovim zvestim pomagačem Gombaccijem tudi v tem našli dlake v jajcu. da niti od daleč, da bi pazljivo čuvate in pravilno ravnale s temi zaboji. Tako ima zbirna baza v Kortah vso svojo embalažo razmetano po dvorišču, kjer je izpostavljena padavinam in soncu. Jasno, da povzročajo odgovorni funkcionar-ji --skupnosti s tem postopanjem ogromno škodo. Saj utrpimo tako izgubo na materialu, kakor tudi na delovni sili, ker je treba uničene in pokvarjene zaboje znova napraviti. Ti ljudje si pač mislijo, da ni posebne škode, če se pokvarita eden ali dva zaboja. Eri tem Pa se ng zavedajo, da gre v zgubo na stotine embalažnih kosov. Pozivamo torej odgovorne funkcionarje, naj vodijo točen pregled o številu in stanju lesenih zabojev. Sedaj se pripravlja odkup paradižnikov, medtem ko poteka odkup za ostalo sadje in zelenjavo prav zadovoljivo. Tako je dosegel do sedaji odkup nrušk 73 odst. plana, breskev 51 odst. in smokev 49 odst. plana. Svoječasno smo že poročali, da smo pri odkupu češenj prekoračili plan za 20 odst. Treba pa je pripomniti, da bo višina odkupa paradižnikov in ostale zelenjave vsekakor zaradi su-se precej trpela. Tudi na področju odkupa poljskih pridelkov imamo izrazit primer slabega vodstva e-vidence. Tako ni kmetijska zadruga v Sv. Petru, ki odkupuje že od pričetka letne kampanje poljske pridelke, še do danes poslala svojim nadrejenim organom niti enega poročila. Pri tem se ne zaveda, kako s svojo malomarnostjo zavira delo s tem, ker ne izkazuje pravilno stanja blaga. Upravni odbor, ki noši v prvi vrsti vso odgovornost za poslovanja zadruge, je dolžan pozvati poslovodje zadruge na odgovornost, po. sebno še, ker je dobil od uprave odkupa že neštete pozive, da uvede pravilno poslovanje, toda na vse te pozive se do danes še ni odzval, s takim delom Je treba prenehati, in vsi se moramo zavedati, aa izvajamo gospodarski plan in da delamo na izgradnji socializma. Vpisovanje za sprejem v dijaške domove Vpisovanje za sprejem v dijaške domove v koprskem o-kraju se bo vršilo do konca julija 1950. Predložiti jfi treba sledeče: 1. Prijavo, kolkovano z 9 dinarskim kolkom. (Obrazce dobite v Dijaškem domu). 2. Rojstni list (predlože vinci). 3. Zdravniško (predlože novinci). 4. Prepis šolskega spričevala, potrjen od šole. 5. Kdor želi štipendijo naj predloži prošnjo zanjo in priloži tudi potrdilo o premoženjskem stanju. Dijaki, ki imajo starše v službi, naj k prošnji priložijo še potrdilo o meseč-nih prejemkih. Poverjeništvo za prosveto Referent 2^ dijaške domovg no- spričevalo / •— 4 « *• * rT* KorelsRa drama Odkar se je v zgodnjih jutranjih urah 25, julija t.< Irnenad no prižel oboroženi spopad med vojaškimi silami Severne in Južne Koreje, je razvoj ko rejske krize središče vsega svetovnega dogajanja. Ko so slišali o vojni v Koreji, so se milijoni ljudi v svetu zaman vpra šali; kaj ni nihče mogel pred videvati ta spopad? Ali ga ni bilo mogoče ubraniti? Za odgovor na ti dve vprašanji je potrebno vsaj v nekaj potezah pojasniti zgodovino nastanka in razvoja ter odnosov dveh držav; Severne in Južne Koreje, ki so se konec pretek lega meseca z orožjem spopri jele. Koreja je med dvema veli kima azijskim deželama, med Kitajsko in Japonsko. Skozi stoletja je morala prenašati gospostvo svojih velikih sosedov, ki sq se borili za prirodna bogastva te strateško važne dežele, ki je po svoji površini nekaj manjša od Jugoslavije in ima 30 milijonov prebivalcev D0 konca 19. stoletja je bila Koreja pod vplivom Kitajske 1894 se je pričela vmešavati sosedna Japonska, dokler ni leta 1907 prišla Koreja končno japonsko suženjstvo. Vse do vojaškega poraza Japonske 1945 leta je preživljala najtežje razdobje v svoji zgodovini. Bila je priključena k Japonski kot sestavni del njenega cesarstva. Strašno zasužnjevanje korejskega naroda, sistematično raznarodovanje, prepoved uporabe korejskega jezika, japonizira-nje korejskih priimkov in težki življenjski pogoji zaradi izkoriščanja japonskih imperialistov so bili razlog za splošni upor, ki je 1919. leta izbruhnil po vsej Koreji. Ker ni bilo orožja, tud; nj prinesel nobenega rezultata. P0 vstopu Japonske v drugo svetovno vojno, a zlasti po letu 1944., se je pričelo na Koreji močno partizansko gibanje. Na obzorju je bila v stoletjih težko pričakovana svoboda. Parole OZN s svojim jamstvom za pravico in neodvisnost vsega naroda so pri Korejcih vzbujale upravičene upe. Po kapitulaciji Japonske so se velesile na račun Koreje, njene svobode in neodvisnosti 1945 leta domenile o razdelitvi njenih vplivnih področij. Ameriške edinice so zasedle «svoj delt) Južno Korejo, sovjetske edinice svojo «Sevemo Korejo«. Z besedami sta obe veliki sili ZDA in Sovjetska zveza trdili, kako imata eno samo Željo, da bj bij korejski narod srečen in združen v eni državi. Druga drugo sta dolžili, da ni Koreja združena. Medtem sta se Severna in Južna Koreja vse bolj obtoževali med seboj. 1948 leta s0 bile volitve v obeh zasedbenih področjih. Kmalu po volitvah so se zarisali končni obrisi severnokorejske in južnoko-rejske države. Na sovjetskem zasedbenem področju je bila razglašena Demokratična narodna republika Koreja, na ameriškem zasedbenem področju Republika Južna Koreja. Kmalu za tem (januarja l»/;' so sovjetske edinice zapustile Severno Korejo, a nato leta 1949 pa ameriške edinice Južno Korejo. Severna Koreja je od tega časa dosegla lepe uspehe zaradi svoje ljudskodemokratične vlade. Vlada Klmlrsena je izvedla široko agrarno reformo, nacionalizirala velika industrijska podjetja in dvignila industrijsko proizvodnjo na predvojno raven. Sovjetska zveza, No ve knjige in revije V. I. Lenin ((Agrarno vprašanje v Rusiji ob koncu 19. stolet. ja». Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani «Mala knjižnica markslzma-leninizma« 1950. V. I. Lenin ((Proletarska revolucija in renegat Kautsky». Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani »Mala knjižnica mar-ksizma-leninlzjna» 1950. »Varstvo spomenikov«, št. 3-4. Vsebina: Arheološka izkopavanja na Bledu, Jože Kastelic; ki izkorišča ljud:skorevolucio-narna gibanja v Aziji, pa se je postavila za zaščitnika Koreje in jo smatra za svoje vplivno področje. V Južni Koreji je danes ekonomski položaj nestalen. Tam ni govora o agrarni reformi in nacionalizaciji. Korupcija je silno razširjena in vlada Sig-manreja ni priljubljena. To so dokazale tudi zadnje volitve pred dvema mesecema, ko je Sigmanrejeva nacionalna stranka dobila zel0 majhno število glasov, a največje število glasov so' dobili neodvisni kandidati. Ves ta čas se je v svetu silno razmahnila hladna vojna. Zaostritev odnosov med velikimi silami, ki se je s hladno vojno še potencirala, je dovedla do povečanja nasprotij na Daljnem vzhodu. Sovjetska zveza uvaja sistematično svojQ zaščito nad revolucionarnimi narodnimi gibanji v Aziji in jih proti njihovi volji spravlja pod svoja Vplivna področja (n. pr. Kitajsko). Združene države Amerike pa se okoriščajo s to politiko Sovjetske zveze in jo imajo kot opravičilo za zaviranje osvobodilnega gibanja v Vietnamu, na Malajskem, na Filipinih in drugod. Lepote jugoslovanskega Jadrana Živahna turistična sezona v Dalmaciji, Hrvatskem Primorju in Istri Jasno je. da je ta nezdrava razdelitev Koreje na dve državi skrivala v sebi nevarnost spopada, ki je moral priti prej ali slej ter nas zaradi tega ni iznenadil. Korejska kriza'je z nastopom severnokorejskih čet pričela resno ogrožati svetovni mir v tem delu sveta. Ta oboroženi spopad pa, ki predstavlja v resnici obračunavanje med velikimi silami v okviru hladne vojne in v borbi za osvajanje strateških pozicij za razširitev vplivnih področij, bi se moral s posredovanjem OZn čimprej končati. Zaščititi bj se morale pravice korejskega ljudstva in zagotoviti bi .se morala združitev Severne in, Južne Koreje na temelju odločbe korejskega naroda brez vmešavanja velikih sil. (Po «ženskem listu» iz Zagreba) Turistični promet v Jugoslaviji v zadnjih letih po številu gostov naglo narašča. Računati je treba, da bo letos še večji kakor lani. V. primeri s številom gostov v letoviških krajih pred vojno sprevidimo, da je bilo lani na Jadranu nad 200-000 več turistov kakor, leta 1939. Tujski promet je v letih po osvoboditvi takole naraščal; leta 1946 je preživelo počitnice na Jadranu 236.000 gostov, po veliki večini delovnih ljudi, leta 1947 že 470.000, predlanskim 507.445 in lani 617.327. L. 1939, ko je bil na Jadranu najvažnejši tujski promet, je bilo 405.000 gostov. Letos je bilo zelo živahno V jadranskih letoviščih pozimi in zgodnji pomladi. Samo januarja, februarja in marca je bilo na Jadranu že 100.605 gostov. Letos letujejo na Jadranu tudi gosti iz tu-jine.Samo od 15. junija do 1. julija se je mudilo na Reki, v Splitu, na Rabu, v Šibeniku, Pulju in na Krku okrog 300 gostov iz tujine. Naraščanje števila gostov na Jadranu in v drugih krajih so omogočili predvsem s povečanjem zmogljivosti gostinskih objektov in z zgraditvijo novih hotelov. Tako so n. pr. v Kninu letos zgradili nov hotel. V Splitu so razširili in preuredili hotel «Park», tako da ima 94 postelj. Na Plitvlikih jezerih gradijo hotel za 80 postelj. V Opatiji so v zadnjih treh letih za ureditev hotelov vložili okrog 50 milijonov dinarjev. Lani so v Opatiji imeli 55.787 gostov, nočnin pa je bilo 551.203. Popravili ali preuredili so 32 hotelov. Opatija je na Jadranu med letovišči z največjim turističnim prometom. Letos maja so imeli 6760 gostem s 34.985 lioč-ninami. Junija pa je število gostem naraslo že na 7754, nočnin pa je bilo 52.599. V. zadnjih letih se na jugoslovanskem Jadranu razvija tudi posebna oblika turizma — letovanje otrok. Ze predlanskim je na področju LR Hrvatske letovalo 27.475 o-trok in lani 36.413. Skupaj s starejšo mladino pa je bilo lani na Jadranu okrog 62.200 mladih gostov. Letos bodo preživeli počitnice na Jadranu tudi otroci koroških Slovencev. Pričakujejo, da jih bo prispelo okrog 200. Na Jadran prihaja preživ- ljat počitnice tudi čedalje več kmečkih zadružnikov. Ze pozimi jih je precej obiskalo Opatijo. Pozimi zadružniki uživajo posebne olajšave; imajo 75 odst. popusta pri voznin i in 25 odst. pri hrani ter prenočnini. s?sm - ■ ■ i gosfodaisstvo r TRGOVlFLA • INDUSTRIJA • PROMET • FIFTaNCEj Tržaški promet z Bližnjim vzhodom se opira na Sirijo in Libanon Izmed azijskih dežel so po tradiciji najvažnejše za razvoj tržaškega prometa levantske dežele. Pa drugi svetovni voj- POGLED NA HERCEGNOVI V BQKI KOTORSKI. ni se je prav tako pokazala takšna tendenca, kajti z vsemi ostalimi azijskimi deželami je imel Trst n. pr. v 1949 sicer zares nekaj, nad 460.000 ton prometa, toda od tega odpade 340 tisoč ton na petrolej, okrog 70 tisoč ton pa na razne atrikot-niške» posle med Avstrijo, Filipini in Japonsko, deželami pod zasedbo ZDA, katere poslovni ljudje izrabljajo to «izredno konjunkturo». Povojni promet s Sirijo in Libanonom je znatno narasel v primeri s predvojnim, bodisi zaradi povečane gospodarske moči obeh držav bodisi zaradi najnovejšega gospodarske ga razvoja sosednih arabskih dežel. Libanon ima dandanes že pomembrlo industrijo, ki dela tudi za izvoz. Sirija pa je zaenkrat še tržišče, ki v glavnem sprejema blago, toda ima že precejšnjo gospodarsko zmogljivost. Irak in Perzija v zaledju sta dve državi petrolejskih ležišč, kjer kroži mnogo razpoložljive gotovine med pridobitnimi sloji ter uvoz neprestano narašča. Vse štiri arabske države se štejejo po konvencionalni, sodbi za bogate. Četudi je to relativna stvar, ki terja mnogo razpravljanja, je dejstvo, da se njihov uvoz veča in sicer ne samo vvoz industrijske in najpotrebnejše trgovinske opreme, marveč tudi uvoz izdelkov in celo luksuznih. Pri tem uvozu ima Srednja Evropa odn. Vse tržaško zaledje dober delež zaradi ugodnih cen in dobavnih pogojev. V 1938 je dosegel tržaški 'promet z obema državama skupno 47.900 ton. v 1948 šele 1X500 ton, toda lani že 185.400 ton ali skoraj štirikrat toliko pet velika postavka na petrolej (lani 156.373 ton, 1938 — 36.980 ton), ki so ga cisternske ladje dovažale v Trst iz sirijskega pristanišča Tripoli, kjer se končuje en krak cevovoda, ki prihaja iz Iraka. Drugi krak, ki se končuje v Haifi, je bil zaradi spora med Izraelom in arabskimi državami doslej zaprt, poročajo pa, da bo pričel letos znova dajati nalto, ker bo rafinerija v Haifi obnovila obratovanje. Razen petroleja so dovažali južno sadje, namenjeno v CSR, Avstrijo in Nemčijo. Lani je bilo odpremljeno skozi Trst nad 5200 ton tega blaga. Razen tega so dovažali še dateljne, surove kože in fige za industrijsko uporabo, afriško kavo, surov tobak za Nemčijo, oljčno olje, potaso itd. Pred vojno so dovažali mnogo več fig, danes jih nudita ceneje Grčijo in Turčija. Izvoz iz Trsta proti obema deželama se je v primeri s predvojnim potrojil. Glavno blago je seveda les, avstrijski, češkoslovaški in iz Slovenije. Stavbnega lesa je bilo lani od-premljenega nad 12.000 ton. Na drugem mestu je sladkor tn*| cer češkoslovaški ter kuhan Poslednjega so v Trstu P1-* čarali. Skupn0 so tega W odpremili nad 2000 ton. F1} vojno le 800 ton. Na tre mestu je papir in lepenka, 2000 ton. Izvoz tega blaga še naraščal. Razen tega jeJjt io vkrcano v Trstu še: mika, fižol, železni in )e izdelki, steklo in kristal, str°> in aparati, bombažna p™!11 tkanine, avtomobili, trflfcj itd. Na vsak način se - - , odvija mnogo bolje kakor fP vojno. Presega promet 8 ™ čijo (lani 140.000 ton) in J#* lom (lani 65.000 ton), zaetut seveda zaradi petroleja. ‘°2 dobre• pomorske zveze, * ima Trst z obema deželama gospodarski razvoj na “ njem vzhodu — v glavnem^ petrolejski osnovi — sla činitelja, ki bosta nedMdtMff| povečala pomen trgovanja premetavanja s Sirijo in 1» nonom. Obisk tamošnjih 9°^ darskih predstavnikov na š.kem velesejmu bo pokazal dvomno, česa Se je mogolt w dejati. Srednja Evropa se bolj naslanja Ščečin in cenejši pomorski pre^ uNeue Wiener Tageszeitungs poroča o občutnem nuzadovu nju železniškega tranzitnega prometa skozi Avstrijo, ki se je pričelo že v drugi polovici lanskega leta. Dohodki avstrijske žel. uprave od inozemskega tranzita s0 upadli za nad 16 od-kakor I stotkov, promet v kilometrskih pred vojno. Seveda odpade zo-1 tonah pa se je zmanjšal celo Pri tržaških otrocih v počitniških kolonijah v Sloveniji Srednjeveško stensko slikar- stvo, Ciril Veleplč; Obnova spomenikov NOB v letu 1949, Edo Tumher; Poročilo referata za arhitekturo in urbanizem, Marijan Mušič; Poročilo arheološkega referata za 1. 1949, Jože Kastelic; Nekaj iz arheološkega dela v letu 1949, France Stare; Domovi in spominske plošče velikih Slovencev, Marijan Zadnikar; Umetnostni spomeniki. Ciril Veleplč; Terensko delo Etnografskega muzeja, Boris Orel in Milko Ma-tičetov: O zaščiti tiskov in rokopisov, Alfonz Gspan; Poroči, lo o arhivih za 1. 1949, Modest Golia; Delo referata za prirod-no varstvo, Anton 9lvlc; Kulturni spomeniki Sloven. Istre, Ciril Veleplč; Iz Betalovega spodmola pri Postojni, Srečko Brodar; Mialejev temeniški portal, Franjo Sijanec; Varstvo pragozdov, Maks Wraber; Varstvo prirode in turizem, Jožko Sottler; poročila; Knjige in revije; Naši kulturni spomeniki; Naše muzejske ustanove, Naši otroci letujejo letos v Ptuju, Kranju, na Lescah, v Zgornji Šiški in na Viču. Pa pojdimo k njim na kratek obisk in pomudimo se malo njimi. Oni, ki so odšli v Ptuj, so najooij aaieč. Doigo so se vozili, zato pa tudi na vožnji venko videli. Na postaji so jim ob prihodu priredili sprejem in Jin nato spremi-do Dijaškega doma v središču mesta- Dijaški dom ,ie stara patricijska hisa, večkrat dozidana in preurejena. V pritlič ju ima poleg ku-hinje veliko hladno obeani-co. V njej je prostora za vea tisti otročji živžav, ki se niti pri obedu ne poleže. Dečki so še vedno neugnani, zato sl tudi še niso priborili prehodne zastavice. Ta Je last deklic ta na to so tudi one zelo ponosne. Prvi dan so si izvolile za svojo načelnico Majdo Coljevo. Nji in vodiče ubogajo menda bolj kot mamico doma. To pa seveda največ zaradi prehodne zastavice, v strahu, da je ne izgubijo prehitro in da si Jo dečki ne priborijo. Posamezniki v njihovih četah so že pričeli boj zanjo. Z vdano odpovedjo so deklice pripovedovale, da sl bodo dečki gotovo priborili prehodno za-stavico Končno si jo morajo pridobiti in sramota bi bila za vso kolonijo, da bi si Jo ne, toda one si jo hočejo potem priboriti nazaj. Ptuj leži ob Dravi, ki se v široki in globoki strugi leno vali čez Ptujsko polje. Preveč je potuhnjena in za kopanje nevarna. Z otroki delajo zato rajši sprehode v prekrasno okolico- Na sprehod se odpravijo takoj po zajtrku in zunaj Imajo malico. K obedu pridejo domov, po opoldanskem spanju, ki se jim nadvse prileže, pa gredo po Južini znova na sprehod do večerje. V tem kratkem času bivanja v Ptuju so sl ogledali že Osojnikovo zadrugo, žrebčamo ln kobilarno, gosjo farmo in podjetje Mleko-promet. O-sojnikova zadruga, ki Je ena izmed največjih kmečkih obdelovalnih zadrug v Sloveniji, ima krasne breskove nasade. Zadrugarji so Jih pogostili z breskvami in Jim razkazali njihova bogata polja: Toliko zelenja, toliko plodnih njiv pač tržaški o-trocl niso še videli nikdar, ker na našem Krasu Je vse drugače. V času svojega letovanja v Ptuju sl bodo ogledali še vse tri mestne muzeje: zgo- dovinskega, arheološkega ln vinarskega, tovarno umetnega pletenja, pohištva in dom onemoglih v Dornavi-Napravili bodo izlet na državno posestvo Gorco Dežno, v Podlehnik, v Zavrč, v Tra-koščan v Hrvatskem Zagorju, v tvornico aluminija v Strnišču in v Maribor. Tako bodo spoznali ,vso bližnjo in daljno ptujsko okolico ln z njo del slovenske zemlje tam ob severni meji. Alt je bilo kdaj v dobi, ko so do-raščali njihovi starši to mogoče? Da, tudi zato, da spoznavajo naši otroci svet in njegove lepote, da postanejo te tudi njihova last. se je bila borba in kako bi človek ne ljubil dežele, ki te leoOte posreduje našim otrokom? Nekega večera kmalu po prihodu v Ptuj so Jih s podoknico presenetili pionirji iz Koroške. Tudi naši pripravljajo zdaj Korošcem tako presenečenje. Za slovo lz Ptuja pa se vadijo za akademijo. Spored ostane pač skrivnost, ker sklenili so, da ne bodo presenetili samo Korošcev, temveč tudi Ptujčane. Taki so torej naši pio-nirji v Ptuju, po večini skoraj vsi iz Sv. Jakoba in najbolj neugnani med neugnanimi- Prekrasna stavba osnovne sole v Kranju je zgrajena in ustvarjena kot nalašč za počitniško kolonijo, zato gredo tudi vsako leto naši otroci tako radi v Kranj. Letos je se pridobila, ker so v stavbi uredili šolsko kuhinjo z velikim popolnoma .novim štedilnikom in obednico. Prejšnja leta so hodili otroci k obedu in večerji v poslopje gimnazije. Letos imajo vse doma in to pretvarja kolonijo v pravi, resnični dom. Družina, ki šteje skoraj 300 članov, se v njej tudi počuti prav tako kot bi bila doma. Na kopanje ne hodijo, ker Je v temperaturi vode prevelika razlika z našim morjem Namesto tega gredo tudi v Kranju v sončnih dneh na sprehode, ki jih Je toliko da so v zadregi. kam bi krenili. Dva dni jim je nagajal dež in malo nejevoljni so bili nanj. Dež pa Je koristen za polja zadrugarjev in kmetov, kar je mnogo bolj vredno kot njihov sprehod. Cete so ta čas porabile za ureditev stenčasov. V njih je opisan prihod v kolonijo in življenje v njej. Sestavki so dobri. Ce ni dobro sestavljeno, tudi ne pride v stenčas, zato tudi pilijo, režejo in sekajo « pomočjo vodičev in pedagoškega vodje. Anica Zerja-lova opisuje kar v verzih življenje v koloniji : «Vsak dan kolo se igramo in še druge igre znamo, tako nam teče Je drugi teden, a domov ne želi si prav nobeden». Taka kot Anica Zerj.alova je tudi Ferlugova Nadja ta še mnogo drugih, ki bi hoteli ostati v koloniji obe izmeni. Merilo za to pa je zdravstvena potreba- V Kranju je poleg navadne tudi zdravstvena kolonija. V hrani ni razlike, ker j« hrana v vseh kolonijah tečna, o-kusna in izdatna. Prvi dan so otrokom nalašč narezali belega kruha, ki so ga prinesli iz Trsta s seboj, toda vsakdo je segel po črnemu kruhu z maslom, ker Jim gre. ta bolj v slast. Razlika med navadno in zdravstveno kolonijo je samo v času, odmerjenem za počitek in v sprehodih- V zdravstveni koloniji je več počitka ta manj kretamja. Napravili so izlet na Smar-jetno goro nad Kranjem in na Okroglo, kjer je pokopan partizanski Junak Stane Žagar z osmimi tovariši. NaJ-lepši Je bil zanje tisti dan, ko so jih obiskali pionirji z Reke. Kar samo od sebe je prišlo, da so Jim naši v zahvalo za obisk improvizirali teater. Igrali so škrate iz Sneguljčice. Otroci se pač zapomnijo vse, najbolj pa to, kar jih mika. Zdaj se že vadijo za akademijo, ki bo pred odhodom iz Kranja. Kolonija na Lescah pri Bledu je sam© zdravstvena-Tu je veliko slabotnih otrok, ki se jim na prvi pogled vidi. da doma nimajo dovolj zraka, merda tudi ne dovolj hrane in zato jim je oslabljen ves organizem. Fo večini bodo ostali tu obe izmeni ln nedvomno je, da se bodo okrepili v veliko veselje njihovih mamic- Ce jim ni dovolj obroka, zaprosijo drugič in tretjič. Pa tako ne samo na Lescah, temveč povsod, po vseh kolonijah. Nič se ne sramujejo dvigniti roke. Tako pospravijo vse s krožnikov, da Jih je veselje gledati in sedeti z njimi pri mizi- Tudi kolonija v Zgornji Siski Je v modernem Sol-skem poslopju, polnem sonca, zelenja in cvetja. Slovenski koloniji je tu priključena tudi italijanska s svojimi pedagoškimi vodji in vodiči. Otroke takoj razločiš po videzu, kateri so Italijani. Bolj temnopolti so in bolj živahni. Tisto čudežno sredstvo — prehodna zastavica — pa čudovito vpliva prav na vse. Dečki iz italijanske kolonije se pridno urijo v petju za zaključno predstavo, kjer bodo s Slovenci skupno nastopali ter manifestirali idejo bratskega sožitja naših dveh narodov. Tudi v Slškl preživijo večino dne v gozdu. Bill so pa tudi že v Ljubljani, kjer so videli film «Ce-veljčkh. Na Viču so tako kot lansko leto sami nižješolci. Bliž-nji sosedje pravijo, da so letos zelo pridni in mirni. Ne-kateri med njimi so bili tam že lansko leto ta tako se nehote pozna njihov vpliv. To Je, kar daje poleg kulturnega značaja kolonije same pečat resnosti- V poslopju, ki ga je samo sonce in svetloba ter prostornost, Imajo naj lepši dom oddiha in razvedrila. Tu podoživljajo v medsebojnem pripovedanju vtise, ki jih dobivajo ob spo. znavanju kulturne Ljubljane. Vabili so nas, naj pridemo k njim in preživimo z njimi dan ali dva. Njihovo vabilo je res mikavno, tako kot je mikavno življenje v njihovi koloniji. «Morda pa», smo Jim rekli, ko so nam naročali pozdrave za domače, «da bodo v «Pri-morskem dnevniku« brali o vašem življenju tu, polnem doživetij ta spoznanj z mlado socialistično Jugoslavijo in njenimi ljudmi, ki zrejo smelo v bodočnost. MARA SAMSA za 30 odst. V prvi polovici skega leta so avstrijske * nice prepeljale mesečnoe vprežno 600.000 ton trai ga blaga, v drugi pologi le še 200.000 ton mesečno- ^ v kilometrskih tonah: oi . milijonov je promet up1 85 milijonov. Letos je od do maja nazadoval za & in sicer od 97 milijonov" na 66 milijonov. V dohodki od tega tranzitu rili 18 odst. vseh dohočk&Q atrijske žel. uprave. CSB, džarska in Poljska nt usmerjajo svoj tfanzlt P° gih, sicer daljših, toda a ših poteh. Tako gre čd^j vaški premog v JtaV.jo-jM skozi Sčečin, torej po fSB Poti, Češki tranzit je skih 50.000 ton mesečitvrT-i letos na 34.000, poljsld^^ te sfcžfi 40.000 ton na 10!"" a tošnjih poslednjih madžarski od po vprečiflrfo Ion na 17-28.000 ton < Dohodki Avstrijcev so ^ skih 6,5 milijonov kov padli letos nn 5 e11 (j» mesečno in sedaj predldS ^ stitut fur \VirtschaftsforKJ elastičnejšo tarifno . jf Železniška uprava se bfO jj da so avstrijske tarife ^ nejše v Zap. Evropi, pa ne morejo tekmovali* morskimi prevozi — bi A ključek.. V kolikor nastopa že vprašanje P^f nja v ttrdihs devizah, & pr i vseh lukah jpokazal0J\ odločilno v konkurenčni fljji J Verjetno bo tako tudi 1 ’J fj nicami, ki bodo morale ^ na večje ugodnosti ali “ no obračunavanje. Tranzit vina v V preteklem juniju dovoženo na tržaško 9044 stotov vina, in s‘c*r železnici: 7.526 iz /iahJ*’"prfl ti iz Francije, 2. 1.435 iz Italije, 14 iz iz Vel. Britanije, 5 "•*. g4 ske in 1 stot iz Grčije- $ zili pa so v istem -a8U,,,icl padno Nemčijo po čeie~ j tisoč 191 stotov vina. TRŽAŠKI OTROCI V ZGORNJI SISKI. lllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIllllllllllllllllllltllllllllllllllllMIMIIIHIIIII llllllllllllllllllllllinillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllilllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllliiliiiliiiiiiiiiiliiliiiilllllllllliniillllllllllllltllliilillliiiiiiiiillllHIIIItll111^ „SVETO LETO" OD DANTEJA DO LETOS i- mihovhovL Ljubimo vojno in uživajmo ! Človeka, ki je napisal te besede, je Pij XII. predlagal za letošnjo Nobelovo nagrad cTreba nam je prav ta kapica krvi, po tolikem besedičenju o materinem mleku in bratskih solzahI Hotel se nam je oni lep krvavi dei!.-. V prvi vrsti nas je na svetu preveč- Vojna pa odnese s seboj brez števila ljudi, ki bi drugače Uveli na svetu samo zato, ker so rojeni. Nikar naj nam ne očitajo materinih solz- Komu bi neki slutile matere, nego temu, da jočejo. Vojna je koristna agrikulturi ln progresu. Bojne poljane so po navadi dolgo vrsto let plodovitejše, kot so bile pred vojno in brez vsakih stroškov za gnojenje. Ljubimo, ljubimo vojno in utlvajmo v njej, dokler trajal» Da je sveti ote razumel ta tekst tako, kot ga je treba razumeti, se vidi tudi po tem, kako se je trudil, da dobi Papini letošnjo Nobelovo nagrado■ Tak človek ima torej vse pogoje, da pojasnjuje svetu odpustke. Naslanjajoč se na fenomen fašista Papinija v zvezi s svetim letom prinašamo vest iz časopisov: 27.1 1950 je bil v Genovi zaključen proces proti šesto-ricl fašističnih komandantov, ki so za časa vojne, po kapitulaciji mnoiično klali mirne ljudi, talce in ujete partizane. Obsojeni so vsak na 20 let ječe, kar je za italijanske prilike mnogo. Ali proces so srečno zavlekli do svetega leta, ki ima moč o.popolnega odpustka» in tudi na tem sektorju greha konkretno v italijanskem sodstvu. Kazen jim je bila oproščena in oni so bili tako izpuščeni na svobodo-de pojde ta šestoricu krvnikov peš in e bosimi nogami v Rim, da se pokloni pape J u, bo popolnoma upravičeno, da poljubi papeiev pr-stan in Francovo kladivce, s katerim je odprto to sveto leto takšnega odpuščanja in pozabe-.. Milijoni Italijanov bodo vzdihnili: «Da smo vsaj re-jntblika San Domingo! Pred sednik te daljne republike Trulllo je sporočil papežu, da je proglasil amnestijo v čast svetega leta. Zahvaljujoč se svetemu očetu, bo iz ječ izpuščeno tisoče tatov, žeparjev in blodnikov. Ali množičnih fašističnih ubijalcev tam vendar ni ln ne bodo se sprehajali po zemlji, tako kot se bodo toliki sprehajali po Italiji in z blagoslovom, ki ga bodo dobili morda delali načrte za novo paplnl-jevsko cčašlco kruh, ki le potrebna agrlkulturi... Toda niso pozabljene niti aktualne neposredne potre-be režima v Italiji. Sveto leto je tudi velik dogodek za Scelbovo policijo, ki s toliko vnemo ln navdušenjem duši stavke poljedelskih delavcev, ki padajo kot snopje pod brzostrelkami. Papež je odo- bril v čast svetega leta, da proglasi italijanska policija, ki je italijanskemu proletariatu prav dobro poznana, svetega arhangela Mihaela za svojega protektorja■ Policija bo imela tudi svoje svetišče San Michele del Garga-no. Monsignor Quitadamo, arhldlakon te cerkve, piše v biltenu tega sanktuarlja: cNadvojščak arhangel brani oficirje, podoficirje In stražarje javne varnosti Italije in njihove družine- Naj zlo-.ml ubijalsko roko satana in njegovih satelltev. ki vzpodbujajo srce in oborožujejo roko ljudi proti tem plemenitim in vernim meščanom». Tu čitamo, da bo vsak agent policije nosil v svoji listnici posvečeno sliko in obesek ar-hangela. Monsignor proglasa vse policiste Italije — *Mi-cheliti lalct>.-. Pij XII. je takole definiral smisel ln vsebino svetega leta: *Santifikacija duš s pomočjo molitve, pokore in nezlomljive vere v Kristusa in Cerkev». A monsignor Va-lerio Valeri, efektivni predsednik Centralnega odbora svetega leta v svoji okrožnici članom internacionalne Pax Romana: «Jubllej bo o-stal po svoji vsebini dogodek duhovnega in nadnaravnega reda*. Trudili smo se, da v tej reportaži zasledimo to nadnaravno nit. Ko smo jo končali, smo jo prečitali od začetka, ker smo panično iskali to nit, ali je nis^J) šli. Prevzeti smo od i-/i da pojde clnduigenzd■ . f- ria* (popolni Odpusl^f^L smo k jf mo nas. Ko srnu 'yla.y, vzvišeni čistilnici 0re' JP. opisali namreč {■> tovarno greha- Odki^ prave vire greha kandidatov za nove -t, jevske malcbolge. PO .j c 6o Dali’i smo razčetvč - % telo in kako naj zakrpamo? ______ (KONEC) Opomba: Ta dl4 zagrebški reviji « m »b, št. 2-3 letošnjega _ i®2?’ul» rt- v zagrebški reviji niega1k7]ii>7 3e nekatere stvari, ki j v kar nakazuje, faktlC«0 godile. dl* 4r, k. S UREDNIŠTVO: ULICA MONTKCCH1, M. 6, III. nad. - Telefon Kev. 93-80« - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska SL 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 - Tel 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnaneno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV kknko - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellleo l-ll., Tel. 11-32 • Koper, Ul. BattisU 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; con* B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.90, mesečno ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske^ ^ ^5 Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 0.20. ^