fUMPsme-sgyia številka stan« 75 para
Eo&riaa iiahi: Cele teto 60 dim, pol teta dbt, četrt teta 16 din. Izveš Jugoslavije* » telo 120 din. Inserat! all oznanila se «Bsfc&isTjo po dogovoru; pri večkratnem ■Mrtr-iujit primeren popust lipravništvo na naročnino, inseraie i& reklamacije. Telefon tjdenuban si 113.
STRAŽA
HtDdiisBS polititu list za sloiisnsks Ijafist»
PoStnina plagana v gotovi^
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petafc
Uredništvo te upravništvo je v Marita#« Koroška cesta št 5 Z uredništvom se ms« govoriti vsaki das samo od 11. do 12.««
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon tntenirban št 113.
15. ištev.
Maribor» cl sie 7. februarja 1923.
Imetnik XT

Ztor zaupnikov Slovenske ljudske stranki za Slovenija.
Veliko oduševljenje za samostojnost Slovenije. — SLS ima ped svojim okriljem nad 70 prebivalstva. — Pro-gramatlžen govor načelnika dr. Korošca. — Definitivna odločitev glede kandidatov. — Dr, Korošec nosilec liste-
V	beli Ljubljani se je v ponedeljek, dne 5. t. m., zbralo toliko zaupnikov naše SLS iz vseh delov Slovenije, da je bila'velika Unionova dvorana do zadnjega kotičke napolnjena. Celo naši Prekmurci so poslali svoje zastopnike.
Ko se je na odru pokazal načelnik SLS dr. Anton Korošec in jc otvorit zborovanje, so mu stoteri zaupniki prirediti prisrčne ovacije. Za predsednika zborovanju je bil izbran dr. Korošec, za podpredsednika pa g. Brodar koi zastopnik Kmetske zveze in g. Slapar od Delavske zveze.
Predsedstvo je nato prevzel g. Brodar in je podal besedo g. dr. Korošcu, kateri je v globokozamišljenem in sijajnem govoru razvil naš bojni volilni program.
Prva zahteva naše stranke.
Naša stranka ima v svojem programu na prvem mestu zahtevo, ki si jo bodo osvojili vsi, ki se čutijo Slovence. To je samostojnost, avtonomija slovenskega naroda — „Njena. privlačna moč gre pred nami ter mam odpira vrata vsega slovenskega naroda.
Voditelji nasprotnih strank vidijo, da se vrši preokret f njihovih vrstah, da njihovi lastni pristaši odobravajo naš program, in zato mislijo, da je treba preprečiti to gibanje v lastnih vrstah in dati za avtonomijo nekak surogat. Zato obljubljajo «samoupravo«, «le širšo samoupravo«, «polno samoupravo«, «nerazdeljeno Slovenijo« itd., samo, da bi njih ljudje ne poslušali naših klicev po svobodi in samostojnosti slovenskega naroda.
Toda narod in tudi nasprotni nam del naroda vidi, da ta suroga ni nič drugega kakor orožje, ki je prišlo iz orožarne vele srbstva, sama fraza, ki 'bi naj zakrila —- goli centralizem Toda naš narod uživa že” štiri leta sadove tega centralizma in tudi sadove blaženega vidovdanskega centralizma in ve, kaj pomeni ta centralizem. On pomeni popolno nerazumevanje naših slovenskih razmer, popolno nesposobnost centralne uprave, on pome d velikansko korupcijo v vsem gospodarstvu, pomeni polževo počasnost centralistične uprave, veliko nazadnjaštvo v političnem oziru in nezaslišano zapostavljanje v verskem oziru.
Dva zmaja.
V	štirih letih je ljudstvo dobro spoznalo,, kaj mu je centralizem.prinesel. Naši nasprotniki že sami «videvajo, da ljudstva s kako vidovdansko «samoupravo« ne bodo prevarili, zato so v zadnjem času prišli zopet z obrabljenim sredstvom, s katerim naj se jim posreči odvrnili pozornost našega ljudstva od centralizma. Naši nasprotniki slikajo zopet na steno, kako nevaren je — klerikalni zmaj.
Ali veste, kaj jeklerikalizem? Mislim, da vsi vemo, da je klerikalizem cerkvena nadvlada nad državno organizacijo, nadvlada škofov in. «farjev« nad javnostjo in vso državno upravo. To je klerikalizem, to je tisti klerikalni zmaj, s katerim strašijo danes naši nasprotniki svoje ljudi.
Poglejmo si pa sedaj v oči in spoznajmo, ali nismo imeli kedaj manj klerikalizma, nego ga imamo danes. Ali naš ljubljeni škof Jeglič zapoveduje politični upravi ali celo namestniku Hribarju? Aii imamo res kak vpliv na našo sodno upravo in na predsednika Babnika? Aii imamo kak vpliv na šolsko upravo? Ali imamo kak vpliv na finančno upravo? Ali imamo kak vpliv na žandarje, čeravno vemo, da so ti naši prijatelji, ker nočejo gledati tega pogubottosnega vladnega sistema. — Nadvlada katoliške cerkve in tudi drugih cerkva še ni bik nikdar tako majhna kot je danes, nje sploh ni. To mora vsakdo priznati.
Če kje gospodari danes klerikalni zmaj, ni to na ljubljanskem gradu, ampak živi ob spoju Save m Donave na Kalimegdanu. — Tara ima svoj brlog in svoj vpliv. Tam je pravi pravcati klerikalni zmaj. Naš klerikalni zmaj je pa mrtev m počiva globokV oh ljubljanskem gradu. Ne jaz, ne vi, ga no bomo nikdar več videli.
Q klerikalnem zmaju se> govori, toda misli se na nekaj drugega —• to je avtonomni zmaj. Ta je, ki se g» bojijo. Ako slišite danes govoriti o borbi proti klerikalnemu zmaju, potem to ni nič drugega, kakor, borba proti avtonomiji slovenskega naroda. Nihče, od našil nasprotnikov ne sme danes med narod z razvito za stavo m odprtim vizirjem proti samostojnosti sloven skega naroda, ker bi ga povsod zapodili.
Nate stališče glede avtonomije Slovenije je zasidrano ta ■ globoko v duši slovenskega narode, da si da -nes no •, nihče reči: pojdimo v boj proti ovlonoitdji slovens : naroda. To vedo voditelji naših nasprot
S nikov prav dobro in za tc pravim, da so nam odprta i vrata in srca pristašev vseh strank, klerikalnega zma-( ja se jim ni treba bati in se ga tudi ne bojijo, ker vedo, I da je mrtev. SLS ne gre v boj za klerikalizem, ampak ? za svobodo in samostojnost slovenskega ljudstva-
'	Zahteve avtonomistov.
j Kaj hočemo mi avtonomisti? Mi hočemo, da smo j in ostanemo Slovenci v lej državi sami svoji. To se ; pravir mi nc mrzimo ne Hrvatov ne Srbov, toda mi ho-1 čemo ostati samisvoj narod in se nočemo ne posrbiti, j ne pohrvatili. Mi ne zaničujemo kulture drugih in priznavamo vrline tudi drugih narodov. Toda mi ljubimo svoje in hočemo zato obraniti in ščititi svojo slovensko kulturo. Mi hočemo ščititi svoje slovensko gospodarstvo, hočemo pa ščititi tudi svoje slovenske žepe, svoje slovenske finance. To je naša avtonomija. Zato gremo v boj in zaradi tega se nam pridružujejo tudi ljudje drugih strank.
Branitelji zatiranih.
Nikdar nismo iskali in želeli kake nadvlade. Mi smo vedno branili in ščitili zatirance ter stali ob nji-: hovi strani. Zato uživa SLS simpatije tudi pri drugih 1 strankah, ker vedo, da smo mi zastopniki zatiranih mas slovenskega naroda, Mi smo oni, ki moramo, hraniti . slovensko zemljo, slovenski jezik, slovenskega uradnika ; in obrtnika, slovenskega kmeta in delavca. Braniti moramo tudi — ne klerikalizem, ampak svobodo naše j cerkve, v kateri mi ne gledamo kake politične gospeda-j rice in tudi ne kake dekle, ampak svojo mater, ki jo j vsi ljubimo in spoštujemo. Zato bomo svojo mater ščitili z vsemi silami, da se ho mogla svobodno razvijati j v javnosti in šoli.
Nato je govoril dr. Korošec podrobno o razvoju i šolstva v Sloveniji, o zaščiti uradništva, razvijal je naš j program o kmetu, obrtniku, ter delavcu, se je iz-I rekel proti nasilstvu nad katerokoli veroizpovedjo in : zahteval svobodo Cerkve. Po temeljitih besedah glede j našega programa, glede šole in cerkve ter raznih sio-] jev jc izjvajal dr. Korošec
o našem razmerju do Hrvatov in Srbov
i sledeče:
Mislim, da ni treba poudarjati, da smo mi Sloven's ci prijatelji Hrvatov. Koliko niti jc, ki nas režejo in j koliko momentov je, ki smo jih skupno preživeli. Četudi i vemo, .da nas Radič sem in tja napade,..vendar nas to I ne bo oviralo, da se ne bi ramo ob rami- boril i s Hrvati \ za njihova prava.
j Mnogo Srbov misli, da jih mi sovražimo. To je po-I polinoma, napačno. Mi ne sovražimo Srbov, ne šovra-I žimo srbskega naroda, mi samo odklanjamo mnogo j njihovih politikov, ki hočejo, da bi bili oni gospodje,
■; mi pa hlapci. Ako hočete, da smo' bratje, bodite 'nam j res bratje. Ako pa hočete, da smo hlapci, vam povemo, j da tega ne boste doživeli nikdar. Naša zgodovina je j stara stoletja. SLS ni nikdar ležala na trebuhu, iri hik-j dar lizala pet in jih tudi v bodoče ne bo! Tudi bratom j ne! Lahko rečem, hvala Bogu, v srbskem narodu se po-j javljajo nove stranke, ki razumejo, da moramo biti,
[ ako hočemo biti res bratje, bratje -ne' samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Vsakemu svojo hišo, vsakemu svojo kuhinjo in vsakemu svojo blagajno!
Proti koncu svojega govora je dr. Korošec povdar-jal potrebo
enotne fronte slovenskega naroda.
Zavedati se moramo, da se bije odločilna bitka: Sedaj gre za to, ali se bodo vrata avtonomiji odprte ali pa se bodo zaprla za dolgo, dolgo časa, če propademo mi in avtonomistične stranke drugih narodov, potem smo oropani slovenske individualnosti in borno obležali pred velesrbskim centralizmom. Ako pa zmagamo mi, potem se nam bodo odprla vrata in bomo mogoče prišli že bodoče leto do svoje avtonomije in. do avtonomije drugih narodov, ki žive v tej državi.
Mi hočemo, da to slovensko ljudstvo živi na svoji zemlji, ki ga.je.rodila, da na njej dela in da ta zemlja ostane tudi njegova.
Na to je zahteval dr. Korošec nedotakljivost našega lepega slovenskega jezika, kulture, literature in umetnosti.
Dr. Korošce, zavedajoč se moči naše stranke, je še pribil, da ni bila naša stranka še nikdar tako močna in organizirana, kot je danes. Da je več nego 70 odstot. slovenskega naroda v našem taboru, to nam pričajo naše prosvetne in gospodarske organizacije.
Svoj temeljiti govor je sklenil naš voditelj z besedami: Ker se čutimo mlade, krepke in zdrave, za to pojdimo na delo, da zgradimo slovenskemu narodu kmalu krasno zgradbo njegove svobode, zgradbo njegove samostojnosti.
Ko je dr. Korošec v svojih izvajanjih podčrtaval j našo kardinalno zahtevo po osamosvojitvi Slovenije, je 1 vedno nastal v dvorani vihar oduševljenega, dolgotraj- i nega pritrjevanja. Ob koncu pa je celi zbor radostno j vsklikal našemu voditelju in tega vsklikanja ni hotelo j biti ne konca ne kraja.	j
f Za dr. Korošcem je dobil besedo poslanec profesor J Anion Sušnik, ki je govoril o zahtevah slovenskega i ljudstva.
Govor poslanca Sušnika.
Profesor Sušnik je uvodoma omenil razočaranje I Slovencev, katerega smo doživeli v novi državi od uje-J dinjenja do danes. Glavni vzrok naših razočaranj je ’■ centralistična ustava, ki je nesreča za državo. Vsi oni, ki so glasovali za ustavo, so popolnoma pozabili na Hrvate in Slovence ter gledali pred seboj samo Veliko Srbijo. Da v naši državi ne bodo zadovoljni samo Srbi, ampak tudi Slovenci in Hrvati, je predvsem potrebna revizija ustave in ravno revizija ustave
je glavna točka zahtev slovenskega ljudstva.
Nadaljna zahteva našega naroda je, da pride en-j krat delo in poštenje do veljave, ne pa zvitost in de-j nar. Ako se hočemo povspeti do gospodarskega napred-I ka, potem moramo mobilizirati delo, odpraviii stalni i vojsko in upeljati splošno brambno dolžnost. Dokler po se ne more odpraviti stalna armada, pa se naj vsa, j zniža stalni kader in naši fantje naj služijo doma. j Ako hočemo nadalje naši državi dati dobro upravo ; jej moramo dati dobro uradništvo, ki bo pošteno in ta-; ko plačano, da bo zamoglo živeti, j Dolžnost države mora biti tudi, da podpre domačo j industrijo in s tem prepreči beg Slovencev v Ameriko.
Nujna zahteva naše stranke je tudi, da mora mo-• derna država storiti vse v varstvo delavstva in zagoto-i viti delavcu človeka vredno življenje.
Od kar je bila na krmilu demokratsko-radikalno i vlada, ni storila v varstvo delavstva prav ničesar. Za t hleva naše stranke je, da se zajamči delavstvu potom j zakona pravica združenja in organizacije, vpelje osen ; urni delavnik v rudokopih in industriji in se da delay ! eem pri kapitalističnih, podjetjih soodločevanje in par i ticipacija na dobičku.
j Prof. Sušnik je povdarjal še zahtevo naše stranke ; po izvedbi agrarne reforme in uvedbi posebnih zakonov : ki bi naj pospeševali kmetijstvo. Končna zahteva naš* i stranke je izenačenje davkov, preureditev carinske politike ter rešitev invalidnega vprašanja.
Po Sušnikovem govoru je glavni tajnik SLS g. dr. j Kulovec na podlagi pravilnika SLS pojasnil vse potreb-j no glede določitve kandidatov za poslance narodne skup j ščine.
Nato je v imenu vodstva SLS za Štajersko poročat član izvršilnega odbora g. Žebot o kandidaturah na Štajerskem.
Naši kandidati v okrožju Maribor—Celje.
Za nosilca liste SLS so zbori zaupnikov enoglasno izbrali našega voditelja dr. Anton Korošca. (Navdušeno ploskanje in odobravanje.)
Na zbor* * zaupnikov SLS po okrajih so bili izbrani naslednji okrajni kandidati:
1.	Za volilni okraj Murska Sobota: Šiftar Geza, posestnik v Marijancih pri Murski Soboti. — Namestnik Nerafič Matija, trgovec v Križevcih.
2.	Za volilni okraj Dolnja Lendava: Klekl Jožef, narodpi poslanec v Crenšovcih. — Namestnik: se š-določi.
Za volilni okraj Brežice: Škoberne Jožef, narodni poslanec in župan v Dovškem pri Rajhenburgu. — Namestnik: Cerjak Jožef, trgovec in posestnik v Artičah.	■
4.	Za volilni okraj Celje: Krajnc Davorin, narodni j poslanec v Veliki Pirešici. —- Namestnik: Uran jek Jak. j rudar v Mcgojnici pri Grižah.
t 5.'Za volilna okraja Konjiće in Ljutomer: Dr. Jož« [ f Hohnjee, narodni poslanec v Mariboru. — Namestnik;
! Golograne Frane, župan v Konjicah.
6.	Za volilna okraja Laško ih Prevalje: Kugovm* Jurij, posestnik in kovač v Prevaljah, -- Namestnik: j Hrastnik Mihael, posestnik v Brstniku pri Laškem, j '7. Za volilni okraj Maribor desni breg: Falež Stef ’ i posestnik v Orehovi vasi pri Slivnici. — Namestnik Gril Hinko, posestnik v Slov. Bistrici.
8.	Za volilni okraj Maribor mesto in levi.breg: Fr Žebot, narodni poslanec v Mariboru. — Namestnik: K Fanedl, posestnik v Partinju.
9.	Za volilna okraja Mozirje in Slovenjgradee: Pušenjak Vladimir* narodni poslanec v Maribora. — Na mestnik: Steblovnik Martin, Župan in posestnik v šma nu ob Paki.
10.	Za volilna okraja Ormož in Ptuj: Vesenjak Iv., profesor v Mariboru. — Namestnik: Bedjanič Andr«, župan in posestnik v Obrežu pri Središču.
tl. Za volilni okraj Šmarje: Vrečko Jakob, poses!-nik na Ponikvi ob južni žel. — Namestnik: Počival»« Jožef, posestnikov sin v lin enem.
Vsi predlagani kandidati so bili enoglasno sprejet, Nato so se še določili kandidati za ljubljansko okrožje. Tudi na Kranjskem je določen za no rica liste dr. Ante; Korošec.
Po triurnem zborovanju, ki je bilo živ svedok m« čl, žilavosti in edinosti, ki vlada v SLS, je načelnik d;,
Korošec s' pozivom: «Na delo za zmago!« ter s klicen*
■ ZveMoba za zvestobo!« zaključil pomembno zborova-
t:le-
Politični ooložaf.
Poskusi radikalno-demkratskega zbližanja. V Vojvodini in Bosni se kažejo prvi, a zelo slabi poskusi vodne zveze med radikalci in demokrati. V Vojvodini se i ašičevi radikalci bojijo Protičevega nastopa, zato se 1 a oklepajo demokratov, v Bosni bi pa demokrati radi pomočjo radikalcev prišli do nekaj mandatov. V prvi i okrajini se govori o «naeijonalnem bloku«, v drugi a o bloku «državotvornih strank«. Do prave zveze pa rajbrž ne bo prišlo, ker so veliki prepiri radi razdelitve varnih mest na skupni kandidatni lisli.	i
Ministrski svet in južno-srbski Turki. Ker so se vođina pogajanja med radikalci in turško organizacijo Džemijet« razbila, hočejo ministri južno-srbskim Tur-om nekaj podtakniti, da jih lahko proglasijo za proti-uržavne ter ovirajo njih volilno agitacijo. Ministri zdaj ; e razglašajo, da so Turki v zvezi z bolgarskimi komiti i i da dobiva Džemijet navodila naravnost iz Sofije, če H bili Turki obljubili radikalcem svojo pomoč, bi bili Maj prvi «državotvorci «ter glavna zaslomba proti bolgarski iredenti.
Volilna kooperacija srbskih naprednjakov in liberalcev. Eni kakor drugi so sicer sklenili, da nastopijo ; pri volivah samostojno, pozneje so pa širše konference \ sklenile, da se gre v posameznih okrajih lahko tudi v \ olilno zvezo. Za Beograd je že sklenjena skupna lista | i aprednjakov in liberalcev. Temu primeru bodo sledili j
-	e drugi volilni okraji, izključen je pa vsak volilni j ompromis z drugimi strankami. V Beogradu bo za- S
telo zopet izhajali naprednjaško glasilo «Videlo«, ki je : oprej posebno ostro napadalo demokratsko-radikalni j režim. Redakcijski odbor za ta list je že izbran.
Nekaj sprememb v naši diplomaciji. V zunanjem j ministrstvu pripravljajo nekatere spremembe v naši I diplomaciji. Našega dosedanjega poslanika v Rimu g. j Antonijeviča bodo poslali na Dunaj, v Rim pa pride j znani dunajski poslanik Tiča Popovič. Iz Aten bi rado j zunanje ministrstvo premestilo tudi Živoj. Balugdjiča, I kateremu so se pa Atene tako priljubile, da izjavlja, * t a takoj odstopi, ako bi se njegova premestitev udej- i rtvila.
Naša radikalna vlada v Beogradu se ukvarja tudi i načrti glede vpostavitve novih konzulatov v Ame- j siki. Takoj po zopetnem zasedenju narodne skupščine ; bosta otvorjena dva naša konzulata v Ameriki in sicer j eden v Pittsburgu, kamor bi naj prišel kot konzul Hr- j vat, eden pa v Klevelandu, katero mesto pa bi zasedel j S lovenec.	!
Pašičeva bolezen. Zadnje dni se je mudil Pašič v i ’ koplju in to njegovo potovanje je bilo agitatoričnega aačaja. Listi so poročali, da je žel g. Pašič v Skoplju •rebele neuspehe, ki so ga tako poparili in ujezili, da se e takoj po povratku v Beograd ulegel v postelj. Vlada vedaj razglaša, da je njen predsednik g. Nikola Pašič po povratku iz Skoplja obolel, a zdravniki so enoglasnega mnenja, da njegova bolezen ni težke narave (ampak politična kujavost. Op. ur.).
Po svetu.
Iz Bolgarije prihajajo čudna poročila, ki pa ne bodo bolgarska. Sedaj še poroča že o drugem atentatu na ministrskega predsednika Stambolijskega in oba atentata sta brezuspešna. Najprej naj bi bile vržene bombe na avtomobil, s katerim se je vozil ministrski predsednik, sedaj — črez nekaj dni — pa v ložo gledališča, kjer je sedel z drugimi ministri. O prvem a'entatu soglašajo vse vesti v tem, da je bil atentator eden od bolgarskih šovinistov, takozvanih «makedonstvujuščih«, glede drugega atentata pa pravijo beograjske vesti, da je izveden po komunistih. — To je v čudnem nasprotju s celo vrsto «najtočnejših« poročil iz Beograda, da je Stamobolijski v tajnih, a najtesnejših zvezah z Moskvo.
—	Gotovo je, da strežejo bolgarski šovinisti Stambolij-zkemu po življenju. Iz tega pa sledi, da beograjska vlada nima pravice, današnji bolgarski vladi podtikati iz- j gredov, ki jih šovinisti povzročijo.
Medvojni zavezniški dolgovi. Vprašanje angleških dolgov v Ameriki se je uredilo tako, da bo Anglija plačevala prvih 10 let po 31,500.000 funtov šterlingov na leto, sledujočih 52 let pa 36,000.000, tako da bo ves dolg ki znaša 856,000.000 funtov šterlingov, izplačan v 62 le- j «ih. — Kar se tiče francoskega dolga, se tozadevna po- j gajanja z Ameriko od strani Francije odlagajo, češ, da je treba ročakati na uspehe zasedbe ruhrskega ozemlja. Z gospodarsko konferenco, ki jo je Amerika nameravala ur zahtevala, ne bo nič, ker se je Amerika z o-•nmi, ki sploh še kaj imajo, to je z Angleži, že itak pogodila, glede drugih — v prvi vrsti Francozov — pa ne preostane drugega, kot čakati na vse, kar se bo iz evropske zmede po glavni zaslugi Francije še vse razvilo.
Kritika francoske politike. Lloyd George, ki se od-dihava sedaj v političnem pokoju ali bolje rečeno na počitnicah, je napisal že več člankov z ostro obsodbo politične situacije v Evropi in posebej še francoske politike in : j enega nastopa proti Nemčiji. Evrope, pravi Lloyd George, ni vojna ničesar naučila. Danes je v Evropi več ' ojašiva kakor 1913-14. leta in sicer brez vsakega povoda- Kajti razmere, ki so vladale pred vojno, ■so se temeljito izpremenile. Dveh velikih militarističnih imperi v Srednji Ervopi ni več. Nemčija, čije armada je znaša p v mirnem času 800 tisoč mož ima danes vsega sku c okrog 100 tisoč vojske. Avstrija, ki je imela
1913-14. leta 420 tisoč mož aktivne vojske in 2 do 3 milijona rezerve, je reducirala svojo oboroženo silo do 30 t isoč mož. Pri vsem tem pa .Francija vzdržuje še ved no 736.000 mož veliko armado in 2 do 3 milijone iz-vežbane rezerve. Razvija in pomnožuje tudi zračno;floti h». Lela 1914 je imela 400 aeroplanov, sedaj jih ima pa 1152 in to takih, ki so nalašča namenjeni za bombardiranje s tako silo, ki si je človek med vojno ni mogel niti misliti. Francija torej čaka na vojno. Kje je nevarnost, kje sovražnik? Nikjer, ker nobena sosedna država nima danes armade, ki hi znašala tretjino francoske oborožene sile. Nemčija daje najmanj povoda- — Njeno prebivalstvo je p0 številu enako prebivalstvu Poljske, Rumunije, Jugoslavije in češke, njena armada pa ne tvori niti sedmi del združenih moči teh štirih držav. Rumunija ima 15 milijonov prebivalcev, a dva krat večjo armado od Nemčije s — 60 milijoni. Samo Rusija ima znatno armado, ta se pa omejuje na obrambo. — Nemčija je na tleh, v okovih in Francija misli, da kot zmagovalka lahko pleše po njej, kadar in kakor se ji zljubi. Posledice ne bodo izostale- Francoska okupacija bo zahtevala nove ogromne stroške. Vprašanje je, kdo jih bo plačal. V zvezi z okupacijo bo nemška marka padla tako nizko kakor avstrijska krona in Francija pri tem ne bo nič profilirala. Nastalo bo sploš no nazadovanje nemške industrije, posebno se bo znižalo pridobivanje premoga, kajti rudarji ne bodo delali za tujce s takim veseljem, kakor so delali za lastne gospodarje. Mogoča je tudi revolucija in nastop komunistov, ki bodo pretresli Evropo. — To je obsodba francoske zasedbe s trezne politične strani, obsodili se pa mora tudi v imenu človečanstva in kulture. Fancoska soldateska nastopa skrajno nekulturno in okrutno. Francoski oficirji se ž nasiljem in okrutnostjo hočejo pokazati kot gospodarji. Nešteto slučajev je že, da so pretepli in mučili ljudi, ki jih niso — pozdravljali, družine mečejo iz stanovanj in zasegli so celo bolnišnice, da so morali tudi nevarno bolni radi njih na cesto. Francoska soldateska je tudi bolnike na legarju in Škrlatici izrinila in nemški zdravniki so morali zavrniti vsako odgovornost za slučaj, da se silno razširijo nalezljive bolezni. Afrikanci divjajo v najkultur-nejših delih zapadne Evrope in to bi moral svet tudi najstrožje obsoditi.
Protest delavskih strokovnih organizacij. Kongres francoskih delavskih strokovnih organizacij je sklenil protest proti zasedbi ruhrskega ozemlja ter izrekel zahtevo, da se cela zadeva predloži društvu narodov. — Nemšai sindikati pa so poslali ameriški vladi apel, v katerem izjavljajo, da so nemški sindikati, ki štejejo 12 milijonov članov, trdno prepričani, da Amerikanci niso zato šli v vojno, da uničijo nemški narod. Amerika lahko reši Evropo od nasilja in neizbegljive nesreče, katero bo povzročila okupacija ruhrskega ozemlja.
Orientsko vprašanje bo ostalo po vseh izgledih nerešeno. Francozi so že izjavili, da so pripravljeni na posebno mirovno pogodbo s Turki in tako bi bila Anglija sama proti Turkom. V Dardanelih bi njen položaj še veljal, v Mezopotamiji bi bilo pa zelo težko. Turški delegat je izjavil, da se Turčija Anglije ne boji in namignil je z ene strani na turške dobre odnošaje z Rusijo, z druge pa na splošno muslimansko gibanje in na vedno močnejši pokret proti angleški nadvladi.
Ludendorff v Celovcu. Dne 4. t. m. se je vršilo v Celovcu zborovanje kot nekak protest proti postopanju Francozov v Poruhrju. Na ta protestni shod je prišel tudi nemški maršal Ludendorff in pozival Nemce k skupnemu nastopu. Že pred nastopom Ludendorffa so zborovalci demonstrirali proti njemu, med govorom pa so ga prekinjali z medklici. Na večer po zborovanju je zopet demonstriralo proti njemu delavstvo, med tem ko je bil maršal prijazno sprejet in pozdravljen od avstrijskih oblasti in «Heimwehra.«
Velike poplave Donave. Vsled deževja je zelo narasla Donava in poplavila vsa mesta ter vasi po okolici Dunaja. Voda je tako narasla, da sega do prvih nadstropij. Škoda, ki jo je povzročila poplava;- je o-gromna.
Poneverba na debelo. Dne 4. t. m. so zaprli na Dunaju uradnika Lombardne in eskomptne banke Viljema Vetz. Vetz je bil leta 1920 ravnatelj dunajskega kreditnega društva za trgovino in industrijo, ki je pa pro-nadlo in Vetz je vstopil nato k Lombardni in eskompt-i ni banki, kjer je bil na zelo odgovornem mestu. Banka I trdi, da jo je ogoljufal za 150 milijonov, a drugi so pa ; mnenja, da je škoda znatno višja in baje znaša okroglo j 1 milijardo.	__________________________
n	WHIM U
Beležke.
Uradniki proti uradnikom. Beograjska «Pravda« poroča o silnem preganjanju uradnikov od strani državnih oblasti, ako niso radikali, in dostavlja svojemu poročilu: Uradniška udruženja pa se ne ganejo. Da se ne ganejo udruženja starih srbijanskih uradnikov, se ne čudimo. Čudimo pa se, da se ne zganejo uradniška udruženja z one strani Save, katerim je stalnost zajamčena.« — Srbske uradniške garniture so že vajene, da ena pomeče drugo, značilno pa je, da so srbski uradniki začeli gledati na prečanski svet, ki uradniških garnitur doslej ni poznal ter se uvedenju takih razmer še sedaj upira. — To je prvi klic z one strani Save, naj prečani osvobodijo Srbe!
Iz «volilne svobode.« V Srbiji v nerodinskem okraju predseduje neki Kostič in ta je sedaj vsem podrejenim izdal to-le naredjenje: «Nihče ne sme iz ene občine v drugo, iz ene vasi v drugo brez pismenega dovoljenja. Če se kdo pojavi v drugi vasi brez dovoljenja pristojne oblasti, naj se meni predvede, pa naj bil kdor koli.
Ako zvem, da je v občini bil kdo iz dragega kraja brez dovoljenja, bom najstrožje postopal tudi proii občinskemu predstojništvu, ki se ni držalo moje naredbe. Prebivalci, ki druge sprejemajo črez noč brez pismenega dovoljenja, bodo kaznovani po § 344 kaz. zakona.« — To je lep primer «volilu« svobode« in ta predsednik je seveda Pašičev radikal.
«črna knjiga.« Beograjski demokratski listi nagla-šajo, da vodijo demokrati po celi državi «črne knjige«, v katere vpisujejo vse, kar jim bo v novi skupščini služilo za interpelacije in napade.
Oficirske afere. Imamo jih nepregledno vrsto in od dneva do dneva se po beograjskih listih iznašajo nove na svetlo. Vsaka taka oficirska afera je kakor dolga povest, vleče se skozi leta in v svoj krog zagrinjli vedno več oseb. Da omenimo zadnji dve iz beograjskih novin samo na kratko: V prvi igra glavno ulogo neki pukovnik Božidarevič-Koračin, ki že 12 let skače iz ene umazane afere v drugo. Leta 1919 je bil kot odposlanec vojnega ministra na Francoskem in imel je nalogo, da spravi domov vojni materijal, ki nam ga je Francija dala na razpolago. Ali on je poslal blago beograjskemu trgovcu Alkalagu ter z njim delil milijonski dobiček. Podobno se je udejstvil tudi pri drugih nabavah vojnega materijala. Dragi je major Tanaskovič. V Valjevu so prijeli ljudi, ki so z njegovo pomočjo kradli kože iz vojaškega skladišča ter delali s tem ukradenim blagom dobre kupčije.
Paševanje v Sandžaku. Značilen za turške metode oblastnikov-radikalcev je sledeči dogodek, ki se je pripetil v Novi Varoši na dan Sv. Save dne 27. m. m. Kakor po navadi so trgovci zjutraj odprli svoje trgovine, iz cerkve je pa prišel srezki načelnik Vasiljevič ter začel vpiti po trgu: «Zapirajte trgovine, danes je sveti Sava!« «In tudi moja slava!« — je še dodal, da bi svet ja razumel, da morajo biti tudi radi njega trgovine zaprte. Prej ta načelnik ni izdal nobeno naredbe, da bi na ta dan morale biti trgovine zaprte. Ko je še bolj razsajal po trgu, je poklical še žandarje, Id so mu morali pripeljati 15 muslimanskih trgovcev in začela se je — «razprava.« Trgovci so bili obsojeni vsak na 55 dinarjev globe, med razpravo pa opsovani, češ, kaj hočete vi Turki, če vam naši prazniki niso prav, se pa izgubite v Turčijo! Našo vero morate spoštovati, ker je državna vera. — Muslimani iz Nove Varoši so se hoteli brzojavno pritožiti na notranje ministrstvo v Beograd, poštni urad pa ni hotel sprejeti brzojavke, češ, da je «proti-državna.«
Dnevne novice.
Zborovanja dr. Hohnjeca: Nedelja, 11. februarja, po prvem cerkvenem opravilu v Žičah, po drugem opra vilu v Špitaliču. Nedelja, 18. februarja, po rani sv. maši v Vitanju, popoldne po večeru kali v Doliču.
Volilni shodi dr. Hohnjeca pri Sv. Juriju na Ščavnici in pri Mali Nedelji (2. februarja) ter v Kapeli in Ivanjcih (4. februarja) so bili prav dobro obiskani. Čeprav je bilo povsod navzočih tudi nekaj političnih nasprotnikov, se red ni nikjer niti najmanj motil. Broj pristašev Ljudske stranke dnevno raste. Bodoče volitve bodo to pokazale in dokazale, v katerem taboru je slovensko ljudstvo.
Intervencija radi orjunaških nakan v Celju. Celjski
Nemci so v Beogradu intervenirali zaradi dogodkov v Celju ter se pritožili, da lokalne policijske oblasti niso dovolj sledile intencijam pokrajinske uprave ter so preš malo poskrbele za varnost udeležencev nemške prireditve. Prireditev da se je sicer vršila v redu, vendar pa da so bili udeleženci prožneje na ulici napadeni. Nemški narod v Sloveniji hoče pravico do neoviranega udejstvovanja. Nemci so stavili tudi konkretne zahteve. Z ozirom na pogajanja za volilni sporazum so dobili zagotovilo, da se bo njihovim zahtevan: ugodilo. — Nemška intervencija in njena pritožba ima gotovo svojo stvarno podlago. Za nas je gotovo, da celjski policijski šef dr. Senekovič ni hotel dovolj slediti intencijam pokrajinske uprave, drugače ta mož sedaj ne M javno v kavarni označeval ukrepa g. pokrajinskega namestnika z besedeo «nesramnost« in njega samega zmer jal s «Versicherungsagentom.« — Upamo, da g. pokrajinski namestnik kmalu pokaže svojo energijo naprant or juncem, kakor tudi napram dr. Senekoviču. Naj ga nažene, ker se toliko baha z «boljšo službo«!
Kedo je zašel med protidržavr e elemente? Celjska «Nova doba«, ki je bila dne 5. t. nu zabranjena. «Novi dobi« kličemo, ker je svojčas z naslado prinašala obvestila o konfiskaciji «Straže«:	danes meni — jutri
tebi!
Nekaj spominov na dr. Kukoveevega kandidata Koc
beka. Iz Gornjegagrada poročajo v «Slov.Gospodar« št. 5 dne 1. februarja 1923, da je bil g. Franc Kocpek odlikovan z redom sv. Save in se jim to čudno zdi. Meni pa nič in tudi drugim, ker so Kccpekove zasluge bolj znane, in so še dosti večje na polju prosvete in literature, kakor naštete v omenjeni številki Slovenskega Gospodarja. Le pomislite, on je največ pripomogel, da so v trgu Gornji grad postavili spomenik avstrijskemu cesarju Francu Jožefu I. in ta glavni trg, park po njem imenovali! Sezidal je v spomin 601etnice Franca Jožefa
I.	blizu vrha Ojstrice cerkvico, v kateri še bo poznim rodovom krasna plošča v njej vzidana pričala o njegovi gorečnosti za Habsburžane! In v spomin nesrečne smrti bivše cesarice Elizabete je hotel ta pobožen kristjan postaviti pri vhodu v Logarjevo dolino drugo cerkev sv. Elizabete, kar priča cela knjiga, recimo pravično — tiskanih milih prošenj toliko, da bi v knjigo vezane štele več tisoč strani! In da je k tem cerkvam večkrat na leto romal, postivši se ob vodi in suhem kru-
liu, le mimogrede omenjam in mu nikakor ne zamerim, ia je tudi «v bolezni« priromal — «ne rajžal po planinah« k omenjenem svetišču in grede obiskal Okrešelj, da preskrbi, da bi se s priseljevanjem iz tužne Koroške pomnožilo število Jugoslovanov. Ali se ne pravi to delati za prosveto? Pa še več nevoščljivi, nehvaležni Gornjigrajci! Ali ni šola delo njegovo, ki bo pričalo gorn e j grajskim purgarjem, da je ta šola bila potrebna, kakor peto kolo pri vozu, ker so imeli šolo skoro zastonj v graščini! Da je na polju prosvete bil delaven, priča ves svet — in na polju literature — romal je na učiteljski shod celega sveta in zato tudi Jugoslovan Kocbek in si ogledal in opisal tisti sloviti nirnberški irhter in ga baje seboj prinesel. In ker v bolezni in starosti ne bo mogel več romati, je ustanovil za literaturo akademijo «Skarpa«, kjer bo zbiral literske učenjake, katerim bo s Rihterjem vlival učenost in modrost ter j učil nazorno, kako se gorjanci — križajo- Zato pa pra- j vim, ko bi mene vprašali za Kocbekove zasluge, jaz bi \ predlagal, da dobi — orden desete klase!
Minister Zupanič je dal beograjski «Samoupravi« dolgo poročilo o svojem potovanju po Sloveniji, pove, da se je lepo gostil in na nikogar ne pozabi, ki se mu je prišel poklonit, samo tega ne pove, da je neka občina dobila od- okr. glavarstva nalog, naj mu pripravi pojedino in iz občinske kase plača.
Volitve v Pokojninski zavod v Ljubljani. Zmagali so «Združeni službodajalci« in «Združeni zasebni nameščenci«, propadle pa mladinske liste. — Skrutinij glasov je dal sledeče rezultate: Službodajalci: Volili I. (denarni zavodi) in V. (vsi ostali poklici) kategorija. V •II,, III. in IV. skupini je bila vložena le po ena lista, ki veljajo kot v naprej izvoljene s 17 delegati, od katerih je samo par mladinov. — Združeni službodajalci (v I. in V. kat.) 5005 glasov. Mladinske liste (v I. in V. kat.) 530 glasov. Izvoljeni delegati: Združenih službo-dajalcev 9, mladinskih list 2. — Nameščenci vseh petih kategorij t denarni zavodi, trgovina in špedicija, rudarstvo in kovinarstvo, ostala industrija in obrt, vsi ostali poklici) Združeni zasebni nameščenci 4257 glasov. — Laži-«Strokovne in nadstrankarske liste 1931 glasov. Izvoljeni delegati:	Združeni zasebni nameščenci 19,
«Strokovna in nadstrankarska lista« 9. Zmagala je v svobodnih volitvah poštenost nad korupcijo in tako bo v Pokojninskem zavodu zajamčeno pravično in nepristransko gospodarstvo.
Pirkmaier in psi. Vodja okrajnega glavarstva Ptuj, g. Pirkmaier, je zapovedal pobiti po raznih kmetskih občinah vse pse. Sedaj zahteva, da morajo povrh prebivalci tistih občin, kjer je dal pokončati pse, vlagati posebne prošnje, seveda kolekovane in za rešitev tudi še 10 dinarjev, ako hočejo spet imeti psa. Popolnoma razumemo in odobravamo, ako se zatira razširjanje strašne stekline, toda pred vsem se to naj vrši pametno, dalje objektivno in tretjič brez birokratičnih kapric in veksacij, kakor jih ima ptujski okrajni glavar in menda njegov veterarni referent. Pred vsem ne razumemo, kako bi bili ptujski kužeki bolj imuni proti steklini, kakor so kmetski psi-varuhi. Dejstvo je namreč, da so stekli psi hodili.tudi za časa Pirkmajerjevega uradovanja po Ptuju, pa g. vodja ni dal pokončati teh psov. Dalje je nam storjena velika škoda in krivica, ako se pobijejo naši psi-varubi, o katerih lahko dokažemo, da niso prišli v stik z nobenimi steklimi psi in smo mi prebivalci na deželi zadostili vsem predpisom •kontumaca. O načinu pobijanja psov sploh ni, da bi govorili. Tako grdo, nesanitarno in brezobzirno znajo menda le še «dobri« Balkanci. Če nas hoče g. Pirkmaier v svojem demokratsko-centralističnem navdušenju praktično uvesti in osrečiti z orientalskimi metodami, se mu za to več kot iskreno zahvaljujemo. Upravičena je naša zahteva, da se skuša pobijati steklina pametno, toda metode in sredstva okrajnega voditelja v Ptuju niso primerna, niti uspešna. Najmanj primemo pa je, da zahteva omenjene prošnje. Mi po deželi rabimo pse kot varuhe, zato upravičeno pričakujemo drugačnega ravnanja od strani okrajnega glavarstva. Uradi niso za šikaniranje .temveč za pametno in objektivno uradovanje. To naj si zapomni g. Pirkmaier!
Orjimci v Vojvodini so se z vso močjo zavzeli za Pribičevičevo strujo v demokratski stranki ter nastopajo z vsemi svojimi nasilnimi sredstvi proti pristašem Davidovičeve struje. V Subotici so hoteli razbiti shod, ki se je izjavil, da postavi Davidovičevega pristaša Ivo Matiča za kandidata. Demokrati levičarji so radi tega zeio ogorčeni proti orjuncem in tudi udruženje čet- j mikov v Vojvodini je napovedalo boj orjuni.
Teroristični atentati orjuncev. V pondeljek dopol- j dne so v Osjeku navalili na tiskarno, ki tiska «Hrvatski j list«. Uslužbence so z revolverji prisilili, da se odstra- j nijo, potem so pa vrgli na stroje bombe, ki so napravile | og >mno škodo. Dan poprej so v Cerkvenici streljali med shodom republikancev in vrgli so tudi tri ročne granate. Težko ranjenih se bilo osem oseb, mnogo več pa lahko. V nedeljo zvečer je pa priredila zagrebška Orjuna svojo čajanko, katero je poselil tudi Svetozar Tribičevič, ter je navzoče, med njimi tudi pravo sodrgo, ki je okrvavljenih rok prišla od raznih terorističnih izgredöv, proslavljal kot prvobojevnike nacijonalizma. Očitno je, da se terorisUčni atentati orjuncev vršijo pod Pribičevičevim patronatom.
Po vzgledu orjunašev. Dne 2. t. m. se je vršilo v Kostajnici pod Siskoc zborovanje Radičeve stranke. Med zborovanjem so ur7r v mesto srbijanski seljaki iz okolice Kostajnice in ra-'hi v mestu 35 hrvatskih hiš, okna ter razmetali pob; ‘vo. To upostoševanje srbijanskih kmetov je mirno g alo 12 žandarjev, ki niso posegli med razbijače, čr ta 'e niso mogli vmešavati med tako mnogobrojne divjaško razburjene seljaške mase. Sedaj.po opustoš ju Kostajnice je poslala vlada
posebno preiskovalno komisijo, ki naj preišče, kedo je pravzaprav nahujskal ljudske množice, da so se lotile demoliranja. Eni poročajo, da je došlo do razbijanja radi tega, ker je okrajni predstojnik Magiajlič, ki je sicer demokrat, prepovedal zborovanje demokratov, ki bi se naj bilo vršilo istega dne kot ono Radičeve stran-j ke. Drugi pa zopet trdijo, da je okrajni predstojnik do-; volil obe zborovanji in sicer eno ob' deveti uri, drugo j pa ob enajstih. Eno je gotovo, da razbijači in orožniki, ! ki so gledali mirno demoliranje, ne bodo od sirani ob-I lasti klicani na odgovor, ker so Srbijanci.
Itnenovan občinski svet. Policajminister je razpu-! stil občinski svet v Novem Sadu ter imenoval novega, j tako da imajo radikalci v njem 12 glasov absolutne i večine od 90 članov. Radikalci imajo 51, demokrati 13, j socijalisti 6, Madžari 5, Židje 5, Nemci 4, izven strank ! 5 in Slovaki 1 člana.
V Novem Sadu radikalni vladi ni bilo dovolj imenovanje novega občinskega sveta, odstavila je tudi velikega župana, ker je Protičev pristaš. Sedaj bo ustoličila svojega človeka, prejšnji veliki župan bo pa upokojen. To vse se dogaja v znamenju režima in od Pasica obljubljene «volilne svobode.«
Vojni ujetniki in nemarnost naše vlade. Iz ameriških listov izvemo, da se nahaja v Vladivostoku ob Tihem oceanu še zelo veliko Jugoslovanov, ki so bili v ruskem ujetništvu. Stoje pod varstvom Francije, a za njih vrnitev se naša vlada prav nič ne briga. Mi izdajamo glasom proračuna na leto pač tisoč milijonov kron za naše zunanje ministrstvo, a naši srbijanski «diplomati« in uradniki samo brezbrižno lenuharijo.
Novi ruski begunci. V Kotor je došlo zopet 1200 rus kih beguncev, ki so pobegli pred kemalisti iz Carigrada. To so gotovo izraziti kontrarevolucijonarji, ki so se mešali tudi v politiko orienla, ker kakor znano, Turki niso preganjali mirnih ruskih beguncev, temveč so po dogovoru z moskovsko vlado celo poskrbeli, da so se lahko vrnili domov. Iz Carigrada so torej bežali samo najhujši belogardisti, ki so imeli težko vest. Bolgarija jih tudi noče in zato so seveda prišli v — Jugoslavijo. Vojno ministrstvo se je za nje takoj zavzelo ter odločilo, da se jih 800 namesti v vojašnici v Hercegnovem, 400 pa pošlje v Srbijo. — Za volitve so radikalcem ti Wranglovci seveda dobro došli.
Lepo uspela prireditev izobraževalnega društva pri Sv. Juriju na Pesnici. Naše izobraževalno društvo si je z velikim trudom in požrtvovalnostjo oskrbelo nov gledališki oder, ki ga pridno rabi. Še predno je bil dovršen, je dne 21 .januarja na njem uprizorilo «Pogodilo«, burko s petjem. Na dovršenem odru pa je minulo nedeljo bil velik koncert z zborovim in solo-petjem ob spremi j e van j em klavirja, kakor bi si brez dvoma na mnogih večjih krajih želeli kaj takega slišati. Med resne in vesele pesmi je bil vpleten šaljiv prizor «Nocoj je en lep večer«, ki je povzročil menda smeha za en cel teden. Naj bi novi oder pomagal društvu dosegali namen, ki ga izraža napis na zavesi: «Prosveta duha — plemenitost srca!«
Rubežcn v ljubljanski bolnici. Ob veliki skrbi drž. uprave za bolnišnice, se je tudi uprava ljubljanske bolnice silno zadolžila in pretečeni teden so neki ljubljanski trgovci, katerim dolguje na živilih, izposlovali rubežen, ki se je tudi izvršil. Iz blagajne je zapadlo 25 tisoč dinarjev in pa neka denarna vložna knjižica.
Dijaki vojaki, ki se prijavijo za izpit, dobijo po naredbi vojnega ministra takoj dopust.
Študenti iz Makedonije, ki študirajo na beograjski univerzi, so hoteli osnovati svoj klub, pa ne dobijo dovoljenja ,češ, da je Macedonia del stare Srbije in da se macedonski študenti ne smejo posebej združevati, ker bi to pomenilo mejitev ali cepitev med Srbijo in Mace donijo.
Priporočena pisma sta odpirala. V Zagrebu so aretira i dva pismonoša, ki sta odpirala priporočena pisma in si prisvajala denarno vsebino. Nepoštenjakoviča se pišeta: Gjurašinovič in Biroš. Pri zaslišanju je priznal Gjurašinovič, da je odpiral samo ona priporočena pisma, katerih ni mogel dostaviti. Njegov tovariš Biroš pa je izpovedal, da je odpiral amerikanska pisma in poneveril okroglo 100.000 K. Cela svota pa še ni dognana in bo gotovo večja- Pismonoša Biroš je živel v velike razkošnosti in je tudi dnevno popival s svojimi prijatelji ter znanci. Policija je izročila oba zlikovca sodniji, da zaključi preiskavo in jima prisodi zasluže-\ no kazen.
Tatvina briljantov. Dne 5. t. m. med popoldansko pavzo je bil izropan v Zagrebu na Ilici draguljar Ivan Gabrom Vlomilec ni vlomil nasilno v trgovino, ampak je odprl s posebnim ključem zaprto roleto in pobral zlatnine in dragocenih kamnov za več nego 2 milijona kron. Gabron je razpisal nagrado 10.000 dinarjev onemu, ki bi izsledil vlomilca. Zagrebški krojaški pomočnik je izpovedal na policiji, da je videl, kako je okrog pol ene popoldne odprl moški od 35 do 40 let Gabrono-vo trgovino in šel v njo. Tat je bil elegantno oblečen. Vsekako gre v tem slučaju za zelo prefrigan slučaj zelo drzne tatvine.
Izvanredna stava. Dne 5. t. m. okrog 11. ure dopoldne se je pojavil naenkrat neki v Zagrebu čisto neznani človek na stolpu stolne cerkve in začel plezati proti vrhu. Vsi Zagrebčani, ki so bili na ulici, so uprli oči v tega drznega plezalca, ki se je povspel v višino 100 metrov in od tamkaj pozdravljal radovedneže. Ko je enkrat priplezal čisto do vrha, se je začel spuščati navzdol in je 20 metrov nad zemljo izginil skozi odprti no v zvonik. Drzneža so začeli na to iskati, a zamanj, še do danes ga nimajo. Pravijo, da je plezal neznanec po strelovodu na vrh za stavo 9000 dinarjev. Ko je dosegel cilj in dobil stavo se je skril, da ga ne bi kdo ja-, vil pri finančni oblasti, ki bi bila zahtevala davek o
pod smirno nevarnostjo tako težko pr islužene slave. Celi Zagreb ugiba o drznem plezalcu, o katerem pravijo eni, da je mornar, zopet ^.rugi, da je klepar.
Osvetil se jc. Te dni se je zagovarjal pred zagrebškim sodiščem mizar Milivoj Slane, ki je precej na krvavi način piroval v Velikem Erjavcu. Po gostiji je bil v zgoraj imenovani vasi in ko so se napili ter najedli, so začeli po slovanski navadi plesati s svatovcami. Pri plesu pa so se fantje sprli med seboj radi plesalk-Brat ene od svatove je udaril Slanca s preklu po glavi in ga lahko ranil. Radi le malenkostne poškodbe soplesalke Slanca še zasmehovale. Ta dekliški posmeh je Slanca tako raztogotil, da je zdirjal domov po puško, ki je bila nabita s svinčenimi šibrami. Iz puške je ustrelil med smejoče se ženske in Dora Mitar je dobila kar 60 krogljic v telo. V Zagrebu so Slancu prisodili radi težke telesne poškodbe samo osem mesecev težke ječe.
Obsojeni žandarji. Dne 8. septembra minulega leta so se napili v Novem Sadu žandar Rakič in njegova dva tovariša. Kot pijani so odšli na železniško postajo, kjer so uganjali razne nerodnosti. Komisar železniške posta je jc poslal na dpijancc tri trezne orožnike, da jih odpravijo iz postaje, a Rakič se je branil ter ranil iz puške narednika Nikoliča. Pijane žandarske razgrajače je obsodilo sodišče v Novem Sadu takole: Rakič je dobil 4 leta in 6 mesecev ječe, njegova tovariša pa: eden tri leta in 2 meseca, drugi pa tri leta.
Novosadski najemniki so po svoji organizaciji ponudili hišnim gospodarjem naslednje hišne najemnine: Za stanovanje z eno sobo na dvorišče do '30%, z eno sobo na ulico do 50, z dvema sobama na dvorišče isto, z dvema sobama na ulico do 70%, z več nego dveina sobama pa do 100 odstotkov in samo prostorna in razkošna stanovanja lahko oceni nad 100% posebna komisija. — Ta organizacija najemnikov je vsaj tako daleč, da je stanovanja na razne vrste razdelila ter tudi dosegla, da se to upošteva in da se najemnina ne zvišuje ne glede na pravo vrednost stanovanj.
«Zbornik znanstvenih razprav.« Dekanat juridične fakultete v Ljubljani sporoča, da je izšel 2. letnik «Zbor nika znanstvenih razprav« in da se nahaja v zalogi tudi še 1. letnik istega. Skupna cena obeh letnikov znaša 50 din. Naročilo sprejema dekanat juridične fakultete v Ljubljani.
Iz Ormoža.
Društveni dom v Ormožu. V zadnjem času stavbene dobe se je pričelo v Ormožu z graditvijo društvenega doma, kakor ga imajo v Središču, pri Sv.Miklav-žu in na mnogih drugih krajih. Ta misel, da se postavi lastna društvena dvorana s pripadnimi lokali vred, se je rodila že ob političnem preobratu in da bi «Zveza« izvršitve tega podjetja ne bila ovirala, društveni dom bi bil že takrat postavljen in bi bili stroški desetkrat manjši, kakor so danes. V začetku leta 1922 se je vršil sestanek vseh merodajnih oseb ormožke fare in tudi sosedne župnije so bile zastopane. Izvolil se je širši stavbeni odbor in pričelo se je s pripravami in dovažanjem stavbenega materijala. Da je sploh do tega prišlo, za to gre pač največja zasluga odborniku Ivanu Rojs, ki je bil duša vsega gibanja. Načrt društvenega doma v simpatičnem baročnem slogu je izdelal naš odlični ormožki stavbeni mojster Karol Rojs, ki je bil vsa leta svetovne vojne v vojaški službi, kjer je bil udeležen pri najtežavnejših vojaško-tehniških delih, oziroma podjetjih. Naj. tudi društveni dom, ki ga je začel požrtvovalno staviti, po svoji strokovni izobrazbi dovrši. Naj bo dovoljeno, da tu hvaležno omenimo dobrotnike, ki so darovali denarne svote, skoro ves stavbeni les, ki so prispevali z dovažanjem stavbenega materijala: pred vsem župani Ivanuša, Hanželič, Habjanič, Masten, potem Keček, Er-hartič, Venta, Kuharič in še drugi. Tudi nekateri meščani so prispevali z denarjem in lesom, v prvi vrsti grofica Wurmbrand. Naj jim bo Gospod bogati plačnik. Da so zavodi, kot posojilnica in kletarsko društvo storili več kot svojo dolžnost, naj bo omenjeno samo le mimogrede. Društveni dom je bil koncem jeseni pod streho postavljen, treba pa še mnogo požrtvovalnega in solidarnega dela, da bo dovršen. In da se to zgodi, v to pomozi Bog!
Žepni tat. Prejšnji teden se je vozil Babič, posestnik v Pušeneih pri Ormožu, s svojo ženo, ki boleha na očesih, k nekemu zdravniku v Zagreb. Ko se peljala po mestu s tramvajem, pa vzame mož vso svojo blagajno iz žepa, da plača vožnjo karto. Pri izstopu je bila- kakor navadno gnječa. To priložnost je porabil žepni tat in je izginil z vso blagajno v vrednosti 7000 K. Ljudje božji! če greste v tuje kraje, ne imejte vsega denarja vkup v enem žepu in če plačujete pred tujimi ljucfni, ne kažite, kaj vse imate, drugače vas bodo — lasje boleli!
I? Maribora.
Or. ju. na. Znana fašistovska prikazen Jaklič spada gotovo tudi pod okrilje orjune. Gotovo je sledil tovarišu Johannu Škerjancu, ki je pri celjski or junaški pustolovščini oficijelno zastopal mariborsko orjuno. Tu v Mariboru se pa ta junak potika s svojo ljubico, katero je lažnjivo kot moškega prijavil ter se moral radi tega tudi zagovarjati, po nemških in sicer najslabših gostilnah. Če ne bi bilo te ljubezni, bi fašist Jaklič take nemške gostilne v svojem pijanem poletu, ki jemlje nacijonalizem za pretvezo, razbijal, ker je pa «ljubezen«, bo bodil lepo naokoli, pil in končno še natakarico za «ceho« opeharil. — Lepi «nacijonalisti« in samo kak dr. Senekovič, ki se tudi tako dobro razume na iz-i
venzakonsko ljubezen, se še najde, da imenuje nastop pokrajinske uprave proti orjuni, proti mešanici pijancev, razgrajačev, temnih kriminalnih elementov ter bol nikov na duhu, morali in telesu, za nesramnost in da Pri tem še psuje svojega predstojnika. Ivan — recte Škrjanc, ki se mu je v deputaciji predstavil, oziroma, ki je podpisan na orjunski izjavi, bi mu moral biti še znan iz Irsta in če to ne, vsaj iz Maribora, kjer je ta človek v svoji vinski podivjanosti že vse mogoče počenjal ter prišel že večkrat pred sodnijo, o čemur bi moral vedeti tudi vitez Grasselli, ki sedi vedno v Senekovičevi družbi, a ne čuje, da krši njegov prijatelj dr. Senekovič § 104 srb. kaz. zak., ko glasno in javno psuje svojega predstojnika g. Hribarja. —- Na g. pokrajinskemu namestniku Hribarju je sedaj, da pokaže svojo obljubljeno energijo ter nastopi proti divjakom, obenem pa, da se zavaruje proti sramotenju od strani dr. Senekoviča.
Molčijo kakor grob. Na naše namigljaje o nekih ti-sočakin molčijo vsi. «On« minister n. r., narodni poslance, odvetnik itd., brivec Novak, «nestrankarski« pred-• sodnik iid. Kenda tudi «nestrankarski tajnik«, in orju-naš. Prav vsi molčijo. No. oni že vedo zakaj molčijo! Vse kar je pravi Odkar nastopa mili nam dr. Ku
stov ustvaril v Mariboru kulturno ustanovo, katere eksistenčno upravičenost je vsa javnost priznala. Energija in ljubav, ki je ustvarila dosedanje, se ni zmanj šala, temveč ob uspehih dosedanjih predstav povečala.
Ne moremo pa zanikati dejstva, da potrebujemo za uspešno nadaljno delo izdatnejše podpore javnosti in o-sobito gmotne podpore. V kolikor je v kratki dobi našega delovanja zaznamovali kakršenkoli neuspeh, ga je pripisati izključno zaprekam tehničnega značaja, ki jih more odstraniti le blagajna. Prisiljeni smo v interesu prospeha Ljudskega odra apelirati na mariborsko i veka za norca imeti javnost, da nam ne odkloni podpore, kadar bomo zanjo zaprosili. Javnost bodi averjena, da bomo vsak vinar povrnili bogato z delom ih novo ljubeznijo do u-metnosti. — Uprava Ljudskega odra v Mariboru, j' Fa postno nedeljo v Narodni doni! Ljudski oder ; v Mariboru ponovi na pustno nedeljo ob treh popoldne i, burko «Babilon.«. Predstava je v prvi vrsti namenjena \ vojaštvu tukajšnje garnizije, ki bo imelo na la način j priliko privoščiti si pošteno predpustno zabavo. Seveda I s? bo gotovo tudi ostalo občinstvo poslužilo priložnosti,
* da si igro pojim smeha in veselega razpoloženja gleda,
I Post‘bno še, ker je vstopnina za to predstavo znatno zni I Žana. Upravi Ljudskega ödra čestitamo na misli, pri-
1	•	. v	• .	., . .	* ------ X	----J ULUd CCD til etili U lici 1111311, ‘-'ll
kovcu v javnosti, se m izustil mti ene pametne besede. J rejati od časa do časa vojaške predstave, ki so silnega
Pa nftlirrvnn m ppemten ivonvArmno	DO	__ _____... t	v? k * .	. ’	. .	.°
Pa neumno in nesmiselno izgovorjena beseda se še pozabi, kar je pa pisano ter tiskano, to pa ostane. In ravno dr. Kukovec ni samo eden najbolj slamoreznih govornikov, ampak je tudi člankar in noiičar, da je joj! Z vso gotovostjo lahko sklepamo, da piše gospod dr. Kukovec v «Tabor«: zadnji čas prav vse one politične kolobocije in klobasanje, katerim se smeje celi Maribor, Ubogo uredništvo «Tabora« se nam smili, ki v potu svojega obraza pili in popravlja dr. Kukovčevo slamo, a kljub temeljiti korekturi se še vrinejo nelogične budalosti, kot je n. pr. v članku od torka pod za-giavjem: «Naša kandidatska lista«, ki začenja tako-le: sžiyljenje se ne da zatajiti. Tako se kljub pokvarjenosti naše slovenske družbe ni dalo zatajiti, da se naš narod tie da iztrebiti na svoji zemlji. Dogotovljeno je delo za sestavo kandidatske liste za mariborsko-celjsko volil-
pomena za moralno razpoloženje vojaštva, ki sicer s. nima prilike skrbeti za svoj duševni napredek, r Licitacija žrebet. Dne 13. t. m,, ob pol 9. uri se vrši ’ na mariborskem sejmišču licitacija pet državnih žre-I bet tukajšnjega artilerijskega polka.
I H, G WELLS:	^
j Zgodba s nevidnem üfweku.
3 - 21 $	»Mislim ,da jel«	.
j »Ni imel pomočnika? Ali nič ne stoji v časopisu, da bi bil imel pomočnika?« je boječe popraševal Marvel.
»Ali vam ne zadostuje eden sam? — Ne, hvala Bogu bi rejcel človek, pomočnika ni imel.« j	Počasi je prikimaval.
no okrožje.« Takega nesmisla še doslej ni obelodanil I »Zelo neprijetna, tale misel,, da hodi tak neviden člo-
nobeden vaški demagog, ampak edino voditelj sloven- j ':ek tod P°. de.?eh- J**®«™1«/6 in % S- ^ •?^°r , ... ,	,	,	<3 S , • •	i ■ -X i	t	da se je obrnil proti Port Stowu. Cisto blizu njega smo
skih demokratov.	Nadalje je znano,	da si piše g. dr.	|	torej; vJiditef To^ot stvor ni nobeden tistih vaših ameri-
Kukovec sam one	suivospeve na svojo	oseoo, da je ona	j	kanskih čudežev. — In mislite na to, kaj vse more storiti
program itd. Je že prav in lepo, ako	človeka hvalijo	tak človek! Na primer, ako mu pride na misel, da bi kra
drugi, ako se pa mora sam in še to v tiskanem nesmislu, potem pa je kaj takega zmožen le dr. Kukovec. — Uredništvu «Tabora« pa naše odkrito sožalje, da imajo toliko neprilik s svojim duševnim atom — g .dr. Kukovcem.
Zahvala Josipa Stritarja za sprejem v Mariboru. Okrajni glavar dr. Lajnšič je dobil iz Rogaške Slatine pismo sledeče vsebine: «Poln radosti in zadoščenja nad tako veličastnim sprejemom, katerega se mi je priredilo pri mojem prihodu v domovino, Vas prosim, da blagovolite sprejeti na znanje mojo najiskrenejšo zahvalo. Ker se ne morem vsem posameznim društvom in vsemu prebivalstvu slovenskega Maribora posebej zahvaliti, Vas prosim, da blagovolite sporočiti vsem, kako do srca me je ganil veličasten sprejem in ljubezen mojih rojakov. Vsem udeležnikom sprejema prav srčna in iskrena zalivala! Najsrčnejše Vas pozdravlja.«
Volišča v Mariboru. Za volitev 18. marca bo štel Maribor 7 volišč, torej dvoje več kot leta 1920. Za I. okraj bo volišče v dekliški meščanski šoli L, za II. okraj prvo volišče v dekliški meščanski šoli II. in sicer za volilce z začetnimi črkami A do N, drugo volišče v drugem okraju bo v šoli II. Razlagova ulica in sicer za začetne črk; N do Ž. Za III. okraj bo volišče v šoli v Cafovi ulici. Za IV. okraj deška ljudska šola IV. Peti okraj se deli v dvoje volišč za črke A do N v otroškem vrtcu IV, za črke od N do Ž pa v dekliški šoli III.
Redno predavanje Slovenske krščansko-soeialne zveze v petek zvečer odpade, ker se vrši v dvorani Lekarniška ulica št. 6 isti večer ob pol 8. uri škod Jugoslovanske strokovne zveze.
Delavska zveza poživlja vse člane in članice JSZ, da pridejo v petek, dne 9. februarja ob pol 8. uri v Lekarniško ulico zanesljivo na važen delavski shod. Poroča gospod narodni poslanec žebot.
Prošnja Mariborčanom! Z javnosti neznano in mor da nikdar razumljivo požrtvovalnostjo je krog mladih in lepoto gledališke umetnosti odkrito ljubečih ideali-
del — kdo mu more braniti? Ali vlomil? Skozi celo krdelo policajev se vam izmuzne kakor vi ali jaz skozi čredo slepcev. Še laže! Kajti slepci slišijo preklicano dobro, sem čut praviti. In če si poželi pijače na primer —.« g »Zares, mnogo lahko stori tak človek!« je dejal Marvel.
»Zares, prav mnogo!«
Ves čas je gledal Marvel napeto krog sebe, vlekel na ušesa, če bi bilo čuti rahel, bos korak, ali videl komaj vidno kretnjo. Pripravil se je na odločilen sklep. Zakaš-Ijal je za dlanjo.
Še enkrat je pogledal krog sebe -- poslušal — se sklonil k mornarju in polglasno dejal:
»Veste — jaz vem — to in ono o tistem nevidnem človeku. Iz zasebnih virov —.« j »O —«, se je začudil mornar. »Vi — ?« t »Da — jazi«
j »Res —? In — ali smem vedeti —?«
«Čudili se bodete!« je šepnil Marvel za dlanjo. »Strašno!«
»Res —?«
»Veste —«, je začel zaupno.
! Pa ni skončah Obraz se mu je mahoma izpremenil. »Au —!« je rekel. Okorno se je vzravnal, na obraz mu je stopila bolečina. «Au!«
»Kaj pa je?« ga-je vprašal mornar zabriženo.
»Zobje me bole!« Marvel se je prijel za uho —.
;	Zagrabil je knjige.
»Mislim, da moram naprej!« je rekel in se je s smešno boječnostjo odmikal proti koncu klopi.
«Pa pravkar ste mi hoteli pripovedovati o nevidnem človeku —I« je ugovarjal mornar, i	Tomaž Marvel je pomišljal.
I	»Neumnosti!« je dejal nek	glas.
»To so same neumnosti!« je ponovil Marvel.
»Ampak — če pa ste,ji tule v časopisu —!«
»Vseeno! Poznam tistega, ki si je izmislil te neumnosti! Nevidnega človeka ni! Neumna šala!«
»Ampak — časopis —I Ali mislite, da —?« j	»Niti besedice ni resnice na vsem —f«
j	Mornar je strmel na časopis. Marvel je sunkovito oh-
: račal glavo na vse strani.
< »Počakajte —J« je rekel mornar počasi in vstal. «Ali j mislite, da —?« j »Seveda mislim!«
»Čemu pa ste mi torej pripovedovali vso tisto neum-I riost? Kaj vam pride na misel, da hočete poštenega člo-I veka za norca imeti —?«
Marvel je napihnil lica. Mornar je bil hipoma ves l r«eč v obraz, pesti je Stiskal.
I »Ves čas sem tule govoril s teboj in ti pritlikavi stari ; dedec nimaš toliko olike, da bi —.«
«Pustite mu pri miru!« j »Pri miru —! Srbi me, da bi te — f »Naprej!« je zapovedal glas. Nevidna moč je zasu-* kala Marvela ter ga potisnila na cesto. S hlastnimi, nem-. umljivo naglimi koraki je stopal Marvel.
»Bolje je zate, da greš!« je vpil mornar za njim.
»Za koga je bolje?« se je obrnil Marvel, pa je sunkoma skočil naprej, kakor bi ga bil kdo v bedro vščipnib. Morriar je čul, kako se je pogovarjal in kregal samo s seboj.
»Teslo budalasto!« je klical za njim, stoječ široko, razkoračen sredi ceste. »Pokazal ti bom — osel stari! -Boš ti mene, ti mene imel za norca! Trde v časopisu stoji —!«
Marvel je še nekaj odgovoril in je izginil ža oglom. Mornar pa je stal široko na cesti, dokler ni prišel mesarski voz, kateremu se je moral umakniti.
Nameril je korake proti Port Stowu.
»Same čudne reči —. Za norca me je hotel imeti, tt> je hotel! Ko pa stoji tule v časopisu —I«
In kmalu je slišal še druge čudne reči, ki. so se med tem zgodile čisto blizu.
Tovariš-mornar mu je pripovedoval, da je videl tisto jutro potovati po zraku pest zletov. Čisto prosto v zraku da šo potovali, je pravil, in nikogar ni bilo blizu. Pograbil je za jimi, pa je dobil sunek, da se je prevrgel po tleh, j in ko je spet stal na nogah, ni bilo denarja nikjer več. t Mornar je rad verjel vsakršne čudne reči, pa to je bilo l tudi njemu nekoliko preveč —. Črez par dni je seveda so-! dil drugače.
I Zgodba o potujočem zlatu je bila resnična. f Sedaj tu sedaj tam, iz gostiln in trgovin ih iz zaseb-I nih hiš, celo iz prostorov londonske bančne družbe v Port Stowu se je dvignil denar — vrata so bila v tistih vročih I poletnih dneh odprta —, mimo in neopaženo, v pesteh j in kupčekih in zavit v papir, in je potoval ob stenah in j senčnatih krajih in se naglo skril, če se je kdo bližal. Ih j nihče ni opazil, da je nezmotljivo izginil v žepu nemirnega.
I debelušastega postopača z velikim, valjarju podobnim j rdečkastim nosom in obnošenim klobukom iz zajčje dlake,
I sedečega na klopi pred neznatno krčmo v predmestju j Port Stowskem.
j Deset dni pozneje — medtem se je zgodilo, kar bo-■ mo pripovedovali v naslednijh. poglavjih — je mornar i zvedel, kako blizu je bil nevidnemu človeku —
IfnnisM vsako množino borov REJpill» 5 m dolgih in «5 cm debetih. Psvel Ledinek, aodsr, Gozdna ulica 8t. 6. Maribor. 3~6 51
5383PS
Vdetrfl®«fn» s premogom in drami na debelo --- rsa drobno
f. «i- a. umit
Slovenska ul. ®
Telefon 344
OBNIK
3—lo 5$
PREMOG v vsaki množini na dom postavljen po Din. 32, 37, 42, 45-25 DRVA: bukova čelada dom postavljena la Din. 700, Ila Din. 625 za
RDKCVA BEZAFA 20 cm dolga na dom postavljena la Din. 50, Ha
Din. 45 za meter.	,
pnmKA 1 meter dolga vezaza (odpadki) Dia. 027 za kg na dom postavljena.
Kirofala so sprolareio sme v pisarni v SScoeoski ul. 8.
Lopo malo posestvo
v ravnini, 3 orale zemlje v Pre-polah št. 27, se proda._61
za spalno sobo in I« S!V§ knhinto, sotidno delo, se proda. Maribor, Vojašniška ulica 8, Rojko. 1—3 57
Dva rokodelca ‘L1"«’
dobro hrano po nizki ceni Mlinska uf, 3l, I. vrata 4.	62
vsako množino MPlIlBin orehovih In hruškovih debel, zdrave, ravne, po možnostt brez grč. Ponudbe se prosi na: P. Higersperger, Celje. 1-a 58
XV.
Dr. Kemp.
Večerilo se je.
Dr. Kemp je sedel v svoji knjižnici in študiral.
Prijetna, svetla soba je bila. Tri okna je imela, na sever eno, na zapad in na jug, polno knjig je bilo v omarah ob stenah, široka pisalna miza sredi sobe in pri severnem oknu drobnogled s stekli, inštrumenti, kemikalijami, kul-I turami in drugo znanstveno opremo.
; Luč je že gorela v sobi, četudi je bil večer' še svetel, I in okna so bila odprta svežemu zraku.
Dr. Kemp je bil vitek mlad mož slamuatorumeniK las j in brk in s svojo razpravo, ki je na njej delal s toliko mar-I Ijivostjo, je upal, da'si pridobi vstop v kraljevsko akade-f mijo znanosti.
t Vzravnal se je in je pogledal skozi okno po griču, ki I se je dvigal pred njim v zlatem večernem solncu. Nekaj j minut je sanjal s peresom v ustih in zamišljen zrl na le-j poto, ki se je razgrinjala pred njim.
Drobna črna postava se je pojavila vrh griča. Debe-i tuša st človek je bil, mehek črn klobuk je nosil, njegova t obleka je bila zanemarjena in tekel je, da so njegove j kratke noge kar migotale pod njim.
»Že spet eden tistih norcev!« je mrmral Kemp. »Ka-I kor oni, ki se je danes zjutraj zaletel vame krog ogla s i svojim »Nevidni človek prihajal«' Ne vem, kaj imajo ljudje? Človek bi mislil, da smo spet v devetnajstem stoletju!«
Dr. Kemp je vstal, stopil k oknu in opazoval drobnega človeka, ki je bežal po hribu navzdol.
»Strašno se mu mudi! Pa ne pride- naprej! Če bi imel polne žepe svinca, bi ne mogel izgledati težji!«
Za trenutek je zakrila bližnja vila bežečega. Spet se je pokazal in še dvakrat izginil za poslopji. Nato je izginil za Kempovo hišo.
(Dalje prihodnjič.)
oblastveno izprašani zidarski mojster
sinje 33, pri lvd:arl*bom
se priporoča za vsa v to stroko spadajoč* nova iss popravil»*
dala.	3—j fr*
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstoo manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
M. W0RSCHE, Maribor, Gosuosfea ul. 10
Pei*je ssa postelje!