9 771318»607007
primorski uTr'pg?i
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Oktober 2010 Leto 16 Številka 200 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/_
Kam smo pripeljali Slovenijo?
Besede o uspehih letijo v prazno, če je resničnost drugačna
STRM110
Intervju: Župan Občine Piran Tomaž Gantar ifMJM ®
NA RAVNI CESTI NE DELAM OVINKOV
Koper
Letos že 38.000 obiskov in 2,28 milijona evrov prihodkov
svetovalka župana za turizem, je letos
potnikov. Nekateri si do odplutja ladje ogledajo zanimivosti Kopra, tu in tam kaj potrošijo
Velike potniške ladje, ki se	(v povprečju
na	križarjenju	po	Mediteranu	morda	50	ali 60 evrov), za
ustavijo	tudi	v	koprskem	druge	pa	turistične agencije
turističnem pristanišču, pomenijo organizirajo izlete v Ljubljano, novo in kakovostno pridobitev Postojno, Lipico ali celo na za Koper, ki dolga leta ni razvijal Bled. Ocenjuje se, da so tovrstni turistične dejavnosti, pač pa je ladijski turisti samo v Kopru bil usmerjen bolj v industrijo, pustili 2,28 milijona evrov. Kot nam je povedala Jana Tolja, Naslednje leto načrtujejo tudi
do 100 tisoč potnikov.
10. jubilejni praznik kakija v Strunjanu
12. -14. november 2010.
S podporo Občine Piran in Talaso Strunjan.
Podelitev priznanj za najlepše urejene vrtove bo 14. novembra ob 13.00 uri. Ob 14.30 tekmovanje harmonikarjev. Letošnji zlato rumeni sadeži so zelo debeli!
v Koper prispelo že okoli 38.000
Nagrada Miri Ličen Krmpotič
Po odprtju pregledne razstave odličnih del restav-ratorke in likovne umetnice Mire Ličen Krmpotič v koprski Galerij i
Loža, nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu ter v Ljubljani, je Zveza društev likovnih umetnikov Slovenije, 14. oktobra 2010, naši znani umetnici na svečanosti v ljubljanski v galeriji Hypo, ob njenem življenjskem jubileju, izročila stanovsko priznanje z nagrado.
Tradicionalno obiranje oljke županov
Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) tudi letos vabi na obiranje oljke županov, ki bo v petek, 22. oktobra 2010, na Belvederju nad Izolo.
Ob 10.30 bo novinarska konferenca, na kateri bodo strokovnjaki predstavili oljkarstvo v Sloveniji, ob 12.00 uri bo zbor gostov, ob 12.30 pa se bodo skupaj podali v oljčnik Danila Markočiča in Viljanke Vesel, kjer bodo istrski župani, podžupani in gostje iz sosednjih občin začeli obirati »svojo« oljko, ki je kot kaže letos dobro obrodila. Koliko kilogramov je kdo uspel nabrati bo pokazala tehtnica. Sledi pokušnja oljčnega olja, pa morda še česar.
Občine Piran praznuje
Zlati grb Občine Piran prejme Mario Čeligo iz Sečovelj
15. oktobra praznuje Občina Piran. Ves mesec se bo zvrstilo kar 47 prireditev. Osrednja občinska proslava bo na dan praznika, v petek, 15. oktobra, ob 19.00 uri v Avditoriju Portorož, na kateri bo župan Občine Piran Tomaž Gantar podelil kamnoseku Mariu Čeligu iz Sečovelj najvišje občinsko priznanje - Zlati grb Občine Piran.
V	soboto, 16. oktobra, ob 11.00 uri bo na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu spominska svečanost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov. Udeležence bo nagovoril župan Tomaž Gantar, slavnostni govornik bo Boris Pahor.
V	organizaciji KS Piran bo na Tartinijevem trgu od 11.00 ure dalje sejem soli, olja, vina in spominkov. V nedeljo, 17. oktobra, bo v Strunjanu tradicionalni turnir pandola Salsa, ob 19.00 uri zvečer pa bo v Avditoriju 10. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo. V sredo, 20. oktobra, ob 11.00 uri bo v veliki občinski dvorani predstavitev nove publikacije Mestne knjižnice Piran Sedem knjižnih zakladov Pirana. V soboto, 23. oktobra, od 12.00 do 22.00 bo v balinarski dvorani Antena na Belem križu prijateljski mednarodni balinarski turnir. V sredo, 27. oktobra, bo v Centru za starejše občane v Luciji dan odprtih vrat z razstavo ročnih del tamkajšnjih varovancev.
DRAGE OBČANKE, CENJENI OBČANI!
Praznik Občine Piran, 15. oktober, je zgodovinski dan, ki nas spominja, da pišemo zgodovino vsi skozi vse naše življenje in delo iz dneva v dan. Tudi v zadnjem letu smo z našim vztrajnim delom predali namenu veliko število novih pridobitev, ki se bodo zapisale v spomin, namenjene pa so bolj kakovostnemu življenju vseh nas in naših obiskovalcev.
Ob tem pomembnem prazniku vam iskreno čestitam in vabim k skupnemu praznovanju ob številnih športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah v tem mesecu.
Župan Občine Piran Tomaž Gantar
ČARE CITTADINE, STIMATI CITTADINI!
I115 ottobre, Pesta del Comune di Pirano, e una giornata storica. Ci ricorda che siamo noi tutti a scrivere la storia, nel corso della nostra vita e con il lavoro svolto di giorno in giorno. Anche nelTultimo anno abbiamo consegnato a destinazione, grazie al nostro duro e perseverante lavoro, un gran numero di nuove acguisizioni che verranno impresse nella memoria e sono dedicate ad una migliore gualita della vita di tutti noi e dei nostri visitatori.
In occasione di guesta importante festa vi porgo le mie piu sincere congratulazioni e vi invito a celebrarla insieme nelle numerose manifestazio-ni sportive, culturali e d’intrattenimento organizzate in guesto mese.
II Sindaco del Comune di Pirano Tomaž Gantar
Izola
Končana II. faza pločnika
Te dni ob ovinkasti regionalni cesti Izola - Belvedere zaključujejo z izgradnjo 11. faze pločnika, ki pomeni veliko olajšanje za domačine in turiste, ki se bodo lahko poslej varno sprehajali in uživali s pogledom na prelepo Izolo. FOTO: Primorski utrip.
©usaslkOcoitb)
Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net
Čestitamo za praznijo6čine (Piran.
■ w
primorski uVp
Čile
Rešili ujete rudarje!
Nesreča v čilskem rudniku bakra in zlata San Jose na severu Čila seje zgodila 5. avgusta 2010, ko je nekaj jaškov zasipalo in 33 rudarjev seje uspelo še pravi čas umakniti v prazen jašek, kjer so prebivali ujeti v težkih razmerah 700 metrov pod zemljo! Reševalci so se zelo trudili in tako že 12. oktobra 2010 v posebni kapsuli potegnili iz globin prvega rudarja, nato pa še predvidoma preostale. Veliko prej kot so napovedovali. V temnem rovu je namreč vroče (35 stopinj) in vlažno. Z ujetimi rudarji so že pred časom vzpostavili stik in so jim skozi tanko cev spuščali hrano in pitno vodo ter zdravila, hkrati pa sojih tudi bodrili naj še malo potrpijo. Najprej so morali zvrtati 624 m globok jašek premera 53 cm, po katerem so spuščali posebno kapsulo do ujetih rudarjev. Pot na svetlo je za vsakega rudarja trajala 15 minut. Reševanje iz globine je potekalo individualno, eden po eden, vendar v času našega pisanja še ni bili znano, če so uspeli rešiti vse rudarje brez zapletov. Za rudarje, ki so jih rešili skoraj zagotove smrti, so pripravili posebne psihološke in zdravstvene oblike pomoči. Se pred stikom s svojci so jim dali posebna temna očala in jih peljali na zdravniški pregled.
Žival je slutila nesrečo
Domača psica nemška ovčarka pred nesrečo v rudniku delovala živčno in hotela nekako preprečiti gospodarju, da gre na delo.
Žena nekega rudarja, ki je tudi bil ujet v rudniku, je povedala kako čudno se je na dan nesreče vedla njihova nemška ovčarka, ki je sicer vsak dan pospremila svojega gospodarja. Kot da bi slutila, da se bo nekaj zgodilo in da se njen gospodar ne bo vrnil je plazila po njemu in ga ovirala pri odhodu na delo.
Nemčija poplačala zadnji obrok vojne odškodnine iz prve svetovne vojne
Po 92 letih od konca prve svetovne vojne, ki stajo leta 1914 začeli takratna Avstro-Ogrska (napad na Srbijo) in tudi Nemčija (napad na Rusijo in Francijo), je njena naslednica Zvezna republika Nemčija s poplačilom zadnjega obroka (3. oktobra 2010) v znesku 69,9 milijona evrov tudi dokončno poplačala svoje velike obveznosti, ki sojih poraženki leta 1919-20 na mirovni konferenci v Versaillu (Francija) „s pogodbo" določili zavezniki.
Nemčija je kapitulirala 11. 11. 1918. Ta ista Nemčija (že Hitlerjeva) je začela tudi 2. svetovno vojno, 1. septembra 1939 z napadom na Poljsko.
Vzroke za prvo svetovno vojno je treba iskati v skrajno zaostrenih nasprotjih med imperialističnimi velesilami. Povod za izbruh prve svetovne vojne pa je bil atentat na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu, ko j e nanj streljal Gavrilo Princip.
Hitler teh obveznosti v času 2. svetovne vojne ni spoštoval. S poplačilom zadnjega obroka seje tudi formalno končala prva svetovna vojna, ki je v krvavo vihro je potegnila 200 milijonov ljudi in zahtevala okoli 16 milijonov žrtev.
Rim
Zaupnica italijanski vladi
Trst
Tržaški sejem -Trieste Fiera - v likvidacijo?
Družbeniki tržaške sejemske družbe Fiera Trieste Spa so na skupščini (27. septembra 2010) sprejeli sklep o začetku postopka za likvidacijo te sejemske družbe. Vzrok: proračunski primanjkljaj in neustrezno sejmišče. Glavni družbeniki so Občina Trst, Pokrajina in Trgovinska zbornica Trst. Likvidacijski postopek naj bi dobil prave obrise do konca leta 2010, ko bo likvidacijski upravitelj seštel likvidacijsko bilanco.
Primorski dnevnik navaja, da bo prekinitev dejavnosti imela negativne učinke na ekonomsko in finančno vzdržnost sejemskih prireditev v Trstu, ob ugotovitvi, da je klasičnih sejmov vedno manj, kar velja tudi za Slovenijo.
Peking
61 let Ljudske
republike
Kitajske
Ljudska republika Kitajska je bila ustanovljena 1. oktobra 1949, ko je oblast prevzela komunistična partija z Mao Ce-Tungom na čelu.Ljubljeni predsdnik je dolga leta vodil napačno politiko po sistemu „več nas bo, močnejši bomo" in šele pozneje so na Kitajskem ugotovili, da sta za razvoj in mednarodno konkurenčnost, poleg številnih pridnih rok Kitajcev, potrebni tudi razvita tehnologija in strokovno znanje.
Država z 1,3 milijarde prebivalci in (pod)cenjeno valuto juanom (RMB) sodi danes med naj večje gospodarske in vojaške sile na svetu.
Do leta 1960 so bili Kitajci še lačni in so potrebovali pomoč iz tujine. Ogromen skok v razvitosti države (s podcenjeno delovno silo) so napravili v zadnjih 25 letih in bodo po deviznih rezervah, gospodarski rasti in zunanjetrgovinskih presežkih kmalu prehiteli ZDA, odkoder prihajajo zahteve po posebnih zakonskih ukrepih zvišanja carine za uvoženo blago iz tistih držav, ki umetno držijo svojo valuto podcenjeno. ZDA vsekakor merijo na Kitajsko, s katero imajo več milijardni zunanjetrgovinski primanjkljaj.
Demokracija objavi kar drugi zamolčijo
V reviji z impozantnim imenom Demokracija objavljajo svoje misli tudi ljudje, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov živeli (ali morali živeti) v tujini in imajo morda tudi slabe izkušnje in spomine na udbo ali milico.
Tako na primer dr. Edi Gobec iz Clevelanda (ZDA), kije poučeval razred posebno zavzetih mladih študentov, ki so jih bolele krivice v družbi in so se navduševali za radikalni socializem, ki bi vsem prinesel enakost in blaginjo, v kolumni z naslovom „Poskus v razredu - in državi" preide na naš nekdanji skupni zgodovinski čas.
„Če verjamemo, daje zgodovina učiteljica življenja, vidimo, da so poskusi , ki so v Evropi vzpostavili „narodni socializem" ali sistem največje dozdevne! socialne enakosti, komunizem, razmeroma kmalu klavrno propadli; na Kitajskem in Kubi pa se rešujejo le z vnašanjem kapitalističnih elementov. Severno Korejo začasno rešuje skrajna diktatura s popolno izolacijo in indoktrinacijo, v najhujših krizah pa miloščina v hrani in zdravilih iz kapitalističnih držav. Zrušil se je tudi Titov komunizem, kjer je proletarski Tito na račun razlaščencev in davkoplačevalcev živel v večjem razkošju kot pred njim kraljeva družina; njegova diktatura je bila dotlej najbolj krvava. Slovenija, dežela z rekordnim številom prikritih grobišč, pa se je kljub svoji sorazmerni naprednosti tudi gospodarsko razvijala dosti počasneje od sosednje demokratične Avstrije. Gospodarska, finančna in po letu 1948 še vojaška pomoč skupaj z ogromnimi nepovrnjenimi denarnimi posojili iz držav „gnilega“ kapitalizma so pomagali Titovini prebroditi naj hujše krize. Titu in njegovi eliti pa živeti v naj večjem razkošju. Udba, milica in propagandni aparat vzgojiteljev in novinarjev, ki so kot vojaki revolucije v Sloveniji tudi še po Kučanovih zapovedih skrbeli za komunistično ideološko čistost, čeprav partija ali zveza komunistov ni nikdar dosegla niti sedem odstotkov slovenskega prebivalstva, so terorizirali ali vsaj preganjali in ustrahovali drugače misleče, razlaščence in še posebno Katoličane. ...ni dvoma, da se mora Slovenija še vedno bojevati za ideološko, gospodarsko in politično osvoboditev iz primeža desetletij revolucije in totalitarnih komunističnih manir", piše v svoji kolumni dr. Edi Gobec iz Clevelanda in dodaja, da bo Slovenija doživela novo resnično pomlad le, če bodo (Slovenci op.p.) polnoštevilno, preudarno, disciplinirano, pogumno in složno nastopali v javnem življenju in še prav posebno na vseh volitvah - za bolj uspešno in pravično Slovenijo.
Kakšen sistem si pravzaprav želimo?
Komentar je vsekakor potreben. Najprej bi se morali vprašati ali ljudje, ki so morali takoj po vojni zbežati v tujino (ne moremo trditi, da se je to zgodilo piscu kolumne v Demokraciji), pa naj nosijo še tako visoke doktorske naslove, sploh dojemajo demokratične spremembe v Sloveniji, pa tudi na primer v komunistični Kitajski, kjer so z razvojem najmanj 20
o družbenem redu domnevne enakosti amunizmu, ki da je klavrno propadel. Kako je potem mogoče, da si ga v dobi t.i. tajkunov večina Slovencev, ki doživljajo vse večje socialne razlike, želi spet nazaj?
Morda bi kazalo navreči našim teoretikom čez lužo naj razmislijo o vrnitvi sistemov kot so „Državni socializem", „Državni kapitalizem", zlasti zato, ker vsi po vrsti zahtevamo vedno več od države, kar je v temeljnem nasprotju s teorijo Marksizma o njenem počasnem izumrtju. Kaže, da v Sloveniji ne gre za noben boj pravičnih ali nepravičnih sistemov, pač pa za boj kako priti na oblast.
Franc Krajnc.
let pred nami.
Zanimiva pa je vsekakor teorija - ..narodnem socializmu" ali k
Podatek, da je predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi prestal že 37. glasovanje o zaupnici, lahko tudi po svoje priča kakšen cirkus imajo v italijanskem parlamentu, ko ure in ure žolčno razpravljajo o vsemogočem in se pri tem tudi eden drugega obtožujejo. Parlamentarna demokracija „po italijansko" se morda res ne razlikuje veliko od podobnih v parlamentih v drugih delih sveta, a nedavni spor (prijateljev) Gianfranca Finija, in šefa vlade Barlusconija se je kot kaže vendarle končal v prid „očetu naroda", ki nedvomno obvladuje tudi medije in ki se je ob vsem, kar se je dogajalo v parlamentu zavzel za spravo, sožitje in prihodnost. Italija je danes močno zadolžena, nekako predolgo pa tudi urejajo vprašanje federalne ureditve države, reforme pravosodja, financ, še zlasti kritično ali bolje rečeno revno stanje pa je na italijanskem jugu. Približno takšno kot smo ga imeli v nekdanji Jugoslaviji, ko so bogatejše republike morale odvajati sredstva, na primer za Kosovo.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski ufr'p
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139
E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopisje vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Weiden - ZRN
Mati pustila izstradano
2-letno hčerko
Kot piše Bild je neka brezbrižna mati raje „surfala“ po internetu, kot da bi se brigala za svojo 2-letno hčerkico, ki zaradi izstradanosti umrla. Otrok je pred tem zbolel za pljučnico. Materi grozi 6 let zapora.
Pa še res je
Veliko besed - malo dejanj
V	razvitem delu EU očitno manj govorijo in več naredijo. V Nemčiji se že od spomladi izboljšujejo gospodarski kazalci in se hkrati tudi zmanjšuje število brezposelnih.
Tako tihe statistike.
V	mladi Sloveniji raje veliko in glasno govorimo - in bolj ko govorimo kako bomo, kako bi morali..., bolj nam padajo makroekonomski kazalci. Da pa ne bo vse tako črno morda le spodbuden podatek - in to statistični. Ocena, da bi morda že konec leta 2010 imeli 120 tisoč brezposelnih se ne bo uresničila! Imeli jih bomo „le" okoli 100 tisoč. To bo nedvomno velik dosežek sedanje vlade; 20-odstotno zmanjšanje glede na plan in v primerjavi z letom 2006, ko je bilo brez dela 60 tisoč Slovencev, komaj 64-odstotno povečanje!
Parkirajo pod okni
Trava pred stanovanjskim stolpičem na Obali 119 v Luciji je že povsem uničena. Vozniki parkirajo kar pod okni stanovalcev, nam je prišla povedat jezna bralka.
Volilna
Odkrivali odkrito
Številni protikandidati aktualnih županov so se na soočenjih na moč trudili in potencialnim volivcem pripovedovali kaj vse bo treba postoriti v njihovem mandatu, tako rekoč začeti iz nič.
Župani, ki želijo obdržati stolček še najmanj naslednja štiri leta, so jim veselo dali vedeti naj se ne trudijo.
„Vse kar navajate smo že storili mi, imamo v načrtu"
Kandidati na generalnem soočenju pokazali tudi veliko znanja
V hotelu Marko v Portorožu, 4. oktobra 2010, soočenje v živo spremljalo 150 ljudi!
Z leve: Prof. dr. Stojan Petelin, Stanislava Premru-Lovšin, Gašpar Gašpar Mišič, Boštjan Vranješ, Franko Fičur, Marijan Tončič, mag. Dragica Blatnik, Tomaž Gantar, Peter Bossman. FOTO: Quicklab Lucija.
Še nikoli toliko publike na piranskem soočenju.
Vprašanja, ki smo jih zastavljali kandidatkama in kandidatom za župansko mesto v Občini Piran so bila malce težka, pravijo. Zadevala so predvsem stroko in delo lokalne samouprave.
Tako kot drugod so kandidati tudi v hotelu Marko najprej predstavili svoja videnja (programe) bodočega razvoja občine Piran, nato pa so sledila pronicljiva vprašanja izkušenega povezovalca soočenja - odgovornega urednika našega časopisa Franca Krajnca, pravo presenečenje pa je bil množičen obisk publike, ki je skrbno in dokaj mirno spremljala dogajanja, če odmislimo malce šokantno nerodnost enega izmed obiskovalcev glede porekla kandidata Petra Bossmana.
Izola
Rezultati glasovanja
Občinski svet Piran
(šteje 25 mest)
Socialni demokrati (6)
Meira Hot, Dušanka Džukič, Jelka Pečar, Mitja Cestnik, Monika Romanello, Peter Bossman.
Piran je naš - PJN (5)
Alenka S uto, Tomaž Gantar, Sime Kopilovič, Marko Tancer, Marino Mahnič.
Neodvisen.si (4)
Slavko Ivančič, Gašpar Gašpar Mišič, Andreja Humar Fatorič, Zora Mužinič.
Italijanska narodna skupnost (3)
Alberto Manzin, Luciano Monica, Bruno Fonda.
Liberalna demokracija -LDS (2)
Darij Barrile, Tatjana Voj.
DeSUS (2)
Milica Maslo, Stanislava Premru Lovšin.
SDS (2)
Marijan Tončič, Mitja Jančar.
Združena Istra (1)
Boštjan Vranješ.
Občinski svet Izola
(šteje 23 mest)
IJN- Izola je naša (6)
Tomislav Klokočovnik, Darko Grad, Rozana Prešern, Alojz Zorko, Bogdan Gerk, Manca Vadnjal Stojanovič.
S D- Socialni demokrati (5)
Breda Pečan, Aleksej Skok, Marino Domio, Romina Kralj, Sebastjan Morato.
DeSUS (3)
Branko Simonovič, Vlado Marič, Marjetka Popovski.
Lista Mef in Izolani (2)
Drago Mislej, Slavko Samotorčan.
SDS (2)
Radivoj Nardin, Nevijo Frank.
Italijanska narodna skupnost (2)
Felice Žiža, Silvano Sau.
Združeni za Izolo (1)
Edi Grbec.
LDS (1)
Davorin Adler.
Oljka (1)
Vojko Ludvik
Soočenje osmih kandidatov za župana v občini Izola v gostišču Jasna: dr.Tomislav Klokočovnik,
mag. Igor Kolenc, Branko Dimonovič, Davorin Adler, mag. Radivoj Nardin, Egidio Krajcar, Srečko Gombač, Vojko Ludvik, je povezoval starosta novinarstva in podžupan Občine Izola Silvano Sao. Incident, ki se je na dan volitev zgodil z domnevnim "zmanjkanjem" 60 glasovnic IJN, ni vplival na rezultete.
Zanimivo je bilo predvsem to kako so kandidati komentirali kaj vse bi moralo biti storjeno v Izoli, aktualni župan pa jim je lahkotno odgovarjal,.... pa saj to je že narejeno, zelo resen v svojih izvajanjih se nam je zdel mag. Igor Kolenc, ki se je sodeč po rezultatih iz v začetku nizkih odstotkov (v anketi) prebil v drugi krog.
Neuradni podatki iz prvega kroga volitev, 10.10.2010
Glede na rezultate volitev v OS bo težko sestaviti koalicije.
V Piranu in Izoli za zdaj brez zmagovalca. V drugem krogu 24.10.2010, se bosta pomerila:
Peter Bossman (SD-sociaim TomažGantar(PJN-Piran
demokrati) 2.302 glasov (31,08%) je naš) 1.883 glasov (25,42%)
Dr. Tomislav
Klokočovnik (IJN-Izola je
naša) 2.303 glasov (34,97%)
Mag. Igor Kolenc
(mag. Igor Kolenc in skupina volivcev) 1.739 glasov (26,40%)
■ v
primorski utp
Izgube slaba popotnica za logistični holding
Očitno so težave v razumevanju kaj hoče država doseči z ustanovitvijo Slovenskega logističnega holdinga, katerega osnovne teze so nedavno tega predstavili prometni minister Patrick Vlačič, predsednik vlade Borut Pahor in idejni vodja Hartmut Mehdorn iz Nemčije.
V prejšnji številki Primorskega utripa smo natančno zapisali kaj je bistvo holdinga oziroma kaj je njegova osnovna naloga; da kot delniška družba, ki jo ustanovijo neke druge delniške družbe (in ob tem ne izgubijo pravnega statusa družbe), pridobi kontrolne pakete delnic drugih ter da na tej osnovi sodeluje pri dobičku in upravlja s prostimi finančnimi sredstvi - finančnimi naložbami teh družb.
Zapisali smo, da je holding samostojna pravna oseba in razpolaga s svojim premoženjem, dobičkom, ki ga ustvari s svojo dejavnostjo..
Očitno pa gre v primeru v Slovenskega logističnega holdinga za fizično združitev treh podjetij; Luke Koper d.d., Intereurope d.d. in Slovenskih železnic v novo pravno osebo - SLG.
Lahko verjamemo nemškemu strokovnjaku, da bo holding v prvi fazi prinesel morda 30 milijonov evrov t.i. dodane vrednosti, malo težje pa razumemo napovedi, da bi za njegov zagon potrebovali kakšnih 300 milijonov svežega kapitala. Odkod to, če pa so vse tri obalne družbe v finančnih škripcih. Ce na primer Intereuropa prosi banke za moratorij poplačila visokih skorajda neobvladljivih kreditnih obveznosti, saj ima skupaj okoli 180 milijonov evrov raznih posojil in če je Luka Koper, kije zagotovo še najbolj stabilno podjetje na Obali, iz rezerv komaj zakrpala lansko čisto izgubo 66,5 milijona evrov (pri 118 milijonih realizacije!) in če so Slovenske železnice kot poglavitni sestavni člen holdinga, že v letošnjih sedmih mesecih zaznale 9,4 milijona evrov čiste izgube?
Kdoje potem tisti magnat, ki bo založil sredstva za zagon holdinga, dokapitaliziral tri družbe? Država kot pretežna lastnica Luke Koper in Slovenskih železnic ali nekdo tretji?
Pri vsem tem je zanimivo, da svoj lonček pristavi tudi privatna asociacija gospodarstva - Primorska gospodarska zbornica v Kopru. Skliče sestanek peščice članov, ti pa izpovejo svoj smrtni strah pred holdingom, boječ se, da bodo izgubili posle, predsednik zbornice pa ne more povedati vsaj nekaj spodbudnih besed, razen seveda, „da je v regiji završalo". Tako lahko samo zaznamo, da so vsi, s sindikati na čelu, proti ustanovitvi Slovenskega logističnega holdinga, ki pač očitno nikogar ne prepriča. Morda pa bi prepričalo večje sodelovanje omenjenih družb na tržišču ponudbe - tudi brez holdinga, če bodo le ugotovile, da imajo od tega gospodarske koristi?
Franc Krajnc
Turizem
Več gostov iz nekdanje Jugoslavije
V naši državi smo po začasnih podatkih Statističnega urada Slovenije do konca avgusta 2010 zabeležili skupaj 4,7 milijona prenočitev ali 2% manj kot v enakem času leta 2009.
P o statističnih podatkih smo avgusta našteli manj turistov v obmorskih krajih, nekaj več pa v zdraviliščih.
Število prihodov turistov se ni zmanjšalo so pa zaradi različnih razlogov (splošna gospodarska in finančna kriza in slabo vreme) manjkrat prespali. Ker gre v Sloveniji za velik preobrat v smer individualnega turizma se to še kako pozna. Čim je slabo vreme po dveh ali treh dneh turisti odidejo, agencijski gostje pa so vezani na dogovorjen (vnaprej plačani) čas bivanja.
Slovenijo je obiskalo manj gostov iz naših tradicionalnih “emitivnih” držav; Avstrije, Nemčije in Italije. Manj je bilo tudi Islandcev, Ircev, Japoncev, Fincev...Kar 33% več je prišlo k nam na obisk Kitajcev. 5% manj turistov je bilo iz Hrvaške, medtem ko tam beležijo porast slovenskih obiskovalcev. Veliko več turistov je letos prišlo v Slovenijo iz ostalih nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije: iz Srbije (+51%), Črne Gore (+68%), Makedonije (+46%).
Piranski hotelirji zadovoljni
Jana Bolčič in Patricija Gržinič iz Turističnega združenja Portorož sta za javnost zapisali, da je avgust prinesel piranskim hotelirjem dobre rezultate.
Hoteli
V	hotelih občine Piran so avgusta 2010 zabeležili 181.514 prenočitev, kar je 4% več kot v enakem mesecu 2009. Precej manj (17%) je bilo prenočitev domačih gostov, medtem ko je bilo prenočitev tujih gostov več za 14%.
V	osmih mesecih je bilo v hotelih 6% manj prenočitev
Od januarja do avgusta 2010 so v hotelih piranske občine zabeležili 751.030 prenočitev ali 6% manj kot v enakem času 2009. Ni podatkov o kampih in zasebnih sobah.
V	vseh namestitvenih objektih v največji turistični občini Piran so
avgusta 2010 zabeležili 226.869 prenočitev, kar je enako število prenočitev kot avgusta 2009. Bilo je 20% manj prenočitev domačih gostov, prenočitev tujih gostov pa 13% več. Avgusta je bilo 70% prenočitev tujih gostov in 30% prenočitev domačih gostov.
Turistični rekord v Nemčiji
Bild poroča, da je (po podatkih statističnega urada v Wiesbadnu) Nemčijo v sedmih mesecih letos obiskalo 15 milijonov tujcev ali 11,4% več kot v enakem času 2009. Toliko kot nikoli doslej. Največ, 2,2 milijona (+5,9%), turistov je prišlo iz Nizozemske, na 2. mestu z 1,2 milijona so turisti iz ZDA.
Veliko število Nemcev je letos ostalo doma in niso potovali v tujino, kar je pripomoglo tudi k večjim številkam v pogledu rasti domačega turizma v Nemčiji, zato pa toliko manj v ostalih turističnih deželah, tudi v Sloveniji.
V Nemčiji beležijo za 10 % manjši obisk turistov iz Grčije.
Lokalne volitve 2010 - nacionalna raven
Vodi SDS
(sprememba glede na leto 2006 +1,43%), drugo mesto SD (sprememba 0), na tretjem mestu DeSUS (+ 4,15%).
Vse ostale stranke (z izjemo Zares, ki je leta 2006 še ni bilo) so zabeležile padec.
Vrstni red:
1.	) SDS 18,27 %
2.	) SD 12,06%
3.	) DeSUS 9,39 %
4.	) SLS 9,31%
5.	) LDS 7,39%
6.	) NSi 5,94 %
7.	) Zares-Nova politika 3,74%
8.	) SNS 1,91%
SMS - Stranka mladih Slovenije 1,62%
Druge stranke skupaj: 7,97% Neodvisni 21,94%
(Vir: volitve.gov.si)
Prva sončna elektrarna v občini Piran
6. oktobra je župan Tomaž Gantar svečano predal namenu prvo sončno elektrarno v občini. Nameščena je na strehi športne dvorane v Luciji, njena instalirana moč: 49.91 kW, predvidena letna proizvodnja pa je 59.880 kW ur. Elektrarno sestavlja 217 polikristalin modulov Jetion šolar z močjo 230W, in 3 razsmerniki SMA(vsak po 17kW). Njena skupna površina je 358 m2, vrednost naložbe pa je okoli 140.000 evrov. Občina Piran je dala v najem oziroma na voljo streho na športni dvorani v Luciji, ker podpira okolju prijazne naložbe, investitor in izvajalec prve sončne elektrarne v občini, tudi na Obali, pa je družba ReaSolar d.o.o.
Investicija je izrednega pomena za ohranjanje okolja, saj tovrstna proizvodnja električne energije pripomore k zmanjšanju rabe fosilnih goriv ter hkrati zmanjšuje izpust toplogrednih plinov v okolje. Tako je na podlagi dosedanjih izkušenj izračunano, da SE moči 50 kW nadomesti 35 ton rjavega premoga in 54.450 m3 zemeljskega plina. S tem pripomore k zmanjšanju 217,5 ton C02. Če pa bi upoštevali samo uporabo rjavega premoga, bi ga za proizvodnjo enake količine električne energije morali porabiti 70 ton, pri čemer bi proizvedli 235 ton C02. Za isto količino energije bi porabili 600.000 m3 zemeljskega plina ter pri tem proizvedli 118,5. ton C02.
»Projekt sončne elektrarne je eden od ukrepov s katerimi se vključujemo in realiziramo energetski koncept naše občine. Lani januarja sprejeti koncept v skladu z evropskimi smernicami predvideva zmanjševanje izpustov C02 in drugih toplogrednih plinov, ki onesnažujejo ozračje. Da bo ljudem vse skupaj bolj razumljivo, bomo v kratkem v obrtni coni v Luciji odprli poskusne energetske svetovalne pisarne. Tam bodo občani konkretno poučeni, kako izvajati ukrepe varčevanja z energijo in kako doseči energetsko varčnost in učinkovitost stavb ter s tem zmanjšati stroške za ogrevanje«, je med drugim poudaril Tomaž Gantar.
Bliže ljudem
Tudi letošnje lokalne volitve v prvem krogu, 10. oktobra, so pokazale na že tradicionalno prednost aktualnih županov, ki so na raznih soočenjih nejevoljno poslušali svoje protikandidate in jih tu in tam „popravljali“ češ kaj govorite, saj to je v občini že narejeno ali se pravkar končuje. Nebogljeni protikandidati so bili bolj slabo oboroženi z aktualnimi informacijami. Veliko je bilo govorjenja na pamet in veliko premalo strokovnega znanja oziroma konkretnega poznavanja tistega o čemer so govorili na soočenjih.
Slogani „Blizu ljudem", v„Srce, toplo kot sonce", „Skupaj smo močnejši", „Ne besede, dejanja!", „Čas je za...“, „Naredi nekaj zase - in za svoj kraj", so vsekakor všečni, a ko pogledamo malce globlje v vsebino lahko kaj hitro ugotovimo, da bi ob ponujenih programih morali kandidati sedeti na županskih stolčkih vsaj 100 let, da bi lahko tudi dejansko uresničili vse, kar so ponujali. Biti župan samo štiri leta je zagotovo premalo, a volitve so tiste, ki povedo ali si kdo zasluži kaj več.
Zanimiva je obljuba stranke NSi: „Predlagamo najboljše ljudi, ljudi, ki ne bodo samo govorili. Politika mora biti delo za skupno dobro...“ Nič ni narobe s takimi obljubami, saj v svojem bistvu niso zavezujoče. Ne govorijo o tem, da bo zrasla nova šola, da bo zgrajena nova lokalna cesta, da bo župan omogočil 500 novih delovnih mest itd.
Politične obljube se ne razlikujejo. Dajali sojih tudi nekoč naši ljubljeni vodje pod drugačnimi družbenimi redi, le daje narod imel takrat drugačne občutke in upanje na boljši jutri. Demokracija je za nekdanje vladarje pomenila „nahraniti mase - in pod nobenim pogojem ne dovoliti politične konkurence".
Je danes drugače? Ni politične stranke, ki si ne bi želela priti sama na oblast in odločati brez nestrpne opozicije. Roko na srce, razlika je vendarle precejšnja. Danes imamo svobodo, demokracijo, imamo pa žal tudi recesijo in vedno več delavske revščine.
Če so nekoč naši samooklicani (in edini) kandidati ščitili družbeno lastnino, se nam danes - v kapitalizmu - dogaja dvojno; priti na oblast, vpeti se v politično mrežo - in predvsem takoj poskrbeti zase. Tudi družbeno (nikogaršnje) premoženje je bilo v svojem bistvu kapital, s katerim smo upravljali vsi, a si ga ni bilo dovoljeno prilastiti.
Prav ta kapital pa seje danes (po tranziciji) povečini znašel v zasebnih rokah, delavci pa to lahko le nemočno opazujejo in še nikoli niso bili tako daleč od soodločanja, odvisni od milosti novih lastnikov.
Dokazov o nesposobnosti nekdanjih političnih veljakov, ki so se podali tudi v gospodarsko sfero in nespretno zrušili naše gospodarstvo, je nešteto. Nihče ni ukrepal. V Sloveniji imamo zoper t. i. tajkunske zgodbe samo dve prijavi - in nič več! Vprašati se moramo kako naj potem naši delavci verjamejo sladkim obljubam in besedam o enakosti in lepi prihodnosti, ko na lastni koži čutijo, da voz splošnega življenjskega standarda pelje navzdol, da so brez pravic in da smo našo mlado Slovenijo v 18 letih uspeli spraviti na rob finančne in gospodarske stabilnosti, ko znaša neto zadolženost Slovenije ta trenutek okoli 13, 5 milijarde ali blizu 6.700 evrov na prebivalca, nič manj zanimiva pa ni niti zadolženost občin in pa tudi ne beseda našega premierja v ZDA, da naša ljuba državica naj ne bi bila sposobna sama financirati svojega razvoja!
Franc Krajnc
Andrejev koncert za destigmatizacijo depresije
8. oktobra 2010 je v koprski taverni potekal že šesti koncert za destigmatizacijo depresije. Pred petimi leti je nastal na pobudo preminulega svetovno priznanega psihiatra, prof. dr. Andreja Marušiča, ki je leta 2005 prvič organizirali koncert za destigmatizacijo depresije v Sloveniji. Prireditev je povezoval Tomaž Klepač.
Organizatorji koncerta, Katja Pišot v sodelovanju z društvom DAM in združenjem OZARA si želijo, da bi se nevednost mnogih, ki tako osebam v duševni stiski otežujejo pot do ozdravitve, pretopila v razumevanje in podporo. Občinstvo je nagovoril tudi minister za zdravje Dorjan Marušič, brat dr. Andreja Marušiča. »Duševne bolezni so tiste, ki zelo ogrožajo naše zdravje. Potrebno se bo z njimi spopasti. Eden najpomembnejših in najboljših korakovje destigmatizacija. Upam, da današnja glasba, današnje druženje vliva moč vsem tistim, ki bodo kmalu za temi boleznimi ozdraveli, kajti verjamem, da ni zdrave družbe, ki ne bi bila duševno zdrava. Hvala organizatorju koncerta in vsem vam, ki ste prišli. Hvala Andrej!,« je zaključil svoje misli minister za zdravje.
Koncert, ki ga je obiskalo nekaj sto ljudi, je postregel z različnimi glasbenimi slogi. Nastopili so Su-Shine, Gappa & Cristian (Modena, Italija), Nude, Toxine, Jimmy Joe Band (Italija) in The 80’s Band. Obiskovalcem koncerta so ta dan predstavili tudi knjižico novost Premagovanje anksioznosti za telebane.
Lani pa je pri založbi Pasadena izšla knjiga Laure L. Smith, Depresija za telebane. Slovenski prevod knjige Depresija za telebane je posvečena spominu na dr. Andreja Marušiča, psihiatra in strokovnjaka za depresijo, ki bi se tega priročnika gotovo razveselil. S svojim strokovnim delom in nenadomestljivo zagnanostjo je namreč vsakodnevno premikal meje poznavanja, razumevanja in sprejemanja depresije pri nas. Slovencem je pomagal odpreti oči glede pereče problematike samomorilnosti na Slovenskem in se zavzemal za destigmatizacijo depresije, saj je stigma včasih tako zakoreninjena med ljudmi, da si zaradi sramu in občutka krivde ne upajo niti priznati težav in prositi za pomoč. V enem od intervjujev je dejal, da “če
bi živeli 200 let, bi imeli prej ali slej vsi depresijo. Vprašanje je samo, kdaj bi nam počil film, prej ali pozneje.” Vsak dan pogrešamo njegov neomajni življenjski optimizem, energijo in pogum, ki jih je vlival vsem okrog sebe, vključno s številnimi ljudmi, ki jih je zdravil in jim pomagal iz brezna težav. Depresija za telebane na preprost in poljuden način
bralcem predstavlja vse o depresiji, vključno z zapletenimi mehanizmi njenega delovanja. Knjiga vsebuje tudi številne primere iz resničnega življenja ljudi, ki bralce vodijo skozi izkušnje drugih in s tem še dodatno olajšajo razumevanje vsebine. Pri tem neposredno nagovarja bralce in ne obljublja nemogočega. Osredotoča se na preverjena dejstva in terapije, ki dokazano delujejo v boju proti depresiji
Stroka kar 50 odstotkov samomorov povezuje z depresijo.
Na stari celini za depresijo zboli okoli 13 odstotkov ljudi, njen delež v skupnem bolezenskem bremenu držav pa se viša. V prihodnjih letih bo predvidoma dosegel do 8,5 odstotka vsega bolezenskega bremena, kar depresijo postavlja za prvega bolezenskih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in produktivnost Evropejcev. Depresija ne pomeni le žalost, je duševna motnja, ki traja vsaj dva tedna in je toliko intenzivna, da pomembno moti funkcioniranje obolelega. Ljudje z depresijo pogosto ne občutijo niti žalosti niti veselja. Dodatno se pri ljudeh z depresijo pojavljajo tudi motnje spanja, apetita in razni telesni simptomi. V primeru, da oseba z
depresijo razmišlja o samomoru ali ima celo že izdelan načrt, mora takoj poiskati zdravniško pomoč. Pri blažj ih oblikah depresije je treba obiskati osebnega zdravnika, v primeru hujših oblik depresije pa je potrebna pomoč psihiatra.
Kar 50 odstotkov samomorov povezujejo z depresijo. Glede na to, da se Slovenija že vrsto let uvršča med države z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora na svetu, je pomembna osveščenost o možnih vzrokih samomorilnega vedenja, o poteku samomorilnega procesa, o ranljivih skupinah, o prepoznavanju znakov samomorilnega vedenja pri sebi in pri bližnjih ter o psihosocialni pomoči preživelim.
Depresivni bolniki so povprečno v bolniškem staležu četrtino delovnih dni v letu. Kar dve tretjini bolnikov namreč poroča o hudi oviranosti sposobnosti za vsakdanje aktivnosti in delo. Družbeni stroški, povezani z depresijo, so se v zadnjih desetih letih v EU podvojili in sedaj dosegajo 118 milijard evrov letno.
Najpogostejši znaki depresije so:
•	dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine,
•	črnogledost, občutja brezupa,
•	občutja nemoči, brezvrednosti in krivde,
•	izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli,
•	izguba zanimanja in veselja do spolnosti,
•	nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje,
•	izguba apetita in telesne teže ali pa pretiranaješčnost in pridobivanje teže,
•	pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost,
•	misli o smrti, o samomoru,
•	nemir, razdražljivost,
•	otežena koncentracija, spominjanje in odločanje.
BK
Piran — Pirano
Film, ki je verno ponazoril zgodovinske trenutke mesta Piran
Brezplačna ponovitev v Gledališču Tartini: v soboto, 16. oktobra, ob 17.00 in 20.00 uri!
Celovečernega filma, ki so ga v okviru 13. Festivala slovenskega filma v Portorožu, prvič predvajali v glavni dvorani Avditorija v Portorožu (1. oktobra ob 20. uri) si zaradi množičnosti obiska niso mogli ogledati vsi. Prvotno je bilo namreč predvideno, da bodo film režiserja Gorana Vojnoviča predvajali prav v mestu nekdanjega dogajanja, v Piranu na Tartinijevem trgu, odlični kulisi, a je slabo vreme to onemogočilo, zato so morali predvajanje zadnji hip preseliti v Avditorij.
Izvajalci so obljubili ponovitev. Župan Tomaž Gantar je obljubil, da si bomo Pirančanke in Pirančani film lahko brezplačno ogledali v soboto, 16. oktobra, ob 17. 00 in 20.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu.
Film prikazuje nekdanji dve ideologiji: fašizem in komunizem ter pripadnost okupatorki oziroma partizanski vojski; strah, ki so ga pretrpeli takratni meščani
različnih narodnosti, ki niso bili v resnici nič krivi za nestrpnost in ubijalsko ideologijo, ki je porajala tudi maščevanje. Govori o prepletu treh nenavadnih usod; Italijana Antonia, ki seje vrnil na svoj dom in v njem našel »tujca«, partizana Bosanca Veljka, ki ni hotel streljati na nedolžne »sovražnike«, prestrašenega študenta sina nekdanjega učitelja s fašističnim poreklom in Anice, ki soji fašisti pobili starše in se je zato hotela maščevati, pobiti vse fašiste, a jo je prav ljubezen združila s sinom fašista...
Scenaristu in režiserju Goranu Vojnoviču je uspelo, saj smo Slovenci prvič po dolgem času dobili nazorsko dober film.
Nagrada Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in kulture 2010 je
prejel FILIP ROBAR DORIN. V
Avditoriju mu jo je izročil predsednik republike dr. Danilo Turk.
V Izoli podpis za nov neprofitni stolpič
Župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik, direktor družbe Gorica Leasing Marko Černe in direktor koprskega gradbenega podjetja Stavbenik Peter Fabiani (na fotografiji) so v torek, 5. oktobra, v županovi pisarni podpisali pismo o nameri gradnje drugega stanovanjskega stolpiča na Livadah s 60 neprofitnimi stanovanji.
Na fotografiji Primorskega utripa: Podpis pisma o nameri gradnje novega stanovanjskega stolpiča v občini Izola, 5. oktobra 2010.
Možne lokacije so tri, verjetno pa bo novi stolpič zrasel v bližini sedanjega. Neprofitna stanovanja naj bi bila vseljiva že čez dobro leto. Deset stanovanj naj bi zgradil Stavbenik, preostala pa naj bi odkupila Občina Izola po sistemu lizinga. Prvo lopato naj bi zasadili že v začetku leta 2011. Kot je povedal župan dr. Klokočovnik so s podpisom pisma o nameri vzpostavljeni osnovni pogoji, pa tudi razmerja med soinvestitorjema. Cena kvadratnega metra stanovanja za Izolane naj ne bi presegla 1.700,00 evrov. Županje tudi povedal, da bo Občina nekaj proračunskih sredstev za te namene zagotovila že v proračunu za leto 2011. Zainteresirani prebivalci Izole lahko najdejo obrazec za prijavo na spletni strani Občine Izola.
Zlati boben 2010
Zlato vrtnico za najboljšo oglaševalsko agencijo je prejela turška agencija DDB&CO
S slovesno podelitvij o nagrad se je v soboto,
9. oktobra, na Bemardinu sklenil 17. mednarodni oglaševalski festival in medijski miting Zlati boben. Več kot 1.000 udeležencev iz prek 35 držav je štiri dni uživalo v kakovostnem programu, pregovorni gostoljubnosti in sončnem vremenu.
Na tekmovalnem delu se je pomerilo skoraj 2.000 del (1.964) iz 41 držav.
Zlato vrtnico za agencijo leta je podelil predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Turk. Razveselili so se je v agenciji DDB&CO iz Turčije. Omenjena agencija je bila nagrajena še z dvema nagradama Grand Prix. V kategoriji tiskanih oglasov je Grand Prix prejela za oglas Camerman, v kategoriji oglaševanje na zunanjih medijih pa za serijo oglasov Ahmedinejad&Putin, USD&Rayal in Oil&Weapon. Sobotno slovesnost so zaključili z bogatim ognjemetom in zabavo.
Prijavljenih del je bilo za petino manj kot pred letom. Vzrok je po ocenah organizatorjev gospodarska kriza, zaradi katere prijavitelji dvakrat premislijo, kaj bodo poslali na festival.
Po ocenah strokovne žirije je v primerjavi s prejšnjimi leti letos opaziti manj del slabše kakovosti, več pa je povprečnih del, ki so si po kakovosti precej podobna.
Sicer pa raven oglaševanja v tem delu sveta po mnenju žirije iz leta v leto raste, kljub temu da oglaševalska industrija razpolaga z bistveno manjšimi vsotami kot na zahodu.
Med filmskimi oglasi je nagrado Grand Prix prejel oglas Škoda Superb, ki gaje za družbo Škoda Avto Poland izdelala poljska agencija Change lntegrated. Med radijskimi oglasi pa je nagrada Grand Prix pripadla izraelski agenciji Shalmor Avnon Amichay/Y&R Interactive za delo SD1A Project.
Najboljša agencijska mreža v Novi Evropi je postala DDB. Najboljša PR agencija je Turkcell Iletisima (Turčija), najboljša neodvisna agencija Nove Evrope je Change lntegrated (Poljska), ki je tudi najboljša agencija v regiji Baltik. Najboljša agencija v regiji Adriatik je postala Leo Bumett Beograd (Srbija).
Slovenci so na podelitvi dobili Srebrni boben za televizijsko oglas za Prvo ligo (Futura DDB) in eno od sedmih nagrad naročnikov Best ACT Award za ptičio krmilnico Pekarne Blatnik (sicer delo srbske agencije Leo Bumett). Na četrtkovi podelitvi nagrad Golden Drum Open (Zlati boben za ves svet) pa smo dobili še Srebrno nagrado v kategoriji oblikovanje in art direkcija (Pristop za Mobitel).
BK
Zupan Občine Piran Tomaž Gantar
NA RAVNI CESTI NE DELAM OVINKOV
mojim značajem. V politiko nisem vstopil zato, da bi se čim dlje oklepal županskega stolčka, temveč zato, da bi končno prebudili občino Piran iz umetne kome. Preprosto nisem mogel več stati ob strani, ko j e prej šnje vodstvo zapravljalo eno razvojno priložnost za drugo.
Menite, da ste dosegli svoj cilj?
Gospod župan, za nami je prvi krog lokalnih volitev, ki je dodobra premešal razmerje moči na piranski politični sceni. Kako ocenjujete rezultat, ki je kar nekoliko presenetljiv?
Pravo presenečenje zame je nizka udeležba občank in občanov na volitvah. Težko razumem, da je o tako pomembnem vprašanju, kot je vodenje občine, želela odločati le slaba polovica vseh volilnih upravičencev. Pravijo sicer, da se samo zadovoljnim občanom ne ljubi na volitve, toda zdi se mi nepošteno, da bi manjšina odločala o prihodnosti večine.
Pa vendar je nekoliko nenavadno, da se kot aktualni župan v drugi krog podajate s startnega mesta zasledovalca?
V našem primeru pravzaprav ne. Že ko sem se prvič prestopil prag občinske palače, sem vedel, da bomo morali marsikomu stopiti na prste, a se s tem nisem obremenjeval. Za župana nisem kandidiral zato, da bi zmagoval na tekmovanjih priljubljenosti, temveč da bi nekaj naredil. In naredili smo veliko, kar priznavajo celo moji tekmeci. Seveda posamezniki menijo, da bi morali narediti še več. Takšne očitke bi morda celo upošteval, če
moji najglasnejši kritiki ne bi bili med tistimi, ki so v desetletju bujne gospodarske rasti naredili manj kot mi v obdobju naj hujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni. In to brez vsakoletne razprodaje dragocenih parcel z neokrnjenim pogledom na naš prekrasen zaliv!
Ali zdaj obžalujete, dapri sprejemanju svojih odločitev niste bolj upoštevali odzivov javnosti?
Kot kirurg vem, da se včasih ni mogoče ukloniti prav vsaki želji pacienta, saj bi na ta način ogrozil njegovo zdravje. Občina Piran, ki sem jo prevzel pred štirimi leti, je bila hudo bolna. Imela je grde preležanine in komaj zaznaven srčni utrip, zato so bili nujni nekateri zelo boleči posegi, za katere je bilo vnaprej jasno, da ne bodo dobro sprejeti.
Seveda ni naključje, da se moji predhodniki niso spoprijeli s tako zapletenimi problemi, kot je na primer urejanje piranskega prometa. Dejstvo je, da ni popularnih rešitev tega problema, logistično najbolj učinkovite pa so najbolj osovražene. Seveda bi tudi sam lahko posvojil načelo, »če nič ne delaš, se tudi nikomur ne zameriš«, ki je tako dobro služilo bivšim piranskim županom, toda to bi bilo povsem v nasprotju z
Vem, da smo ga dosegli. Naredili smo, kar smo obljubili. Tisti, ki so Piran ali Portorož zadnjič obiskali pred štirimi	leti,
danes kar težko verjamejo, da so spet v istem kraju. Občina Piran pa ni le navzven bistveno bolj urejena, ustvarili smo tudi privlačno okolje za poslovne priložnosti.
Morda se prav v tem skriva razlog, zakaj nekateri posamezniki ne morejo zbrati dovolj poguma, da bi glasovali za nadaljevanj e naših projektov. Po desetletjih mrtvila se prav gotovo ni bilo enostavno privaditi	na
stalno navzočnost gradbenih strojev in drugih pritiskov dinamičnega razvoja. Zavedam se, da je bila ponekod kakovost življenja močno okrnjena, toda v Občini Piran je bilo toliko zamujenega, da si preprosto nismo mogli privoščiti počasnejšega tempa izvedbe projektov.
Ste na katerega izmed svojih dosežkov še posebej ponosni?
Verjetno pričakujete, da bom omenil piransko garažno hišo, na kateri so si polomili zobe vsi moji predhodniki. Res sem zelo vesel, da nam je uspelo izpeljati ta zahteven projekt, vendar sem najbolj ponosen na dejstvo, da smo se tekmeci v volilni kampanji končno lahko pogovarjali o novih izzivih, razvojnih usmeritvah in vizijah prihodnosti naše skupnosti, ne pa o temni preteklosti, ruševinah in starih dolgovih, ki so bili rdeča nit vseh dosedanjih kampanj v samostojni Sloveniji. Ta razprava je najbolj prepričljiv dokaz, da nismo delali le veliko, delali smo tudi dobro.
Kako se boste lotili podaljšane kampanje do drugega kroga županskih volitev?
Tako kot doslej bom do svojega tekmeca spoštljiv, saj Petra zelo cenim. Volivke in volivce bom skušal bolje seznaniti z rezultati svojega
dela in našimi ambicioznimi načrti za prihodnost. Vsekakor pa bo morala biti kampanja veliko bolj intenzivna kot doslej, saj si želimo občutno višjega števila oddanih glasov.
Vašo kandidaturo bodo očitno podprle tudi nekatere druge stranke v občini, DeSUS, SDS...
Te podpore sem vesel, ker so jo ponudili tudi nekateri posamezniki, ki so v tem mandatu sodelovali z mano v občinskem svetu in poznajo način delovanja Socialnih demokratov iz preteklih let. Njihova ocena, da sem delo župana opravljal dobro, in da sem boljši kandidat od svojega tekmeca, mi zato veliko pomeni.
Zakaj sami menite, da bi župansko funkcijo opravljali bolje od kandidata SD?
Peter je čudovit človek in dober zdravnik, zato mi je v čast, da se za županski položaj merim prav z njim. Vendar pa menim, da njegove kvalitete v politiki žal ne bodo prišle do izraza. Občutek imam, da je njegovo razumevanje odgovornosti, ki jih zahteva ta funkcija, nekoliko naivno in da na to računajo tudi tisti, ki so ga pregovorili v kandidaturo. Dejstvo je, da bi v primeru izvolitve Peter za normalno delo potreboval veliko zunanje pomoči in ne skrivam dvoma v poštene namene nekaterih posameznikov, ki so mu v tej kampanji zelo blizu.
Tudi za vas pravijo, da ste pri svojem delu omejeni z navodili iz Kopra.
Veliko neumnosti je bilo izrečenih v tej kampanji in ta je zagotovo ena izmed bolj neokusnih. Res je, da s številnimi občinami, tudi z Mestno občino Koper, odlično sodelujemo, na kar sem zelo ponosen. Vedno sem pripravljen sprejeti dober nasvet, pa naj gre za politične nasprotnike ali zaveznike, vendar pa na koncu odločitve sprejemam sam. Kdor me vsaj malo pozna, dobro ve, da nisem človek, ki bi se zlahka uklonil kakršnemukoli pritisku.
Zakaj je po vašem mnenju program stranke Piran je naš boljši od programa Socialnih demokratov?
Naš program je natančno opredeljen načrt projektov, ki jih bomo izpeljali, program SD pa bolj nekakšen splošen spisek želja, čeprav to v tem trenutku ni več tako zelo pomembno. Mislim, da je vsem jasno, kaj v tem trenutku občina Piran najbolj potrebuje. Tudi Socialni demokrati ne nasprotujejo projektom, ki jih sam uvrščam med prednostne. Občanke in občani se bodo morali odločiti predvsem o tem, ali želijo odločno in učinkovito vodenje občine, kot so ga spoznali v zadnjih štirih letih, ali pa si želijo umiriti razvojni korak in se vrniti v čase dolgotrajnih razprav o gradovih v oblakih.
Kako si kot župan predstavljate vodenje občinskega sveta, v katerem bo večina sedežev pripadla Socialnim demokratom?
Čeprav so bili Socialni demokrati doslej v opoziciji, smo kar dobro sodelovali in tudi dosegli dogovore o nekaterih ključnih strateških
odločitvah. Nobenega razloga ne vidim, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje, ko bodo najštevilčnejša svetniška skupina. Kot župan sem imel že doslej pomembno vlogo pri združevanju različnih političnih interesov in menim, da bi s svojimi izkušnjami uspel zagotoviti povsem nemoteno delo občine. Nikoli se nisem pretvarjal, da imam sam vse odgovore na vsa vprašanja, vem pa, kako do dobrih rešitev priti. S pomočjo strokovnjakov, dobre ekipe in v sodelovanju z vsemi političnimi opcijami. Ob trenutnem razmerju sil v občinskem svetu bi bilo iskanje konsenza za vsakega župana občasno težavna in ne vedno rešljiva naloga. Toda v politiki so enostavne naloge zelo redke.
Zdi se, da vam vloga politika kar ustreza?
Pravzaprav se tudi po štirih letih županovanja še ne počutim kot pravi politik. Še vedno na zaplete v občini gledam skozi oči občana in morda se prav zato upam lotiti tudi tistih najbolj zahtevnih projektov, ki bi jih izkušeni politiki znali prevaliti na hrbte svojih naslednikov. Ne sprejemam zgolj kozmetičnih popravkov globoko zakoreninjenih problemov. Ne maram izgovorov in ne skrivam svojih napak. Moje nasprotnike moti tudi dejstvo, da nisem pripravljen delati ovinkov na ravni poti do cilja, kar je pri nas sicer običajna politična praksa. Zato pa mojo drznost, iskrenost in odločnost toliko bolj cenijo v turističnem gospodarstvu, ki je skoraj enotno podprlo mojo vnovično kandidaturo za župana Občine Piran.
Boste v primeru vnovične izvolitve toliko pozornosti, kot ste je namenili gospodarstvu, prihranili tudi za posameznike, kise včasih pritožujejo, da ste težko dosegljivi?
Ne morem soglašati s trditvijo, da sem za občane težko dosegljiv, je pa res, da nisem bil vedno na voljo vsem, ki so se nenapovedano pojavili pred mojimi vrati. Želim si, da bi lahko pogosteje odložil tekoče delo in se posvetil vsakemu posamezniku, ki meni, da potrebuje mojo pomoč. Vendar to preprosto ni izvedljivo in to občani tudi vedo. Zanimivo je, da se nad mojo domnevno nedosegljivostjo najbolj pritožujejo predvsem tisti, ki so se z mano že srečali.
Razmišljate tudi o morebitnem neuspehu?
Nimam pravega časa za takšne razmisleke, saj pravkar začenjamo z izvedbo projekta ureditve ribiškega pristanišča in obnove stavbe Obalnih galerij. Verjamem, da bodo občanke in občani podprli mojo vizijo razvoja občine in mi namenili še en mandat za realizacijo predlaganih načrtov. Štiri leta sem skupaj s svojimi sodelavci trdo delal, da lahko danes Občino Piran predam v bistveno boljšem stanju, kot sem jo prejel. Trdna je, gospodarsko uspešna in lepša kot kdajkoli. Seveda bi bilo treba še veliko postoriti in trd boj nas čaka, če želimo izpeljati ključne razvojne projekte, kot so ureditev centra v Luciji, igrišče | za golf, parkirna hiša v Portorožu... Sam sem ta boj vedno pripravljen f sprejeti, občanke in občani pa se bodo 9 kmalu odločili, ali so se pripravljeni | za našo prihodnost bojevati z mano. J
Ko smo še imeli princese in kralje
Ali ni lep občutek, ko nas obiščejo kralj, kraljica ali princesa? Takrat začnemo obujati spomine na našo preteklost.
Princese si zamišljamo kot mlade ljubke in brezskrbne deklice, ki živijo na gradu čakajoč na svojega princa. Nedavni obisk 73-letne princese Je lisa vete Karadžordževič iz Beograda je vsekakor bil zanimivo prijetno doživetje za vse, ki so jo imeli čast videti ali se z njo celo fotografirati.
Kralj je vladarski naslov. Je oseba, ki ima na osnovi nasledstva, izvora ali izvolitev vladarske pravice. Stopnja resnične oblasti kralja ali kraljice v zgodovini je bila dokaj različna. Danes imajo kralji ali kraljice v nekaterih evropskih državah (Velika Britanija, Španija, Švedska, Nizozemska) zgolj reprezentativno funkcijo, a kljub temu moralno in avtoritativno moč.
Junak srbske ljudske pesmi je bil Kraljevič Marko (1371 -1395), sin kralja Vukašina, turškega vazala. Padel je v bojih z Vlaško na turški strani.
Kraljica je vladarica v kraljestvu ali soproga kralja. Kraljica je tudi matica, plodna samica čebel, pa kraljica noči, vinska kraljica in še bi lahko naštevali.
Vrnimo se v ne tako oddaljeno zgodovino naših narodov, ko so nam še vladali kralji, ko je balkanske narode preveval centralizem in federalizem. Pisalo se je leto 1925. Srbski radikali in kralj Aleksander, ki je vse bolj stremel za osebno oblastjo, so kmalu opustili sporazumevanje s Hrvati in iztisnili Radiča iz vlade. Leta 1921 je prišel na oblast radikalni režim. Še več. Poboj prvakov HSS v beograjskem parlamentu junija 1928 je bil samo uvod v kraljevo diktaturo 6. januarja 1929. Kralj Aleksander je takrat ukinil ustavo in parlament ter vse politične stranke in imenoval vlado z generalom Živkovičem na čelu.
Množice so ukrep pozdravile, do pričakovane rešitve nacionalnih sporov, ureditve gospodarstva in socialnega življenja pa seveda ni prišlo. Še več, ljudje so takrat kaj hitro lahko spregledali diktaturo velikosrbske buržoazije. Režim je začel propagirati unitarno jugoslovanstvo in ime države SHS spremenil v Jugoslavijo, spremenil upravno razdelitev , ustanovil 9 banovin, ki pa se niso ujemale z narodnostnimi ali zgodovinskimi
mejami.
Leta 1931 je tudi takratno staro Jugoslavijo zajela gospodarska kriza in nastopiti je moral rešitelj - kralj, kije septembra 1931 izdal oktroirano ustavo, kije dopuščala nekakšen kvazi parlamentarizem z eno vsedržavno Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), ustanovljeno leta 1933. Zahteve za obnovitev parlamentarne demokracije takrat še niso bile uspešne.
Proti revolucionarnemu delavskemu gibanju
Diktatorski režim je ostro nastopil proti revolucionarnemu delavskemu gibanju, preganjal pa je tudi meščansko, predvsem dve politični stranki HSS in SLS, ki sta zahtevali obnovitev parlamentarne demokracije. Režim Jugoslovanske narodne stranke je slabel in se po atentatu na kralja Aleksandra (septembra 1934 v Marseillu) obdržal samo še slabo leto - do 1935.
Nastopi novi režim kneza Pavla, očeta princese Jelisavete
Novi režim kneza namestnika Pavla in stranke JRZ s Stojadinovičem na čelu se je skušal pogoditi z takratno opozicijo, a se je hkrati vse bolj usmerjal na vse močnejšo Hitlerjevo Nemčijo.
Proti tedanjemu režimu je bila močna meščanska opozicija v Srbiji in na Hrvaškem, rasel pa je že odpor demokratičnih ljudskih množic, ki jih je hotela prenovljena KPJ od leta 1935 organizirati v ljudsko fronto. Leta 1939 pade Stojadinovič, kraljevi dvor pa seje sam sporazumel s Hrvati in jim dopustil avtonomno banovino Hrvaško. Takrat se je združila vsa jugoslovanska buržoazija - meščanski srednji stan.
Pristop k trojnemu paktu
Jugoslavija je 23. marca 1941 pristopila k trojnemu paktu Rim-Berlin - Tokyo. Proameriški del srbske buržoazije in del vojske je že čez štiri dni (27. marca 1941) speljal državni
Princesa v Piranu
Princesa Jelisaveta na letališču Portorož.
udar in odstavil kneza Pavla ter na njegovo mesto postavil mladega kralja Petra II. Režim je poskušal združiti vse notranje politične sile - razen KPJ - in odpovedal pakt z Nemčijo. Po zgodovinskih analih je KPJ že takrat pridobila na svojo stran množice in (samo) ona organizirala demonstracije proti paktu.
Hitler napade, dvor beži
Odpoved pakta je Hitlerja tako razjezila, da je 6. aprila 1941 napadel kraljevino Jugoslavijo. Nemška Luftwaffe je močno bombardirala Beograd. Takratna slabotna starojugoslovanska vojska je kapitulirala v pičlih 11 dneh, dvor in vlada pa sta se umaknila (zbežala) v inozemstvo.
Foto: Aeroklub Portorož.
Princesa Jelisaveta Karadjordjevič je na povabilo Dragana Sakana v sredo, 25. avgusta 2010, obiskala	tudi
Piran. Najprej so visoko gostjo sprejeli na sečoveljskem letališču Portorož, kamor jo je z letalom iz Ljubljane pripeljal pilot Dragiša Djordjevič - predsednik Aerokluba Portorož, nato pa je obiskala tudi Piran, kjer je na povabilo, žal sedaj že pokojnega Dragana Sakana, odprla deseti jubilejni New Moment Ideas Campus.
Ko se je morala kraljeva družina leta 1941 umakniti iz tedanje stare Jugoslavije je bila princesa Jelisaveta Jugoslavije stara komaj tri leta in pol. Kraljeva družina je potem živela v kar nekoliko državah, vse od Afrike, Grčije do Londona. Jelisaveta se je leta 1987 vrnila v Beograd. Kar 20 let je živela v ZDA, njen spremljevalec in prijatelj Dragan Babič, ki je tudi obiskal Piran, pa je živel v ZDA kar 35 let. Leta 2004 je kandidirala za predsednico Srbije in je med 16 kandidati dosegla 5. mesto.
Tito ukine monarhijo. V Jugoslaviji nastane enostrankarska vladavina.
Medtem, ko sta bila kralj in vlada v izgnanstvu se je krepila Komunistična partija Jugoslavije z Josipom Brozom Titom,
Danes žal že pokojnemu Draganu Sakanu je župan Tomaž gantar pred nedavnim izročil občinsko plaketo.
ki je organizirala narodnoosvobodilni boj - Centralni komite KPJ je 4. julija 1941 v Beogradu poklical jugoslovanske narode k oboroženi vstaji.
Buržoazne sile so se med vojno kompromitirale in izgubile svoj vpliv. Na drugem zasedanju Avnoja, 29. novembra 1945, je bila ukinjena monarhija in na predlog Tita je bila razglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Franc Krajnc
Sečovlje
30. srečanje društev Mladi gasilec
Na dvodnevnem druženju, 1. in 2. oktobra 2010 v Sečovljah, so mladi gasilci iz 36 slovenskih gasilskih društev spoznavali pomen in veščine gasilstva v Sloveniji pod geslom „Mladi in požarna varnost66.
Pozdravni nagovor Antona Korena, predsednika Gasilske zveze Slovenije.
Sprejem za mlade je bil v Gasilskem domu Sečovlje, kjer so jih pozdravili in jim v mesecu požarne varnosti zaželeli prijetno dvodnevno bivanje, Igor Maher, svetovalec Župana Občine Piran, Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, predsednica Sveta KS Sečovlje Mirella Flego, ravnateljica OŠ Sečovlje Janja Štukl in predsednik Gasilske zveze Piran Primož Lovrič.
Po uvodni slovesnosti, predaji in dvigu zastave so se mladi gasilci odpravili v prostore OŠ Sečovlje, kjer so imeli teoretične in praktične vaje. Žal jim je nekaj
časa nagajal dež, a kljub vsemu so vaje izpeljali in spoznali tudi okoliške kraje. Pomembno pa je predvsem tudi srečanje, spoznavanje veščin gasilstva in pridobivanje strokovnega znanja. Prvi dan druženja so se sestali tudi mentorji in pedagogi, najboljšim mladim gasilcem pa so podelili tudi
Dvig zastave ob 30. jubilejnem srečanju mladih gasilcev pred Gasilskim domom v Sečovljah. FOTO: FK-Primorski utrip.
priznanja.
..Gasilci v vas vidimo našo prihodnost - pogumne operativne članice in člane, pripravljene delati v gasilskih društvih in širiti požarno-varnostno kulturo ter opravljati tiste najzahtevnejše, a hkrati najbolj humane naloge - pomagati človeku v stiski", je v pozdravnem nagovoru mladim pred Gasilskim domom v Sečovljah dejal predsednik GZS Anton Koren.
Rdeči petelin se rad hitro oglasi, a letos so kot vse kaže imeli naši
gasilci največ dela z reševanjem ljudi in premoženja iz vode, smo slišali v Šečovljah. V imenu piranskega župana Tomaža Gantarja je mlade pozdravil Igor Maher in jim zaželel veliko tekmovalnih uspehov.
„V naših društvih in v gasilski zvezi se dobro zavedamo, da brez mladine danes, ne bo operativcev jutri", je zapisal v posebnem jubilejnem biltenu predsednik Gasilske zveze Piran Primož Lovrič.
Mladi gasilci in gasilke na 30. jubilejnem srečanju v Sečovljah, 1. in 2. oktobra 2010.
8
Oktober 2010
*
■
primorski u¥p
Tudi ob Dragonji je pop
Vodna ujma v 18. in 19. septembra 2010, ena največjih v Sloveniji po dolgih letih, je zagrenila življenje tudi stanovalcem Sečoveljske doline in turistom, ki so bili namenjeni na Hrvaško ali s hrvaške Istre domov prek Slovenije.
Vodno razdejanje sta si ogledala tudi piranski župan Gantar in prometni minister Vlačič.
Zavarovalnice ze ocenjujejo škodo, če bo Dragonja je poplavila tudi cesto dobrih 200 m pred mejnim presegla določeni znesek lahko Slovenija prehodom Sečovlje, voda pa je zalila tudi letališče in tudi kandidirala tudi za pomoč iz skladov EU. Sečoveljske soline.
Občina Piran je takoj po poplavah, v katerih je utrpelo materialno škodo najmanj 16 družin, izvedla interventno solidarno akcijo in ponudila tudi prvo denarno pomoč. Država je doslej zagotovila za vse oškodovance (podjetja na celotnem območju Slovenije) intervencijski pomoč v znesku 5,6 milijona evrov. Ob hudih poplavah v dolini Dragonje so priskočili na pomoč tudi piranski in sečoveljski gasilci, člani enote Civilne zaščite, nekateri posamezniki pa so pomagali tudi kako drugače. Verjetno je da bo letališče, ki je bilo poplavljeno, zaprosilo državo za nekaj solidarnostnih sredstev. Celovite ocene stroškov zaradi vodne ujme v Sloveniji pa še ni. Najstarejši prebivalci Sečovelj in zaselkov ob toku Dragonje v Sečoveljski dolini in danes ob kanalu Sv. Odorika, se morda še spomnijo, daje v bistvu največja nevarnost poplav vedno prihajala s kopna in ne toliko z morja, saj so tudi Sečoveljske soline nastala iz tisočletnih sedimentov in
Parecag,
Parezza
Policija je pri Marički v Parecagu usmerjala voznike nazaj proti Koru ali po dolini Parecaga.
Cev za pretok vode v Drnico s kanala pod cesto pred	Turistični avtobus iz Nemčije je moral obrniti kar
letališčem ni mogla požirati vse vode.	na ostrem ovinku.
FOTO: Primorski utrip.
mulja, ki gaje vztrajno nanašala reka Dragonja.
Zaradi poplav, voda je s svojo strašno močjo odtrgala del nove ceste pred mednarodnim mejnim prehodom Dragonja, poplavila vinograde, ogrozila hiše ob cesti, poplavila cesto pred mednarodnim mejnim prehodom Sečovlje in tudi dobesedno zalila letališče v Sečovljah. Kot nam je povedal direktor Letališča Portorož
Robert Krajnc si kaj takega niso mogli niti predstavljati; na platoju, kjer bi morala pristajati letala, je stala voda, ki je nanesla tudi veliko blata. Še najbolj veseli so bili videti galebi - kot jim pravijo v Sečovljah - „leteče podgane", ki raznašajo po letališki stezi „nakradene“ odpadke z odprtih smetišč.
Nekaj časa so bili zaprti kar trije mejni prehodi; Sečovlje, Dragonja in
Sočerga. Policija je usmerjala potnike, ki so bili namenjeni na Hrvaško, že v Parecagu pri gostilni Marička.
Če bi bili očiščeni jarki in debelejše cevi za pretok vode bi bila katastrofa veliko manjša. Predsednica Sveta KS Sečovlje Mirella Flego nam je povedala, da so že davno tega opozorili pristojno podjetje za regulacijo vodnih tokov Dravo Ptuj. Odgovor: ni denarja.
Izola
Na stojnicah ste poleti lahko kupili tudi knjigo
Na fotograjiji Primorskega utripa: Brata Rudi in Miro Kerševan pri svoji stojnici na Lonki v Izoli.
Mesto Izola velja za odprto, sprehajalci - domačini in turisti - pa lahko na Koprski in Ljubljanski ulici izbirajo med številnimi izdelki domače umetnostne obrti ter spominki, na Lonki tik ob morju pa lahko kupite tudi kaj za lahkotno branje. Na primer knjigo (deseta izdaja) z naslovom Gledam modro, vidim plavo avtorja Rudija Kerševana iz Sežane. Njegova mama je bila Aleksandrinka. Avtor je napisal že vrsto knjig kot so Otrok vetra, Kako naj pticam to povem...,izdal pa je tudi mini slovarček - Abecedo sreče, upanja - s posvetili in izvirnimi mislimi po abecedi. Pod A, na primer: „Ali ni najlepše tisto jutro, ko se zbudimo in si polni upanja želimo dan?“ Pod B: „Biti srečen je biti človek in nič drugega." Pod U: „Upanje je tako dobra laž, da ji verjamemo. In ker ji verjamemo, velikokrat postane resnica".
Izola
Kmalu nov degustacijski info-center
S pomočjo evropskih sredstev - Instrumenta za predpristopno pomoč Slovenija - Hrvaška, v okviru programa REV1TAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju, nastaja na Ljubljanski 17 v mestnem središču Izole Turistično-degustacijski info-center, ki bi mu lahko po starem rekli moderne vrste vinoteka, kjer boste našli vse informacije o ponudbi vin in istrske kulinarike ter tudi kaj pokusili.
Zakaj se z brezplačniki ukvarja državnozborska komisija?
Veliki naslovi v osrednjem tiskanem mediju „Mafijsko novinarstvo", „Šalabajzerji“, „Brezplačnik in ljubljanska mafija" dajejo slutiti, da se v ozadju brezplačnikov, ki ponavadi izidejo tik pred volitvami in potem radi poniknejo, skriva veliko ugank - in tudi dolgov.
Stroški izdaje 340 tisoč izvodov dnevnega brezplačnika znašajo okoli 100 tisoč evrov dnevno, mesečno skoraj 3 milijone! Najmanj za toliko je treba zbrati oglasov, ali pa poiskati (tajne?) sofinancerje.
Bralci, ki posegajo po brezplačnih časopisih se sicer potihoma sprašujejo kako je mogoče natisniti na primer 350 tisoč izvodov časopisa in ga potem distribuirati brezplačno, postavljati še povezane pakete po hodnikih, ob cestah... Pred leti je izšlo kar nekaj brezplačnikov; Žumal, Dobro jutro, Ekspres, Slovenski tednik in drugi, skupaj vsaj šest. Državnozborska komisija se že kar nekaj časa ukvarja z dvema nekdanjima brezplačnikoma Ekspes in Slovenski tednik, iz opozicije pa zahtevajo naj vzame v precep tudi druge, na primer Dobro Jutro.
Podjetje Progresija je izdajalo brezplačnih Slovenski tednik, kije v nakladi 375.000 izvodov zadnjič izšel nekaj tednov po državnozborskih volitvah leta 2008. Lastnik in direktor Progresije je bil Andrej Lasbaher, v javnosti dotlej znan kot nekdanji direktor Novih obzorij -izdajatelja (desničarskega?) tednika Demokracija, ki je po podatkih baze Gvin v večinski lasti stranke SDS, piše Anuška Delič v Delu. Med javno objavljenimi podatki razberemo med drugim, da je podjetje Progresija ostalo dolžno Pošti Slovenija 91.000 evrov, poslovno leto pa je končalo z 1,4 milijona evrov dolgov, piše Delo. Vpogleda v poslovanje brezplačnikov Žurnala in časnika Dobro jutro, ki redno izhajata, nimajo.
Kot kaže se je klavrno končalo tudi izdajanje brezplačnika Slovenski tednik v impozantni nakladi za slovenske razmere 340.000 izvodov!
Če so podjetja propadla in za seboj pustila dolgove je to stvar upnikov (tiskarna, pošta, vlagatelji kapitala, banke, dopisniki...) ne pa neke državnozborske komisije, ki sprašuje kako je eden drugemu akterju v zgodbah brezplačnikov posodil na primer 5oo evrov. Medijske hiše niso več hiše posebnega družbenega pomena. So le navadna podjetja (z izjemo RTV, ki je javni zavod, po novem zakonu o RTV pa naj bi bila oseba javnega prava, novinarji RTV pa ne več javni uslužbenci), ki morajo poslovati po zakonu o gospodarskih družbah kot vsa ostala podjetja.
Zakaj komisija?
Če so propadle brezplačnike financirale politične stranke za protiusluge politične propagande, ali so bili financirani iz javnih sredstev, je zgodba kajpak tudi zrela za državnozborsko komisijo, ki naj ugotovi morebitno politično odgovornost posameznikov nosilcev javnih funkcij ali asociacij, če pa gre za klasični finančni potop neke družbe so tu upniki, pa tudi sodišča.
Brezplačnike je treba pohvaliti
Brezplačnike je treba pohvaliti, saj omogočajo bralstvo tudi tistim, ki si ne morejo vsak dan privoščiti plačljivih časopisov, nekaj zaslužka pa dajejo omogočajo tudi raznim dopisnikom.
Brezplačniki so veliko bolj agresivni in prodorni kot plačljivi časopisi in znajo nabrati tudi več oglasov (od tega živijo), velik križ pa je lahko v tem, če ostajajo paketi nerazdeljeni in podjetja, ki reklamirajo,od tega nimajo nič. Da so brezplačnike izdajali tudi "šalabajzerji” (ne vemo kaj to pomeni, morda medijski amaterji, mešetarji?), je sedaj že več kot jasno.
Izdajatelji brezplačnikov	so
nedvomno učinkoviti pri zbiranju oglasov, morda pogojujejo članke s plačili, kar pa velikokrat ne zadošča in brezplačnih je treba nekako “dokapitalizirati”, tudi za morebitno obljubljeno desničarko ali levičarsko propagando in indoktrinacija je tu.
Si preprosti bralec, ki s paketa na tleh pobere brezplačni časopis, lahko sploh predstavlja koliko stroškov ima izdajatelj z izdajo in distribucijo na primer 340.000 izvodov? Po najnižji možni ceni (priprava časopisa, tisk in distribucija)je treba za plačilo stroškov dnevno zbrati najmanj 91.800 evrov prihodkov, ne upoštevajoč novinarske honorarje!
FK
PREDAVANJE O DEŽELI VZHAJAJOČEGA SONCA
V okviru šolskega programa »Horizons of the Rising Sun« smo gimnazijci piranske gimnazije v torek, 12. oktobra, poslušali zanimivo predavanje oz. predstavitev Japonske.
Sprva nas je pozdravil in nagovoril ravnatelj Borut Butinar, nato pa je dobrodošlico še v angleščini izrekel prvi sekretar japonskega veleposlaništva Eiichi Tokai. Predavanje sta spremljala še ga. Tanja Jakelj iz pisarne veleposlanika ter predavatelj Dejan Lavbič z ljubljanske univerze. Predstavitev je potekala v sproščenem duhu, predavatelj pa nas je vodil po Japonski ob zanimivih fotografijah, posnetkih in najrazličnejših zanimivostih ter značilnostih te države. Največ zanimanja so vzbudili posnetki avtomatov z najrazličnejšo vsebino; od toplih napitkov, hitro pripravljene hrane, sadja in zelenjave ter podobno; do hitrega vlaka, ki vozi tudi do 300 km/h. Naučili smo se osnov obreda pitja čaja ter spoznavali bogato kulturno dediščino države. Predavanje smo zaključili z nemalo vprašanji, ki so zajemala tudi študij japonologije ter potovanja na Japonsko. Rešili smo tudi anketo.
Gimnazijci si želimo več takšnih poučnih predavanj o najrazličnejših državah ter njihovih kulturah, saj se nam zdijo poučna, zanimiva ter predstavljajo nekaj novega ter svežega.
Andrej Božič, 4. B
Oktober 2010
is-
■ w
primorski u¥p
Danes ni več nobenega dvoma, da je pionir turizma stari Palače, poleg zdravilnemočislanice in solinskega blata ter seveda ugodne klime, omogočal osnovne pogoje za razvoj tukajšnjega, sprva elitnega, nato masovnega in sedaj poskusov individualnega turizma.
Menedžerji, ki jih vodijo in usmerjajo lastniki kapitala, so vedno zadovoljni, tudi, če je gostov nekoliko manj.
O svojih spominih na delo in dosežke v Portorožu so govorili tudi dr. Mirana Male, nekdanja vodja Term Palače, Irena Dolinšek, ki danes skrbi za animacijo gostov in prireditve v Hotelih LifeClass, Franc Krajnc, nekoč vodja recepcije v starem Palače hotelu, Nikola Djukič, strokovnjak na področju gostinstva in drugi.
Kaj privlači turiste?
Na pogovoru na temo Kaj privlači turiste? je svoja videnja o tem svetovnem fenomenu, ki preživi vse krize, govorila gostja večera dekanja UPTuristice.doc. dr. Aleksandra Brezovec „V turizmu se prodajajo zgodbe", je prepričana tudi ona. In kakšne zgodbe prodaja na	primer
Portorož?
Nedvomno so
nekoč bile, a jih je vedno manj. Danes bi radi imeli bogate goste, a imamo premalo bogato ponudbo. Preusmeritev turistične politike iz masovnega v individualni turizem nam še kot kaže ni popolnoma uspela, uspeli pa smo pri cenah storitev! Vprašati bi se bilo treba zakaj nam nekdanji simbol Portoroža - vrtnico - prevzema Nova Gorica?
Na naše vprašanje ali Fakulteta za turistične vede - Turistica pošilja turističnemu gospodarstvu dovolj usposobljene kadre, je dekanja odgovorila: „Na Turistici opažamo v zadnjem letu večji interes turističnega gospodarstva po znanju in družbeno odgovornem ravnanju. Pravijo, da jih je v to prisilila kriza. Zavedajo se, da je treba sodelovati. Spremembe so počasne. 76% diplomantov na Turistici seje zaposlilo na ustreznem mestu že v 1. letu po končanem šolanju. Kaže tudi, da so v največji turistični občini pozno začeli ugotavljati, daje treba vnesti vsebine malega podjetništva, ki bi lahko obogatile turistično ponudbo."
Moreno Matjašič državni prvak v podvodnem ribolovu
V organizaciji Tritona Portorož je 9. oktobra v Piranu potekal 3. krog državnega prvenstva v podvodnem ribolovu. Tekmovanje se je pričelo v Izoli in po šestumem lovu seje zaključilo s predajo ulovljene ribe v Piranu. Po osvojeni zmagi 1. kroga aprila v Kopru in
2.	kroga junija na Malem Lošinju je Moreno Matjašič, z devetimi vrani in dvema validnima ugorjema v Piranu, v skupni teži okoli 14 kilogramov, osvojil (v
3.	krogu) naziv državnega prvaka. Matjašič, ki je član Ribiško potapljaškega društva Piran, je svoje znanje pokazal tudi na Svetovnem prvenstvu, kjer je slovenska reprezentanca dosegla 5. mesto, kije najboljše doslej. Na Svetovnem prvenstvu, ki sta ga organizirala SKD Udi ca iz Malega Lošinja in Škarpina Nerezine, so se pomerile reprezentance iz kar 20 držav. Poleg omenjenega uspeha slovenske reprezentance je tako Matjašič sedaj že 12 na svetu. Naslednje leto se želi udeležiti Evropskega prvenstva, ki bo v Alžiriji.
AKV
V soboto, 9. oktobra 2010, se je pred Zdravstvenim domom v Luciji zbralo prek 300 kolesarjev, ki so se prišli poklonit nedavno preminulemu Juretu Robiču, najuspešnejšemu slovenskemu	ekstremnemu
kolesarju, ki je petkrat zmagal na RAAM-u, najtežji kolesarski dirki. Kolesarji so se lahko podali na proge treh dolžin: 10-kilometrska je potekala po progi, kjer so leta 2007 kolesarili z Juretom pred odhodom na RAAM (Lucija-Piran-Lucija); 20-25 kilometrov dolga proga je potekala na isti relaciji kot prva ter naprej do Sečovelj; na tretji pa so tisti z največ kondicije prekolesarili od 40 do 50 kilometrov. To ni bila javna prireditev. Bilo je bilo spontano druženje kolesarjev v spomin na kolesarja in prijatelja Jureta Robiča. Kolesarjenje je organiziral Mojmir Kovač iz društva ŠKID Jaz sem najboljši. Pridružil se mu je tudi Peter Harnold iz društva 3D Šport, ki je vodil kolesarje po začrtani poti. Na zbirnem mestu je bila mizica s fotografijo Jureta in knjiga, kjer so lahko kolesarji, ki so se tako masovno odzvali, napisali družini posvetila. Bila pa je tudi posebna skrinjica, kjer so zbirali prostovoljne denarne prispevke za Robičevo družino. Jure je zapustil tudi sina Nala, ki je letos
postal prvošolček. V skrinjici se je zbralo 1.038,00 evrov. Ta dan so Juretu posvetili tudi klopco na novi sprehajalni poti ob morju na Seči, kjer so jo opremili s spominsko ploščico, na kateri je posvetilo: »Jure Robič, bil si in ostal boš legenda! V spomin najboljšemu ultramaratonskemu kolesarju na svetu, zmagovalcu 4x DOS, 5 x RAAM. Jure na tem mestu ni nikoli stal. A če bi, bi se najverjetneje s kolesom odpravil osvojiti svet. Po Sloveniji in Ameriki mu je ostala le še širina morja! Ti, ki bereš, usedi se, poglej v daljavo, kjer se stikata morje in nebo. Mogoče uzreš Jureta, ki kolesari v neskončnost... (9.10.2010 Občina Piran in ŠKIDjaz sem najboljši Portorož)«. Ploščico sta odkrili Dora Kovač in Tadeja Bizjak, dipl.med. sestra ZD Piran.
Kdo je bi! Jure Robič?
Jure Robič se je rodil 10. aprila 1965 na Jesenicah in se že v otroštvu zaljubil v kolesarstvo, kasneje pa je postal najuspešnejši slovenski ekstremni kolesar. Kolesarsko kariero je začel v klubu Lip Bled in jo nadaljeval v novomeški Krki in kranjski Savi ter bil med letoma 1988 in 1994 član državne reprezentance, nato pa se je posvetil ultramaratonskemu kolesarstvu, v katerem je bil izjemno uspešen.
V športni karieri je dosegel več kot 100 zmag, na zmagovalnih stopničkah pa je stal več kot 150-krat. Na najtežji športni preizkušnji na svetu, na Race Across America (RAAM-u), je slavil petkrat. Leta 2009 je dirko v protestu zapustil in prisegel, da se je ne bo več udeležil. Robič si je premislil in se preizkušnje udeležil tudi letos ter - zmagat.
Med njegove najodmevnejše dosežke sodijo še svetovni rekord v cestni vožnji na 24 ur, dosežen 19. septembra 2004, dve zaporedni zmagi na dirki Le Tour Direct/Ultime, ultramaratonski različici klasičnega Toura, in tri zaporedne zmage na Dirki okoli Slovenije. Letos je slavil tudi na švicarski dirki Tortour.
Poleg siceršnjih športnih dosežkov je bil Jure Robič tudi prejemnik priznanja Športnik leta za posebne dosežke, Slovenec leta za posebne dosežke ter priznanja za fair play ter strpnost v športu. Umrl je 24. septembra 2010 v prometni nesreči na gozdni poti na Plavškem Rovtu v Jesenicah. Ostal bo za vedno v naših srcih.
BK
Odkritje klopce s ploščico v spomin na Jureta ^llrc’ Robič, 26.5.2007 v Luciji, na enakem mestu Robiča na novi sprehajalni poti ob morju na Seči. s katerega so letos oktobra šli na spominsko pot Foto: Primorski utrip	kolesarji. Foto: Primorski utrip
Kros
Pokal OŠ Luciji
Osnovna šola Lucija je bila 7. oktobra organizator občinskega krosa 2010 za osnovne in srednje šole, kjer je dosegla največ (357) točk in si tako prislužila 1. mesto.
Tekmovanja se je udeležilo 133 otrok iz OŠ Lucija, OŠ Cirila Kosmača Piran (drugo uvrščena), OŠ Vincejizo e Diego de Castro (tretje uvrščena), OŠ Sečovlje, ter Srednje pomorske šole Portorož. Na karting stezi v Luciji so se otroci pomerili v teku na enem in dveh kilometrih. Občinski kros je bil odlična popotnica za dva dni kasneje organiziran 45. kros Primorskih novic, kjer je med šolami že sedmič zapored slavila OS Lucija.
Za OS Lucija je pokal prevzela najmlajša udeleženka krosa Urška Frelih Uhelj (stopnička 1), na drugi stopnički stoji učenec OŠ Cirila Kosmača iz Pirana, tretje uvrščena pa je odšla pred podelitvijo.
FOTO: Primorski utrip.
Pogovori o turizmu
Slobodan Simič-Sime je v septembru in oktobru v nekdanji upravni zgradbi Droge Portorož (tudi razstava o starem hotelu Palače) organiziral več zanimivih pogovorov o vlogi in pomenu starega hotela Palače in o smereh portoroškega turizma.
Kolesarili v spomin na Jureta
Boris
Popovič
lahko
spet
kandidira
Senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Tatjane Stojkovič Pavlovec mu je prisodil eno leto in deset mesecev pogojne kazni na eno leto in deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. To pomeni, da v dveh letih ne sme ponoviti istovrstnega kaznivega dejanja. S sodbo niso zadovoljni ne državni tožilec Slavko Ožbolt, kakor tudi ne Boris Popovič in njegov odvetnik Franci Matoz, zato je velika verjetnost, da se bodo eni in drugi pritožili na višje sodišče. Zgodbe tako še nekaj časa ne bo konec. Ne vemo pa kaj je imel Popovič v mislih, ko je razburjen po izrečeni sodbi novinarjem dejal, da je rešitev za Slovenijo samo še revolucija!
Bolje, da ne, kajti potem bi imeli revolucionarna sodišča in vprašanje je kako bi se končalo z njegovim primerom.
Vsekakor pa je še vedno, kljub sodbi, prepričan, da gre za politične proces ali zaroto proti njemu kot županu, čeprav odgovarja za „grehe“, ko še ni bil župan.
Sodišče Popoviča ni poslalo v zapor, lahko se svobodno giblje, bolj pa bo moral paziti na besede in dejanja, ki se ne priležejo uglednemu županu nekoč tretje gospodarsko najmočnejše občine v Sloveniji - in ker mu ni treba v zapor, lahko mirne duše spet kandidira za koprskega župana, saj ga po naši oceni še vedno podpiran najmanj 40% volivk in volivcev. Kdaj bodo v Kopru, Trebnjem in na Muti volitve še ni znano. Popovič pravi, da mu bo sodba koristila.
Mandat bi mu prenehal samo v primeru če bi moral v zapor - in to za več kot šest mesecev.
Cigaretne ogorke mečejo kar čez balkon
Na Liminjanski v Luciji skoraj zagorelo
Stanovalka je na vratih pustila opozorilo:
ČTv^TdPANI 5Tanu1//U(-/ So s>ebj£	'
'?teD t>vEm bvee/ 5 k
areo^'	na
UEH c'GAJtCTM CX,C*ee
* «	—r. '
J£ Sfco*/
;SO,'S- ***	» ^Q»z
CE B> se	■>
c<Ca*ETwje	^
več !	■ TEis'1 szb^,
+OZAJ.A. n/iȣD/Ao ^ 6
DoBto 1» «CA«roko^^
Kam smo pripeljali Slovenijo?
Besede o uspehih letij o v prazno, če je resničnost drugačna
Slovenija ni Švica niti Silicijeva dolina, pač pa država z državljani, ki nosijo bremena recesije in neto zadolženosti Slovenije v povprečju na prebivalca okoli 6.700 evrov (ne upoštevajoč državnih poroštev). Imamo stavke, v letu 2009 8-odsotni padec proizvodnje in kar nekaj propadlih menedžerjev.
Evforično stanje Slovencev ob osamosvojitvi iz izstopu iz ..balkanskega kotla11 pred dobrimi 18 leti, ki je obetalo svetlo prihodnost s polno košarico demokracije, se je prelevilo v nekakšno razdvojenost naroda ob upadanju vrednot, ki so nam vsem bile nekoč svete.
Za jugoslovanske razmere vedno najbolj napredna in tudi najbolj premožna Slovenija - zgodovinsko pogojeno - orientirana na Zahod, ni dala državljanom vsega, kar so pričakovali. Kdo ve, morda smo zahtevali preveč. Od izjemne enotnosti leta 1990/91 z jasnimi cilji o osamosvojitvi, se je v našo zavest počasi vrinilo nekaj, česar sprva nismo dojeli. Mislili smo, da se bo nadaljeval sistem, ki že sam po sebi zagotavlja splošno pravico do lastnine, zagotovljeno pravico do zaposlitve za nedoločen čas in nalogo države, ki bo skrbela za slehernega človeka. Mislili smo, da se bo nadaljeval enak družbeni red, kije, ne nazadnje, vse to omogočal - zlasti tudi družbeno (nikogaršnjo) lastnino, ki je nihče ni smel kar tako odsvojiti.
Dobili smo svojevrstni kapitalizem
Še prej pa seveda Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanim lastnikom in ob tem tudi znamenito Agencijo Republike Slovenije za privatizacijo. To je bil jasen znak korenitih sprememb družbenega reda, bistva pa skoraj nihče takrat ni dojel. Kapitalizem j e v bistvu izglasovala takratna slovenska skupščina in nikakor ni šlo za širši konsenz! Predlog zakona je sprejel Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na svoji 104. seji 16. julija 1991 in ga poslal v obravnavo in sprejem trem zborom tedanje skupščine: Družbenopolitičnemu zboru, Zboru občin in Zboru združenega dela. Zakon je takrat izvzel iz postopka lastninjenja podjetja, ki so opravljala gospodarske javne službe, banke in zavarovalnice, podjetja v stečajnem postopku in podjetja, ki so se preoblikovala v zadruge.
Država si je vzela svoje
3. člen zakona je natančno opredelil kaj so to podjetja z družbenim kapitalom in kako bo z zaščito pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev. Zadeva j e bila navidezno preprosta. 10. člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetja je tudi navedel kaj pomeni lastninsko preoblikovanje - spremembo podjetja z družbenim (nikogaršnjim) kapitalom v podjetje z znanimi lastniki. Velika in srednja podjetja so se morala po zakonu preoblikovati v delniške družbe, mala pa v katerokoli obliko kapitalske družbe, ki jo je noznal zahodni kapitalistični svet. Vse je bilo zapisano; tudi kako bo z otvoritvenimi bilancami, certifikati, delnicami, pravicami do dividend, koliko družbenega ovrednotenega kapitala se prenese na paradržavna sklada - na Slovenski odškodninski sklad (SOD) in koliko na Pokojninski sklad. Vse te vrednostne papirje so potem prenesli na investicijske družbe. Država sije tako vzela svoje, poleg tega pa je z zakonom o zgodovinski in kulturni zaščiti prevzela nase tudi nekatere objekte v družbeni lastnini. Tako bi, če je ne bi prehitel spreten Andrej Grahor, država prevzela tudi stari Palače hotel.
Zakon je predvidel tudi to, da imajo pravico do odkupa podjetja vsi zaposleni delavci v podjetju, ki se preoblikuje, seveda vse pod posebnimi pogoji. Pa tudi to, da je bilo s 50% popustom mogoče kupiti “preostalo družbeni lastnino”. Da ne bi bilo goljufanja, poneverb, “by pass” (vzporednih) firm z namenom popolnega bilančnega razvrednotenja matične družbe, ki je še dišala po družbeni lastnini, prenosa uspešnega trženja in blagovnih znamk na vzporedne firme, je takrat skrbela Agencija RS za privatizacijo, kije opravljala strokovne posle v procesih lastninskega preoblikovanja in privatizacije podjetij. Njene pristojnosti, obveznosti - in odgovornosti - je uredil poseben zakon.
Uporaba sredstev iz lastninskega preoblikovanja in privatizacije
Ko je šlo za prodajo družbenega kapitala so 10% od vsake kupnine, ki jo je dobil sklad ob prodaji malih podjetij, prenesli na odškodninski sklad , 20 % pa na pokojninske sklade.
Zgodba o privatizaciji družbene lastnine je znana; delavski odkup se ni v celoti posrečil, potencialna kupna moč delavstva je medtem padala, zakon o privatizaciji pa so odlično izkoristili nekateri vodilni, pri čemer so jim izdatno (s posojili ob jamstvu podjetij, ki so jih kupovali) pomagale komercialne banke. Pravi val privatizacije se je tako že končal, s tem pa so se pojavile vedno večje razlike med bogatimi in revnimi, česar naši starejši ljudje, ki so delali v samoupravnem sistemu, ne morejo razumeti. Agencija o lumparijah očitno ni vedela nič. Nihče ni bil kaznovan, “vse je čisto”, ostal je le grenak priokus o nepravičnem bogatenju na delavskih žuljih.
Danes, po 18 letih privatizacije, imamo t.i. tajkune, delavske stavke, zamrznjene plače in kmalu tudi zamrznjene pokojnine, skoraj 100 tisoč brezposelnih, manj vrednot in razdvojeno ljudstvo! Dvomim, da je za vse to kriv le slovenski kapitalizem.
FK
Radi prisluhnete zborovski glasbi in radi tudi pojete?
Če svojega prostega časa še niste zapolnili, če vam je pri srcu petje in imate posluh, poskusite zapeti z nami.
Kdo smo?
Pevke in pevci PORTOROŠKEGA ZBORA pod vodstvom mag. Sonje Mezgec.
Če bi radi z nami prepevali po domovini in tujini, se nam pridružite ob torkih od 19.30 do 21.30 ure v stavbi Krajevne skupnosti v Portorožu, Obala 16 (I. nadstropje). Med nami boste preživeli lepe trenutke, ki vas bodo obogatili in poplačali vaš trud. Ostale informacije dobite po telefonih 041/ 445-454 in 031/488-599 ali po e-pošti info@portorski-zbor.net.
Poslanec SNS Prijatelj obsojen
Kaže, da se je že pritožil na višje sodišče in zahteval izločitev koprskega sodišča! DZ naj bi mu odvzel poslanski mandat šele po pravnomočnosti zaporne kazni.
Poslanec Srečko Prijatelj in njegova soproga na sodišču.
FOTO: Iztok Umer
Neprijetna zgodba v zvezi s poslancem Srečkom Prijateljem (SNS) se je končala 30. septembra 2010 dopoldne, ko je sodnica koprskega okrožnega sodišča Orjana Trunki razglasila sodbo - Prijatelju zaporno kazen pet let in dva meseca. Več kot je zahtevala državna tožilka Barbara Milič Rožman. Njegova soproga je dobila kazen 6 mesecev, pogojno na dve leti.
Koprsko sodišče je tako tudi dejansko dokazalo, daje Slovenija vendarle pravna država in da so vse izrečene floskule o „skorumpiranem sodišču ter da sistem in pravna država ne delujeta11, odveč. Pri odkrivanju domnevnih kaznivih dejanj Srečka Prijatelja so se še posebej izkazali kriminalisti, s katerimi je sodeloval podjetnik Mikuž, kije moral Prijatelju v Solkanu izročiti lep kupček evrov, ki pa so bili policijsko oštevilčeni in tako seje Prijatelj ujel v past.
Sodba šeni pravnomočna, ker j e P rij atelj ev odvetnik Luka Gabrščik že napovedal pritožbo na višje sodišče. Kaže, daje celo zahteval izločitev koprskega sodišča. O utemeljenih razlogih izločitve bo ugotavljalo in odločilo vrhovno sodišče.
DZ bo odločil o Prijateljevem mandatu.
Po pravnomočnosti zaporne kazni (če ostane nad šest mesecev) bo Državni zbor odločal o odvzemu poslanske funkcije Srečku Prijatelju, ki je tako prvi obsojeni poslanec v zgodovini samostojne Slovenije.
Izrek sodbe: za večkrat ponovljeno kaznivo dejanje izsiljevanja na posebno surov in poniževalen način, za kaznivo dejanje poskusa samovolj e in posedovanj e vojaškega orožja na domu. Srečko Prijatelj je na lokalni lucijski TV (in tudi v parlamentu) odlično govoril kako moramo biti Slovenci pošteni in kako j e treba kaznovati nepridiprave. Sedaj pa je to doletelo prav njega. Primorski utrip zanj ni nikoli našel prostora. Komentatorka Dela Majda Vukelič se pod člankom Tema dneva sprašuje, ali se bo z obsodbo poslanca Prijatelja, ki je tudi prijatelj Zmaga Jelinčiča, povečalo zaupanje v pravno državo in dodaja: Verjetno ne. Mi pa bi rekli DA! Vsi izvoljenci ljudstva, nosilci oblasti in politike se namreč morajo namreč zavedati, da jih pogoltnost lahko pogubi. Po logiki stvari bi na obalno-kraškem območju morale kmalu priti na vrsto tudi druge (tajkunske) zgodbe.
Franc Krajnc
FIZIOTERAPIJA NA VAŠEM DOMU
Diplomirana fizioterapevtka z licenco in samostojna svetovalka, MARJETKA POPOVSKI, sem zaradi vse večjega povpraševanja po fizioterapiji (ob odpustu iz bolnišnic in zdravilišč, ob novonastalih in starih zdravstvenih težavah....) odprla in izvajam samostojno zdravstveno dejavnost -fizioterapijo na terenu - FIZIOTERAPIJO NA VASEM DOMU.
Izvajam fizioterapijo in rehabilitacijo po možganskih kapen in drugih nevroloških in ortopedskih obolenjih, raznih zlomih, bolečinah v sklepih, vratu in križu, poškodbah, težavah pri nepokretnosti in drugih obolenjih. Nudim tudi protibolečinsko elektroterapijo, terapevtsko masažo in učim različne terapevtske vaje pri okrevanju po operacijah, za ohranjanje in izboljševanje sklepne gibljivosti in pridobivanju mišične moči ter ob raznih bolečinah. Terapijo izvajam tudi pri starejših in težje pokretnih osebah in tudi pri stanovalcih Domov upokojencev.
Če vam lahko pomagam in svetujem pri vaših zdravstvenih težavah, lahko naročite fizioterapijo na vašem domu (tel: 05 641 44 23 ; gsm: 041/ 435 207) ali po elektronski pošti: mar jetka.popovski@ qmail.com.
Glede na dolgoletne delovne izkušnje na področju fizioterapije vam lahko pri marsikaterih zdravstvenih težavah tudi pomagam.
Dipl. fizioterapevtka in samostojna svetovalka
Marjetka Popovski
Aktivni člani Likovnega društva Solinar
V Galeriji Impresije na Fornačah št. 15 sta 17. septembra postavila na ogled svoje likovne stvaritve Pirančanka Marija Beganovič in Ljubljančan Pavle Ščurk.
Likovna umetnika Marija Beganovič in Palve Ščurk. FOTO: FK-Primorski utrip.
Tudi tokratna razstava je bila (kljub dežju) dobro obiskana. Likovna umetnika je pozdravila tudi Lada Tancer, vodja Urada za družbene dejavnosti Občine Piran, njuna delaje predstavila Elizabeta Fičur, za lepe trenutke pred ogledom razstave pa je poskrbela Ivana Percan Kodarin iz Glasbene šole Piran s skladbico Čebelica.
Likovno društvo Solinar ima že kar veliko svojih članov, ki se, resda povečini amatersko, lotevajo svojih del, na koncu pa vse izpade zelo profesionalno.
Tako smo si obiskovalci tudi tokrat na Fornačah lahko ogledali izvrstna likovna dela Marije Beganovič, ki je že 7 let aktivna in hkrati tudi prizadevna članica likovnega kluba - in Pavla Ščurka iz Ljubljane, ki se s slikarstvom ukvarja že kar 40 let.
Marija Beganovič redno sodeluje pri projektu Zlata paleta v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije, že vrsto let pa sodeluje tudi na Medobčinskih regijskih likovnih razstavah in piranskem Ex-temporu, kjer je leta 2009 prejela certifikat, častno priznanje in odkupno nagrado.
Slikar Pavle Ščurk je javnosti poznan kot krajinar. Doslej je imel že več kot 50 samostojnih in več kot 170 skupinskih razstav. Prejel je številne nagrade. Kot dobitnik likovne nagrade na enodnevnem maratonu štafelajskega slikarstva v letu 2009 v organizaciji Obalnih galerij Piran,
v sodelovanju z JŠKD v okviru 44. mednarodnega Ex-tempora Piran, je imel junija 2009 samostojno razstavo likovnih del v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Ob razstavi je izšel tudi njegov katalog z naslovom Od realnosti proti abstrakciji.
Koper
Priznanja najboljšim maturantom
V torek, 21. septembra 2010, je bila v Gledališču Koper svečana prireditev, na kateri je župan Mestne občine Koper Boris Popovič podelil priznanja in priložnostna darila^ 56. najboljšim letošnjim maturantom iz štirih koprskih srednjih šol. Prireditev je popestril mladinski orkester Spičikuc iz Sv. Petra.
Najboljši maturanti njihovi ravnatelji in župan Boris Popovič. FOTO: FK-Primorski utrip.
Padna
Predstavili pesniško zbirko tragično preminulega pesnika
Kulturno društvo Beseda Slovenske Istre je v spomin na prezgodaj umrlega Emila Pribca v prostorih restavracije Istranova v Padni, 8. oktobra, predstavilo zbirko 66 njegovih pesmi zbranih v lepo oblikovanji knjižici z naslovom Senca v halji mesečine.
Predstavitve pesmarice so se udeležili številni tamkajšnji krajani. Fotografija desno: Angel Prihac, brat tragično preminulega Emila.
Emil Pribac je bil rojen 18. februarja 1942 v Padni. Star komaj 21 let je v cvetu svoje mladosti in ustvarjalnosti tragično preminil v prometni nesreči 12. avgusta 1963.
Njegov prvi učitelj je bil August Gojkovič. Emil je pridno študiral. Bil je prvi učenec iz Padne, kije nadaljeval izobraževanje na srednji šoli. Leta 1957 seje vpisal na učiteljišče v Kopru in leta 1962 uspešno maturiral. Bilje bil pesniška duša. Razvijal je svoj talent in potihoma v kratkih verzih opisoval svoje občutke o naravi, življenju, ljubezni... Vzornik mu je bil takrat že preminuli kraški slavček Srečko Kosovel. Pesniku s Krasa je posvetil tudi svojo maturitetno nalogo. Kulturnega dogodka v Padni in obujanja spominov na Emila in njegovo bogato zapuščino se je udeležilo veliko tamkajšnjih krajanov, znancev in sošolcev, mentorjev, ki so z zanimanjem poslušali Alferijo Bržan, Luko Demšarja, Darija Dujmoviča, Jermana Herkula, Vlasto Jerman, Špelo Kocjančič in Berta Pribca, ki so se spominjali pesnikovega ustvarjanja. Izbrani citati iz pesmi so globoko presunili udeležence. „Pravijo, da sem
srednje velik fant s črnimi očmi. Nihče ne ve, da iščem žalostno podobo svoje vasi“.
Emilova ljubezen je bila vase zaprto dekle, odlična matematičarka, ki je bila zaljubljena v pesem, a ni pisala pesmi.
O Emilu ter o takratnih pogojih življenja družine na vasi pa je na koncu spregovoril njegov brat Angel. Dejal je kako je Emil takrat poudarjal tudi moč slovenske besede in vedno govoril, da se bo veliko ljudi izobrazilo v slovenskem jeziku. Sicer pa so naše vasi že doslej dale veliko izobražencev in jih tudi nekaj naštel: Rožana Špeh, Rožana Koštial, Alberto Pucer, Bert Pribac, Pavline, Karlo, Marta, Elio Pribac...Zahvalil se je tudi vsem sponzorjem; zlasti tudi Augustu in Vidi Gojkovič, Santomasu, gostitelju srečanja Restavraciji Istranova, tiskarni v Divači in drugim, ki so omogočili izdajo zbirke 66 Emilovih pesmi. Udeleženci so lahko po predstavitvi in recitiranju pesmi ter nastopu mlade violinistke Nike Toškan (v ozadju fotografija pokojnega Emila), kupili pesmarico za 10 evrov.
FOTO: FK-Primorski utrip.
V Luciji, Čokova ul. 33, prodam ali | oddam pritlično stanovanje v izmeri | 45 kvadratnih metrov.
| Informacije: 041 344 280
Jazz ansambla nastopila v Gledališču Tartini
Zaradi slabega vremena so morali koncert Jazz ansambla Glasbene šole Piran v organizaciji JSKD Piran namesto na Tartinijevem trgu organizirati v Gledališču Tartini. Gost večera je bil Jazz ansambel Glasbene šole Izola pod mentorstvom Sama Turka.
Glasbeniki piranske glasbene šole pod dirigentsko palico Roberta Staniča in gostje iz Izole so se občinstvu predstavili 19. septembra zvečer s pestrim glasbenim programom tujih in domačih avtorjev. Nastopili so Jani Poklar, Žiga Fabbro, Gašper Flajs, Samo Turk, Lovrenc Galle, Klemen Klobas, Uroš Markovič, Sandi Štor, Aleks Cvetličanin, Mirko Orlač, Lev Turk, Tine Bizajl, in drugi. Dela so izvajali odlično, žal pa je bil obiska zaradi slabega vremena nekoliko slabši od pričakovanega.
FOTO: AKV-Primorski utrip.
co
e
E
3
S
NAROČILNICA .
primorski uTr'p
IME IN priimek:, TOČEN NASLOV:
POŠTNA ŠTEVILKA:
LETNA NAROČNINA (iz številk) 12,00 EUR
datum:.
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	„
Primorski utrip. Obala 125,6320 Portorož	Tfj}©]
12
Nepozabni dnevi v Lipici
Nastop konjskih vpreg. FOTO: FK-Primorski utrip.
Ob 430-letnici Kobilarne Lipica, ki danes premore že okoli 300 konj lipiške pasme, je bilo letos v naši zeleni kraški oazi že veliko odmevnih prireditev, zlasti tudi od 30. septembra do 3. oktobra, ko so pod sloganom Radi imamo Lipico pripravili, razna tekmovanja, šolo jahanja in vrhunske nastope na hipodromu ter tudi bogato kulinarično ponudbo.
Gala prireditev si je ogleda! tudi častni gost predsednik republike dr. Danilo Turk.
Predstavo si je ogledal tudi častni pokrovitelj, predsednik republike dr.
Danilo Turk, kije poudaril zgodovinski pomen Lipice, skrb za vzgojo lipicancev, plemenske črede in turistični pomen kraja.
Po pozdravnem nagovoru direktorja Kobilarne Lipica Tomija Rumfa so v kulturnem programu nastopili,
Lina Kuduzovič, Helena Blagne in Nace Junkar, Kraška pihalna godba in mažoretke KD Franc Žiberna,
Povir. Podelili so tudi častna priznanja botrom žrebet, Emilu Grižonu (Finali),
Vujinovičč Nenadu (Gimco Security) in drugim.
Slavnostna otvoritev 3. oktobra se je začela z mimohodom kočij,
„ b a l e t o m v belem“ nastopom velike šolske k v a d r i l j e Kobilarne Lipica, „Pas de Duex“ belega in edinega črnega lipicanca, šole jahanja in številnih drugih
prizorov, ki so navdušili množico obiskovalcev.
Zapela sta Flelena Blagne in Nace Junkar
Nastop mlade perspektivne pevke Line.
primorski u*r'p
IH
7
MESTNA KNJIŽNICA PIRANZS BIBLIOTECA CIVICA PIRANOfeSS
k d
PRIMORSKI utrip 2010
070(497.12)
NLB Skladi - Varčevalni načrt +
10002566,200
COBISS a
Postopno varčevanje v krovnem skladu NLB Skladi.
Želite na enostaven način varčevati za boljšo pokojnino ali morda svojemu otroku zagotoviti ustrezno šolanje? Morda pa kar tako, za boljšo finančno varnost?
NLB Skladi - Varčevalni načrt + vam omogoča postopno varčevanje v vzajemnih skladih na enostaven in
prilagodljiv način, s 50 % nižjimi vstopnimi stroški*.
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnicah Lucija, Obala 114 (05 617 51 02) in v Kopru, Pristaniška 45 (05 610 30 50).
NLB®
J/Z»* U/i+f'-
www.nlbskladi.si	080 22 86
* Popust ne velja pri plačilu začetnega pologa.
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.
Škocjan: Odprli bodo še eno jamo
Aprila prihodnje leto bodo Škocjanske jame (vpisane v Unescovo dediščino) bogatejše še za eno jamo.
SD
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI PIRANA I
LETO JE NAOKROG IN ZOPET JE PRIŠEL ČAS,
VA PROSLAVIMO NAŠ PRAZNIK, PRAZNIK OBČINE PIRAN!
STRNIMO VRSTE IN IZKORISTIMO ČUDOVITE JESENSKE DNEVE
TUVI ZA PROSLAVLJANJE IN PRIČAKOVANJE NOVIH USPEHOV, TAKIH, KI BODO PRIJAZNI NAŠEMU VSAKDANU IN BODO LAJŠALI VSE NAŠE VEZAVE.
SOCIALNI DEMOKRATI PIRAN	Predsednik - KANDIDAT ZA ŽUPANA
SOCIALDEMOCRATICI PIRANO	Presidente - CANDIDATO SINDACO
PETER BOSSMAN, dr. med.
Prebivalcem občine Piran čestitamo ob prazniku
x
■■rt
TAMAR


k-.. JK-.

SPLOŠNA PLOVBA
Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ltd.
Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com