Vsebina. Kalendarij in imenik svetnikot . . . • 3—32 Delavec in njegove pravice..... 72- - 77 Kakšno bo vreme? ..... . . . • 33—34 Molitev brezposelnih (pesem) .... 77 Poštna pristojbine in predpisi -— Kolko- Pregled svetovnih dogodkov .... 78- - 82 vanja listin — Konzulati , . 35—38 Novi grobovi.......... 83- - 88 Knjige za leto 1936 ..... .... 38—39 89- - 96 II. jugoisl-ov. evharistični kongres v Ljubljani 40 Pater Ciril Zupan ......... 97 41-42 Letopis od avgusta 1934 do avgusta 1935 98—104 Slovenska beseda..... 43-48 Škof dr. Ivan Jožef Tomažič..... 105 48—53 Imenik in življenjepisi umrlih udov Ob osemstoletnici stiske opatije . . . . 54—55 Družbe sv. Mohorja ....... 106- -124 Boljševizem ....... 56—71 225- -234 Naznanilo. Vsak družbenik dobi letos za redno članarino (20 dinarjev) petero knjig. Redno izdanje: Knjige za doplačilo: 1. Koledar za leto 1936. 1. Naši zobje. 2. Večernice 88 zv.: Stiski tlačan. 2. Naš gozd. 3. Anton Martin Slomšek. 3. Pravljice za lahkomiselne ljudi. 4. Zgodovina slovenskega naroda. 4. Sin dveh očetov. 5. Vatomika. 5. Mlada njiva. Opozorilo I Vsak član naj prejme knjige tam, kjer se je vpisal, čeprav je med letom bivališče spremenil. — Stroške (za poštnino, voznino, omot itd.) povrnejo člani poverjenikom. — Vpisovalne pole naj se s članarino vred pošljejo do 5. marca 1936 Družbi sv. Mohorja v Celju. — Prosimo: Gg. poverjeniki naj pri oddaji knjig že vpisujejo člane za bodoče leto. Nabrano udnino naj pošiljajo sproti. — Dosmrtniki se oglasite že jeseni pri poverjeniku, kjer želite dobiti knjige za bodoče leto. Letnina za leto 1936 je — kakor lani — 20 Din, in sicer za vsako posamezno osebo ali ustanovo. — Dosmrtnina znaša 500 Din za vsako osebo, za župnijske ali šolske knjižnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude). Dosmrtniki z vplačano do-smrtnino do 50 kron (do št. 3220) naj doplačajo 12 Din, z dosmrtnino 80 kron (št. 3221—3275) oaj doplačajo 11 Din, z dosmrtnino 200 kron (št. 3276—3317) 10 Din, z dosmrtnino 400 kron (št. 3318—3331) 7 Din, z dosmrtnino 900 kron (št. 3332—3340) 3 Din. Posamezni letni udje, ki se neposredno pismeno naročajo na knjige pri Družbi sv. Mohorja v Celju, plačajo 29 Din, in sicer udnine 20 Din ter za poštnino in odpravnino 9 Din. Kdor naroči knjige za doplačilo, naj doplača za poštnino in odpravnino 15 Din. Udje v inozemstva plačajo za knjige s poštnino in odpravnino vred 36 Din. Kdor naroči knjige za doplačilo, naj doplača za poštnino in odpravnino še 10 Din. Za ode v Ameriki velja letnina dolar 125. Američani naj nakazujejo to vsoto po pošti ali po katerikoli banki vsak zase ali po več skupaj Družbi »v, Mohorja v Celja, Za knjige za doplačilo in za vezavo veljajo iste cene kot so označene zgoraj. Kdor pošlje zase naročnino, se mu dostavijo knjige na njegov naslov (prosimo točnih naslovov!); če se jih naroči več skupaj, naj se določi ime in naslov onega člana, ki se mu pošljejo knjige za vse skupaj. • Odbor Družbe sv. Mohorja: Dr. Franc Cukala, dr. Franc Kotnik, dr. Lambert Ehrlich, Josip Zeichen, Anton Cestnik, F. S. Finžgar, dr. Rudolf Bitimi, msgr. Valentin Podgorc. Družbene knjige je uredil dr. Jože Pogačnik, Ljubljana, Kolezijska 1. 19 36 KOLEDAR DRUŽBE SV MOHORJA Z RISBAMI OPREMIL S. PENGOV IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU R. Z. Z O. Z. (FRAN MILAVEC, CELJE) JI 1825/k H63 V 'H. 3, ■•'.,!' PAPEŽ PIJ XI rojen 31. maja 1857 v Desio pri Milanu z imenom AHIL RATTI; za mašnika posvečen 20. decembra 1879; apostolski nuncij na Poljskem 6. junija 1919; kardinal in nadškof v Milanu 13. junija 1921; za papeža izvoljen dne 6. februarja 1922, kronan 12. februarja 1922. NAŠA KRALJEVSKA RODOV I NA PETER II kralj Jugoslavije, rojen 6. septembra 1923 v Belgradu, zavladal po smrti kralja Aleksandra 9. oktobra 1934. MARIJA kraljica mati, rojena kot romunska kraljična 9. januarja 1899, poročena 8. junija 1922, TOMISLA V kraljevič, rojen 19. januarja 1928 v Belgradu, ANDREJ kraljevič, rojen 28. junija 1929 na Bledu. VLADIKE SLOVENCEM DR. ANTON BONAVENTURA JEGLIČ škof ljubljanski v p., rojen v Begunjah 29. maja 1850, posvečen 12. septembra 1897 za škofa v Sarajevu, od 22. maja 1898 do 1. avgusta 1930 škof v Ljubljani, nato naslovni nadškof garelski, bivajoč v Gornjem gradu. ' DR. IVAN TOMAŽIč škof lavantinski, rojen 1. avgusta 1876 pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, posvečen za škofa koadjutoria 1. avgusta 1928, od 1. avgusta 1933 škof v Mariboru; pokrovitelj Družbe sv. Mohorja. DR. GREGORIJ ROŽMAN škof ljubljanski, rojen 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku, posvečen za škofa koadjutorja dne 14, julija 1929, od 1. avgusta 1930 škof v Ljubljani. DR. ADAM HEFTER knez in škof krški, rojen 6. decembra 1871 v Prienu na Bavarskem, posvečen za škofa 7. januarja 1915 v Salzburgu, ustoličen v Celovcu 12. februarja istega leta. DR, ANDREJ ROHRACHER naslovni škof Isbe, rojen 31. maja 1892 v Lienzu na Tirolskem, posvečen za škofa koadjutorja celovškega 15, oktobra 1933, DR, ALOJZIJ FOGAR škof tržaški, rojen 27. januarja 1882 v Pevmi pri Gorici, posvečen za škofa 14. oktobra 1923 v goriški stolnici, KAROL MARGOTTI nadškof goriški, rojen 22. aprila 1891 v Alfonsione v škofiji Faenza, posvečen za škofa 8. marca 1930, nastopil 23. septembra 1934. PRESTOPNO LETO 1936 ima 366 dni in se začne s sredo in konča s četrtkom. ZAČETEK LETA 1936 Cerkveno leto se začne 1. avd. nedeljo 29. novembra. Občno in državno leto se začne dne 1. januarja. PREMEKLJIVI PRAZNIKI Ime Jezusovo 5. januarja. Sv. Trojica 7. junija. Sedemdesetnica 9. febr. Sv. Rešnje Telo 11. jun. Pepelnica 26. februarja. Srce Jezusovo 19. junija. Žal. Mati božja 3. aprila. Angelska nedelja 6. sept. Velika noč 12. aprila. Rožnivenska ned. 4. okt. Nedelja varstva sv. Jo- Žegnanska ned. 11. okt. žefa 3. maja . Misijonska ned. 18. okt. Križev t, 18., 19., 20. maja. Kristus Kralj 25. okt. Vnebohod 21. maja. Zahvalna ned. 8. nov. Binkošti 31. maja. 1. adventna ned. 29. nov. Od božiča do pepelnice je 63 dni = 9 tednov. Nedelj v predpustu je 7, po binkoštih 25, Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, oznanjenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, rojstvo Marije Dev,, sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki, POSTI IN ZDRŽKI 1. Pomladne (postne) kvatre 4., 6,, 7. marca, 2. Poletne (binkoštne) kvatre 3,, 5., 6. junija, 3. Jesenske kvatre 16., 18., 19. septembra. 4. Zimske (adventne) kvatre 16., 18., 19. decembra. 1. Dnevi zgolj zdržka (ne smemo uživati meso, pa se smemo večkrat najesti do sitega) imajo *, 2. Dnevi zgolj posta (smemo uživati meso, pa se smemo le enkrat do sitega najesti), imajo f. 3. Dnevi strogega posta (ne smemo uživati meso in se smemo le enkrat do sitega najesti) imajo tt- — Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. ASTRONOMIČNI LETNI ČASI Pomlad se začne 20. marca ob 19, uri 58 minut. Poletje se začne 21. junija ob 15, uri 22 minut. Jesen se začne 23. septembra ob 6. uri 26 minut. Zima se začne 22. decembra ob 1. uri 27 minut. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči. GODOVINSKO ŠTEVILO Zlato število . . . 18 Rimska številka . 5 Epakta . . . . . VI Nedeljska črka . . ED Sončni krog , . . 13 Letni vladar je luna. NEBESNA ZNAMENJA Pomlad: Jesen: 1F# oven , . . . T tehnica . . . Ju, ilflf bik .... 8 16 škorpijon . . . dvojčka . . , n strelec .... Poletje: Zima: ME rak ... . . is fij kozel .... £ lev ... , . s vodnar . . . devica . . . . rrp 35 ribi..... X ZNAKI ZA MESEČNE SPREMENE Mlaj..... Ščip ali polna luna ® Prvi krajec . , . 3 Zadnji krajec . . C MRKI SONCA IN LUNE Letos bo mrknilo sonce dvakrat in luna dvakrat. Pri nas bo viden prvi sončni mrk in prvi mrk lune, Dne 8. januarja bo popolni mrk lune. Začetek ob 17. uri 28 minut, višek ob 19. uri 10 minut, konec ob 20. uri 51 minut. Viden bo v Evroipi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Polineziji, v vzhodnem delu Atlantskega in zapadnem delu Tihega oceana. Dne 19. junija bo popolni sončni mrk. Začetek ob 3. uri 45 minut zjutraj, popolni mrk od 4 50 do 7'50, konec ob 8. uri 55 minut zjutraj. Viden bo v Evropi, v severnovzhodni Afriki, v Aziji, na Sev, Ledenem morju, v zapadnem delu Tihega oceana. Najdalje viden popolni mrk ob Bajkalskem jezeru. Pri nas bo viden od sončnega vzhoda do šestih. Dne 4. julija bo delni mrk lune. Začetek ob 17. uri 27 minut, višek ob 18. uri 25 minut, konec ob 19. uri 24 minut. Viden na vzhodu Evrope, v Afriki, Avstraliji, Aziji razen na severu, na Indijskem oceanu, Južnem Ledenem morju. Dne 13. in 14. decembra bo obročasti sončni mrk. Začetek 13. decembra ob 21, uri 27 minut zvečer, višek od 22, ure 35 minut do 2. ure 21. minut dne 14. decembra zjutraj, konec ob 3. uri 29 minut zjutraj. Viden na Sundskih otokih, južnih Filipinih, v Avstraliji in Polineziji. VREMENSKI KLJUČ s katerim vsakdo lahko zve za vreme celega leta naprej, ako le ve, kdaj se izpremeni luna (t. j,: ob kateri uri nastopi prvi krajec J, ščip zadnji krajec in mlaj — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839 spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna: Ob uri Poleti Pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6 dež sneg in vihar od 6. do 10, spremenljivo dež ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku od 10, do 12, veliko dežja mrzlo in mrzel reter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba, Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo, P RO SINE C-JAN UAR S NOVO LETO. OBREZ. GOSPOD. 1 Č Makarij Aleksandrijski, op.; Izidor. P * Genovefa, devica; Anter, papež. S Tit, škof; Angela Folinjska, vdova. N PO NOVEM LETU. IME JEZUS. Telesfor, mučenec; Emilijana, dev, 12 19 SVETI TRIJE KRALJI. RAZGL.G. Valentin (Zdravko), škof; Teodor. Severin, opat; Teofil, mučenec. ^ Julijan in B., mučenca; Peter, ško * Viljem, škof; Agaton, papež. ^ Higin, papež; Pavlin Oglejski, škof. ^ N 1. PO RAZGL. SVETA DRUŽINA. * Alfred, opat; Arkadij, mučenec. P Veronika Mil., devica; Juta. 3 T Hilarij, c. uč.; Feliks (Srečko) Nol. ^ S Pavel, puščavnik; Maver, opat. r Č Marcel, papež; Berard in tov., m. C F P * Anton, puščavnik; Marijan, muč. V S Sv. Petra stol v Rimu. Priska, dev. & N 2. PO RAZGL. GOSPODOVEM. 0 Marij in tovariši, mučenci; Knut, kr. 1 P Fabijan in Sebastijan, mučenca; J T Neža (Janja), devica, mučenica. J ! S Vincencij in Anastazij, mučenca. £ i Č Zaroka Marije Device. Rajmund P. ft : P * Timotej, škof; Evgenij, muč. © £ i S Spreobrnjenje Pavla; Ananija, muč. j . N 3. PO RAZGL, GOSPODOVEM. J Polikarp, škof; Pavla, vdova. P Janez Zlatousti, cerkveni učenik. J ! T Prikazanje Neže; Rogerij in tov., m. * • S Frančišek Šaleški, cerkveni učenik. f I Č Martina, dev., muč.; Hiacinta, dev. fl P * Peter Nol., spozn.; Marcela, vd. J> § 5. Sveta družina se vrne iz Egipta. (Mt 2, 19—23.) 12. Dvanajstletni Jezus v templju. (Lk 2, 42—52.) 19. 0 ženitnini v Kani Galilejski. (Jan 2, 1—11.) 26. Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (Mt. 8, 1—13.) Sonce stopi v znamenje vodnarja dne 21. ob 6 uri 13 minut. HRVATSKO: SIJEČANJ. SRBSKO: JAHyAP. ČEŠKO: LEDEN. BOLG.: flHYAPH. POLJSKO: STYCZEN. RUSKO: HHBAPb. KRŠČANSKO ŽIVLJENJE V DRUŽINAH JE SREČA NARODA SVECAN-FEBRUAR S Ignacij (Ognjeslav), škof, mučenec, Sfft! N SVEČNICA. DAROVANJE GOSP. t* P Blaž, škof, mučenec; Oskar, škof. flfl T Andrej K., škof; Janez Brit., muč. S Agata, devica, muč.; Albuin, škof. Č Doroteja, devica, muč.; Tit, škof. P * Romuald, opat; Julijana, vd. @ ^ S Janez Matajski, sp.; Juvencij, škof. ^ N PRVA PREDPOSTNA NEDELJA. % Apolonija, dev., muč.; Ciril Aleks. P Sholastika, dev., m.; Sotera, d., m. if T Lurška Mati božja. Adolf, škof. J4! S Obletnica kronanja papeža Pija XI. Č Katarina R., dev.; Gregorij II., p. rh P * Valentin (Zdravko), m.; Ivana V. CfČ S Favstin, mučenec; Jordan, spozn. C N DRUGA PREDPOSTNA NED. Julijana, muč.; Onezim, škof, muč. P Frančišek Kle; Gregorij X., papež, T Simeon, škof, muč.; Flavijan, škof. J? S Konrad, puščavnik; Julijan, muč. Č Sadot, škof, in tovariši, mučenci. gž P * Feliks (Srečko), škof; Irena, dev. jft S Sv. Petra stol v Ant.; Marjeta K. ® jft N TRETJA PREDPOSTNA NED. 3K Peter Dam., c. uč.; Romana, dev. P Prestopni dan. Modest, škof. J3E T Pust. Matija (Bogdan); Sergij m. ffc S ff Pepelnica, Valburga; Feliks III. fft Č f Matilda, d.; Viktor (Zmagoslav). Hf P f f Gabriel od Žal. M. b.; Baldomir. S f Roman, opat; Antonija Flor. Ji W 2. Jezus med viharjem v ladjici spi. (Mt 8, 23—27.) 9. 0 delavcih v vinogradu. (Mt 20, 1—16.) 16. Prilika o sejavcu in semenu. (Lk 8, 4—15.) 23. Jezus ozdravi slepca. (Lk 18, 31—43.) Sonce stopi v znamenje rib dne 19. ob 20 uri 34 minut. ERPyAP. ČEŠKO: UNOR. BOLG.: cDEBPYAPM. POLJSKO: LUTY. RUSKO: EBPAJIfc>. DAJ REVEŽEM SUŠEOMAREC 1 N PRVA POSTNA NEDELJA, ftft Albin, škof; Antonina, mučenica. 2 P f Simplicij, papež; Neža Praška, d. Hig 3 T f Kunigunda, cesarica; Marin, m. Hjflg 4 S ff Kvatre. Kazimir, spozn.; Lucij. 5 Č f Janez Jožef od Križa, spoznav. ^ 6 P ff Kvatre. Perpetua in Felicita, m. 7 S ff Kvatre. Tomaž Akvinski, c. uč. % 8 N DRUGA POSTNA NEDELJA. @ f Janez od Boga, spozn. j Julijan, šk. 9 P f Frančiška Rim.; Gregorij Nis., šk. 10 T f 40 mučencev; Makarij, škof. 11 S f Sofronij, škof; Krištof Milanski. r4 12 Č f Gregorij Veliki, p.; Bernard, šk. Cfg 13 P ff Teodora, muč.; Kristina, d., m. 14 S f Matilda, kraljica; Pavlina. Cfl£ 15 N TRETJA POSTNA NEDELJA. Jt* Klemen M. Hofb.; Ludovika Mar. 16 P f Hilarij in Tacijan, m.; Hervard. C J* 17 T f Jedert, devica; Patrik, škof. ftjfc 18 S f Ciril Jer., c. uč.; Salvator, spozn. 19 Č JOŽEF, ŽENIN MARIJE DEVICE. 20 P ff Aleksandra, muč.; Janez Parm. 21 S f Benedikt, opat; Serapion, škof. 22 N ČETRTA, SREDPOST. NEDELJA. 23 P f Jožef Or.; Pelagija, mučenica. © 55 24 T f Gabriel, nadangel; Simon, muč. fff 25 S Oznanjenje Marije Device.* fft 26 Č f Emanuel, muč.; Maksima, muč. 27 P ff Janez Dam., c. uč.; Rupert, šk. fl^ 28 S f Janez Kapistran; Sikst III., pap. 'jHf 29 N PETA POSTNA, TIHA NED. 1 t* 30 P f Janez Klimak, opat; Kvirin, muc. 31 T f Benjamin, mučenec; Modest, šk. HK^ 1. Jezus trikrat skušan. (Mt 4, 1—11.) 8. Jezus se na gori izpremeni. (Mt 17, 1—9.) 15. Jezus izžene hudiča. (Lk 11, 14—28.) 22. Jezus nasiti pet tisoč mož. (Jan 6, 1—15.) 29. Judje hočejo Jezusa kamenjati. (Jan 8, 46—59.) Sonce stopi v znamenje ovna dne 20. ob 19 uri 28 minut. A HRVATSKO: OŽUJAK. SRBSKO: MAPAT. ČEŠKO: BREZEN. BOLG.: MAPTT>. POLJSKO: MARZEC. RUSKO: MAPTT>. 0, DOBRE MATERE SO SVETI OGNJI, KI GORIJO ZA DRUGE 5. Jezus jezdi v Jeruzalem. (Mt 21, 1—9.) 12. Jezus vstane od mrtvih. (Mk 16, 1—7.) 19. Jezus se prikaže ob zaprtih durih. (Jan 20, 19—31.) 26. Jezus dobri pastir. (Jan 10, 11—16.) Sonce stopi v znamenje bika dne 20. ob 7 uri 31 minut. M-T RAVEN-APRIL i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 S f Hugo, škof; Venancij, škof, muč. ^ Č f Frančišek Pavlanski; Leopold G. fft, P tt Marija 7 žalosti. Rihard, škof. S f Izidor Sev., c. uč.; Benedikt Nig. jf N ŠESTA POSTNA, CVETNA NED. f Vincencij (Vinko) Fer,; Irena, d. m, P f Sikst I., papež; Krescencija, d. ® T f Herman Jožef, spozn.; Hegezip. j+j S f Albert, škof, muč.; Julija Biliart. rh Č f Vel. četrtek. Marija KL; Tomaž. cf£ P ft Vel. petek. Mehtilda; Ezekiel. q£ S ft Vel. sobota. Leon Vel., papež. Jf N VELIKA NOC. VSTAJENJE GOSP. JJ P Velikon. ponedeljek.* Hermenegild. T Justin, m.; Valerijan in tovariši. (J S Helena, kraljica; Teodor, mučenec, fti Č Benedikt Jožef Lab., spoznavavec, P * Rudolf, mučenec; Anicet, papež, j^, S Antia, muč.; Apolonij, mučenec. Jgg N 1. POVELIKON., BELA NEDELJA, -g Leon IX., papež; Konrad Askulski. P Neža Montepulčanska, devica. ff T Anzelm, cerkv. uč.; Simeon, šk. # ff S Soter in Gaj, p.; Tarbula, dev., m. jfttf Č Vojteh (Adalbert), šk.; Egidij Asiški. ** P * Jurij, muč.; Fidelis Sigm., muč. ^ S Marko, evangelist; Ermin, mučenec. ^ N 2. PO VELIKONOČNA NEDELJA, HKS M. B. dobrega sveta. Klet in Marc. P Žita, dev.; Peter Kan.; Peregrin. mg T Pavel od Križa, spozn.; Lukezij. D S Varstvo sv. Jožefa. Peter, m,; Rob. Č Katarina Sienska, dev.; Jožef Ben. ^ HRVATSKO: TRAVANJ. SRBSKO: AriPMJI. ČEŠKO: DUBEN. BOLG.: AnPMJlt. POLJSKO: KW1EC1EN. RUSKO: AFIPtJlb. TVOJE SRCE NAJ OHRANI BOŽJE ZAPOVEDI; DOLGO ŽIVLJENJE, DOBRA LETA IN POKOJ TI BODO PRINESLE VE I/TRAVEN - MAJ i * Filip (Zdenko) in Jakob mL, ap. Atanazij, c. uč.; Sekund, mučenec. 3. POVELIKONOČNA NEDELJA. Najdenje sv, križa, Aleksander, p. Florijan (Cvetko), muc.; Monika. Pij V., papež; Irenej, škof. Janez Ev. pred L. vrati; Judita. ® Stanislav, škof, m.; Dujam, škof, m. * Prikazanje Mihaela nadangela. Gregorij Nicianški, cerkv. učenik. 4. POVELIKONOČNA NEDELJA, Frančišek Hier.; Mamert, škof. Pankracij in tovariši, m.; Nerej, m. Servacij, škof; Robert Belarmin. Bonifacij, muč.; Pashal I„ papež. C * Izidor, kmet, spoznavavec; Zofija. Janez Nepomuk, muč.; Ubald, škof. 5. poveL, križeva nedelja. Bruno, škof; Pashal Bajlonski. Erik, kralj; Aleksandra, devica. Peter Celestin; Pudencijana, d. Bernardin Sien., sp.; Plavtila. ® KRIST, VNEBOHOD. Feliks Kant. * Emil (Milan); Margarita Kasijska. Janez Krstnik de Rossi, spoznav. 6. POVELIKONOČNA NEDELJA. Marija Dev., pomočnica kristjanov. Gregorij VII., papež; Urban I., p. Filip Neri; Marija Ana Jez., devica. Beda Čast., c. uč.; Janez I., papež. Avguštin, škof; Viljem, opat. 5 * Marija Magd. Pazzi, d.; Maksim. ff Ivana Orleanska, d.; Ferdinand. BINKOŠTI. PRIHOD SV. DUHA. 3. Jezus napoveduje svoj odhod. (Jan 16, 16—22.) 10. Jezus obeta učencem svetega Duha. (Jan 16, 5—14.) 17. Jezus uči o moči molitve. (Jan 16, 23—30.) 24. O pričevanju Svetega Duha. (Jan 15, 26—16, 4.) 31. Jezus govori o Sv. Duhu in ljubezni. (Jan 14, 23—31.) Sonce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 7 uri 8 minut. 1 P 2 S 3 N 4 P 5 T 6 S 7 Č 8 P 9 S 10 N 11 P 12 T 13 S 14 Č 15 P 16 S 17 N 18 P 19 T 20 S 21 Č 22 p 23 s 24 N 25 P 26 T 27 S 28 Č 29 P 30 S 31 N HRVATSKO: SVIBANJ. SRBSKO: MAJ. ČEŠKO: KVETEN. BOLGARSKO: MAft. POLJSKO: MAJ. RUSKO: MAM. MAJNIK JE VISOKA PESEM MARIJI VERNO VDANIH SRC R02NIK-JUNIJ ■ o> < o)Y(oy < o; . o> -<0; 1 P Bink, poned.* Fortunat, sp.; Kuno. rt 2 T Marcelin, m.; Peter, m.; Erazem, m. HIR 3 S f Kvatre. Klotilda, kr.; Pavla, d. 4 Č Frančišek Kar.j Kvirin, škof, muč, ^KC 5 P tt Kvatre. Bonifacij, šk.; Valerija. 00 X 6 S f Kvatre. Norbert, šk.j Bertrand. Jtf 7 N 1. POB.. PRESVETA TROJICA. Robert, opat; Baptista Varani, d. 8 P Medard, škof; Paficik; Viljem, šk. 9 T Primož in Felicijan, mučenca. 10 S Margareta, kraljica; Bogomil, škof. -A 11 Č SVETO REŠNJE TELO. Barnaba. «S 12 P * Janez F,, spozn.; Leon III., pap. C SS 13 S Anton Padov., sp.; Akvilina, dev. 1SL 14 N 2. POBINKOŠTNA NEDELJA, fff Bazilij, cerkv. uč.; Elizej, prerok. 15 P Vid in tovariši, m.; Germana, dev. fff 16 T Jošt, opat; Frančišek Reg., spozn. tRH 17 S Adolf, škof; Nikander, mučenec. Iff^ 18 Č Efrem S., c. uč.; Marko in Marc., m. TMt 19 P * Srce Jezusovo. Julijana, dev. @ lit 20 S Silverij, papež; Mihelina. 21 N 3. POBINKOŠTNA NEDELJA. HK6 Alojzij (Vekoslav), spoznavavec, 22 P Ahacij, mučenec; Pavlin Nol., šk. fft 23 T Agripina, d., m.; Ediltruda, kraljica. 24 S Kres, Rojstvo Janeza Krstnika. i* 25 Č Viljem, opat; Henrik, škof. 26 P * Janez in Pavel, m.; Vigilij, m. 27 S Hema (Ema), vdova; Ladislav, kr, 28 N 4.POB., TREZNOSTNA NEDELJA, Vidov dan. Irenej, škof, mučenec. 29 P PETER IN PAVEL, APOSTOLA. CfC 30 T Spomin svetega Pavla, ap.; Lucina. Cfč 7. Jezusu je dana vsa oblast. (Mt 28, 18—20.) 14. Prilika o veliki večerji. (Lk 14, 16—24.) 21. Prilika o izgubljeni ovci in denarju. (Lk 15, 1—10.) 28. Čudežni ribji lov. (Lk 5, 1—11.) Sonce stopi v znamenje raka dne 21. ob 15 uri 22 minut. ZAPISKI ZA JUNIJ Dan je dolg od 15 ur 48 minut do 16 ur 3 minute. — Dan zraste do 21. za 19 minut in se skrči do 30. za 4 minute. ® 5. ob 6*22; spremenljivo £ 12. ob 13-05; veliko dežja # 19. ob 6*14; spremenljivo 3> 26. ob 20*23; lepo HRVATSKO: LIPANJ. SRBSKO: JYNHJE. ČEŠKO: ČERVEN. BOLGARSKO: K) H H. POLJSKO: CZERW1EC. RUSKO: lIOHb. DOMOVINA JE MATI; LJUBI JO, TRPI IN MOLI ZANJO. TAK JE ZGLED BOŽJEGA SRCA M-SRPAN-JUUJ 8 1 S Presv. Rečnja Kri. Teobald, pušč. 2 Č Obisk. Mar. Dev. Martinijan, muč. 3 P * Leon II., papež; Bernardin Real. jflL 4 S Urh, škof; Berta, dev.; Lavrijan. ® fUt 5 N 5. POBINKOŠTNA NEDELJA. Si Ciril in Metod, slovanska apostola. 6 P Izaija, prerok; Bogomila; Dominika. 7 T Vilibald, škof; Pulherija, devica, 8 S Evgenij III., papež; Elizabeta, kralj, jifi 9 Č Nikolaj in tovariši, gorkumski muč. JJK 10 P * Amalija, dev.; Veronika Jul., dev. Jg 11 S Pij I., papež; Olga; Savin, muč. € ff 12 N 6. POBINKOŠTNA NEDELJA, ff Mohor in Fortunat, muč.; Janez G. 13 P Anaklet, papež, muč.; Margareta. Hpjj 14 T Bonaventura, škof, cerkveni učenik. jff 15 S Henrik I., kralj; Vladimir, kralj, ftf 16 Č Devica Marija Karmelska. ^ 17 P *Aleš, spoznavavec; Marcelina, d. 18 S Friderik (Miroslav), m.; Kamil L. © »Kg 19 N 7. POBINKOŠTNA NEDELJA. M Vincencij P.; Avrea (Zlata), d. m. 20 P Marjeta, devica, muč.; Hieronim. ffi 21 T Prakseda, devica, muč.; Angelina. 22 S Marija Magdalena; Lavrencij Brind. % 23 Č Apolinarij, škof, muč.; Liborij, škof. 24 P * Kunigunda, d.; Magdalena Postel. i+I 25 S Jakob (Rado), apostol; Krištof, m. J4! 26 N 8. POBINKOŠTNA NEDELJA. 3 Ana, mati Marije Device; Valent. 27 P Rudolf in tovariši, muč.; Pantaleon. Cflfg 28 T Viktor (Zmagoslav), pap.; Inocencij. C#£ 29 S Marta, devica; Beatrika, mučenica. J* 30 Č Abdon in Senen, muč.; Julita, muč. J* 31 P * Ignacij (Ognjeslav) Lojol., spozn. J^ 5. 0 grehu v misli in besedi. (Mt 5, 20—24.) 12. Jezus nasiti štiri tisoč mož. (Mk 8, 1—9.) 19. O lažnivih prerokih. (Mt 7, 15—21.) 26. O krivičnem hišniku. (Lk 16, 1—9.) Sonce stopi v znamenje leva dne 23. ob 2 uri 18 minut. HRV.: SRPANJ. SRBSKO: jyjIHJE. ČEŠKO: ČERVENEC. BOLGARSKO: IO./1M. POLJSKO: L1PEC. RUSKO: IlO.Ib. m 10 V-SRPAN -AVGUST tu S Vezi sv. Petra, ap.; Makabejski br. 2 N 9. POBINKOŠTNA NEDELJA, jj* Porciunkula. Alfonz M. Lig., škof. 3 P Najdenje Štefana, m.; Lidija, vd. © 4 T Dominik (Vladimil), spoznavavec. 5 S Marija Devica Snežnica. Ožbalt, kr. 6 Č Gospodovo spremenjenje, Sikst II. .7 P * Kajetan, spozn.; Donat, mučenec. ^ 8 S Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci. ^ 9 N 10. POBINKOŠTNA NEDELJA, f ^ 10 P Lavrencij, mučenec; Pavla, devica. ^ 11 T Tiburcij, mučenec; Pavla, devica. ^ 12 S Klara, devica; Hilarija, mučenica. ^ 13 Č Janez Berhmans; Kasijan, mučenec. 14 P ff Evzebij, spozn.; Atanazija, vd. 15 S VNEBOVZETJE MARIJE DEVICE. 16 N 11. POBINKOŠTNA NEDELJA. ^ Rok, spozn,; Joahim, oče Mar. Dev. 17 P Hiacint, spozn.; Julijana, dev. # 18 T Helena (Jelena), ces.; Agapit, muč. ^ 19 S Ludovik Tol., škof; Janez Eud., sp. % 20 Č Bernard, opat; Samuel, prerok. ^ 21 P * Ivana Frančiška Šantalska, vdova, j^j 22 S Timotej, mučenec; Hipolit, škof, m. j+j 23 N 12. POBINKOŠTNA NEDELJA. c#£ Srce Marijino. Filip Benic., spozn. 24 P Jernej, apostol; Ptolomej, škof. 25 T Ludovik, kralj; Patricija, devica. * Cfj£ 26 S Cefirin, papež; Bernard Of., spozn. J* 27 Č Jožef Kal., spoznavavec; Antuza, m. J* 28 P * Avguštin, cerkv. uč.; Hermes, m. 29 S Obglavljenje Janeza Krstn. Sabina. oj| 30 N 13. POBINKOŠTNA NEDELJA. 31 P Rajmund (Rajko), sp.; Pavlin, škof. 2. Jezus joka nad Jeruzalemom. (Lk 19, 41—47.) 9. Prilika o farizeju in cestninarju. (Lk 18, 9—14.) 16. Jezus ozdravi gluhonemega. (Mk 7, 31—37.) 23. Prilika o usmiljenem Samarijanu. (Lk 10, 23—37.) 30. Jezus ozdravi deset gobavih. (Lk 17, 11—19.) Sonce stopi v znamenje device dne 23. ob 9 uri 11 minut. A*/ HRVATSKO: KOLOVOZ. SRBSKO: ABryCT. ČEŠKO: SRPEN. BOLG.: ABryCTb. POLJSKO: SIERPIEN. RUSKO: ABryCTb. ŽIVA VERA SE NE BOJI NITI OBLASTNIKOV! TRPI DO KRVI IN ZMAGE KIMAVEC-SEPTEMBER Egidij (Tilen), opat; Verena, dev.@ Štefan, kralj; Maksima, mučenica. »SS Evfemija, Doroteja in tovarišice, d. fff *Rozalija, devica; Ida, grofinja. Lavrencij Just., škof; Gentilij, m. iff8^ 14. POB., ANGELSKA NEDELJA. Caharija, prerok; Peregrin. Marko in tovariši, mučenci. Rojstvo Marije Device.* Adrijan. € tf Peter Klaver, spozn.; Serafina. Nikolaj Tol., spozn.; Pulherija, ces. * Prot in Hiacint, muč.; Milan, šk. Hfj Ime Marijino. Macedonij, šk.; Val. ftf 15. POBINKOSTNA NEDELJA. JrS Frančišek K., spozn.; Notburga, d. Povišanje sv, križa. Ciprijan, škof. i' Marija 7 žal, Nikomed, mučenec. @ £ f Kvatre, Kornelij, papež; Ljudmila, it Lambert, škof; Frančiškove rane, I4! ff Kvatre, Jožef K.; Zofija in tov. iH I Kvatre, Januarij, šk., in tov., m. °iC 6. POBINKOSTNA faEDELJA, Evstahij in tovariši, mučenci. Matej, apostol in evangelist; Jona. Tomaž Vil., škof; Mavricij in tov. Jf Linus, papež; Tekla, devica, m. $ Jf Marija Devica, rešiteljica ujetnikov, qJ£ * Kamil in tovariši, muč.; Kleofa. ftJS Ciprijan in Justina, muč.; Vigilii, šk. 17r POBINKOSTNA tfElfELJA. Kozma in Damijan, mučenca. Venčeslav, kralj; Lioba (Ljuba), op. Mihael, nadangel; Evtihij, mučeneg. JJg Hieronim (Jerko), c. uč.; Zofija. ® 6. 0 božji previdnosti. (Mt 6, 24—33.1 13. Jezus obudi mladeniča. (Lk 7. 11—16.) 20. Jezus ozdravi vodeničnega. (Lk 14, 1—11.) 27. O največji zapovedi. (Mt 22, 34—46.) Sonce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 6 uri 26 minut. 1 T 2 S 3 Č 4 P 5 S 6 N 7 P 8 T 9 S 10 Č 11 P 12 S 13 N 14 P 15 T 16 S 17 Č 18 P 19 S 20 N 21 P 22 T 23 S 24 č 25 P 26 S 27 N 28 P 29 T 30 S '8 ijl HRVATSKO: RUJAN. SRBSKO: CEI1TEMBAP. ČEŠKO: ZARI. B.: CEnTEMBPMH. POLJ.: V/RZES1EN. RUSKO.: CEHTHEPb. 29 ^27 GORJE SVETU ZARADI POHUJŠANJA! STARŠI, VARUHI NEDOLŽNIH, ' S ČIM ZASTRUPLJA SVET SRCA VAŠIH OTROK? VINOTOK-OKTOBER 1 Č Remigij, škof; Janez Dukl., spozn. ff 2 P * Angeli varuhi. Leodegar, škof. ffj 3 S Terezika Deteta Jezusa; Felicija, d. 4 N 18. P., ROŽNIVENSKA NEDELJA. ** Frančišek Serafinski, sp.; Edvin, kr. 5 P Placid in tovariši, muč.; Flavijana. O 6 T Brunon, spozn.; M.Frančiška, dev. ** 7 S Marija, kraljica sv. rozn. venca. C 8 Č Birgita, vdova; Starček Simeon, sp. HiS 9 P * Posvečevanje cerkva. Dionizij, šk. ^ 10 S Frančišek Borgia; Daniel in tov., m. ^ 11 N 19. POB., ŽEGNANSKA NEDELJA. f?t Materinstvo Matere božje. Nikazij. 12 P Maksimilijan, škof; Serafin, spozn. 13 T Edvard (Slavoljub), kralj; Koloman. f 14 S Kalist, papež, mučenec; Just, škof. t*1 15 Č Terezija, devica; Avrelija, dev. ® 1*1 16 P * Gal, opat; Gerard M.; Florentin. Ih 17 S Margareta M. Alak., dev.; Hedviga. Cfg 18 N 20. POB., MISIJONSKA NEDELJA. Luka, evangelist; Julijan, puščavn. 19 P Peter Alkant., spozn.; Etbin, opat. Jf 20 T Janez Kan., spozn.; Felicijan, muč. Jf 21 S Uršula in tovarišice, muč.; Hilarion. Jf 22 Č Kordula, muč.; Fides (Vera), muč. fti 23 P * Klotilda, muč.; Jožefina, dev. ) 24 S Rafael, nadangel; Kristina, devica, 25 N 21. POBINK.; KRISTUS KRALJ. 26 P Evarist, papež; Bonaventura Pot. 27 T Frumencij, škof; Antonija, devica. SS 28 S Simon in Juda, apostola; Cirila, d. ff 29 Č Narcis, škof; Ida, dev.; Donat, sp. ff 30 P * Alfonz Rodrig., sp.; Angelus. © 31 S ff Volbenk, škof; Krištof, mučenec. iffi^ 4. Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mt 9, 1—8.) 11. Prilika o kraljevi ženitnini. (Ml 22, 1—14.) 18. Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan 4, 46—53.) 25. Prilika o neusmiljenem hlapcu. (Mt 18, 23—35.) Sonce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 15 uri 17 minut. O \J HRVATSKO: LISTOPAD. SRBSKO: OKTOBAP. ČEŠKO: RIJEN. B.: OKTOMBPHM. POLJ.: PAŽDZIERNIK. RUSKO: OKTflEPb. JM fjiKJ Ifrrnf II 1 M n/ i KJER SO ZBRANI V GOSPODU, JE MED NJIMI TUDI ON LISTOPA) -NOVBVB H R 1 N 22. POB. PRAZNIK VSEH SVETN. 2 P Spomin vernih duš. Just, mučenec. ffl 3 T Viktorin, škof; Venefrida, devica. Hflg 4 S Karel Bor., šk.; Vital; Modesta, d. Hdg 5 Č Caharija in Elizabeta; Emerik, sp. HKg 6 P * Lenart (Lenko), op.; Helena, d. C ffl 7 S Janez Gabriel Perb., mučenec. ^ 8 N 23. POB., ZAHVALNA NEDELJA. % Bogomir, šk.; Klavdij in tovariši, m, 9 P Teodor (Božidar), mučenec. ^ 10 T Andrej Avelin, spozn.; Trifon, muč. j^j 11 S Martin (Davorin), škof; Menas, m. 12 Č Martin, papež, muč.; Avrelij, škof. 13 P * Stanislav Kostka, spozn.; Didak. 14 S Jozafat Kunč.,šk.; Veneranda, d. # C#£ 15 N 24. POBINKOŠTNA NEDELJA. J? Jedert, dev.; Leopold (Levko), kr. 16 P Otmar, opat; Neža Asiška, devica. J* 17 T Gregorij Čudod., škof; Šaloma, dev. J^ 18 S Odon, opat; Roman, mučenec. ftJE 19 Č Elizabeta, kraljica; Poncijan, papež. 20 P * Feliks Valoaški, spozn.; Edmund. jf^ 21 S Darovanje Marije Dev. Kolumban. 22 N 25. POBINKOŠTNA NEDELJA. 1 A, Cecilija, devica, m.; Filemon, muč. 23 P Klemen (Milivoj), papež; Felicita, m. «85 24 T Janez od Križa; Hrizogon, mučenec. JJg 25 S Katarina, dev., muč.; Mozes, muč. g* 26 Č Silvester, opat; Leonard P., spozn. ff 27 P * Virgilij, škof; Bernardin Foški. ^ 28 S Gregorij III., papež; Jakob M., sp. ^ 29 N PRVA ADV., IZSELJENSKA NED. tf Saturnin, mučenec; Gelazij, papež. 30 P Andrej (Hrabroslav), apostol. ff 1. O davku cesarju. (Mt 22, 15—21.) 8, Jezus obudi Jajrovo hčer. (Mt 9, 18—26.) 15. Prilika o gorčičnem zrnu. (Mt 13, 31—25.) 22. O razdejanju Jeruzalema (Mt 24, 15—28.) 29. O poslednji sodbi. (Lk 21, 25—33.) Sonce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 12 uri 26 minut. HRV.: STUDEN1. SRBSKO: HOBEMBAP. ČEŠKO: L1STOPAD. BOLG.: HOEMBPMfi. POLJSKO: LISTOPAD. RUSKO: HOflBPb. USMILITE SE, USMILITE SE VSAJ VI, PRIJATELJI MOJI! VSA DOBRA DELA DARUJ TA MESEC DUŠAM V VICAH Soncc stopi v znamenje kozla dne 22. ob 1 uri 27 minut. GRUDHN-DHCEA/BH R 1 T Zedinjenje, Edmund in t.; Natalija. Hf= 2 S Bibijana, dev., muč.; Pavlina, muč. HK^ 3 Č Frančišek Ksaverij, spoznavavec. 4 P * Barbara, dev., m.; Peter Hrizolog. 5 S Saba, opat; Krispin, mučenec. € ^ 6 N DRUGA ADVENTNA NEDELJA. Miklavž (Nikolaj), škof; Leoncija. 7 P Ambrozij šk. in c. uč.; Urban, škof. 8 T BREZM. SPOC. MARIJE DEVICE, rh 9 S Peter Fourier, škof; Delfina. rt 10 Č Lavretanska Mati božja. Melhiad. C#£ 11 P * Damaz, papež; Hugolin, puščavn. C#£ 12 S Aleksander, muč.; Dionizija, muč, Cf£ 13 N TRETJA ADVENTNA NEDELJA. Jf Lucija, devica, muč.; Otilija, devica, 14 P Konrad Of.; Spiridion, opat. ® J* 15 T Kristina, dekla; Valerijan, škof. (jjf 16 S f Kvatre. Evzebij, škof; Albina, d. SžJt 17 Č Lazar, škof; Vivina, devica. ftž 18 P ff Kvatre. Gracijan, škof; Teotim. 19 S f Kvatre. Urban V., papež; Favsta. 20 N ČETRTA ADVENTNA NEDELJA. Jg Evgenij in Makarij, mučenca. 21 P Tomaž, apostol; Severin, škof. 22 T Demetrij, mučenec; Flor, mučenec. ffl 23 S Viktorija (Zmagoslava), devica, m. ff 24 Č ff Adam in Eva; Hermina, devica. 25 P BOŽIČ. ROJSTVO GOSPODOVO, »f 26 S Štefan, prvi mučenec.* Marin, m. ^ 27 N NEDELJA PO BOŽIČU. Janez Ev. ** 28 P Nedolžni otročiči. Kastor, muč. © H|g 29 T Tomaž, škof, muč.; David, kralj. HiS 30 S Evgenij, škof; Liberij, šk.; Nicefor. ffl 31 Č Silvester, papež; Melanija. ffl 6. 13. 20. 27. Janez Krstnik pošlje svoja učenca do Jezusa. (Mt 11, 2—10.) Janez Krstnik pričuje o Kristusu. (Jan 1, 19—28.) Janez Krstnik poklican v službo predhodnika. (Lk 3, 1—6.) Simeon in Ana oznanjujeta Gospoda. (Lk 2, 33—40.) HRV.: PROSINAC. SRBSKO: flEKEMBAP. ČEŠKO: PROSINEC. B.: flEKEMBPHft. POLJSKO: GRUDZIEN. RUSKO: flEKABPb. ! J 25 ,0 O Oi 27N H K Bpg s OD HLEVCA DO KRIŽA JE ŠLO ODREŠENJE MAMON NAS TUDI ZDAJ IZ BEDE NE BO OTEL Abecedni imenih svetnikov in godov. Tu so našteti oni godovi in imena svetnikov, ki »o pri na« najbolj v navadi. Popoln ni, zlasti ni marsikaterega imena, ki ga ljudje po svoje krajšajo in oblikujejo. Če kak član naše Družbe želi pojasnila, naj se oglasi; radi mu bomo ustregli. Večkrat pa želijo starši dati otroku ime, ki ga med svetniki ne najdemo. Ali imajo pravico? Opozarjamo najprej: Naša, skozi stoletja v Slovencih udomačena imena so za nas najlepša in zaeno tudi značilna. Do tega spoznanja so prišli zlasti slovenski izobraženci, ki dajejo svojim otrokom zopet krepka, stara imena: Peter, Miklavž, Majda, Meta, Špela, Janez, Marko, Vid itd. Če bi pa le kdo želel dati posebno ime, velja za katoličane sledeča zapoved: »Želja svete Cerkve je, ne stroga zapoved, da starši dajejo otrokom imena svetnikov. Če pa starši izrečno žele dati drugo ime, naj se doda krščencu še ime kakega svetnika in se obe imeni zapišeta v krstno knjigo.« Dolžnost katoličanov je, da se ravnajo po tej odredbi. A. Abdon (in Senen), muč., 30. Jul. Abraham, očak, 9. okt. Ada glej Adelhajda. Adalbert (Vojteh), škof, 23. apr. Adam (in Eva), prvi starši, 24. dec Adela glej Adelhajda. Adelhajda, vdova, 16, dec. Adolf, škof, ll.febr. Adolf, spozn,, 12. jun. Adolf, škof, 17. jun. Adrijan, muč., 8. sept. Afra, muč., 24. maja. Afra, muč., 9. avg. Agapa, dev., muč., 5. marca. Agapit (Ljubo), muč., 18. avg, Agapit, papež, 20. sept. Agata (Doroslava), d., m., 5. febr Agaton, papež, 16. febr. Agaton, muč., 7. dec, Agripina, dev., muč., 23. jan. Ahacij (in tov.), muč., 22. jun. Ahilej (in Nerej), muč,, 12. maja. Akvilina, dev., 13. jun. Alban (Belo), muč., 21. jun. Albert, škof, muč., 8. apr. Albert Vel., spozn., 15. nov. Albin (Belko), škof, 1. marca. Albina, dev., muč., 16. dec. Albuin (in Ingenuin), šk., 5. febr. Aleksander (Saša), škof, 23. apr. Aleksander, papež, muč., 3. maja. Aleksander Sauli, 11. okt. Aleksander, muč., 12. dec. Aleksandra, muč., 20. marca. Aleksandra, dev., muč., 18. maja. Aleš, spozn., 17, jul. Alferij, opat, 12. apr. Alfonz, škof, 23. jan. Alfonz Lig., škof, 2. avg. Alfonz Rodr., spozn,, 30, okt. Alfred, opat, 12. jan. Alojzij Gonzaga, spozn., 21. jun. Amadej, spozn,, 30. marca. Amalija (Ljubica), 10. jul. Amand, škof, 6. febr, Ambrož, škof, cerkv, uč., 7. dec. Ambrozij Sien., bi., 20. marca. Ana, mati Marije Device, 26, jul. Ana, prerokinja, 1, sept, Anaklet, papež, 13. jul. Ananija', muč., 25, jan. Ananija, muč., 1, dec. Anastazij, muč., 22. jan. Anastazij, papež, 27. apr. Anastazij, muč., 7. sept. Anastazija, muč., 6. febr. Anastazija, muč., 15. febr. Anastazija, dev., 14. avg. Anastazija, muč., 25. dec. Andrej (Hrabrosl.) K., šk„ 4. febr. Andrej Bob6la, 21. maja, Andrej Avelin, spozn,, 10. nov. Andrej, apostol, 30. nov. Angela Folinjska, vdova, 4. jan. Angela, dev., 10. maja. Angela Merici, dev., 31. maja. Angelina, 21. jul. Angelus, spozn., 12. apr. Angelus, 30. okt. Anicet, papež, 17. apr. Antia, muč., 18. apr. Anton, pušč., 17. jan. Anton Padovanski, 13. jun, Anton M. Caharija, spozn., 5. jul. Antonija, dev., muč., 29. apr. Antonija, muč., 4. maja. Antonija, dev., 27. okt. Antonin, škof, 10. maja. Antonin, muč., 22. avg. Antonin, muč., 2. sept. Antonina, muč., 1. marca. Antuza, muč., 27, avg. Anzelm, škof, cerkv. uč., 21. apr. Apolinarij, škof, muč., 23. jul. Apolonij, muč., 18. apr. Apolonija, dev., muč., 9. febr. Arkadij, muč., 12. jan. Atanazij, škof, cerkv. uč., 2. maja. Atanazija, vdova, 14. avg. Avguštin, škof, ap. angl., 28. maja. Avguštin, škof, cerkv. uč., 28. avg. Avrea (Zlata), dev., muč., 19. jul. Avrelij, škof, 12. nov. Avrelija, dev., muč., 15. okt. B. Baldomir, spozn., 27. febr. Baltazar (Boltežar), kralj, 6. jan. Bara glej Barbara. Barbara, dev., muč,, 4. dec. Barbea, muč., 29. jan. Barnaba, apostol, 11. jun. Bazilij, škof, cerkv. uč., 14. jun. Bizilisa (in Julijan), muč., 9. jan. Beatrika, muč., 29. jul. Beda (Veda), Čast., c.uč., 27. maja. Belo glej Alban. Benedikt, opat, 21. marca. Benedikt Niger, spozn., 4. apr Benedikt Jožef, spozn., 16. apr. Benedikta, muč., 4. jan. Benedikta, dev., 6. maja. Benedikta, dev., muč., 8. okt. Benigen, muč., 13. febr. Benigen, muč., 1. nov. Benjamin, muč., 31. marca. Benon, škof, 26. jun. Benvard (s tov.), škof, 25. okt. Benvenut, škof, 22. marca. Berard, muč., 16. jan, Bernard, škof, 12. marca. Bernard, opat, 20. avg. Bernard Ofiški, spozn., 26. avg. Bernardin Foški, 27. nov. Bernardin Sienski, sp., 20. maja. Berta, dev., 4. jul. Bertold, spozn., 29. marca. Bertram, škof, 3. jul. Bertrand, patr. oglejski, 6. jun. Bibijana, dev,, muč., 2. dec. Birgita, vdova, 8. okt. Blaž, škof, muč., 3. febr. Blaženko glej Makarij. Bogdan glej Deodat. Bogdan glej Matija. Bogo glej Bogomir. Bogoljub glej Teofil. Bogomil, škof, 10. jun. Bogomila, 6. jul. Bogomir (Bogo, Božo), šk., 8. nov. Bojan glej Mohor. Boltežar glej Baltazar. Bonaventura, škof, c. uč., 14. jul. Bonifacij, muč., 14. maja. Bonifacij, papež, 25. maja. Bonifacij, škof, muč., 5. jun. Bonifacij, papež, 25. okt. Boris, kralj, 2. maja. Boštjan glej Sebastijan. Božena glej Natalija. Božidar glej Teodor. Božo glej Bogomir. Branimir glej Frančišek. Branko glej Frančišek. Breda glej Friderika. Brezm. spočetje M. D., 8. dec. Brigita, dev., 1. febr. Bronislava, nuna, 7. sept. Brunon, škof, 17. maja. Brunon, spozn., 6. okt. Budislav glej Gregor. C. Caharija, papiež, 15. marca. Caharija, prerok, 6. sept. Caharija (in Elizabeta), 5. nov. Cecilija, dev., muč., 22. nov. Cefirin, papež, 26. avg. Celestin, papež, 6. marca. Celestin, papež, 19. maja. Cenon, muč., 5. apr. Ciprijan, škof, muč., 14. sept. Ciprijan (in Kornelij), m., 16. sept. Ciprijan (in Justina), m., 26. sept. Cirijak (Larg in Smaragd), muč., 8. avg. Ciril Aleksandrijski, škof, 9. febr. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni uč*, 18. marca. Ciril, škof, 29. marca. Ciril (in Metod), slovanski apost., 5. julija. Cirila, muč., 5. jul. Cirila, dev., muč., 28. okt. Cita, dev., 27. apr. Cvetana, Cvetka glej Flora. Cvetka glej Terezija D, Jez. Cvetko glej Florijan. D. Damaz, papež, ll.dec. Damijan (in Kozma), m., 27. sept. Daniel (Dana, Danica, Danilo), prerok, 21. jul. Daniel (in tov.), muč., 10. okt. Danilo glej Daniel. Darij, muč., 19. dec. Darinka glej Darija ali Martina. Darovanje Marijino, 21. nov. Davorin glej Martin. Demeter, muč., 9, apr. Deodat (Bogdan), muč,, 8. nov. Deziderij (Željko), škof, 23. maja. Didak Jožef, bl„ 21. marca. Dinko glej Dominik. Dionizij, škof, muč., 9. okt. Dizma, desni razbojnik, 25. marca. Dobrega sveta Dev. Marija, 26. apr. Dominik (Vladimil), spozn., 4. avg. Dominika, muč., 6, jul. Donat, škof, muč., 7. avg. Donat, spozn., 29. okt, Dora glej Doroteja. Doroslava glej Agata. Doroteja (Dora), d., m., 6. febr. Doroteja (in tov.), d., m„ 3. sept. Dragica glej Karel. Drago, spozn., 16. apr, Dragotin glej Karel Bor. Dula, muč., 25. marca. Dušan glej Spiridion. E. Eberhard, škof, 8. jan. Eberhard, škof, 23. jun. Eberhard, škof, 28. nov. Ecehiel, prerok, 10. apr. Edita, dev., 16. sept. Edmund, škof, 16. nov. Edmund (in tov.), muč., 1. dec. Edvard, kralj, muč., 18. marca. Edvard, kralj angl., 13. okt. Efrem, cerkv. uč., 18. jun. Egidij (Roger in Odorik), 28. jan. Egidij od sv. Jožefa, 7. febr. Egidij (Ilij, Tilen), opat, 1. sept. Eleonora, dev., 21. febr. Elevterij, škof, muč., 20. febr. Elevterij, papež, muč., 26. maja. Elija, prerok, 20. jul. Elizabeta (Špela), kraljica, 8. jul. Elizabeta (in Caharija), 5. nov. Elizabeta, kraljica, 19. nov. Elizej, prerok, 14. jun. Ema, vdova, 19. apr. Emanuel, muč., 26. marca. Emeram, škof, muč., 22. sept. Emerencijana, dev., muč., 23. jan. Emerik, vojvoda, spozn., 5. nov. Emigdij, škof, muč., 9. avg. Emil (Milan), muč., 22. maja. Emilija (Milica), dev., 17. avg. Emilijan (Milan), škof, 11. sept. Emilijana (Milena), dev., 5. jan. Engelbert, škof, 7, nov. Epigmeni, muč,, 24. marca. Erazem, škof, muč., 2. jun. Erazma (s tov.), muč., 3. sept, Erik, kralj, 18. maja. Erna glej Erntruda. Ernest, škof, 12. jan. Erntruda (Erna), dev., 11. sept. Etbin, opat, 19. okt. Etelbert, kralj, 25. febr. Eva (in Adam), prvi starši, 24. dec. Evald, muč., 3. okt. Evarist I., papež, muč,, 26. okt, Evfemija (in tov.), d., m., 3. »ept. Evfrazija, dev., 13. marca. Evgenij, muč., 24. jan. Evgenij, papež, 8. jul. Evgenij (in Makarij), m„ 20. dec. Evgenij, škof, 30, dec. Evgenija, dev., 25. dec. Evlalija, dev., muč., 12. febr, Evstahij (in tov.), muč., 20. sept. Evstohija, dev., 13. febr, Evstohija, dev., muč., 2. nov. Evtihij, muč, iz Mezop., 14. marca. Evtihij, muč. iz Tracije, 29. sept. Evtihijan, papež, muč., 8. dec. Evzebij, muč., 6. marca. Evzebij, duh., spozn., 14. avg. Evzebij, škof, muč., 16. dec, F. Fabij, muč,, 31, jul. Fabijan (in Sebastijan), m., 20. jan. Fabiola, vdova, 27. dec. Favsta, vdova, 19, dec. Favstin (in Jovita), m,, 15. febr. Felicijan (in Primož), muč., 9. jun. Felicijan, škof, muč., 20. okt. Felicita, muč., 7. marca. Felicita s 7 sinovi, muč., 10. )ul. Felicita, muč., 23. nov. Feliks (Srečko), duh., muč., 14. jan. Feliks, škof, 21. febr. , Feliks Kantal., spozn., 21, ma|a. Feliks (in Fortunat), 18. jun. Feliks (in Nabor), muč., 12. Jul. Feliks Val., spozn., 30. nov. Ferdinand, kralj, 30. maja. Fides (Vera), dev., muč., 1. avg. Filemon (in Apolonij), m,, 8. marca. Filip (in Jakob), apost., 1, maja. Filip Nerij, spozn., 26. maja. Filip (Zdenko) Benicij, sp., 23, avg. Filomena, dev., 11. avg. Firmin, škof, muč., 25. sept. Firmin, škof, 11. okt. Flavijan, muč. (v Rimu), 28. jan. Flora (Cvetka, Cvetana), d., 12. jun. Flora, dev,, muč., 24. nov. Florentin, škof, 16. okt. Florentina, dev., 20. jun. Florijan (Cvetko), muč., 4. maja. Fortunat, spozn., 1. jun. Fortunat (in Feliks), 18. jun. Fortunat (in Mohor), inuč., 12. jul. Frančišek (Branimir, Branko) Šaleški, škof, cerkv. uč„ 29. jan. Frančišek Kle, muč., 17, febr. Frančišek Pavi,, spozn,, 2. apr. Frančišek Hier., 11, maja. Frančišek Kar., spozn., 4. jun. Frančišek Regij, spozn., 16. jun. Frančišek Šolan., spozn., 24. jul. Frančišek Kald., spozn., 13. sept. Frančišek Seraf., spozn., 4. okt. Frančišek Borgia, spozn., 10. okt. Frančišek Ksaverij, spozn., 3. dec. Frančiška Rimska, vdova, 9. marca. Frančiška Šantalska, vd., 21. avg. Friderik (Mirko, Miroslav), škof, muč,, 18. jul. Fridolin, opat, 6. marca. Frumencij, škof, 27. oktobra. G. Gabriel od Žal. M. B., 27. febr. Gabriel, nadangel, 24. marca. Gaj (in Soter), papež, m., 22, apr. Gal, opat, 16. okt. Gala, vdova, 5. okt, Gaspar (Gašpar), kralj, 6. jan. Gavdencij (Veselko), škof, 25. okt. Genovefa, dev,, 3. jan. Gentilij, muč., 5. sept. Gerard, muč., 8. marca. Gerard, škof, muč., 24. sept. Gerard Majela, 16. okt. Germana, dev., 15. jun. Gervazij (in Protazij), muč., 19. jun. Gizela, kraljica, opatinja, 7. maja. Godfrid (Bogomir), škof, 8. nov. Godhard, škof, 5. maja. Gorgonij, muč,, 9. sept. Gracijan, škof, 18, dec, Gregorij, papež, 13. febr. Gregorij, papež, 17. febr. Gregorij Nis. (Budist.), šk., 9.marca, Gregorij Vel., papež, 12. marca. Gregorij Nacijan, škof, 9, maja, Gregorij, papež, 25. maja. Gregorij Čudodelnik, škof, 17. nov. Gregorij, papež, 28, nov. Gvido, spozn., 12. sept. Gvidon, opat, 31. marca. H. Habakuk, prerok, 15. jun. Hadrijan, muč., 8. sept. Hedviga (Vika), 17. okt. Helena (Jelena, Jelka), kr., 15. apr Helena, dev., 22, maja. Helena, mati Konst. Vel., l.avg. Hema, vdova, 27. jun. Henrik Suzo, spozn., 2. marca. Henrik, cesar, spozn., 15. jul. Hermagor (Bojan) glej Mohor. Herman Jožef, spozn., 7. apr. Hermenegild, muč., 13. apr. Heribert, škof, 16, marca. Hiacint, spozn., 17. avg. Hiacint (in Prot), muč., 11. sept. Hiacinta, dev., 30, jan. Hiacinta, dev., 6. febr, Hieronim Emil, spozn., 20, jul. Hieronim, cerkv. uč., 30. sept. Higin, papež, muč., 11. jan. Hilarij (Radovan), c. uč., 14. jan, Hilarij (in Tacijan), m., 16. marca Hilarija, muč,, 12. avg. Hilda, 18. novembra. Hildegarda, opatinja, 17. sept. Hipolit (in Kasijan), muč., 13. avg Hipolit, škof, muč,, 22, avg. Honorij, škof, 30, sept. Hozana, bi., 27, aprila. Hrabroslav glej Andrej, Hrizogon, muč„ 24. nov. Hugolin (in tov.), muč., 13. okt. Hugon, škof, 1. apr, Hugon, škof, 10, avg, I. Ida, dev,, 13. apr. Ida, grofinja, 4. sept. Ida, devica, 29, okt. Ignacij (Igo, Ognjeslav), šk„ muč,, 1. februarja. Ignacij Lojola, spozn., 31. jul. Igo glej Ignacij. Ime Marijino, 12. sept. Ingenuin (in Albuin), šk., 5, febr. Inocencij, papež, 22. jun. Inocencij, papež, 28. jul. Irena (Miroslava), dev., 21. febr, Irena, dev., muč,, 5, apr. Irena (s tov.), muč., 18. sept, Irenej, škof, 5. maja. Irene j, spozn,, 28. jun. Irenej, škof, muč., 4. jul. Irenej, škof, muč., 15. dec, Irmina, dev,, 24. dec. Ivan glej Janez. Ivana (Jana, Joana) Val,, vd., 4, febr. Ivana (Orleanska), dev., 30, maja. Ivana Frančiška Šantalska, 21. avg, Ivo, spozn., 19. maja. Izabela, kraljica, 4, jan, Izabela, dev., 31. avg. Izaija, prerok, 6. jul. Izak, menih, 11. apr. Izidor, škof, muč., 2. jan. Izidor, škof, cerkv, uč., 4, apr. Izidor, kmet, spozn., 15. maja. J. Jakob (Radoslav) mL, ap., 1. maja, Jakob »t,, apostol, 25, jul. Jakob, pušč., 6. avg. Jakob iz Marke, spozn., 28. nov. Jana glej Ivana. Janez Zlatousti, šk„ c.uč., 27, jan. Janez Miloščinar, škof, 30. jan. Janez Matajski, spozn., 8. febr, Janez Jožef od Kr., opat, 5. marca. Janez od Boga, spozn., 8. marca, Janez Sarkander, bi., 17. marca. Janez Damaščan, c.uč,, 27.marca. Janez Kapistran, sp., 28. marca. Janez Klimak, opat, 30. marca. Janez Ev. pred Lat. vrati, 6, maja. Janez Krstn. de la Salle, 15. maja. Janez Nepomučan, sp,, 16. maja. Janez de Rossi, spozn,, 23. maja, Janez, papež, muč,, 27. maja. Janez Fakund, spozn,, 12. jun. Janez Franc, spozn,, 16. jun. Janez Krstnik, rojstvo, 24. jun.; obglavljenje, 29. avg. Janez (in Pavel), muč., 26. jun. Janez Gualbert, opat, 12, jul, Janez Kolumbin, bi., 31. jul. Janez Vianney, 9. avg. Janez Berhmans, spozn,, 13. avg. Janez Eudes, spozn., 19. avg. Janez Kancijan, spozn., 20. okt. Janez Gabriel Perb,, muč., 7. nov. Janez od Križa, spozn., 24. nov, Janez Evangelist, 27, dec, Januarij, škof, muč., 19. sept. Jedert Brab., dev,, 17. marca. Jedert, dev., 15. nov. Jelena glej Helena. Jelislava glej Elizabeta. Jelka glej Helena. Jernej, apostol, 24. avg. Jernej, škof, bi,, 19. okt. Joahim, oče Marije, 16. avgusta. Jolanda, bl„ 16. junija. Jona, prerok, 21. sept. Jordan, spozn., 15, febr. Jošt, opat, 16. jun. Jovita (in Favstin), muč., 15. febr. Jozafat Kunčevič, šk,, m,, 14, nov. Jožef, ženin M. D., 19. marca. Jožef Oriol, 23, marca. Jožef Kal., spozn,, 27. avg. Jožef Kupertin, spozn., 18, sept, Juda (in Simon), apost., 28. okt, Judita, muč., 6. maja. Jukund, škof, 14. nov. Jukunda, dev., muč., 27. jul. Julij, spozn., 31. jan. Julij, papež, 12. aprila. Julij, senator, muč,, 19. avg. Julij, muč,, 1. jul. Julij, muč., 20. dec. Julija, dev., 22, maja. Julija, dev,, muč., 10, dec. Julijan (in Basilisa), muč., 9. jan. Julijan, škof, 28. jan. (in 8, febr.), Julijan, muč., 19. febr. Julijana, vdova, 7, febr. Julijana, dev,, muč,, 16, febr. Julijana Falk., dev., 19. jun. Julijana, dev., muč., 17. avg, Jurij, muč., 24. apr. Just, škof, 28. maja. Just, muč., 14. julija, Just, muč., 18. okt. Just, muč., 2, novembra, Justin, muč., 14; apr. Justina, dev., muč., 26. sept. K. Kajetan, spozn., 7. avg. Kalist, papež, muč,, 14. okt. Kamil Lelijski, spozn., 18, jul, Kamil (in tov.), muč., 25. sept. Kancijan glej Kocijan. Kandid, muč., 3, okt, Kanut, kralj, muč,, 19. jan. Karel (Dragotin) Bor., šk., 4. nov. Karmelska Mati božja, 16. jul. Kasijan (in Hipolit), muč., 13. avg. Kastor, muč,, 28. marca. Katarina Rici, dev., 13. febr. Katarina Gen., 22. marca. Katarina Švedska, 22, marca, Katarina Sienska, dev,, 30, apr. Katarina, dev,, muč., 25. nov. Kazimir, spozn,, 4. marca. Kilijan, škof, 8. jul. Klara, devica, 12. avg. Klavdij, muč., 30. okt. Klavdij (in Simforijan), m., 8. nov. Klemen M,Dvorak, sp., 15. marca. Klemen, papež, muč., 23. nov. Klet (in Marcelin), šk., m., 26. apr. Klotilda, kraljica, 3. jun. Klotilda, dev,, muč,, 23. okt. Kocijan (in tov,), muč,, 31, maja. Koloman, muč,, 13, okt. Konrad Plac., pušč., 19. febr. Konrad, škof, 26. nov. Konstancija, dev,, muč, 19 sept. Konstantin, muč., 29, jan Kordula, dev., muč., 22. okt. Kornelij (in Ciprijan), m., 16. sept. Korona, muč., 14. maja. Kozma (in Damijan), m . 27. sept. Krispin, škof, 19. nov. Krispin, muč., 5. dec. Kristijan, muč., 17. febr Kristina, dev., muč., 24 jui. Kristina, dekla, 15. dec, Krištof Milanski, 11. marca. Krištof, muč., 25. jul. Krištof, 31, oktobra, Krizant (in Darija), muč., 25. okt Ksist glej Sikst, Kunigunda, cesarica, 3 marca. Kutbert, škof, 20, marca Kvirin, muč,, 30. marca. L. Ladislav, kralj, 27. jun. Lambert, škof, muč,, 17 sept. Larg (Cirijak in Sm.), m,, 8 avg. Lavra, nuna, 17. jun, Lavrencij (Lovro), muč., 10 avg * Lavrencij Just, škof, 5. sept, Lavretanska Mati božja, 10. dec. Lazar, škof, 17. decembra. Lea, 22. marca. Lenart glej Leonard. Leon I., papež, cerkv. uč., ll.apr. Leon IX., papež, 19. apr. Leon, škof, 22. apr. Leon II'., papež, 28. jun. Leon, papež, 3. julija. Leonard (Lenart), opat, 6. nov. Leonard Portom., spozn., 17. nov. Leopold Gaj., 2. apr. Leopold, vojvoda, spozn., 15. nov. Lidija, vdova, 3. avg. Lin, papež, muč., 23. avg. Ljubica glej Amalija, Ljubo glej Agapit. Ljudmila, vdova, 16. sept. Lovro glej Lavrencij. Lucij, papež, muč., 4, marca. Lucija, dev., muč,, 13. dec. Lucijan, muč., 7, jan. Ludger, 26. marca. Ludovik Tol., škof, 19. avg. Ludovik, kralj, 25. avg. Ludovik Bert., spozn., 10. okt, Ludovika Marillac, bi., 15. marca Luka, evangelist, 18. okt. M. Magdalena (Majda) P., d., 29. maja, Magdalena, spokornica, 22. jul. Makarij (Blaženko) A., op., 2. jan. Makarij, škof, 10. marca. Makarij (in Evgenij), muč., 20. dec, Maksencij, muč., 12. dec, Maksim, škof, muč., 29. maja. Maksima, muč., 26. marca. Maksimijan, škof, 21. febr, Maksimijan, škof, muč., 3. okt. Maksimilijan, škof, muč,, 12. okt. Mamert, škof, 11. maja. Marcel, papež, muč., 16, jan. Marcela, vdova, 31. jan, Marcelijan (in Marko), m., 18. jun. Marcelin (in Klet), šk., m., 26. apr. Marij (in tov,), muč., 19. jan. Marije bi. Device godovi: Zaroka z Jožefom, 23. jan. Očiščevanje (Svečnica), 2. febr. Lurška M. B., 11. febr. Oznanjenje M. D., 25. marca. M, B. dobrega sveta, 26. apr. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Obiskanje Marijino, 2. jul. Karmelska M. B., 16. jul. Marija Snežnica, 5. avg. Vnebovzetje M. D., 15, avg. Srce Marijino, 23. avg. Rojstvo Marije Device, 8, sept. Ime Marija, 12. sept. Marija 7 žal., petek po tihi ned., 15. sept. in 3. ned. v sept. Rešiteljica ujetnikov, 24. sept. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru in 7. okt. Materinstvo, 11, okt. Darovanje Marijino, 2.1. nov. Brezmadežno spočetje, 8, dec, Lavretanska M. B., 10. dec. Marija Kleofova, 9. apr. Marija Magd. (Majda), 22. jul. Marija Magd. Pazzi, d., 29. maja. Marijan, muč., 17. jan. Marijan, spozn., 19. avg. Marijana glej Ana. Marin, muč., 26. dec. Marjeta (Marg., Meta), d., 28. jan. Marjeta Kort.f spok., 22. febr. Marjeta, kraljica, 10. jun. Marjeta, dev., muč., 20. jul. Marjeta Alakok, dev., 17. okt. Marko, evangelist, 25, apr. Marko (in Marcelijan), m., 18, jun. Marko (in tov.), muč., 7. sept. Marta (in tov,), muč., 19. jan. Marta, dev,, 29. jul, Martin (Davorin), škof, 11. nov. Martin, papež, muč., 12. nov. Martina, dev., muč., 30. jan. Matej, apostol, 21. sept. Matija (Bogdan), apostol, 24. febr. Matilda, devica, 26. febr. Matilda, kraljica, 14. marca. Maver, opat, 15. jan. Mavricij (in tov.), muč., 22. sept. Medard, škof, 8. jun. Mehtilda, devica, 10. apr. Melanij, škof, 6. jan, Melhijad, papež, muč., 10. dec. Melhior, kralj, 6. jan. Metod (in Ciril), slov. ap., 5. jul. Mihael, nadangel, 29. sept.; njegova prikazen, 8. maja. Miklavž glej Nikolaj. Milan glej Emilijan. Milena glej Emilijana. Milica glej Emilija. Milka glej Ljudmila. Mirko glej Friderik. Miro, škof, 8. avg. Miroslav glej Friderik. Miroslava glej Irena. Modest, škof krški, 31. marca. Mohor (in Fortunat), muč., 12. jul Monika, vdova, 4. maja. N. Nabor (in Feliks), muč., 12. jul. Nada, 24, sept. Narcis, škof, 29. okt. Natalija (Božena), muč., 27. jul. Natalija, spozn,, 1. dec. Nazarij, muč,, 12, jun. Nerej (in Ahilej), muč., 12. maja, Neža (Janja), dev., muč., 21, jan. Neža Praška, 2. marca, Neža (Montep.), dev., 20. apr, Nicefor, patriarh, 13, marca. Nikolaj (in tov.), muč., 9. jul, Nikolaj Tol., spozn., 10, sept. Nikolaj (Miklavž), škof, 6. dec. Nikomed, muč., 15. sept. Norbert, škof, 6. jun. Notburga, dev., 13. sept, O. Obglavljenje Jan. Krstn., 29. avg. Obiskanje Marijino, 2. jul. Očiščevanje Marijino, 2. febr. Odilo, opat, 1. jan. Odon, opat, 18. nov. Odorik (Roger in Egidij), 28. jan. Ognjeslav glej Ignacij. Olga, 11. julija. Onezim, muč., 16. febr. Orest, muč., 9. nov. Oskar, škof, 3. febr. Otilija, dev., 13. dec. Otmar, opat, 16. nov. Oznanjenje Marijino, 25. marca. Ožbolt, kralj, muč., 5. avg. P. Pankracij, muč., 12. maja. Pantaleon, muč., 27. jul. Pashal, spozn,, 17. maja. Pastor, spozn., 26. jul. Patricij (Patrik), škof, 17, marca, Pavel, prvi puščavnik, 10. jan. Pavel od Križa, sppzn., 28. apr. Pavel, škof, 7. jun. Pavel (in Janez), muč., 26. jun. Pavel (in Peter), apost., 29. jun.; njegovo spreobrnjenje, 25. jan. Pavla, vdova, 26, jan. Pavla, dev., muč., 3. jun, Pavlin, oglejski škof, 11, jan. Pavlin Nol., škof, 22. jun. Pavlina, 14, marca, Pavlina, muč., 6. jun. Pavlina, dev., 2. dec. Pavlina, muč., 31. dec. Pelagija, muč., 23. marca. Pelagija, spozn., 17. dec. Peregrin, spozn., 27. apr. Peregrin, spozn,, 28. jul. Perpetua (in Felicita), m., 6. marca. Peter, škof, 9, jan. Peter Nol., spozn., 31, jan. Peter Dam., škof, c. uč,, 23. febr. Peter Kanizij, 27. apr. Peter, muč., 29. apr. Peter Regalat, spozn., 13. maja. Peter Celestin, papež, 19, maja. Peter (in tov,), muč., 2. jun. Peter (in Pavel), apost., 29. jun. Peter Klaver, spozn,, 9, sept. Peter Alkantara, spozn,, 19. okt, Peter Zlatoslov., cerkv, uč., 4, dec. Peter Fourier, škof, 9. dec, Petra stol (v Rimu), 18. jan. Petra stol (v Antiohiji), 22. febr. Petra vezi, 1. avg, Petronij, škof, 6. sept. Petronila, dev., 31. maja. Pij V,, papež, 5. maja. Pij I„ papež, 11. jul. Placid (in tov.), muč,, 5. okt, Placida, dev., 11. okt. Platon, menih, 4. aprila. Polikarp, škof, muč,, 26. jan. Pomočnica kristjanov, 24, maja, Poncijan, papež, muč,, 19, nov. Prakseda, dev., 21. jul. Primož (in Felicijan), muč., 9. jun. Priska, dev., muč., 18. jan. Prokopij, spozn., 27. febr. Prot (in Hiacint), muč., 11. sept. Protazij (in Gervazij), m., 19. jun. Pudencijana, dev., 19. maja, Pulherija, kraljica, 7. julija. R. Radegunda, kraljica, 13. avg. Radgand glej Radegunda. Radovan glej Hilarij. Rafael, nadangel, 24. okt. Rajmund Penjaforški, 23. jan. Rajmund, spozn., 31, avg. Rane sv. Frančiška, 17. sept. Regina, dev., muč., 7, sept. Remigij, škof, 1. okt. Rihard, kralj, 7. febr. Rihard, škof, 3. apr. Robert, opat, 29, apr. Robert, opat, 7. jun. Roderik, muč., 13. marca. Roger (Egidij in Odorik), 28. jan. Rojstvo Marijino, 8. sept. Rok, spozn., 16. avg. Roman, opat, 28. febr. Roman, muč., 9. avg. Romana, dev., 23. febr. Romuald, opat, 7. febr. Roza Limanska, dev., 30. avg. Rozalija, dev., 4. sept. Rozina, vdova, 13. marca. Roženv. Kr., 7. in 1. ned. v okt. Rudolf, muč., 17. apr. Rudolf, škof, 26. jun. Rudolf (in tov.), muč., 27. jul. Rupert, škof, 27. marca. S. Saba (Sava), muč., 12. apr. Saba, opat, 5. dec. Sabina, muč., 29. avg, Sadot, škof (in tov.), m., 20. febr. Šaloma Mar., 22. okt. Salvator, spozn,, 18. marca. Saša glej Aleksander. Saturnin, muč., 29. nov. Savin, muč., 11. jul. Sebastijan (in Fabijan), m., 20, jan Sekunda, dev., muč., 10. jul. Senen (in Abdon), muč., 30. jul. Serafin, spozn., 12, okt. Ser&pion, škof, 21. marca. Sergij, muč., 7. okt. Servacij, škof, 13. maja. Severin, opat, 8. jan. Severin, škof, 23. okt. Severin, škof, 21, dec. Sholastika, dev., 10. febr. Sibila, dev., 17. avg, Sidonij (Zdenko), škof, 23. avg. Sigmund (Žiga), 11. maja. Sikst, papež, 28. marca. Sikst I., papež, 6. apr. Sikst II., papež, 6, avg. Silverij, papež, 20. jun. Silvester, opat, 26, nov. Silvester, papež, 31. dec. Simeon, škof, muč,, 18. febr. Simeon, muč., 24. marca, Simeon, škof, 21. april. Simeon, starček, 8. okt. Simforijan (in Klavdij;, m., 8. nov. Simforoza, muč., 18. jul. Simon (in Juda), apost., 28. okt. Simon-otrok, muč., 24. marca. Simplicij, papež, 2. marca. Slavka (Slavko) glej Alojzij. Smaragd (Cir. in Larg), m., 8. avg, Snežnica Marija, 5. avg. Sofronij, škof, 11. marca. Sonja glej Zofija. Soter (in Gaj), pap., m., 22. apr. Sotera, dev., muč., 10. febr, Spiridion (Dušan), opat, 14. dec. Spočetje brezmadežno,- 8. dec. Spomin sv. Pavla, 30. jun. Srečko glej Feliks. Stanislav (Stanko, Stana), 7. maja. Stanislav Kostka, spozn., 13. nov. Suzana, d., (in Tiburcij), m., 11. avg, Š. Štefan, opat, 17. apr. Štefan, papež, muč., 2. avg. Štefan, kralj ogrski, 2. sept. Štefan, prvi mučenec, 26. dec.; najdenje njegovo, 3. avg. T. Tacijan (in Hilarij), m., 15. marca. Tarbula, dev., muč., 22. apr. Tarzicij, muč., 15. avg. Tarzila, dev., 24. dec. Tekla, dev., muč., 23. sept. Telesfor, papež, muč., 5, jan. Teobald, pušč., 1, jul. Teodor (Božidar), spozn., 7. jan. Teodor, muč., 15. apr. Teodor, muč., 9. nov. Teodora, muč., 13, marca. Teodozija, dev., 2. apr. Teofil (Bogoljub), muč., 8. jan. Teotim (in tov.), muč., 18. dec. Terezika od Deteta Jez., 3. okt. Terezija, dev., 15. okt. Tiburcij (in tov.), muč., 14. apr. Tiburcij (in Suzana), muč., 11. avg. Ticijan, škof, 3, marca. Tilen glej Egidij. • Timotej, škof, 24. jan. Timotej, muč,, 22. avg. Tit, škof, 4. jan. Tomaž Akv., sp., c. uč., 7, marca. Tomaž Tol., muč., 9. apr. Tomaž Vilan., škof, 22. sept. Tomaž, škof, 3. okt. Tomaž, apostol, 21, dec. Tomaž, škof, muč., 29. dec, Trifon, muč., 10, nov. Turibij, škof, 24. marca, U. Ubald, škof, 16, maja. Udalrik glej Urh. Urban I., papež, 25. maja. Urban, škof, 7. dec. Urban, papež, 19. dec, Urh, škof, 4. julija, Uršula (in tov,), dev., m., 21. okt. Valburga, dev., 25, febr. Valentin (Zdravko), škof, 7. jan. Valentin, muč., 14. febr. Valentina, dev., 25. jul. Valerija, muč., 5, jun, Valerijan (in tov,), muč., 14. apr. Valerijan, spozn., 12. sept. Vekoslav glej Alojzij. Venancij, škof, muč., 1. apr. Venancij, muč., 18. maja. Venčeslav, kralj, 28. sept. Vendelin, spozn., 20. okt. Venefrida, dev., muč., 3. nov. Vera glej Fides. Veronika, dev,, 13. jan. Veronika Jul., dev., 9. jul. Veselko glej Gavdencij. Vid, muč., 15. jun. Vigilij, škof, muč., 26. jan. Vika glej Hedviga. Viktor (Zmagoslav), spoznavavec, 26. februarja. Viktor, muč., 10. marca. Viktor, muč., 20. apr, Viktor, papež, muč., 28. jul. Viktor, škof, 23. avg. Viktorija, dev., muč., 11. febr. Viktorija, muč., 17, nov. Viktorija, dev., 23. dec. Viktorin, muč., 25. febr. Viktorin, škof, muč., 3, nov. Vilibald, škof, 7, jul. Vilibrord, škof, 7. nov. Viljem, pušč., 10. febr. Viljem, opat, 6. apr. Viljem, ikof, 8. jun. Viljem, opat, 25. jun. Vincencij (Vinko), muč., 22. jan. Vincencij Fer., spozn., 5, apr. Vincencij Pavi,, spozn,, 19, jul. Virgilij, muč., 13, sept, Virgilij, ikof, 27, nov. Vital, muč., 28. apr. Vital, muč., 4. nov. Vivina, dev., 17. dec. Vladimir, kralj, 15. jul. Vnebovzetje Marijino, 15, avg, Vojslava, dev., 27. maja, Vojteh (Adalbert), škof, 23. apr. Volbenk (Volfgang), škof, 31. okt. Z. Zaroka Marijina, 23. jan. Zdenko glej Sidonij, Filip. Zdravko glej Valentin. Zlata glej Avrea. Zmagoslav glej Viktor. Zofija, 15. maja. Zofija (in tov,), muč., 18. sept. Zofija, vdova, 30. sept, Zofronij glej Sofronij. 2. Žalostna Mati božja, petek po tihi ned., 15. sept. in 3. ned. v sept. Željko glej Deziderij. Žiga glej Sigmund. Kakšno bo JANUAR. Če prosinca ni snega, ga mali traven da. Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka. Prosinec mil, Bog se usmil'. Prosinca gorkota, jeseni sirota. Če sv. Anton (17.) z dežjem prihaja, še dolgo potem zemljo napaja. Če Vinka (22.) sonce peče, v sode vince teče. Kakor okoli Vincenca (22.) bilo, tako čez leto ostalo bo. Kadar sv. Pavla sneži ali deži, letina slaba in huda preti. FEBRUAR. Svečnica zelena, ▼elika noč snežena. Če je svečnica topla, sončnega vremena, čebele bogate, dobrega plemena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako jug, bo slabo. Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo. Sv. Valentin (14.) prinese ključe do korenin. Pust na trati, velika noč na peči. Ako pustne dni dežuje, fižol obilno prideluje. Če sv. Petra stol (22.) mrazi, dolgo časa zima še trpi. Kakršno je vreme sv. Petra stola dan, vreme? Kar že sušca zeleni, se rado posuši. Sv. Jedert (17.) lepa dobro letino obeta. Sv. Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Sv. Gabrijela (24.) če zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje. Če da Rupert (27.) lepe dni, se seno lahko suši. APRIL. Če je april deževen, kmet ne bo reven. Če sušca sneg kazi, malega travna sneg gnoji. Kadar je o mladem mesecu sv. Jurij, tedaj ni krme. Če se o Jurijevem krokar v žitu skrije, mlatič jeseni mnogo cepcev razbije. Če veliki petek dežuje, suho leto napoveduje. Lepo vreme o veliki noči, dobra letina že tedaj napočL MAJ. Če je ta mesec dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. Velikega travna mokrota, malega srpana (julija) suhota. Velikega travna če pogostoma grmi, kmet se dobre letine veseli. Slana v začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja. tako bo potem še mesec dan. MAREC. Suščev prah in kup zlata — iste vrednosti oba. Sušca veliko megle, dobro leto nam daje. Na sv. Urbana (25.) sonce gorko, obilno bo vina, bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. Če trjakov dan (12.—14.) dežuje, dobro letino oznanjuje. Binkoštno blato — leto bogato. Koledar 1936. 3 JUNIJ. Kakor vreme na Medarda (8.) kane, tako ves mesec ostane. Če kres deži, orehov ni. Kukavica dolgo po kresu če kuka, dragota in glad v deželo pokuka. Kakršno je vreme kresnic, takšno bo tudi ženjic. Pred sv. Vidom (15.) muhe napovedujejo dneve suhe. Sv. Peter in Pavel lep, brez dežnika greš lahko daleč po svet'. JULIJ. Če Marijinega dne (2.) ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. Jakobova ajda in Ožbaltova repa je malokdaj lepa. Če na dan sv. Marjete (20.) deži, orehov pričakovati ni, seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvovitL Če je Jakob lep, mrzli bodo svetki (božič), a obilna bo jesen, je znano vsem ljudem. AVGUST. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Srpana če veter zvedri, vreme dolgo še trpi. Sv. Lovrenc pa sv. Jernej lep, še dolgo v jeseni bo topel svet. O velikem Šmarnu lepo, dosti grozdja bo. Po vremenu sv. Jerneja rada vsa jesen se nareja. Dež na sv. Janeza glave (29.) rad stori orehe piškave. SEPTEMBER. Kakršno bo vreme sv. Ha (i.) kazalo, bo tudi ves mesec ostalo. Ako je na malo mašo (8.) lepo, potem bo dva meseca suho. Na sv. Matevža vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prihodno. Če ptice selivke pred sv.Mihelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde. OKTOBER. Sv. Gal (16.) deževen ali suh — prihodnjega leta ovaduh. Če se drevje pozno obleti, huda zima sledi. Sv. Luka (18.) — sneg prikuka. Kakor je sv. Uršula (21.) pričela, bo zima vsa izpela. NOVEMBER. Deževni vsi sveti, pozimi hudi zametL Macesen se vselej na kopno obleti, prej zapadli sneg ne obleži. Kolikor ima Lenart (6.) snega na planini, toliko ga ima božič v dolini. Vreme sv. Katarine (25.) tudi prosinca ne mine. Če Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Sneg, ki na sv. Andreja pade, sto dni leži in žito mori. DECEMBER. Prvi teden v adventu mraz trajal bo ves zimski čas. Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem. Ako na božič dežuje, bo prihodnje leto mokro. Božični dež — vzame rž. Zelen božič — bela velika noč. Veter na sveti dan obeta dosti sadja drugega leta. Jasno in svetlo če je sveti večer, letina prav dobra se rada primer', sveti večer če oblačno, temno, žita bo prazno ob letu gumno. Če nedolžni otročiči so oblačni, prihodnjega leta ne bodo kruha lačni. Poštne pristojbine in predpisi. ^OZ? Pisma1 Tiskovine Vzorci do tnz. do inoz.s do tnz. inoz.1 tnz. inoz. 9 D > 9 D P 9 D P D P D P D P v kralevnem' 20 3 60 50 _ 25 — 60 — 50 1 — prometu 40 5 — 100 — 50 1 — — 50 1 — 20 1 | — 60 6 50 150 — 75 1 50 — 75 1 50 80 8 _ 200 1 — 2 — 1 — 2 — drugam 100 9 50 250 1 25 2 50 1 25 2 50 20 1 60 120 11 _ 300 1 50 3 — 1 50 3 — 50 2 — 140 12 50 350 1 75 3 50 1 75 3 50 260 3 50 160 14 — 400 2 — 4 — 2 — 4 — 500 5 — 180 15 60 450 2 25 4 50 2 25 4 50 1000 10 — 200 17 — 500 2 50 5 — 2 50 5 — — do do 2ka 152 — 2 ko 10 — 20 — — — — — Poslovni Navadne in po- Vrednostna papirji vzetne nakaznice pisma tnz. inoz. do franko* do tuzem.* D p D P Din D P Din D P 1 _ 3 _ 60 2 _ 100 1 _ 1 _ 3 _ 100 3 — 500 2 — 1 — 3 _ 300 4 — 1000 5 — 1 — 3 _ 500 5 — 3000 10 — 1 25 3 — 1000 6 — 5000 10 — 1 50 3 — 2000 8 _ 6000 11 — 1 76 3 50 3000 9 _ 7000 12 — 2 — 4 — 4000 10 _ itd. 2 25 4 50 5000 12 — alOOO 1 — 2 50 5 _ pripor. 3 — *Za Inozemstvo obvest. 50 10 — 20 — tačas ukinjeno ali dost.« 1 tnz. 75 inoz.* Dopisnice ...... Priporoka za pis. poiiljke , v krajevnem prometu Povratnice za prip. poiiljke Ekspresnina za pis. poiiljke Reklamacije...... List za odg. (Coapon rep.) Izplačilno potrdilo Taksa za ocarinj. pis. poiiljk Din 3— Taksa za ocarinjenje paketov Din 5-— Za ločenke se računa dvojna težna pristojbina. Za ekspresne pakete je pristojbina z obvestnino za Din 5'50 višia. Pri povzetnih paketih se prišteje še franko za povzetni znesek (gl. nakazn.). 1 Za prenos pisem in dopisnic z zrakoplovi imamo v večjih mestih po- 76 Paketna tarifa za tazemstvo (z obvestnino t.j. 1 Din vredj do teže kg pas po vsej Ju-goslaviji brez do 100 do 600 do 1000 do 6000 dinarjev vrednosti Za dostavo na dom4 4-_ 9- 5—I 6'-10-—lil-— 9"— 14-— \ 14-— 19 — / 2 Din vež Po zračni črti: do 100 km 300 „ čez 300 „ do 100 „ 300 „ čez 300 „ ( do 100 „ » 300 „ (čez300 „ Za vsakih 1000 Din vrednoiti 1 Din več. f do 10 { „ (čei (do 16 I „ . (čez li- 12 — 13'— 16'— 21"— le-— 17'— 18"— 21-— 26' — 21 — 22 — 23'- 26-— 31"— 16 — 17 — 18 — 21 — 26 — 23 — 24 — 25 — 28 — 33 — 31"- 32 — 33 — 36-— 41-— 21-— 22 — 23'- 26-- 31 — 31"- 32'- 33"— 36-— 41 — 41 — 42-— 43-— 46' — 51'— 4 Din reč Za vplačilo s čekovno položnico do Din D p 500 _ 50 2.000 1 — 5.000 1 50 10.000 2 50.000 3 — 100.000 4 — nad 100.000 5 — sebne (modrobele) nabiralnike, na katerih so pristojbine napisane. — 5 V Italijo stanejo vsa pisma 50, dopisnice 25 par manj, — 3 V krajevni promet vsake pošte spada vse njeno ožje in širše dostavno področje. — 4 Za pakete in vrednostna pisma, naslovljena na vojake, gojence vojaške akademije, orožnike ali pa poštnoležeče se plača po tarifi z obvestnino. 4 Vsakršne paketne in denarne pošiljke dostavljajo na dom tele pošte: V Sloveniji in Dalmaciji (Dravska in Primorska banovina): Bled (15./5. —15./9.), Celje, Ljubljana, Maribor, Dubrovnik, Knin, Kotor, Makarska, Metkovič, Sinj, Split. Vse druge dostavljajo pakete samo do 3 kg teže in 1000 Din vrednosti, denarna pisma in nakaznice do 1000 Din, v Dalmaciji do 250 Din. Na HrvaŠkem (Savska ban.) in prejinjem madžarskem ozemlju dostavljajo paketne in denarne pošiljke: Bačka Palanka, Bela Crkev, Bjelovar, Brod n. S., Čakovec, Djakovo, Nova Palanka, Novi Sad, Novi Vrbas, Osijek, Pančevo, Ruma, Senta, Sisek, Sombor, Subotica, Sušak, Varaždin, Vel. Kikinda, V. Bečkerek, Vinkovci, Vršac, Vukovar, Zagreb, Zemun. Druge pošte dostavljajo samo vrečnike v obsegu 1 dm* in denar do 1000 Din. V Bosni in Hercegovini (Vrbaška in Drinska banovina) dostavljajo v večjih mestih vse pošiljke, drugod pa samo manjše pakete v obsegu 1 dm* in vse denarne pošiljke. V ostalih banovinah (v bivši Srbiji in drugod): Beograd, Bitolj, Kragujevac, Leskovac, Niš, Požarevac, Skoplje, Smederevo, Šabac, Užice, Valjevo, Zalečar vse pošiljke dostavljajo, drugod obveSčajo. Pripombe. Navadno se plačajo poštne pristojbine vnaprej ob predaji na pošti, in sicer za pisemske pošiljke z navadnimi poštnimi znamkami (frankovnimi znamkami), za pakete, nakaznice itd. pa v gotovini. Za nefrankirane ali nezadostno frankirane pisemske pošiljke mora naslovljenec oz. pošiljatelj plačati kot p o r t o dvakratni manjkajoči del pristojbine, pri inozemskih pošiljkah najmanj 10 zlatih cent., t. j. tačas 1 Din. Za nefrankiramo pošiljko od oblastev, ustanov itd,, plača prejemnik le navadni franiko. Poštnoležeča (poste restante) naslovljena t u zemska pisma in dopisnice mora pošiljatelj za 50 par više frankirati. Pri takih pošiljkah iz inozemstva plača naslovnik 50 par. Ekspresne pošiljke (do 1000 Din vrednosti in 5 kg teže) se dostavljajo le tedaj po posebnem slu, če stanuje prejemnik v kraju, kjer je pošta. Poštni nalogi (samo za tuzemstvo) do 1000 Din s pisemsko pošto. Pristojbina znaša kakor za priporočeno pismo iste teže in 1 Din pokaznine. Izdajna pošta odbije od zneska pristojbino za nakazano vsoto in 25 par za golico (nakaznico). Za pisemska sporočila na nakaznici se ne plača nič. Za prejemna potrdila pri davčnih položnicah se plača 75 par ali Din, 1-50 kakršno potrdilo pač zahteva vplačnik, ali z dopisnico ali s pismom. Za nakaznice, denarna pisma in pakete od državnih oblasti in ustanov, naslovljene na urade in oblasti, ki so poštnine prosti, se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Sprejemni list (potrdilo) se dobi za vsakršno priporočeno denarno in paketno pošiljko. Pošiljatelj naj pregleda, ali so na listu vsi podatki pravi in ali sta na njem poštni pečat in uradnikov podpis. Zato naj ga shrani za morebitno reklamacijo itd. Poštninska prostost Cerkvena oblastva in ustanove vseh priznanih veroizpovedi so oproščene poštnine in pripo-ročnine za pisma, dopisnice in tiskovine med seboj in z drž. in samoupravn. oblastvi, uradi in ustanovami v verskih, matičnih in ostalih službenih poslih. Meščanske, osnovne in višje narodne šole, strokovne in gospodinjske šole ter tečaji so oproščeni samo poštnine za pisma, dopisnice in tiskovine z državnimi in sauoupravnimi oblastvi, uradi in ustanovami; z državnimi organi, odposlanimi po službenem poslu; z verskimi oblastvi in ustanovami in vsemi ostalimi ustanovami, oproščenimi poštnih taks bodisi popolnoma ali deloma. Samoupravna o b 1 a s t v a _ kakor mestna načelstva, občinski uradi in gasilske organizacije so oproščeni poštnih taks za navadna in priporočena pisma in dopisnice, tiskovine, poštne nakaznice, čekovna vplačila, vrednostna pisma, navadne in vrednostne pakete med seboj in državnimi oblastvi, uradi in ustanovami; državnimi organi, odposlanimi po službenem poslu; z verskimi oblastvi in ustanovami in verskimi šolami, za čekovna -vplačila z vsemi lastniki računov Poštne hranilnice. Oprostitev od poštnih taks velja samo v notranjem poštn. prometu, ne velja pa v krajevn. prometu, izvzemši pošiljke za širše vročitveno področje pre-jemne pošte. Zlorabe teh ugodnosti se kaznujejo. Priporočeno se smejo predajati pisma, ki obsegajo nenadomestljive listine, važne opise in spise, za katere je odrejen rok. Vsebina navadnih paketov je omejena na spise, listine, račune i. dr., ki ne gre v pisma. Denar v znesku do 5000 Din se pošilja z nakaznico. Povzetne pošiljke. Za pisemske pošiljke (razen vzorcev) in vrednostna pisma s povzetjem do 1000 Din se plača poleg drugih pristojbin še 1 Din pokaznine. Od izterjanega zneska se odbije pristojbina za nakaznico in 25 par za golico (nakaznico). Z inozemstvom je tozadevni promet ukinjen. Za pakete s povzetjem (do 5000 Din) je treba izpolniti p o v z e t n o spremnico z nakaznico vred in se plača poleg pristojbin za težo, vrednost (ločenko, ekspres), tudi še franko za povzetni znesek. Raznovrstne druge pristojbine. Za odjavo (obvestila o nevročljivosti) paketa Din 1-50. Kot ležnino se plača od vsakega paketa, ki od dneva prihoda odn. dostave aviza (spremnice) leži na pošti nad 3 dni, 1 Din na dan. Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice), izdano po krivdi naslovnika, 5 Din kolkovine za prošnjo in še 4 Din v znamkah. Te pristojbine je plačati tudi za podal šanje izplačilnega roka nakaznic, ki po krivdi stranke niso bile izplačane meseca vplačitve ali naslednji mesec. Za vrnitev ali preklic pošiljke, s premembo naslova, znižanje ali črtanje povzetja se plača Din 4-50; pri pošiljkah v inozemstvo 7 Din. Za zaposlane ali vrnjene pošiljke se plača pri paketih pristojbina za težo, in vrednost kakor tudi dostavnina ozir. obvestnina; pri denarnih pismih samo dostavnina ozir. obvestnina; pri vseh drugih pošiljkah nič. Za pooblastilo, veljavno 15 dni, 1 Din, veljavno za koledarsko leto, 5 Din. Izkaznica o istovetnosti 10 Din. Brzojavne pristojbine. Brzojavna golica stane 50 par, V notranjem prometu kraljevine se plača za vsako besedo privatne brzojavke 60 par, najmanj pa za vsako brzojavko 6 Din, Pri h i t n i h brzojavkah se plača za vsako besedo Din 1-80, najmanj pa 18 Din. Besede z več ko 15 črkami in Števila z več ko 5 številkami se računajo za 2 besedi. Pristojbina za potrdilo brzojavke (priznanico) znaša 2 Din. Brzojavke za evropsko inozemstvo. Vsaka beseda stane: na Madžarsko Din 2-32, v Avstrijo, Bolgarijo in Romunijo Din 2'61, v Italijo Din 3-045, v Vatikan Din 3-333, na Češkoslovaško in Švico Din 3 6'25, na Poljsko Din 3-90, v Francijo Din 3915, v Nemčijo Din 4 06, v Belgijo in Nizozemsko Din 4-64, Špansko Din 5075, v Rusijo Din 6'67. Pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več, Hitne brzojavke stanejo dvakratno navadno pristojbino. Za brzojaven odgovor se lahko plačajo pristojbine primerno prometu naprej. Iz splošnih določb. Naslov vsake pošiljke mora biti čisto in razločno (s črnilom) napisan, tiskan itd. z latinico ali cirilico (na inozemstvo se priporoča francoščina) in mora imeti vse potrebne podatke polna imena, kraj, ulico, vas, hišno številko, zadnjo pošto, po uradnem imeniku [pečatniku] državo, pokrajino), da se more pošiljka hitro in zanesljivo odpraviti ter dostaviti pravemu namenjencu. Na pisemskih pošiljkah naj bodo znamke čiste (še nerabljene ali izrezane) in nalepljene vedno na zgornjem desnem kotu naslovne strani. Priporoča se, na pošiljke na primernem prostoru napisati tudi svoj točni naslov. Pismo ne sme na nobeno stran presegati 45 cm in mora biti zaprto tako, da je vsebina dobro zavarovana in da se brez vidne poškodbe ovitka ne more vzeti ven. Če priloži pošiljatelj tiskovini, vzorcu itd. pismo ali drugo sporočilo, mora te pošiljke zalepiti in frankirati kot pismo, da ga pošta ne kaznuje. Dopisnice (razglednice;, ki jih izdelujejo privatniki, se morajo po obliki in kakovosti papirja ujemati z državnimi dopisnicami in ne smejo biti večje ko 15X10-5cm ter ne manjše ko 10X7 cm— Slike, dobrodelne znamke in drugi okraski iz tankega papirja se smejo nalepljati le na zadnji strani pisma, pri dopisnicah pa tudi na levem delu naslovne strani. Kdor hoče tiskovine, poslovne papirje, blagovne vzorce, mešane pošiljke in male pakete poslati po znižanih pristojbinah, mora pošiljke pošti predati odprte, t. j. spravljene v pasico, povezani ovitek, škatlo itd., da se poštni uslužbenci lahko prepričajo, ali je vsebina dovoljena in ali ni priloženo kako nedovoljeno pismeno sporočilo. Za tiskovine se smatrajo knjige, brošure, muzikalije, fotografije in drugi razmnožki, ki so napravljeni na papirju s tiskom ali na drug mehaničen način, samo ne s pretiskom ali s pisalnim strojem. Zavoj ne sme na nobeno stran presegati 45 cm ali zvit meriti čez 75X10 cm. Tiskovine se ne smejo izpremeniti ali izpopolniti s podatki osebnega dopisovanja. Dovoljeno pa je v časnikih itd. članke označiti s črtami, na izrezkih časopisov napisati naslov in številko časopisa in kdaj in kje je bil izdan; na posetnice napisati voščilo, zahvalo ali drug izraz vljudnosti z največ 5 besedami ali pa z običajnimi kraticami: p. f., p. c. itd.; na vabilih omeniti namen, kraj in čas sestanka; na cenikih, reklamnih oglasih spremeniti številke; na knjige, brošure, muzikalije, slike itd, napisati posvetila (dedikacije) in priložiti račun; na položnicah napisati ali natisniti vplačilni znesek in zapisati beležke vknji-ženja, ki se nanašajo na vplačitev. Poslovni papirji so spisi in listine, ki nimajo značaja osebnega in stvarnega dopisovana, stara pisma, prevodi, tovorni listi, rokopisi za knjige, časopise ali muzikalije, neoceniene naloge učencev, poselske knjižice itd. Izmere itd. glej pri tiskovinah. Kot blagovne vzorce odpravlja pošta majhne količine raznega blaga in druge majhne predmete, ki nimajo nobene prodajne vrednosti, ne merfo v svojih smereh več ko 45, 20 in 10 cm in če je vsebina tako zavarovana, da ne more poškodovati drugih poštnih pošiljk ali poštnih uslu»-bencev. — Ako pa imajo taki predmeti kako vrednost, se v mednarodnem prometu lahko pošiljajo pod istimi pogoji kakor za vzorce v »malem paketu« do 1 kg teže. Pristojbina za vsakih 50 g je Din 1-50, najmanj pa 6 Din. Mešane pošiljke imenuje pošta tiskovine, blagovne vzorce in poslovne papirje, če jih isti pošiljatelj na istega naslovnika pošilja pod skupnim ovitkom. V takih primerih mora vsak predmet zase odgovarjati predpisom o teži, razsežnosti itd. Pri nakaznicah in čekovnih položnicah mora pošiljatelj vse dele razločno izpolniti s črnilom po predtisku; izbrisati ali popraviti ne sme nič. Pri brzojavnih nakaznicah se plača poleg navadnih pristojbin še pristojbina za brzojavko in ekspres-nina. Denarna ali vrednostna pisma v uradnih ovitkih je treba zapečatiti najmanj z dvema pečatoma, v privatnih ovi tkih pa najmanj s petimi pečati in napraviti tudi na naslovni strani čitljiv barvni odtisk pečatnika. Na naslovni strani se ne sme nič podčrtati, izbrisati ali popraviti. Paketi. Natančno vsebino (splošne označbe kakor: obleka, jestvine itd. niso dopustne), morebitno vrednost, povzetek in druge pripombe (eks-pres, pazi! itd.) je treba zapisati na spremnico in na paket. Oprema pošiljk mora biti glede na njihovo vsebino, težo, vrednost in daljavo pota primerno trpežna. Zavite oziroma zaprte morajo biti tako, da se ne pride do vsebine brez vidne poškodbe zavoja ali pečatov. Paketi, katerih vrednost je značena s 600 Din in več, morajo biti lam, kjer so konci zavojne tvarine stikajo, zadostno zapečateni. Razločen barvni odtisk pečatnika se mora napraviti tudi na odrezku poštne spremnice. Vrvca mora biti primerno močna, ne sme imeti vozlov in oba konca vrvce je treba zapečatiti. Za ločenke se smatrajo paketi, s katerimi mora pošta zaradi vsebine (razlomljivo blago, žive živali itd.) posebno previdno ravnati ter bolj paziti; kot take se smatrajo tudi pošiljke neprimerne oblike (košare, op'etene steklenice itd.) in paketi, ki so daljši od 110 cm ali katerih obseg presega 180 cm, vendar pa ne smejo biti daljši ko 2 m, oziroma njih obseg ne sme presegati 240 cm. Zaradi paketov v inoze!mstvo je treba vprašati pošto glede dopustne teže in vrednosti, opreme, carinskih predpisov itd, Kolkovanje listin. Računi (trgovski in obrtni): do 20 Din brez kolka, od 20 do 100 Din 50 par, nad 100 Din 1 Din. Oporoke 10 Din. Lepaki 1 Din in banovinska taksa 50 par. Izpričevalo 20 Din. Mojstrsko izpričevalo 60 Din. Pomočniško izpričevalo 5 Din. Izpričevalo osnovnih šol 5 Din. Izpričevalo srednjih šol: za nižje razrede 10 Din, za višje razrede 20 Din. Matnritetno izpričevalo; za malo maturo 100 Din, za veliko maturo 250 Din. Listine o jamstvu in kavcijah 0-1% vpisan, zneska. Zadolžnice in pobotnice 0'5% vpisanega zneska. Odstopnice (cesije) vpisanega zneska. Zastavne listine denarnih zavodov se kolkujejo. Pogodbe: Kupne in prodajne premičnine 1% vrednosti; kupne in prodajne nepremičnine 4% vrednosti; zakupne \% vrednosti. Vloge in prolnje na oblastva 5 Din; za prilogo (akd ne zahteva višje takse) 2 Din; za rešitev 20 Din. Za dovolitev veselic, koncertov itd. 5 Din, Pritožbe zoper odločbe administrativnega oblastva na višie obtastvo 20 Din; pritožbe na upravno in davčno sodišče najmanj 100 Din; na državni svet najmanj 200 Din. Pristojbine za najemnine stanovanj in lokaloT. Zakon o taksah določa od 1. IV. 1932 naprej obvezno sklepanje pogodb o zakupu stanovanj in lokalov in obvezno izdajanje potrdil o plačani najemnini. Izjemo tvoriio le tisti zakupi, katerih zakupnina znaša največ 2400 Din na leto, t. j. 200 Din na mesec. Lastnik zgradbe, ki ne sklene zakupne pogodbe v 15 dneh po vselitvi v stanovanje ali lokal na predpisanem taksnem obrazcu o najemnini ali ne, izda predpisanega potrdila o plačani naiemnini, zapade kazni v petkratnem znesku predvidene takse. ▼ Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, kjer dobiš vizume Ljubljana. Avstrijski (Tyrševa cesta 31); Za eno potovanje 72 Din, za večkratno potovanje med letom od dne, ko se prvikrat prekorači meja, 143 Din. Tranzitni vizum za enkrat 15 Din. — Belgijski (Dvorakova ul. 10/11): Vizum stane 70 belg. frankov, t. j. okoli 110 Din ter velja 3 mesece od dneva izstavitve. Delavci, ki hočejo tam delati, morajo prinesti 1. delovno pogodbo, 2. dovoljenje belg. ministra za soc. pol., ki jo mora preskrbeti delodajavec, 3. zdravstveno izpričevalo, 4. krstni list, 5. nravstveni list, 6. domovnico, 7. dve fotografiji. — Češkoslovaški (Erjavčeva 21): Vizuma ni, zadostuje jugoslovanski potni list. — Francoski (Beethovnova ulica 4): Vizum 130 Din za 6 mesecev, za katere traja veljavnost potnega lista, ki velja tudi za več potovanj. Tranzitni vizum 13 Din, — Italijanski (Erjavčeva c. 11): Enkratno potovanje Din 63'50; za večkratno 121 Din. Velja 6 mesecev. Tranzitni vizum Din 17-50, za dvakrat 29 Din. — Romunski (Draškovičeva 25): Vizum za enkrat 132 Din, velja 1 mesec. — Zagreb, U. S, A. (Amerika) (Zrinjski trg 19): Vizum za enkrat 2 dol. a potovanje v inozemstvo. Pristojbine zanje navedene. — Anglija (Strossmayerjeva ulica 3): Enkratni vizum 20 zlatih frankov. — Argentina (Kraljice Marije ulica): Enkratni vizum 180 Din. — Grška (Jelačičev trg 24): Enkratni vizum 70 Din. Tranzitni vizum 12 Din. — Madžarska (Draškovičeva ulica 15 a): Enkratni vizum 131 Din. Tranzitni vizum 111 Din. Tranzitni vizum s povratkom 211 Din. — Nemčija (Mihanovičeva ulica 2): Ni treba vizuma, zadostuje samo jugoslovanski potni list. — Nizozemska (Jurjevska): Enkratni vizum 180 Din, — Poljska (Boškovičeva ulica 2): Trajni vizum 20 zlatih frankov, enkratni vizum 10 zlatih frankov. Tranzitni vizum 1 zlati frank, za tja in nazaj 2 zlata franka. — Švica (Preradovičeva ulica 24): Trajni vizum 110 Din. Enkratni vizum 55 Din. Tranzitni vizum brezplačen. — Beograd. Albanija (Kosovska): Trajni vizum 110 Din, enkratni vizum 55 Din. — Bolgarija (Birčaninova 26): Enkratni vizum Din 7250. Tranzitni vizum prav toliko. — Brazilija (Terazije): Enkratni vizum 127 Din. — — Turška (Kronska ulica 3): Enkratni vizum 175 Din. Tranzitni vizum stane 70 Din. Knjige za Redno izdan je. 1. Koledar za leto 1937. 2. Večernice: Lovrač. Povest. Spisal Janez Plestenjak. 3. Elektrika. Spisal Leopold Andree. 4. Zgodovina slovenskega naroda. Zvezek 14. Spisal dr. Josip Mal. 5. Življenje svetnikov. (Od 7. julija dalje.) Uredil dr. Franc Jaklič. 1. Koledar za leto 1937 bo ohranil svojo opremo in notranjo ureditev, da bo praktičen in zanimiv ter poučen. Za vezavo treba doplačati 8 Din. 2. Janez Plestenjak: Lovrač. Slovenskih Večernic 89. zvezek. Janez Plestenjak je znan pisatelj kmečkih povesti in črtic. Lovrač je izvrstna večerniška povest Pokaže nam usodo kmečkega doma v hribih, kjer gospodar pod vplivom časopisja in raznih brošur obrne hrbet vernemu izročilu svojih očetov, zapravlja posestvo, se iz vse okolice norčuje, spravi ženo v grob, otroke pa požene po svetu; ko pa se vse pogreza, jih kliče nazaj, toda večinoma zastonj. Tudi umre zelo žalostne smrti. Povest je vzeta iz resničnega življenja iz dobe neposredno pred vojsko in po njej. Tako je obenem slika tedanjih hudih političnih in drugih bojev naše domovine, ki so toliko odmevali tudi v vsaki najmanjši vasi. Povest je pisana v krepkem gorenjskem jeziku. Kdor želi vezane, naj do,plača 8 Din. leto 1936. Knjige za doplačilo. 1. Škof Nove Mehike. Roman. Spisala Willa Cather. Prevedel Anton Anžič. 2. Oliver Twist, Spisal Charles Dickens. Znova pirevedel Oton Župančič. 3. Naš pes. Knjiga o mladosti Spisal Narte Velikonja. 4. Sto basni za otroke. Zložil Viljem Hey. Prevedel t Anton Funtek. 3. Leopold Andree; Elektrika. Zdaj ko imamo že skoro v zadnji vasi elektriko, mora vsakdo nekaj več vedeti o njej, da zna z njo ravnati, se varovati nesreč in si pri manjših stvareh tudi sam pomagati. Zato nam je bil tak poljuden popis elektrike zelo potreben. Ljublj. profesor Andree, ki je napisal že nekaj podobnih knjig, razlaga v tej knjigi v obliki kratkočasnega razgovora med učiteljem in učencem vsa najvažnejša poglavja o elektriki: o žarnici, likalniku, uporu, toku, voltu, amperu, omu, kratkem stiku, vodih, eleikt. motorjih, števcih, daljnovodih, transformatorjih, elektrarnah itd. V posebnem delu nas pelje po domačih elektrarnah, na Falo, v Velenje, prinaša pa tudi slike drugih večjih elektrarn v državi. Posebno važno bo obširno poglavje, kako se obvarujemo nesreč z električnim tokom. Knjiga bo imela obliko našega Koledarja in bo obsežno ilustrirana, da bo za vsakogar razumliiva in zanimiva. Čez sto slik bo med besedilom, ob robu pa čez dve sto! Samo ta knjiga bi bila zase vredna najmanj 50 Din! Na kmetih je ne bodo mogli nikjer pogrešati, v šolah bo pa najboljša pomožna knjiga. Prav ta tako praktična in nujno potrebna ljudska knjiga naj pomaga prihodnje leto dvigniti število Mohorjanov! Kdor želi vezano, naj doplača 9 Din. 4. Dr. Josip Mal; Zgodovina slovenskega naroda. Zvezek 14. Prihodnji snopič zaključuje obdobje 1848—1860. Obravnava predvsem najbolj pereče vprašanje revolucijskega leta: način rešitve našega kmeta izpod graščinskega jarma. Opisuje dalje stališče naše duhovščine do revolucijskih gesel ter razvoj cerkvenih razmer do uveljavljenja konkor-data. Poglavje o šolstvu nas seznanja z razvojem ljudskega in srednjega šolstva pri nas ter opozarja na zahtevo po slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Zaključno poglavje nam razkriva težnje, da se demokratične pridobitve razveljavijo in vsa moč osredotoči zopet v rokah absolutistične, od nikogar odvisne vjlade. Pisatelj popisuje na podlagi posebej za naše razmere popolnoma novih virov in vidikov, kako se je z novim cesarjem menjal politični veter, opozarja pa obenem, da so ostali valovi demokratičnega leta 1848, ki so natihem razjedali nasipe in si krčili nove struge k parlamentarnemu življenju. 5. .Življenje svetnikov izide drugo leto kot redna knjiga. Ta enajsti snopič bo obsegal svetnike od 7. julija dalje; med najlepšimi bodo življenjepisi sv. Mohorja, našega zavetnika, dalje sv. Vincen-cija Pa/vellskega, sv, Ane in sv. Ignacija, ustanovitelja jezuitskega reda. Da boste imeli vse snopiče, naročite desetega, ki je izšel pred dvema letoma za doplačilo, posebej. Doplačilne knjige; 1. W i 11 a C a t h e t : Škol Nove Mehike. Roman iz srede XIX. stoletja, ko so Združene države osvojile Novo Mehiko in je tam začelo cveteti katoliško misijonsko življenje. Knjiga je del cerkvene zgodovine novodobne Amerike. Opisuje žrtve in pota misijonskega škofa Zamysa (v knjigi se imenuje Latur), zidanje stolnice v Santa Fe, običaje Indijancev in Mehičanov, stare, čudaške in slabe duhovnike domačine in tudi odkrivanje zlata v ameriških krajih. Knjiga sicer ni zgrajen roman, temveč bolij ep — poln posameznih dogodkov, njegovi junaki so katoliški misijonarji in smisel knjige je: veličanje velike požrtvovalnosti za evangelij. Willa Cather je ena izmed najboljših in najbolj znanih pisateljev današnje Amerike, ki jemlje za snov katoliško življenje. Zato je to delo res delo katoliškega duha in srca in zato govori tako prisrčno, očiščujoče in blagodejno. Čudoviti so opisi mehiške pokrajine z njeno žalostno usodo in preteklostjo, ljubki so orisi domačega življenja na misijonski postaji. Delo je prevedel Anton A n ž i č. Broširana knjiga stane Din 27'—, vezana v platno Din 36-—. 2. Dickens Charles: Oliver Twist, roman. Dickens zavzema po prisrčnosti in humorju gotovo prvo mesto med svetovnimi pisatelji. Njegov vzgojni roman o dečku Oliverju, ki je izšel pred sto leti (1837) na Angleškem, pripoveduje zgodbe mladega dečka brez staršev v dobi velike industrializacije Anglije v začetku preteklega stoletja in je zato kakor za naš čas napisan, ko preživljamo približno iste stiske in isto gorje. Roman popisuje Oliverjeve zgodbe od rojstva, ko naglo zgubi mater, preko hudih in lačnih let v ubožnici ter prvih let samostojnosti v življenju do njegovega prihoda v pisano velemesto London, kjer pade v tatinsko družbo. Iz nje se pa srečno reši in pride v dobre roke, ki bodo skrbele za njegov nadaljnji razvoj. Naš čas je prepoln takih zgubljenih dečkov brez matere in očeta. Dickensov roman je pisan s srcem je poln humorja in tragike, smeha in žalosti, a obenem visoko umetniško delo. Ta druga izdaja v klasičnem, novem Župančičevem prevodu bo pripravila radi svoje prisrčnosti in napetih zgodb vsakemu bravcu mnogo neskaljenega užitka. Broširana knjiga stane 72 Din, vezana 90 Din. 3. Narte Velikonja: Naš pes. To je naša izvirna pripovedna knjiga, namenjena zlasti mladim brav-cem. Pisatelj Velikonja, ki je znan po svojih spisih o otroškem in fantovskem življenju, opisuje tu na silno živahen in dovtipen način pisano življenje domačega psa. Prav za prav pa s tem opiše svojo lastno mladost tam na Otlici na Krasu. Zgodba je polna hudomušnosti, mladostnih norčij, nedolžnih pustolovščin in potegavščin ter mlade vedrosti. Postavil je s tem tudi lep spomin svojemu očetu in svoji materi in napisal izvrstno ogledalo srečnega družinskega življenja na deželi. Brez dvoma bo to ena izmed najbolj branih Velikonjevih knjig. Odlikuje se tudi po nazornem in duhovitem pripovedovanju. Knjiga bo vsem za dragocen oddih, .obenem pa bo nehote pokazala, kje so prave vrednote družine. Brošir. stane 18 Din, vezana 27 Din. 4. Viljem Hey - f Anton Funtek: Sto basni za otroke. Pokojni Funtek je bil izvrsten mladinski pisatejlj in pesnik s klenim jezikom in zdravo, možato življenjsko modrostjo. Ta izpiljenost in modra vzgojnost se pozna tudi njegovim prevodom. V klasični obliki je Funtek prevedel Heyeve basni, katerih nekatere so izšle svoj čas pri Gabrščku v Gorici. Tu se otroški in živalski svet pogovarjata med seboj po otroško prisrčno. Domišljija daje vsem: rečem, cvetju in živalim človeško življenje. Ta povezanost flltoveka z naravo v teh basnih zlasti nam, današnjim ljudem izredno prija. Te basni bereš kakor Stritarjeve mladinske knjige Pod lipo, Jagode ali Zimske večere. To bo knjiga za najmlajše šolarje, primerna tudi za otroške dek'iamacije. Ilustriral jo bo Hinko Smre-kar. Cena broširani knjigi 18 Din, vezani 27 Din. Dostavliamo še to, da lani obljubljena Filozofija evangelijev zato ni izšla, ker avtor ni mogel pravočasno izročiti rokopisa. Slovenski kulturni dinar. Za po širnem svetu raztresene brate so Mohorjani darovali letos Din 3052-50. Naši izseljenci so dobili skupno 765 knjig. Poslali smo jih v Holandijo, Nemčijo, Beograd, Skoplre itd. — Tudi letos ne pozabite na to. Ko pridete po knjige, darujte dinar za izseljence! II. jugoslovanski evharistični kongres, 28. do 30. junija 1935 v Ljubljani. Zgoraj: sprejem papeževega legata, kardinala Hlonda na ljubljanskem kolodvoru. Legat in nuncij Pelegrinetti v razgovoru pred škofijo. Lega-tova maša na Stadionu. — Druga vrsta: Mladina na Stadionu. Marijo z Brezij neso po ljubljanskih ulicah. — Tretja vrsta: Narodne noše na Stadionu. Procesija mimo nebotičnika. — Spodaj: Gen. Nedeljkovič, zastopnik kralja in kralj, namestništva, in notranji minister dr. Korošec v sklepni procesiji. Škof dr. Rož- man obhaja mladino. Usmiljenke v procesiji (Foto šmuc, Zgodba o Koledniku. Kajpak vsi mislite, da poslušate na prvem mestu Kolednika samega. Radi bi, da bi vam v teh čudnih in negotovih dneh kaj prerokoval in vas malo potolažil. Pa žal, se letos gospod Kolednik ni nič oglasil v mojem uredništvu. Dolgo časa sem čakal nanj, mislil sem, da krevsa potepuh po božjem svetu, da laže vse opazuje, in da nam bo potem še globlje pomodroval kakor druga leta. Menil sem, da pojde morda celo v Moskvo na kongres boljševistične internacionale prisluškovat kakor deseti brat. Pa nič! Že sem ga skoro obdolžil, da je nereden človek, ko dobim danes iz neke zakotne vasi tam v štajerskem pragozdu — to je tam okrog Kozjega in Podčetrtka — njegovo kratko pismo. Pravi, da ne bo več ponujal svetu modrosti, ker ga tako nočejo poslušati, norci! Nobenega njegovega nasveta še niso izvedli, zato pa tudi niso še prav nič zlezli iz močvirja, v katero smo zadnja desetletja zagazili. Vse drevi brez glave in še veselo pojoč kuplete z radijskih plošč v prepad. Zato se je sam umaknil v samoto in božjo naravo, kjer ostane človek še najbolj normalen. Kaj sem hotel drugega, kakor sesti sem moral na vlak, da samotarskega Kolednika sam poiščem, ko noče priti do mene. Ko sem tako sedel v kupeju in mislil na Kolednikovo modrost življenja, sem tudi sam začel gledati svet okrog sebe s precej spremenjenimi očmi. Zdelo se mi je, da so mi padle luskine z oči, kakor nekoč sv. Pavlu, ko je spoznal krščansko resnico. Kar sem videl in vedel, je bilo zdaj v žarki luči resnice pred menoj. Seveda, vse zmešano! Poleg mene se je vozil bled, sestradan fant, trgovski pomočnik, in pravil svojemu sosedu, da sploh več ne večerja, ker pač nima kaj, da vstaja z omotico v glavi in da gre iskat službo; pa če je kje katera razpisana, jih redno pride sto pred njim prosit zanjo. Pravi, da bi bil tudi on komunist, če bi teh ljudi že ne poznal. Drugi moški, zlasti »boljši«, berejo, časopise seveda. Zmislim se na mnoge, ki berejo sploh samo še časopise in ilustrirane tednike ter mesečnike in le iz teh in iz kina črpajo svojo nadaljnjo izobrazbo, a vendar po cele ure na dan tudi načelno politizirajo! Saj je danes vobče odveč, izdajati še kake resne knjige! Dnevnik mora ljudem nadomestiti vse, biti mora mladinski list, obenem pravni in zdravniški vestnik, tudi športna revija in gospodarsko strokovno glasilo, književni mesečnik in zabavni šaljivec obenem; novičar, kar je bil njegov prvotni poklic, sme biti samo le še mimogrede. Kako smo postali lagodni in izbirčnil Svet se je res presukal zadnja leta na glavo. Tudi tisti mi prihajajo zdaj na misel, ki se vsak dan po šest ur pritožujejo nad krivično družbo, a službe izven mesta in ožje domovine vendar ne marajo, Bog zna zakaj; morda bi brez kavarne ne mogli več živeti. Mnogo zahtevamo dandanes od življenja, dati pa smo res tako malo pripravljeni. V vlak stopajo tudi elegantno oblečene ženske. Imel bi jih najmanj za učiteljice ali dame iz bogate meščanske družbe; kmalu pa sem iz njih besed spoznal, da so šivilje, bla-gajničarke po trgovinah in hotelih ali služkinje. Privoščim jim, naj imajo veselje z obleko in s finim okusom, ko drugega nimajo, toda le kako je svet danes varljiv in na zunaj zenačen! Saj na zunaj stanov sploh ni več. Dekleta, zlasti mlajša, nosijo kapice čez uho in na vrhu le do temena. Ne vem, ali imajo samo pol pameti, ko pokrivajo samo pol glave, ali pa je to samo predpis muhave, toda edino zveličavne mode. Vstopajo tudi take, ki imajo bluze v dveh, čudno neenakomerno razdeljenih barvah, menda zato, da jih vsak mora pogledati. Druge, žal jih je vedno več, imajo na ustnicah po zagrebški navadi rdečila za celo turistovsko markacijo. No, saj končno tudi to ni nič posebnega za naš čas! Premišljujem, kako čudni so danes človeški vzori, pa se tolažim z množico pametnega ženstva, ki ga pa ni na vlak. Tudi tovarniške delavke vstopajo. Nekatere pletejo in so zelo skromne, tudi v obleki, druge pa se gledajo v žepno zrcalce in neprestano opazujejo drobceno uro na svoji roki ki pa še nima žuljev. Meščanske bi bile rade čeprav izstopijo na prvi vaški postaji. Pa kaj bi dalje nabiral take zmedene misli! Bolj me zanima, kako naj vse to življenje doumem. Kako naj sam sebi in tudi drugim razložim, koliko je danes v svetovni zgodovini prav za prav ura? Ali gre res t Evropi na večer? Ali pa je morda že trda noč in mi še rogovilimo, kakor da bi še imeli pravico do življenja? Ali pa je le oblačen dan, ki pa bo še dolg in lep? To vem: s silno naglico se mi, evropski ljudje, amerikaniziramo. To se pravi, da postajamo silno spretni, hitri, bolj begamo sem in tja kakor pa živimo, udobje si s čudovito iznajdljivostjo množimo iz dneva v dan, med seboj smo si čisto blizu in vsi smo izenačeni, obenem tudi vsak dan bolj površni, bolj lahkomiselni, vedno bolj brez misli, vedno bolj civilizirani, pa manj kulturni. Zemlja je postala zadnja leta strašno majhna. Saj daljave kar ni več. Sediš v sobi in lahko poslušaš mašo v Ljubljani ali koncert v Moravski Ostravi ali politične vesti iz Londona. Isti dan slišiš lahko skoro vse jezike sveta, ne da bi se odpeljal za korak od doma. V nedeljo greš lahko na izlet v vsakteri, še tako oddaljen kot slovenske zemlje, pa si lahko zjutraj še doma pri maši, zvečer pa že spet doma v postelji in drugo jutro v službi. Italija se lahko bori za daljno Abesinijo, kakor da ji je pred nosom. V Ameriko lahko prideš že kar v enem tednu in naši škofje gredo lahko tja kar na ljudske misijone. Zaradi te zbliža-nosti in naglice vtisov ter življenja smo menda postali vsi tako nepočakani. Vsem se nepre-stno mudi, mudi. Evropa postaja Amerika. Tako se vozim namesto h Koledniku v pragozd — v Amerik o! Zdi se mi, da celo kolesa pod menoj bijejo ob tračnice venomer to pesem: A—me—ri—ka, A—me—ri—ka ... Saj se ne vozim sam, vsi se vozimo! Tedaj sem sredi poti, v našem Celju, izstopil. Sklenil sem, da se sploh ne peljem dalje motit Kolednika v njegovi sreči, temveč da poiščem ljudi, ki bodo Evropo skušali obdržati v Evropi in Slovenijo v Sloveniji. Odločil sem se, da v letošnji Koledar nalašč nasujem mnogo pametnega in modrega, manj pa žgačkajočih in morda zlaganih zgodb, ki jih imamo tako povsod na preteg. To vse pa zato, da vsaj naše mohorjane obvarujem pred prehitro izselitvijo v Ameriko in jih ohranim srečne v lepi stari domovini. (Vanjo jim pač napeljem elektriko in radio, da bodo v pametni zvezi s svetom in ne postanejo zago-vedni rovtarji!) Tako sem hotel spregovoriti kmečkim ljudem o kmečki zavednosti in o bodočih nalogah naše lepe vasi, delavstvu pa o njegovih postavnih pravicah, da bi si vsaj te znali izkoristiti. Vsem lahkomiselnim pa, ki malo cenijo svoj dom in svojo zemljo, sem hotel reči besedo o vrednosti našega jezikž. Njim pa, ki zagrenjeni zaradi hudih časov, ki jih živimo, sanjajo o komunističnem odrešenju, sem hotel pokazati njih sanje v resnični luči pri dnevu — tako je nastal članek o boljševizmu. In izseljenci naj letos govore za vse samo iz Argentine. Tako je nastal moj letošnji Koledar in tak je njegov namen. Prepričan sem, da je bogat, vem pa, da mnogim ne bo všeč, večinoma seveda takim, ki bi bili pridige najbolj potrebni. Kajpak boli, če te zadenejo, in hud si! Toda tudi pridiga ob svojem času mora biti. In mislim, da imam tudi jaz pravico, v tolažbo vsemu dostaviti še kratko svojo pridigo, ko sem že Kolednika zgrešil: Vedno bolj si stojita nasproti v našem svetu dve vojski: Kristusova v katoliški Cerkvi in Antikristova v boljševizmu. Vsa druga stremljenja sta vsrkala eden ali drug teh dveh taborov vase, tako da o njih že kmalu ne bo več govora. Sodobna površnost, lahkomiselnost in begotna nemirnost nas sicer navdaja s boječo slutnjo, da pride kakor vse uničujoča povodenj nad nas oblast satanova s svojim vesoljnim razdejanjem. Toda na drugi strani previdni Bog vedno skrbi, da so njegovi branivci, zidarji nebeškega Jeruzalema na zemlji, vedno dobro pripravljeni za odločilni spopad. 0 tem nam zadnji čas pričajo letošnji veliki dogodki katoliške zgodovine: slovesni sklep svetega leta v Lurdu, katoliški shod v Pragi, evharistični kongres francoskih katoličanov v Strasburgu, angleških pa v Edin-burgu, in med najlepšimi naš drugi jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani s svojimi množicami. Vse to so znamenja, da smo na pragu velike dobe za katoliško Cerkev. Boli pa me samo to: Obhajali smo evharistični kongres, praznik katoliške edinosti; a žal, skoro vsak, ki je še človek in ne le bacek, svojo tišči. Družinske edinosti imamo zadnje čase vse premalo pri nas, pa vzemite za dokaz katerokoli področje hočete. Ko torej prihajam z letošnjimi knjigami k vam, naj vam prinesem v hišo tudi božjega daru krščanske edinosti. To je moje oznanilo. Kolednika pa jaz letos nisem videl, vi pa ne slišali. Tudi on tega gotovo ne bo bral, ker ne bo prišlo do njega. Zato tudi hud ne bo! Mogoče bi pa on prav to povedal, saj živimo vsi pod istim soncem in imamo istega Boga. Mohor. Slovenska beseda. Dr. Rudoli Kolarič. Z lepoto slovenske zemlje je neločljivo združena tudi lepota slovenskega jezika, prav kakor pravi Ivan Cankar v Kurentu: »Nazadnje mu je (Bogu) ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!... Vse, kar je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno po-trkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj.« Ta čudovita slovenska beseda pa je plod tisočletnega razvoja. V praslovanski domovini, tam nekje za Karpati, so govorili Slovani še enoten jezik. To je moralo biti prva stoletja po Kristusovem rojstvu, saj imamo v 6. stoletju po Kr. Slovane že kot mogočen narod ob spodnji Donavi, ko so vpadali v bizantinsko cesarstvo. V dobi pa, ko so Slovani stopili v zgodovino, so se že tudi razseljevali in posamezna plemena so začela živeti samostojno življenje, tudi v jeziku. Prejšnje vezi so se rahljale in trgale. I. Slovenci, ki jih je usoda zanesla v ta čudežno lepi, a zemljepisno tako razkosani in nevarni del današnje slovenske domovine, so se razvili na novem ozemlju polagoma v narod, njihovo praslovansko narečje pa v slovenski jezik. Ko so se pojavili prvi slovenski pisani spomeniki (ok. leta 1000), je bila slovenščina že samostojen jezik. To nam lepo kažejo brižinski spomeniki, ki so nastali v zadnjem četrtletju X. stoletja; njihov jezik kaže že vse bistvene glasovne in oblikovne posebnosti današnje slovenščine. Vendar pa je bil slovenski jezik tedaj še kolikor toliko enoten. Pač so bile med oddaljenejšimi kraji že govorne razlike, a niso še mogle biti velike. A prav take govorne posebnosti so se polagoma okrepile in razširile in postale pozneje podlaga razvoju številnih slovenskih narečij. Kdaj so se ravno razvila, ne moremo natančno reči, ker nam manjkajo od XI. do začetka XV. stoletja vsi jezikovni viri. Vemo le to, da se je cepitev slovenščine v narečja morala izvršiti v teh štiri sto letih, ker nam kažejo naslednji slovenski jezikovni spomeniki (stiški in celovški rokopis iz prve polovice XV. stoletja in beneški rokopis s konca istega stoletja) že vso pisano podobo današnjih slovenskih narečij: stiški dolenjsko, celovški gorenjsko-koroško in beneški bene-čansko narečje. Vzrokov, da imamo tako majhno število pisanih spomenikov, je več; najvažnejši je pač ta, da Slovenci niso bili politično samostojni in zato ni bilo državne potrebe, da bi se to in ono v narodnem jeziku zapisalo. Zgodaj se je udomačilo tudi mnenje, da se slovenski jezik sploh ne da pisati. V tej veri so živeli tujci pa tudi redki, latinsko šolani Slovenci dolga stoletja, vse do 16. stoletja. II. V jeziku (premilem on prvi iz vseh, o čujte, nam knjige je pisal! (A. Aškerc.) Šele zahteva protestantskega verskega gibanja v 16. stoletju, da mora vsak vernik sam brati sveto pismo in da se mora služba božja vršiti v narodnem jeziku, je spremenila to staro naziranje in dala Slovencem prve knjige. Spisal jih je Primož Trubar (1508—1586), doma z Raščice pri Velikih Laščah na Dolenjskem, ko iz pregnanstva na Nemškem Slovencem ni več mogel osebno oznanjati nove vere. Leta 1551. je izdal prvi slovenski knjigi: Abecednik in Mali katekizem. Ker ni imel nobenih vzorcev pisane slovenske besede, je moral pač dobro razmišljati, v katerem slovenskem narečju naj piše knjige in v kakšni pisavi. Odločil se je za svoje dolenjsko narečje, ker je iz izkušnje vedel, da ga vsi Slovenci razumejo. S tem je povzdignil dolenjščino za knjižni jezik. Tiskal pa je prvi dve knjigi v nemški pisavi. Ko je leta 1555. knjigi drugič izdal, pa je opustil nemško pisavo in vzel latinsko. Latinica je bila odtlej naša pisava do danes. Toda ne nemška ne latinska pisava nimata vseh črk za slovenske glasove, vsaj enotnih ne, n. pr. za č, š, ž itd. Trubar si je pomagal tako, da je združil po več znakov za en glas, n. pr. zh za č, Ih za š, sh za ž. Ni pa bil v svoji pisavi dosleden. Tudi v jeziku ni mnogo gledal na čistost izraza in je često po nepotrebnem pisal nemške tujke in besedne zveze. Zato mlajši rod z njegovim knjižnim jezikom in pisavo ni bil preveč zadovoljen. Jezikoslovno dobro izobraženi S e b a s t i-jan Krelj iz Vipave je prvi sostavno uredil naš črkopis in istim glasovom za stalno dodelil ista znamenja. Jezik njegovih knjig je neprimerno čistejši od Trubarjevega. Škoda le, da je Krelj premlad umrl (29 let star) in ni mogel uveljaviti svojih izboljšanj. Upošteval pa jih je J u r i j D a 1 m a t i n iz Krškega; ta je izdal v slovenskem prevodu najprej posamične dele sv. pisma starega zakona, leta 1584 pa vse sv. pismo stare in nove zaveze z naslovom Biblija. To je najvažnejša slovenska knjiga. Ko so okoli 1600 uničili večino slovenskih protestantskih knjig, so vsaj deloma prizanesli Dalmatinovi Bibliji, ker so jo uporabljali tudi katoliški duhovniki. In kdor je v poznejših dveh stoletjih hotel dobro slovenski pisati, se je zatekel k tej častitljivi knjigi in iskal v njej sveta v jeziku in pisavi. Ko so leta 1581. vsebinsko in jezikovno pregledovali Dalmatinovo Biblijo, preden je šla v tisk, si je pri tem delu Adam Bohorič, ravnatelj latinskih šol v Ljubljani, zapisoval razna opazovanja in opombe, jih potem strnil in razširil in 1584 izdal prvo slovensko in slovansko slovnico v latinskem jeziku; naslov ji je: A r c t i c a e horulae (Zimske urice). Vanjo je sprejel tudi Kreljeve črkopisne poprave in po njem se ta črkopis imenuje b o -h o r i č i c a. Protestantje so zelo ljubili slovenski jezik in slovensko ljudstvo. Trubar in drugi prote- stantski pisci kaj radi govorijo o »svojih ljubih Slovencih«, o »našem bednem slovenskem preprostem človeku«, o »našem revnem slovenskem narodiču« in podobno. Najbolj so to ljubezen pokazali s svojim delom, saj so v 44 letih svojega knjižnega delovanja izdali čez petdeset knjig, med njimi dela trajne vrednosti (sv. pismo). iii. Naslednja doba, žal, ni bila tako plodo-vita. Njeno knjižno delo se je naslanjalo na protestantske pisce. Čim bliže so jim ostali, tem bolje so pisali. Zvezo s protestantsko književnostjo, zlasti Dalmatinovo Biblijo, so stoletja vzdrževali predvsem Hrenovi nedeljski Evangeliji in listi (1613), ki jih je po Dalmatinu priredil jezuit Čandik. Vedno znova in brez velikih sprememb so jih ponatiskovali. Proti sredini 18. stol. pa je kar vidno bledel spomin na živahno knjižno delovanje slovenskih protestantov. Jezik tedanjih knjig se je vedno bolj slabšal. Tudi živi govor sam se je močno spremenil in ločil od jezika naših protestantov. Tako je n. pr. trdi l na koncu zlogov in pred soglasniki prešel v soglasniški u\ nekateri ne-poudarjeni ali kratko poudarjeni samoglasniki [i, e, o, h) so se skrčili v polglasnike in deloma onemeli kakor pravi polglasnik 3, n. pr.: miš— maš, kruh — krah, zaničevati — zaničvati, žalovati — žalvati, hišica — hišca, cepec — cepc itd. Razlika med živim govorom in že zgodovinsko pisavo protestantskih piscev je bila tako velika, da je večino piscev v sredini 18. stoletja motila. Zato so si vsi želeli izboljšanja in klic po obnovi jezika je bil vedno glasnejši. GUOOllTf P 0 N A. |UpiU TlO UCi..rn- hm •trmo imchArtu- luuile>n cnt.rrc-m l.ortrn, ; t„«*rm«. f TTU- luliem Iftom afilm. 1 u -»-t-m mi.fe^uvm M.em . li"^em vufmi;m Mu-m . I ulem ■ cfe v.m«t (.n,i,clnmvi.rf* Vw"Jnim- Irrl* • ctaKa-l>m .Ztvvm-tlm-u r-^me-i- I vumi Itt-4a «11--cm 1>em Itiftr .(wu«i mii' iu.in p.i fr uVnm [•nnvmioivnn 1 Bif n mi le ert . f>ur,nc moiN cnr • Brižinski spomenik, najstarejša pisana priča našega jezika in slovanskih jezikov sploh. Začetek očitne spovedi: »Glagoljite po nas redka slovesa: Bože, Gospodi milostivi, Oče Bože, tebe izpovede . . .« iv. Nova, prosvetljena doba je to stremljenje podpirala. Njena miselnost je Ma čisto razumska: vse človeško življenje se dd urediti po načelih zdravega razuma, tudi jezik. Slovničar je po njenem naziranju zakonodajalec jezika: kritično razbira jezikovni razvoj in natančno določa pravila in zakone, po katerih je treba pisati. Prvi mož. ki se je pri nas postavil na stališče svojevoljnega jezikovnega zakonodajalca, je bil o. M a r k o P o h 1 i n s svojo slovnico leta 1768. Uvel je za knjižni jezik ljubljansko narečje in vpeljal v pisavo nekaj novih znamenj. S tem je zmedo le še povečal. Pač pa je njegova zasluga v tem, da je prvi zavestno začel gojiti in zbujati slovensko narodno zavest. Poudarjal je zlasti sorodnost slovenščine z ostalo slovansko družino, silno razširjenost slovanskih jezikov in spodbujal Slovence, predvsem šolsko mladino, naj se uči slovenskega jezika vsaj tako vneto kakor izbrane nemščine. »Ne sramujmo se svojega materinega jezika, ljubi rojaki!« pravi v svoji slovnici. Pohlinovim novotarijam so se uprli skoraj vsi tedanji pisatelji, n. pr. O ž b o 11 G u t s -mann in Jožef Hasl. Oba sta se toplo zavzela za stari knjižni jezik, kakršnega je pisal Dalmatin in po njem kesnejši katoliški pisatelji. Še tesneje pa se je naslonil na Dalmatina Jurij J a p e 1 j. V sv. pismu nove in stare zaveze, ki ga je deloma priredil po Dalmatinovem prevodu, je ohranil njegovo in Trubarjevo dolenjščino, vendar pa je nadomestil nekatere dolenjske glasovne posebnosti z gorenjskimi, ker so bile bližje ostalim slovanskim jezikom, in torej po nastanku pra-vilnejše. Tako je namesto dolenjskih oblik mejstu, lejtu, svejt in podobno pisal po gorenjsko mesto, leto, svet, ali namesto dolenjskih Bug, gospud, nuč, govuril itd. gorenjske Bog, gospod, noč, govoril. Ker sta prav te dve jezikovni posebnosti najznačilnejši za dolenjščino in gorenjščino, zato je Japljeva sprememba dala slovenskemu knjižnemu jeziku bistveno drugačno lice, kakor ga je imel dotlej. Knjižni jezik ni bil več izrazito dolenjski, marveč dolenjsko-go-renjski. Res je sicer, da Japelj v tem ni bil popolnoma dosleden, a trdno osnovo novemu knjižnemu jeziku je vendarle dal. Njegovih sprememb in izboljšav so se držali vsi tedanji boljši pisatelji, nekateri mlajši celo trdneje ko Japelj sam. K tem mlajšim štejemo zlasti Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika. Ta se je v jeziku, v pisavi sicer držal zgodovinskega razvoja slovenskega knjižnega jezika,'a se zlasti v načinu izražanja tesno približal ljudskemu govoru. To vidimo v njegovi pesmi, ki močno spominja na narodno, in v nevezani besedi, ki je preprosta, ljudska, šegava, a vendar krepka. Vodnik je pokazal tudi pot k izpopolnitvi slovenskega besednega zaklada za pojme, ki jim knjižna slovenščina še ni imela izrazov. Iskal jih je med ljudstvom; ako pa jih ni našel, si jih je iz- Mala Slovenka izroča papeževemu legatu šopek. posodil od drugih Slovanov, najrajši od Hrvatov in Čehov. Glavno načelo mu je bilo, kakor sam pravi: »Kranjski jezik čeden narediti.« Njegova slovenščina je dosledneje gorenjska ko Japljeva. V. Mož pa, ki je Japljeve in Vodnikove spremembe dosledno izvel, a obenem postavil nov način gledanja na jezik sploh, tudi knjižni, je Jernej Kopitar. Ta je v svoji slovnici 1809 končno uredil pisavo (bohori-čico) in knjižni jezik ustalil v smeri, kakor se je razvil od Japlja do Vodnika. Ni mu dajal samovoljnih pravil, marveč je upošteval njegov skoraj tristoletni zgodovinski razvoj in ljudski govor. Po Kopitarjevih nazorih jezikoslovec ni več zakonodajalec jezika, ne ljudskega ne knjižnega, marveč le zapisovalec zakonov in pravil, ki si jih je jezik v svojem razvoju sam ustvaril. Knjižni jezik je Kopitar še bolj približal ljudskemu. Zahteval je naravnost, da bodi čisti ljudski govor podlaga knjižnemu jeziku. V tem ga je najbolj posnemal Matevž Ravnikar. Prav ta Kopitarjeva zahteva in želja po prenovitvi in izpopolnitvi latinskega črkopisa za slovanske jezike pa je napravila pozneje veliko zmedo in hud črkarski in jezikoslovni prepir. Leta 1824. je izdal P. D a j n k o slovnico slovenjegoriškega narečja, 1825 pa Franc Metelko slovnico knjižnega jezika na osnovi čistega dolenjskega narečja. Metelko je precej dosledno izvel v pisavi tudi Kopitarjevo načelo: »Piši, kakor govoriš!« — Dajnko in Metelko sta imela precej privržencev, še več pa nasprotnikov. Dajnkovemu jeziku je napravil konec Anton Murko s slovnico in slovarjem (1832/33). V njih se je namreč postavil na stališče enotnega kranjskega knjižnega jezika. Metelčici in Metelkovim jezikovnim spremembam pa sta izpod-bila tla pesnik Prešeren in učenjak Čop. Prav za prav sta se v poslednjem sporu spopadla dva popolnoma različna nazora o knjižnem jeziku: Kopitarjev, da imej knjižni jezik za podlago čisti ljudski govor, in Čopov, da bodi slovenski knjižni jezik tako izpopolnjena in izčiščena umetniška posoda, ki more zajeti vse globine in skrivnosti človeškega srca in višine duha. Zmagalo je Čopovo klasično naziranje, pa ne zavoljo Čopovih razlogov, temveč zato, ker je bil Prešeren tudi tak besedni umetnik, ki je znal poplemenititi in izpopolniti ljudski govor tako, da je lahko z njim izražal najnežnejša čustva in najgloblje misli. Prešeren je to jezikoslovno pravdo ovekovečil v zabavljici Novi pisariji, črkopis metelčico pa v sonetu Kaši in v zabavljivih napisih. Vendar pa imajo metel-kovci veliko zaslugo, da so očistili slovenski knjižni in deloma tudi govorni jezik nepotrebnih tujih izrazov in besednih zvez. Čop in Prešeren pa sta napravila slovenščino za izrazilo najvišjih besedno umetniških vrednot. Tudi Prešeren je zajemal iz neizčrpnega vira narodne pesmi, kakor Vodnik. Vloge pa so bile po letu 1833., ko je vlada za šole prepovedala rabo metelčice, še vedno deljene: v pesniškem izražanju je vladal Prešernov jezikovni nazor in ideal, v nevezani besedi pa še vedno Metelko in njegovi privrženci. Boj se je pozneje v raznih oblikah obnavljal in še danes ni popolnoma končan. Saj tudi ne more biti, ker izvira iz bistvenih razlik pojmovanja besedne umetnosti. Doba, ki se naslanja bolj na vzorce starih klasičnih slovstev, predvsem grškega, poudarja tudi v jeziku ideal izčiščene klasične lepote. Pisatelji in pesniki, ki rišejo v prvi vrsti sodobno življenje brez olepševanja, pa se držijo ne-izbrušenega vsakdanjega ljudskega govora. VI. Važna doba našega narodnega razvoja je i 1 i r i z e m , gibanje, ki je hotelo tudi jezikovno združiti vse južne Slovane, in sicer tako, da bi Tcot knjižni jezik ostala srbohrvaščina; slovenščina in bolgarščina pa naj bi iz knjige izginili, ali se kvečjemu rabili za ljudske potrebe nižje vrste. To stremljenje je pri nas podpiral zlasti Stanko Vraz (iz okolice Ljutomera). Prestopil je k Hrvatom in opustil slovenski jezik, ki ga tako nikdar ni dobro obvladal. Opustitvi slovenskega Ljubljana v kongresnih dneh ponoči. knjižnega jezika pa se je najodločneje uprl pesnik Prešeren, ker je sprevidel, da bi slovenski narod s tem izgubil vse in nehal biti, Hrvatje pa bi z opustitvijo slovenščine nič ne pridobili. Večina slovenskih omikancev se je pridružila Prešernu. Ilirsko gibanje pa je imelo pri nas to dobro posledico, da je Slovence zedinilo v enoten knjižni jezik. Poleg dolenjskega in gorenjskega so dobila v njem nekaj pravic tudi štajerska in koroška narečja. Največ so se izvenkranj-ska narečja upoštevala in se še upoštevajo v besednem zakladu. V smeri te jezikovne združitve se je naš knjižni jezik razvijal do danes. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Fran Levstik nekoliko zaviral ta razvoj, zlasti s tem, da je tlačil v knjižni jezik stare cerkveno slovanske glasovne in oblikovne posebnosti. Nekatere so se ohranile do danes, večino pa jih je pregnal jezikoslovec o. Stanislav Škrabec. Levstik je sprva zagovarjal Kopitarjevo načelo, da je ljudstvo vir in podlaga knjižnemu jeziku, pozneje pa je pod vplivom Miklošičevih raziskovanj stare cerkvene slovanščine svoje mnenje spremenil. Trdneje ko Levstik so se njegovih prvotnih jezikovnih nazorov držali pesniki in pisatelji Simon Jenko, Josip Jurčič in zlasti Josip Stritar. Stritar se je zopet močno približal klasičnemu Čopovemu in Prešernovemu pojmovanju knjižnega jezika. Pisal je v tedanji dobi skoraj najlepši jezik in je z Jankom Kersnikom ustvaril Slovencem salonski govor. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje, ko se je začelo razvijati naše časnikarstvo, pa se kaže v knjižnem jeziku tudi močan vpliv časnikarskega, dostikrat papirnatega jezika. Prav časnikarji so opustili marsikateri domač izraz in po nepotrebnem uvedli zanj izposojenko iz drugih slovanskih jezikov: srbohrvaščine, češčine, ruščine. V naglici svojega dela so nam vrinili tudi kopico neslovanskih besednih zvez, zlasti nemških in francoskih. Izmed pisateljev in pesnikov nove dobe so največji besedni mojstri: Ivan Cankar, Oton Župančič, Fr. S. Finžgar. Danes je slovenski knjižni jezik tako popoln in dovršen, da je mogoče v njem razpravljati o vseh predmetih duhovne in gmotne kulture. Veliko je k temu pripomogla tudi ljubljanska univerza. Šele z njeno ustanovitvijo se je začelo podrobno preiskovanje zgodovine našega jezika. • Besedno bogastvo slovenskega jezika sloni na jezikovnem zakladu praslovanščine. Večina besed je nastala in še nastaja po izpeljavi iz slovanskih korenov (n. pr. vrteti, vrat, vrata), nekaj po podvojitvi (drdrati, veverica) ali po sestavi (svojeglaven, kažipot). Ko pa so prišli Slovenci v dotiko s tujimi narodi in tujo kulturo, so s prevzemom neznanega predmeta dostikrat dobili tudi tuj izraz. Vendar pa so si ga prikrojili po svojih glaso-slovnih in oblikoslovnih zakonih in ga tako vključili v sestav domačih izrazov (n. pr. barva iz nem. Farbe, šipa, prim. nem. Scheibe). Tako se je naš besedni zaklad z izposojenkami množil do danes. Tudi še sedaj sprejemamo z novimi predmeti nove izraze. Ker pa jih glasovno le malo ali nič ne spreminjamo in čutimo njih tuj izvor, jih imenujemo tujke. Te so mnogokrat nepotrebne, ker imamo zanje že dobre domače besede. Besednemu bogastvu slovenskega knjižnega jezika pa je za podlago dolenjščina 16. stoletja. Velikanska večina besed, ki so jih rabili naši protestantski pisci, je bila znana vsem Slovencem. Polagoma pa so prišle v knjižni jezik tudi besede, znane predvsem iz gorenjščine, kesneje — kakor smo videli — še iz koroških, štajerskih in primorskih narečij. Mnogo blaga smo si tudi za knjižni jezik izposodili, marsikaj novega sami naredili, zlasti izrazoslovje najrazličnejših strok. Besedno bogastvo slovenskega jezika so začeli zbirati že naši protestantje. Nekaj kesnejših zbirk pa, žal, ni izšlo v tisku. Veliki slovenski slovar, ki ga je v zadnjih dvajsetih letih 18. stoletja začel sestavljati prosvetlje-nec Blaž Kumerdej in so ga nadaljevali Valentin Vodnik, Fran Metelko i. dr., je izšel v dveh delih na stroške ljubljanskega knezo-škofa Wolfa: nemško-slovenski 1860 (uredil ga je M. Cigale) in slovensko-nemški 1894 do 1895 (uredil ga je M. Pleteršnik). Delo je sicer zelo obsežno, a danes že hudo nepopolno, ker je novejša doba zbrala in ustvarila toliko novih besed (iz starih slovanskih korenov ali po sestavi), da je izpopolnjeni slovar že nujno potreben. V glasovnem pogledu predstavlja slovenski jezik neko izredno srečno združeno soglasje samoglasnikov in soglasnikov, tako da se v glasovni lepoti močno približuje klasičnemu grškemu jeziku. Zavoljo velikega šte- vila samoglasnikov, dvoglasnikov in njihove barvitosti je slovenščina prav posebno prikladna za lirsko pesem. Da je to res, nam potrjuje slovensko slovstvo, ki je prav v liriki najprej doseglo svoj višek. Dva največja slovenska poznavalca tujih slovstev, Matija Čop in Josip Stritar, sta zato tudi primerjala slovenščino najblagoglasnejšemu knjižnemu jeziku, kakor navadno pravijo, italijanščini. « * » Iz vsega smo torej videli, da je naš slovenski jezik tako čudovito bogat in lep, ne samo navadno občevalno sredstvo, temveč tudi taka umetniška vrednota, da se nam ga ni treba nikjer pred svetom sramovati. Naš jezik je naše najlepše in najsvetejše. Zato ga moramo z ljubeznijo gojiti in se vedno in povsod potegovati za njegove pravice, zakaj z njim smo in izginemo. Naši pesniki in pisatelji so nam v tem jeziku napisali dela nesmrtne vrednosti. Imena: Vodnik, Prešeren, Levstik, Jenko, Jurčič, Gregorčič, Stritar, Kersnik, Aškerc, Finžgar, Cankar, Župančič in še dolga vrsta so nam najvarnejše potrdilo našega jezikovnega in narodnega obstoja. Naša vas. France Pernišek. Slovenci smo majhen in reven narod in res ne bomo v veliki zmoti, če trdimo, da tvori slovenski kmečki stan 100.000 družin. Pa vendar je kmet steber slovenskega naroda, ki se mora za svoj obstoj zahvaliti samo kmetu, kateri je z brezprimernimi žrtvami in s čudovito ljubeznijo do svoje zemlje vztrajal na tej zemlji ter skozi stoletja prenašal krvavo oblast tujih valptov. Ker mu njegovi narodni sovražniki niso mogli iz srca iztrgati ljubezni do zemlje, mu tudi niso mogli vzeti jezika ter verske in narodne zavesti. In tudi zdaj velja isto: dokler bomo imeli toliko zemlje, da bomo na njej in od nje lahko živeli, bomo tudi kot narod ostali. Gospodarska stiska v novejšem času hudo pritiska na kmečki stan. Tudi naš kmečki dom ima nevarnosti in svoje sovražnike, ki mu počasi in smotrno izpodkopavajo temelje, da bi ga zrušili in uničili. Kateri so glavni sovražniki kmečkega doma, odkod nam prete nevarnosti? Kako smo zašli in zakaj smo zabredli v tako revščino? Zemljo kmetom. Kmečka mladina zapušča rodno zemljo, ker na domu ni zanjo prostora. Pri nas je še ponekod navada, da se posestva ob smrti staršev razdele v enakih deležih med brate in sestre. Tako imamo ponekod veliko število ubogih kočarjev, ki imajo le krpico zemlje, kopo otrok in en, skupen domek, v katerem prebiva pet ali še več družin. Tako razkosavanje kmečkega doma ustvarja kmečke prole-tarce in množi mestni proletariat ter povečuje revščino na kmetih in v mestih. Mnogokje pa ne razdele posestva med otroke, ampak hočejo v denarju podeliti vsakemu enak delež. Glavni dedič ne podeduje nič več kot drugi. Bratom in sestram mora izplačati deleže v denarju. Ker pridejo tako mladi ljudje na lahek način do visokih dot, jih ne znajo ceniti in jih kmalu zapravijo. Gospodar, ki je prevzel posestvo, pa se že od začetka zadolži čez glavo in se vse življenje ne more izkopati iz dolgov. Tako mu je že v kali onemogočeno uspešno gospodarjenje. Pri nas se kmečko družinsko občestvo razkraja. Neomoženi bratje in sestre so nekdaj ostali doma kot »strici« in »tete« in delali za napredek doma. Danes je kruh takih »stricev« in »tet« hudo grenak in prepojen s solzami. Tudi kmečki posli so na starost bili preskrbljeni, ker jih je gospodar obdržal tudi tedaj, ko so onemogli. Danes tega ni več. Mladi ljudje danes beže s kmetov v mesta in v tujino. V njih živi želja po lastni zemlji, po lastnem domu in družini. Polni upanja hite v mesta, toda velikokrat se bridko prevarajo. Tu ne dobe dela in zaslužka, zato tudi nimajo prihrankov in si ne morejo ustvariti ne doma ne družine. Preostane jim le stradež, potepuštvo ali še kaj hujšega. Kmečkemu domu pa manjka delovnih rok. Kam torej s kmečko mladino? Za vse imamo dovolj dobre zemlje. Vsi naši otroci bi bili lahko preskrbljeni in vsi bi si lahko ustvarili, čeprav skromen, pa vendar svol dom in družino. Treba bi bilo samo skrbeti, da bi se stalno izvajala agrarna reforma in nadzirala nakup in prodaja kmečkih posestev. Mnogo je še pri nas rodovitne, a neobdelane zemlje, ki jo imajo v lasti razni veleposestniki, denarni mogočniki in celo tujci. Na tej zemlji bi moglo živeti na deset tisoče kmečkih družin. Zaradi hudih razmer poje v naših vaseh biriški boben in posestva se prodajajo. Dan za dnem pa ta posestva prehajajo v last advokatov, trgovcev in bank, torej v roke nekmetov, ki zemljo spremenijo v sadovnjake in lovišča, z doma pregnani otroci pa pritiskajo na mestne kljuke. Denarni mogotci zopet kopičijo veleposestva. To je za narod nesreča in gorje narodu, ker ob naši meji delajo to tujci. Zemlja, ki je plodna in sposobna za obdelovanje, naj se vzame tujcem in vsem, ki je sami ne obdelujejo, ter naj jo dobe kmetje, ki bodo od nje živeli. Treba je paziti na to, kdo kupuje zemljo in komu ta prehaja v last. Zabraniti moramo ponovno kopičenje velepo-sestev. Za novo nastajajoča posestva je treba točno določiti velikost in obseg posestva in ugotoviti lastnika. Kmečkim ljudem pa je treba pomagati s tem, da dobe za nakup zemlje brezobrestna ali pa nizkoobrestna posojila, ki bi jih vračali na daljšo dobo. Če država nima toliko denarja, da bi dajala posojila, naj prevzame vsaj obresti od posojil, ki bi jih kmetje najeli pri denarnih zavodih. Z drobljenjem zemlje se bo res zmanjšal donos v posameznih pridelkih, a skupen donos zemlje je pri malih in srednjih posestvih večji kot pri velikih. Če so se mogli v Banatu naseljevati Nemci, zakaj ne bi pomagali lastnim otrokom? Samo narodu in državi koristi pametno naseljevanje kmečkih družin. Za narod pa je velikega pomena, da se priseljenci lahko naseljujejo v zdravih, rodovitnih krajih in skupno po narodnosti. Kmečka nesolidnost in nesloga. Trda je danes za denar in ponekod ga nimajo niti za sol. Koliko pehanja in truda je treba za dinar! Kar kmet kupi, mora drago plačati, a svoje pridelke prodaja za sramotno ceno. Toda revščine smo v precejšnji meri tudi sami krivi. Tepe nas naša nesolidnost, nesloga in prekupčevalstvo. Pri prodaji pridelkov smo nesolidni. Samo en primer: Trgovec je kupoval pri kmetih sadje. Ponudili so mu najlepša jabolka, kar so jih imeli. Zadovoljen z blagom je trgovec sklenil kupčijo. Ko pa so mu sadje pripeljali, je bilo nametano, najrazličnejše vrste zmešane, obtolčeno, gnilo in umazano. Trgovec je tako sadje odklonil in kmetje so mu ga nazadnje morali dati za vsako ceno. Prav tako je tudi pri kupčiji z živino, jajci, mlekom in drugimi pridelki. Morda je trgovec tako naletel pri nekaterih kmetih ali mogoče le pri enem, a pozneje ne zaupa nobenemu več. Ponudi najnižjo ceno, da se zavaruje pred izgubo. Če dobi slabo blago, je s tem krit, če dobro, je dobiček večji, vedno pa je udarjen kmet. Pri Dancih je zadružništvo zelo razvito. Vnovčevanje pridelkov posredujejo zadruge. Kmet pripelje zadrugi jajca, maslo, sir itd. Vsak zaboj jajec, ki je namenjen za izvoz, od- pro in pregledajo samo eno jajce. Če je to pokvarjeno, vrnejo kmetu cel zaboj. Nesolidnost kmetov pri prodaji pridelkov vzbuja pri trgovcih nezaupanje, in to v veliki meri povzroča nestalne in nizke cene. Kakršno blago smo ponudili, tako moramo oddati: skrbno izbrano, zdravo, pravilno in lepo spravljeno v zaboje, vreče in podobno. Tako blago bo trgovec lahko prodal, zato ga bo rad tudi draže plačal. Med seboj so kmetje nesložni in si preveč radi nagajajo. Poglejmo samo na naša sejmišča in ljubljanski trg, pa bomo videli, da je res tako. Naj navedem samo dva resnična primera: Kmeta prodajata prašiče. Prvi se pravkar pogaja z mesarjem za ceno, pa se že vrine vmes drugi ter ponudi svojega prašiča ceneje. Seveda je kupil mesar od tega, čigar prašič je bil cenejši. Na trgu prodajajo kmetice mleko. Mestna gospa vpraša, koliko stane steklenica mleka (ll/2 litra). Kmetica zahteva 3 dinarje. Gospa se našobi. Kar se oglasi sosedna kmetica in ponudi steklenico za Din 150. Nazadnje je bilo mleko prodano za en dinar. Mesto bo pojedlo in popilo, kar in kolikor more pojesti in popiti, čeprav bo hrano malo draže plačalo. Če si torej kmetje nagajajo med seboj, imajo škodo sami. S tem da sosed škoduje sosedu pri ceni, ubija ceno. Ko bi kmetje za vnovčevanje svojih pridelkov imeli zadružno organizacijo, bi bolje živeli. A pri nas se včasih niso obnesle niti zadružne mlekarne, ker so kmetje rajši prodajali mleko pod roko raznim prekupčevavkam kakor pa zadrugam. Vnovčevanje pridelkov. Skupno s kulturo rastejo tudi kulturne in življenjske potrebe in zahteve ljudi. Kolikor višja je kultura, toliko večje so potrebe in zahteve. Če hoče človek tem potrebam kar najbolj ustreči, mora gledati, da do teh užitkov poceni pride. To velja tudi za prehrano. Ljudje danes gledajo na to, da se okusno, zdravo in poceni hranijo in da pri tem ne trpi njihovo zdravje. Zato gledajo na kakovost, užitnost, hranilno vrednost in obliko hranil. Za vsak pridelek je danes človeški okus napravil določen predpis, opis, tip ali standard blaga. Težko je danes za blago posamič iskati kupcev. Konsumenti zahtevajo tako blago, katerega kakovost poznajo, ki ga lahko dobe vedno enakega in kolikor hočejo. Kdor ima blago, katerega lastnosti so konsumentom znane in o katerem so prepričani, da je dobro in zanesljivo vedno enako, tak bo svoje blago lahko takoj prodal. Zato bomo morali tudi pri nas gledati na to, da bomo svoje blago imeli izbrano, v zadostni množini, vedno enako, lepo in okusno opremljeno, to .se pravi, stan-darizirano. Blago, ki ga hočemo spraviti na svetovni trg, mora prestati strogo in nepristransko kontrolo. Na ta način bo naše blago dobilo dober sloves in bodo kupčije s kmečkimi pridelki dobile pravi razmah, pridelki pravo ceno. Le tako blago, ki je odlične kakovosti, ima visoko in stalno ceno. Čimbolj bomo dvignili kakovost naših pridelkov, boljše in višje bodo cene. Pri taki prodaji pa ne bomo mogli ostati brez vnovčevalnih zadrug. Blago moramo postaviti na trg ob pravem in ugodnem času, treba je zanj skrbeti med prevozom, da se ne pokvari, in poskrbeti je treba za primerna skladišča. In če hočemo doseči še to, da bomo izločili razne prekupčevavce in da bo dobiček ostal samo kmetu, potem je pač vsakomur jasno, da brez zadrug ne bo šlo. Vendar ne smemo gledati samo na čim večji dobiček. Glejmo, da pridobimo svojemu blagu dobro ime in sloves. To dosežemo samo s solidnostjo in poštenostjo. Zahtevati moramo, da imamo te zadruge sami v rokah, da ne bomo doživeli razočaranj, kakor se je to zadnje leto dogajalo pri kupčiji s pšenico in sadjem. Pri nas vlada proti standariziranju in kontroli blaga še splošen odpor. Vsak sodček vina ima drugačen okus, vsak kmet goji druge vrste fižol, sadje itd. 0 prodajnih in nakupovalnih zadrugah mnogi kmetje niti slišati nočejo. Dokler pa ne bodo vsi kmetje složni in vneti za skupno delo, toliko časa bomo v vedni nevarnosti, da bomo ob suhih letih otepali največjo revščino. Reklama. Dobro blago se samo hvali. To je deloma res. Danes pa je treba storiti še nekaj več. Za svoje blago moramo pri konsumentih vzbuditi tudi zanimanje. Moramo ga jim ponujati in vsiljevati, v njih moramo vzbuditi željo po našem blagu, vplivati moramo nanje, da se jim blago priljubi. To se nam v veliki meri posreči s spretno reklamo. Mislil bo kdo, da je reklama za kmetijstvo brez pomena. — Ali je treba ženskam n. pr. mazati obraz? Ne! In vendar bo kmalu težko najti naraven obraz. Zakaj? Vsi naši časopisi brez izjeme priobču-jejo stalno in spretno reklamo za razna mazila in moke. Ženske se dajo pregovoriti. Trgovci in tovarnarji žrtvujejo za reklamo težke milijone. Če ne bi imeli uspeha, bi tega ne delali. Zakaj naj bi torej le za kmečke pridelke ne delali reklame? Reklama pa mora biti poštena in to, kar ponujamo, obljubljamo in hvalimo, mora odgovarjati resnici. Nesolidna in lažniva reklama več škoduje kot koristi. Konjunktura. Skrivnost uspeha tiči v tem, da imamo za vsako delo sestavljen načrt. Nepremišljeno in slučajno delo je brez prave vrednosti. Tudi gospodarstvo bi morali voditi premišljeno in po nekem načrtu. Pri nas pa delamo na slepo in slučajno ter včasih res le slučajno zade-nemo. Zato pa imamo tako malo uspehov. Kaj nas učijo Američani? Amerika zbira raznovrstne gospodarske podatke z vsega sveta. Te skrbno zbrane podatke uredi, natisne in okoli novega leta razpošlje vsem kmetom. V teh poročilih pove država kmetom: koliko obdelane zemlje je bilo posejane s pšenioo tako v ameriških kakor v vseh drugih državah, koliko se je v jeseni posejalo ozimine, kakšen posevek jare pšenice je treba pričakovati, koliko znašajo stare zaloge žita, kakšne cene so vladale v svetu in kakšne je predvidoma treba pričakovati, kje se bo najbolje prodalo in kaj, kakšna je bila letina v posameznih državah, kje je gospodarila suša, kje so divjala neurja itd. Takim poročilom takoj slede nasveti, v čem naj kmetje pridelovanje omeje in katerim rastlinskim kulturam naj posvete več pozornosti. Kmetijsko proizvodnjo država vedno tako vodi in organizira, da odgovarja dejanskim potrebam in zahtevam kon-sumentov. Proizvodnjo skuša zvišati, stroške proizvodnje znižati, na trg hoče postaviti tipizirane pridelke, ki bi ustrezali potrebam in okusu konsumentov. Le na ta način kmet svoje pridelke kar najbolj poceni proizvaja, proda pa jih lahko po najvišjih cenah, torej s čim večjim čistim dobičkom. Kmet s pomočjo države zasleduje kupčijske razmere: konjunkturo. Popolnoma se posveti pridelovanju takih pridelkov, ki dobro obetajo, in izkoristi vsako priliko, da svoje blago kar najbolj dobro proda. Ko vse tako stori in doseže pri prodaji pridelkov čim večji dobiček, je konjunkturo izkoristil. Naša država ima poljedelski značaj in naši pridelki so v veliki množini namenjeni za izvoz. Kolike važnosti je torej za nas raziskovanje in proučevanje konjunkture I Toda pri nas se za to nihče ne briga. Če se hočemo rešiti revščine, se mora za to vprašanje zavzeti ali država ali kaka kmečka organizacija. Kmetom je treba dati nasvetov in smernic, država jih ne sme pustiti, da tavajo v temi, in prepuščati njih delo slučaju. Kmetje naj se organizirajo in po svojih organizacijah zahtevajo ureditev kmečke proizvodnje po nekem načrtu. Tudi Kmetijska družba je v to poklicana. Tudi naše časopisje kmečkemu vprašanju in kmečkemu gospodarstvu posveča vobče še premalo pozornosti. Kmetijsko knjigovodstvo. Ako hočemo, da bo naše gospodarstvo uspešno, moramo vedeti, kaj naj pridelujemo, kak pridelek se nam izplača in nam prinaša dobiček, kolik je ta dobiček, kje imamo zgubo in kako veliko itd. Tega pregleda pa si ni mogoče misliti brez zapiskov, brez knjigovodstva. Kakor je knjigovodstvo potrebno trgovcu in tovarnarju, tako je potrebno tudi kmetu. Tudi kmetijstvo je v sedanjem gospodarskem sistemu pridobitni obrat in zato bi tudi kmet moral voditi knjigovodstvo, da bi vedel, kako se mu posamezne panoge izplačajo, kje smiselno in ekonomsko gospodari itd. Mnogi ugovarjajo, da je kmet preneroden in premalo učen. Tudi danski kmet je bil neuk in neroden, toda se je strokovno izobrazil in danes je vzoren kmet. V svoji hiši ima telefon in radio, v hlevu lahko prireja gostije, vodi pa tudi vzorno knjigovodstvo. V podrobnosti tega vprašanja se tukaj ne bomo spuščali. Nekateri gospodarski strokovnjaki imajo o kmečkem obratu čudna mnenja, zlasti kar se tiče obrestovanja kapitala, vloženega v kmetijskem obratu. Svoje mnenje objavljajo v časopisih in raznih knjigah. Davčna oblast te podatke zasleduje in po njih dela tudi svoje sklepe in ukrepe. Proti previsoki odmeri davkov ne more kmet uspešno ugovarjati, ker nima stvarnih dokazov. Na podlagi urejenega knjigovodstva bi lahko dokazal, da danes on kot vodja obrata nima nobene plače, da zaslužek njegove družine dosega komaj zaslužek navadnega dninarja, ali pa še tega ne, in da kmetija trikrat ali štirikrat manj nese, kot mislijo razni strokovnjaki. Kmečka zbornica. Premislili smo nekaj perečih vprašanj in našli nekaj neposrednih vzrokov svoje revščine. Toda veliko vprašanj se nam bo še pojavilo, in to prav težkih. A zakaj kmetje ob vsem tem molče in zakaj so njihove zahteve tako pre-zirane? Vse to je posledica dejstva, da kmet nima stanovske organizacije, ker manjka discipliniranega in skupnega nastopa kmečkih ljudi. Strokovna izobrazba in močna organizacija sta kmetu neobhodno potrebni. Mladi kmečki rod kaže v tem pogledu več smisla in danes glasno zahteva kmečko zbornico. Kmečka zbornica naj bo res kmetsko predstavništvo in ne kaka pisarna. Potrebna ji je velika neodvisnost in široko področje. Zbornica mora biti stanovsko zastopstvo tako v javnosti kakor pred oblastmi in naj dela za gospodarski in kulturni napredek kmečkega stanu. Varuje naj njegove pravice in koristi. Zato mora imeti vpliv na vso zakonodajo, kolikor zadeva kmečki stan. Kmečka zbornica naj bi skrbela za izobrazbo kmečkih ljudi in zato zasledovala in pazila na razvoj ljudskih šol, da bodo v skladu s potrebami in zahtevami kmečkih ljudi. Skrbi naj za razvoj kmetijskega šolstva. Kmečka zbornica naj se bori za starostno in bolezensko zavarovanje kmečkega ljudstva. Kmečka zbornica naj bi vršila kontrolo, ko prehaja kmečka zemlja v druge roke. Skrbela naj bi za medsebojne stike kmečkih strokovnih organizacij doma in zunaj. Kultura naše vasi. Na svojo kulturo smo Slovenci lahko ponosni. V svetu slovimo zaradi nje in z našimi deli se oplajajo drugi kulturno visoko stoječi narodi. To pa nas ne sme zavesti, da bi prezrli nekatere napake, ki so se pokazale v našem kulturnem življenju. Na našo vas je navalila civilizacija, ki spreminja v jedru kmečko kulturo in jo po-meščanja. To je do neke mere prav in koristno, toda z njo se širi tudi plehkost, duševna raz-rvanost, brezverstvo, površnost in sebičnost. Tem pojavom morajo voditelji kmečke pro-svete posvetiti več pozornosti. Naši kmečki sinovi in hčere, ki morajo od doma v mesto v tovarne, se kaj hitro zgube in zabredejo. Zakaj? Ker po navadi vsi ti niso bili v zdravi druščini. Pravo prosvetno delo ne obstoji samo v prirejanju iger, ampak v srčni, duhovni vzgoji ter obči in strokovni izobrazbi mladine. Zato spadajo v program vsakega prosvetnega društva tudi predavanja verske vsebine, ki naj v mladih srcih utrde vero ter vzgoje v njih samozavest in katoliški ponos. Fant doma izpolnjuje verske dolžnosti in živi zdržno, ker ga nadzirata dom in okolica in ker je pač taka navada. Ko pa v mestu tega nadzorstva ni več in ker njegovo versko življenje nima prave globine, pade, zabrede in propade. Mnogi mislijo, da je glavni namen vaške prosvete igranje. To pa je velika napaka. Igranje še ni vse. Igra mora tudi vzgajati, v človeku buditi plemenita čustva in zatirati neurejene strasti. Ako nima tega namena, ni vredna uprizoritve. V naši vasi izginja značaj občestvenih prireditev ter ugaša srčna prijaznost in skupnost. Naše prireditve moramo poobčestviti. Z nami naj se veseli in uživa vsa vas, zato svoje igre in prireditve naslanjajmo na vaške praznike. Spored in oblika prireditve naj bo družinska. Ne igrajmo plehkih mestnih burk, ampak ljudske igre, ki izražajo slovensko dušo in njene ideale, ki budijo v srcih ljubezen do rodne zemlje in svojega doma. Budimo v srcih mladih ljudi ljubezen do domovine, to je ljubezen do kmečkega doma in kmečke vasi! Da bo vas naši mladini domovina, mora z njo duševno zrasti in jo vzljubiti, Ta ljubezen do rodnega kraja danes propada. Pogled naših ljudi je že oprt v mesta, v daljno okolje, a tega, kar se godi okoli njih, ne vidijo več. Domovinski čut mora zopet močno oživeti. Odkrijmo studence ljudske duše, da bo iz njih zopet žuborel potoček legend in pravljic, ki jih že prerašča mah pozabljenja. Kako prijetni bodo zopet družinski večeri! Obnovimo šege in navade ob poroki, krstu, vpeljevanju, pogrebih, ob mlačvi, trgatvi, skupnih romanjih itd. Kar je še živega, ohranimo pri življenju; navade, ki izumirajo, poživimo; kar pa jih živi samo še v ustnem izročilu, skrbno zberimo, napišimo in dajmo tistim, ki zbirajo narodno blago. Stanovska zavest. Delavci uspešno branijo svoje pravice, ker so organizirani in složni, V njih živi močna stanovska zavest. Pravijo, da kmečki stan ni upoštevan. Res je tako! Največ daje, pa najmanj prejema. Kmetu se bo njegov položaj bistveno zboljšal, ko bo imel več stanovske zavesti in več stanovskega ponosa. V naših mladih ljudeh mora zrasti močna ljubezen do zemlje, kmečkega doma in dela. Saj je zemlja naš najzanesljivejši hranivec in najstalnejši delodajavec. Društva morajo z govorjeno in tiskano besedo ter z vsemi sredstvi buditi kmečko stanovsko zavest. Zvestobo do svojega stanu kmetu vedno bogato nagradi narava ali ne in kako se mu obrestuje v posestvo vloženi kapital, takrat bo tudi kmečki stan enako upoštevan kot drugi stanovi. Zato se mora kmečki človek udeleževait raznih predavanj in strokovnih tečajev ter prebirati strokovne knjige. Kmečki fantje, ki so dovršili kako strokovno šolo, naj ostanejo na kmetiji. Mnogi mislijo, da niso več za kmečko delo, lemljevidpoljedelskih strojev v dravski banovini. legenda ig) sedel srna Tla. no kmetov odpade povprečno poQedffskih sthtfeoi 1 - 9 io - j g zo - Z9 30 -3g Merilo• i' StmiUtz v obmogu vsakega smapomemjo. t)JUKolubu> Strnilo vsehjvtjcdclshth ^tretjeo naetzmenlArnosilo (tj.eleMtriko.voda. paro, bencin itd) in živalsko silo. t) Število oseh poljtdclshth stro/ev na elementarno in živalsko silo. hi odpadejo pov-prečno na too hmetot* in Bog, ki je hotel različnost stanov, med katerimi je kot prvi in najstarejši stan blagoslovil kmečki stan. Ta stanovska zavest pa seveda nikdar ne sme postati kmečka bahavost. Strokovna izobrazba. Kmečki mladini je potrebna ne samo obča, ampak tudi strokovna izobrazba. Kmetu bo takrat najbolje, kadar se bo rešil iz teme zmot in nevednosti. Kmetu je treba strokovnih šol in strokovnega pouka. Kadar bo vsak kmet imel urejeno knjigovodstvo, da si bo sam znal izračunati, ali je njegovo delo sploh plačano če so le malo povohali knjige. Kmečko delo zahteva velikega in vsestranskega znanja. Danes bo ostal in napredoval samo umen, strokovno izobražen kmet. S tem pa, da se najbolj nadarjena mladina odteguje naši zemlji, se stanje našega kmetijstva ne bo izboljšalo. Naš kmečki človek je priden kot mravlja. A sama pridnost in garanje mu ne bosta pomagala. Skrbeti mora, da bodo otroci strokovno izobraženi. Mladi kmečki rod naj bo složen in discipliniran. Le v umnem in složnem delu bo slovenski kmet pričakal boljših časov. Ob osemstoletnici stiske opatije. Leta 1136, meseca septembra, je oglejski patriarh Peregrin podpisal listino, s katero je ustanovil slavno stiško opatijo in obenem potrdil darovnico višenjskih bratov grofov Ditriha, Majnhalma in Henrika, ki so podarili redovnikom svet okoli sedanjega samostana. Iz skromnih začetkov se je v teku stoletij razvila opatija v mogočno ustanovo, ki je v cerkvenem, predvsem pa v gospodarskem in kulturnem oziru imela važno vlogo v zgodovini naše zemlje. V tistih časih sta si delila gospostvo nad slovensko zemljo svetna in cerkvena oblast. Pod graščakom se je godilo našemu kmetu navadno slabše, medtem ko je cerkvena oblast vladala milo. To velja še posebej za stiško opatijo, saj so stiški podložniki imeli celo pregovor: Pod krivo opatovo palico je dobro. Z vse obsegajočim geslom sv. Benedikta: moli in delaj, so prišli prvi beli menihi, kot pripoveduje zgodovinsko dokaj točna pravljica, v sosednji Št. Vid in sezidali stiški samostan. Pod njihovimi rokami je zrasla mogočna cerkev. Vršili so pravo misijonsko delo med našimi predniki in jih obenem navajali k umnemu in uspešnemu obdelovanju zemlje. In res, kjer je bil prej gozd, je nastala njiva in travnik, in kjer se je širila goličava, se je sedaj šibila vinska trta. Zidanje mogočnih, deloma še danes ohranjenih samostanskih poslopij, veličastna cerkev pa tudi stroški, nastali pri obdelavi zemlje, so kmalu presegli dohodke prve darovnice. Kje dobiti nov vir dohodkov? Zato je skrbel v prvi vrsti njihov cerkveni patron, oglejski patriarh, ki je vteleševal samostanu obsežne in bogate fare; pa tudi marsikateri plemič je v blagor svoje duše prižgal svetilko pred oltarjem stiške Žalostne Matere božje in mu obenem poklonil bogato ustanovo, denar ali zemljo. Vitezi, ki so potovali na negotove križarske vojske, so se spomnili samostana v svojih oporokah, mogočni Turjačani pa so vzdrževali celo lasten oltar, posvečen nebeškemu vitezu sv. Juriju. Tudi vladarji in deželni oblastniki so bili samostanu naklonjeni. Potrjevali so stare samostanske pravice in podeljevali nove. V ljudskem izročilu znana »Gospa s Pristave«, vojvodinja Virida, je nedvomno največja samostanska dobrotnica. Iz skromnega prvotnega obsega stiških posestev se je v teku stoletij razvila opatija v mogočno gospodarsko silo, ki je obvladovala dele Dolenjske, segala na Notranjsko, vladala nad nekaterimi farami Gorenjske in segala celo na Štajersko1. Skratka, stiški opat je postal visok cerkveni in svetni vladar. V 13. in 14. stoletju je dosegel samostan višek blagostanja. V naslednjem stoletju pa mu je zelo škodoval naš narodni sovražnik Turek, ki je leta 1475 in 1528 samostan oplenil in deloma razrušil. To so bili žalostni časi za samostan in njegove podložnike. Velike vojne dajatve radi vedne vojne nevarnosti, zaostali promet in otežena trgovina so naše ljudstvo težko zadele. K temu so se pridružile še naravne nezgode: kobilice, lakota in kuga, in naposled v začetku 16. stoletja še velik potres. Ni čuda, da je vse to pri-tiralo tudi samostansko gospodarstvo na rob propada. V sredi 16. stoletja, zlasti pa v 17. stoletju si je samostan zopet opomogel. Sledila so nova vtelešenja' fara in mirnejši časi. Zrcalo teh stoletij so velike zidave, ki so jih z vso podjetnostjo vodili najslavnejši stiški opati: Wolfgang Neff, Lavrencij II., Jakob Reinprecht in Maksimilian Motoh. Tedaj je dobil samostan v glavnem današnje lice, pa tudi gospodarska organizacija je dosegla svoj dokončni razvoj in se ustalila. K sreči so nam iz te dobe ohranjeni od neljdanjega velikega stiškega arhiva stari urbarji, ki točno izpričujejo, kako odlični gospodarji so bili nekateri od stiških opatov. Velikansko samostansko ozemlje so razdelili v okrožja, katera so upravljali uradniki. Vzorno urejeni urbarji in točno opredeljene dajatve so omogočali natančen pregled vseh dohodkov in izdatkov. Dva in dvajset fara, administratur in nekaj beneficijev je bilo poslušnih opatovi palici in plačevalo letno do 4000 gld. dajatev. Poleg tega so prišle še razne zemljiške dajatve in desetina. Vendar je vkljub temu samostan zašel dostikrat v hude denarne stiske. Pomislimo samo, da je stala (leta 1689) zidava še danes ohranjene kašče 30.000 goldinarjev nemške veljave. Veliko je stalo samostan tudi vzdrževanje uradništva, služabništva in domačega dvora. V 18. stoletju doživi samostan, kakor tudi znani ljubljanski Stiški dvorec, še nekaj pri- Množice na Stadionu pri kongresnih slovesnostih. zidav. V gospodarskem oziru pa ostane samostan v bistvu neizpremenjen. Leta 1784, 6, oktobra, pa je bil na ukaz Jožefa II. izdan dekret, ki je uničil tako cvetočo opatijo. Po stoletnem izgnanstvu pa so se leta 1898 beli menihi zopet naselili v naših krajih. To je slika živahnega gospodarskega razvoja stiškega samostana. Z gospodarskim blagostanjem pa je spojen tudi procvit kulture, katero je samostan od prvih začetkov v odlični meri gojil in tudi posredoval našemu ljudstvu. 2e samostan sam, kot nam je danes ohranjen, je nedvomno eden najodličnejših umetnostnih spomenikov na slovenski zemlji. Velika bazilika, v temeljih čisto romanskega izvora, je delo tujega mojstva, najbrž Francoza. Po vpadu Turkov je cerkev po vsej verjetnosti izgubila prejšnji prostor za oltar in dobila mogočen gotski presbiterij. Baročna doba je pustila na zgradbi tako močne sledove in zabrisala v notranjščini in zunanjščini njun prvotni značaj. Zgodnji baročni duh veje iz čudovito lepe »stare opatije« (zidane I. 1601). Osemnajsto stoletje, čas, v katerem je naša umetnost tako cvetela, je dalo samostanu zopet nekaj umetnosti naklonjenih opatov. Ti so med drugim postavili novo, še danes ohranjeno obed-nico in dali cerkvi novo, še danes ohranjeno opravo. Razpust samostana je tudi tu prekinil delo. Možje, ki so ustvarili iz samostana tako umetnostno žarišče, so imeli še vedno toliko sile, da so s polnimi rokami delili darove umet- nosti in kulture tudi med slovenski narod. Tretjino vseh rokopisov ljubljanske licejske knjižnice je izdelala stiška rokop-sna šola, ki je nastala kmalu po ustanovitvi samostana. Koliko rokopisov pa se je razneslo po svetu, koliko izgubilo ali zgorelo! Izmed vseh rokopisov je za nas najvažnejši pač znani Stiški rokopis, pisan v slovenskem jeziku, ki jasno kaže, kako so šli samostanci med ljudstvo in mu bili učitelji. Marsikaterega božjega hrama se je dotek-nila dobrohotna roka stiškega opata. Znana božjepotna cerkev na Muljavi bi ne bila danes pokrita s prelepimi gotskimi freskami ljubljanskega mo,stra Janeza, če bi ne bilo opata Urha. Iz kesnejšega časa pa se nam je ohranila marsikatera cerkev, oltar ali celotna cerkvena oprava, na kateri slavni stiški grb živo priča o stiških dobrotnikih. Kot izrazita osebnost nam vstaja iz stiške preteklosti izobraženi humanist in pesnik, opat Lavrencij (od leta 1581 do 1601). Mož širokega obzorja in velikega pesniškega talenta je bil velik prijatel, ljubljanskega škofa Hrena, s katerim sta gojila nekako pesniško prijateljstvo. Slednji mu je posvetil tudi več pesmi. Še danes stoji ob cesti, ki vodi v samostan, njegovo znamenje, sestavljeno iz rimskega milj-nega kamna, na katerem so vklesani njegovi verzih Pomnožil je tudi znano samostansko knjižnico, katera je bila 1. 1672 znova povečana in preurejena. Nič manj slaven ni tudi zadnji stiški opat pred razpustom samostana, baron Franc Ks. Taufferer. Boljševizem. Dr. Ivan Ahčin. Uvod. Kar se v povojnih letih godi v Rusiji, je eden najsilnejših gospodarskih in družabnih poskusov, kar jih pozna človeška zgodovina. Boljševizem je nekdanje velikansko carstvo v nekaj letih preobrazil v komunističen kolektiv. Neprestano se v svetu mnogo o tem govori in piše; tako tudi pri nas, kjer mnoge zanima usoda slovanske Rusije. Pri tem slišimo seveda najbolj nasprotne sodbe, kakor je pač kdo po svojem prepričanju usmerjen nasproti komunizmu: eni vse hvalijo in priporočajo, kar se godi pod sovjeti; drugi pravtako odločno vse odklanjajo. Pričujoča razprava ima namen, podati našim bravcem glavne obrise sovjetske države, njenega ustroja, njene miselnosti in gospodarstva. Ni to izčrpna podoba boljševizma, kakor bi jo mogla zajeti komaj obsežna knjiga. Je le kratek, poljudno pisan kažipot, ki naj preprostemu bravcu pomaga do pravilne orientacije spričo vedno bolj rastoče komunistične propagande; izobražencu pa bodo ta izvajanja morda dala pobudo, da bo laže videl, kje in v kaki smeri je treba zastaviti z delom med našim ljudstvom, da ga obvarujemo pred razkrajajočimi vplivi materialističnega komunizma. 1. Socialno gibanje v Rusiji do boljševizma. Socialno gibanje v carski Rusiji je bilo izrazito revolucionarnega značaja. Središče in izhodišče socialnega pokreta so bili revolucionarni krožki, neke vrste zarot-niški klubi. Njih člani so se prvotno bavili pol s politiko, pol z literaturo. Pozneje, v početkih 19. stoletja, pa so zadobili docela propagandni in revolucionarni značaj. Proslul je postal krog okrog Stankeviča (h koncu 1830) in Aleksandra Herzena v naslednjem desetletju. Propagandni spisi, ki so jih razširjali, so bili seveda tajni. Spočetka so bili to rokopisi, pozneje pa so si omislili majhne skrivne tiskarne ali pa so propagandni material skrivoma dobavljali iz inozemstva, kjer so njihovi glavni voditelji živeli v emigraciji. Vse do revolucije 1917 je bila emigracija glavno ognjišče ruskega revolucionarnega gibanja. Pravi voditelji in organizatorji atentatov in vstaj so bili narodu navadno čisto neznani. Ljudstvo je le slutilo tajno, skrivnostno, organizirano silo, ki se je od časa do časa nenadno javljala s proglasi in političnimi umori. Duh, ki je oživljal tajne revolucionarne krožke, je bil duh revolucije in nihilizma: volja do uničenja in razdejanja vsega obstoječega, kakor ga je zlasti v svojih spisih širil Mihael Bakunin. Treba je vse uničiti: Boga, družino in državo. Razvežejo naj se vse sile, ki rušijo obstoječi družabni red. Zato se je tudi socialno gibanje, ki so ga vodili nihilisti, v glavnem javljalo v uporih in atentatih. Lahko bi tudi rekli, da je zgodovina socialnega gibanja predvojne Rusije zgodovina atentatov, vstaj in revolucij. Od 1826 do 1859 naštevajo 556 kmetskih pun-tov! Vrelo pa je tudi med delavstvom. Atentati so se vedno bolj množili. Od 1878. leta dalje je revolucionarni teror postal že kar sistematičen boj proti obstoječi oblasti. Podrobneje moremo socialno gibanje predvojne Rusije deliti v tri dobe: doba čistega agrarnega socializma nekako do leta 1870; doba načelnih teoretičnih bojev med agrarnim in industrijskim socializmom (marksizmom) do 1905; končno praktična borba med obojno smerjo, ki konča z zmago industrijske prole-tarske stranke (1905—1917). V prvem razdobju prevladujejo ideje ruskih socialistov Herzena, Bakunina, Černišev-skega in Lavrova. Tu gre za poskuse ruskega socializma, kako zapadni, evropski socializem prilagoditi ruskim kmetskim množicam, ki so živele v čisto svojevrstnem gospodarskem in socialnem ustroju »mira«, to je, imeli so v posameznih vaseh s pomočjo občine skupno upravljano kmečko posest, ki je sicer s smotrno in zakonito razdelitvijo zemlje poedincem zagotavljal trajno uporabo zasebne posesti, ki pa vendar ni dovoljeval kmetu popolnega svobodnega razpolaganja z zemljo, ki jo je obdeloval. Revolucionarnim voditeljem je šlo zato, da se približajo mužiku in ga zrevolucionirajo. Ustanovljeno je bilo tajno društvo »Zemlja i Volja« (1862), iz katerega so izhajali »narod-niki«, voditelji agrarnega socializma, ki so delovanje za svoje cilje prenesli predvsem med kmetsko prebivalstvo. Organizacija se je pozneje (1879) razcepila v izrazito teroristično zvezo »Narodnaja Volja« in že povsem marksi- stično skupino »Černi peredel« pod vodstvom Plehanova. Plehanova skupina je uvidela brezuspeš-nost prizadevanja, zrevolucionizirati in dvigniti ruskega mužika. Prenesla je torej težišče svojega delovanja med industrijsko delavstvo po mestih. Zvesto verujoč v nedotakljivost Mar-ksovih naukov je bila preverjena, da je uresničenje socialističnega ideala mogoče šele v družbi, ki jo je na to pripravil prej kapitalizem. Sploh se je v tej dobi razvnela v ruskem socializmu dolgoletna -teoretična debata o tem, ali je za uresničenje socialističnega paradiža v Rusiji potrebno, da gre dežela prej skozi kapitalizem po zgledu zapadnih držav, ali pa je mogoče preiti iz »mira« naravnost v socializem. Leta 1897 je bila v Rusiji ustanovljena socialno demokratska stranka po vzoru nemške socialne demokracije. Njen poglavitni up je bila rastoča industrializacija dežele, katero so imeli za potreben pogoj za proletarsko revolucijo. Njen postopek, preračunjen na dolgotrajni razvoj, pa je vzbujal vedno hujšo kritiko teroristov in nihilistov, ki so se pričeli na svojo roko organizirati. Že dve leti pozneje, 3. maja 1899, je bila v Minsku ustanovljena tajna revolucionarna marksistična organizacija kot protizveza legalne socialistične stranke. 2. Boljševizem pred februarjem 1917. Revolucija. Vsejano seme je hitro pričelo kaliti. Na sestankih ruskih marksističnih emigrantov v Bruslju in Londonu (1902 in 1903) je bilo zastopanih že do dvajset ruskih revolucionarnih organizacij. Tedaj je prišlo tudi do ločitve med oportunističnim krilom menjševikov in radikalno revolucionarno skupino boljševikov, ki so ostali v večini pod vodstvom Nikolaja Lenina. Lenin, s pravim imenom Vladimir Ulja-nov, se je rodil 22. aprila 1870 v Simbirsku, ki se danes imenuje Leninsk. Njegov oče je bil šolski nadzornik v onem kraju, po mišljenju pa je pripadal liberalnemu krogu. Leninovega starejšega brata so obesili, ker je bil zapleten v zaroto proti carju Aleksandru II., ki so ga revolucionarji 13. marca 1881 v Petrogradu ubili. Od tega trenotka dalje se je meščanska družba pričela izogibati Leninove družine, kar je mladega Vladimirja napolnjevalo z globokim in nepomirljivim sovraštvom. Uljanov se je posvetil študiju prava, predvsem pa je ves svoj prosti čas posvečal proučevanju Marksovih naukov. Kmalu je zaslovel v vrstah revolucionarjev kot izredno fanatičen in borben marksist. Nekaj časa je bil odvetniški koncipient v Samari (1892), toda že naslednje leto se je preselil v Petrograd, kjer se je ves posvetil delu in organizaciji socialističnega gibanja. Skoraj pa so tudi njega prijeli, ko se je prvič vrnil iz inozemstva, da organizira vstajo (1895), in ga po daljšem procesu poslali februarja 1897 v Sibirijo v pregnanstvo za tri leta. Po prestani kazni zopet zapusti Rusijo, kjer ostane v emigraciji do leta 1917 z eno samo kratko izjemo 1905—1906, ko izbruhne v Petrogradu revolucija kot reakcija na neuspelo vojsko z Japonsko. Revolucija 1905 ima v zgodovini značaj generalne skušnje za revolucijo 1917. Toda veliki čas za Lenina tedaj še ni prišel. Caru Nikolaju ii. se je z navidezno demokratično ustavo posrečilo, začasno umiriti meščanstvo, ki je bilo prežeto z liberalnimi idejami, Stoly-pinova agrarna reforma pa naj bi zadovoljila kmetsko prebivalstvo. Lenin je zopet pobegnil v tujino, kjer se je še nadalje poglabljal v študij marksizma in gospodarskih ved, obenem pa vodil komunistično gibanje v Rusiji s pomočjo ruske revolucionarne emigracije. Preživljal se je kot pisatelj in časnikar v Franciji in Avstriji, največ svojega časa pa je prebil v Švici. Bil je duša raznih sestankov in kongresov, ki so jih prirejali skrajni socialisti ruske kakor tudi drugih narodnosti v Bernu, Zimmerwaldnu, v Kientalu, kjer je bilo sklenjeno, da se osnuje nova mednarodna socialistična organizacija, ki je v zgodovini dobila ime III. internacionale. Njen program je zahteval odpravo imperialističnih vojsk med narodi, ki da jo je treba prenesti v notranjost držav in spremeniti v domačo meščansko vojsko proletariata proti ostalim plastem ljudstva. Kot koristno sredstvo v dosego tega cilja nasvetuje internacio-nala stavke, sabotažo (poškodovanje blaga in naprav) in oborožene upore proti obstoječemu redu. Meseca februarja 1917 so se pričeli v Petrogradu resni nemiri med vojaštvom, ki se je pričelo upirati radi pomanjkljive oskrbe armade s hrano in strelivom. Upor je kmalu zajel^tudi čete na bojišču, ki so pričele zapuščati bojno črto in preplavljati zaledje. S tem je bilo dano znamenje za splošno državljansko vstajo, ki je zajela meščanstvo, kmete in delavce. Z obstoječim stanjem je bilo prav vse prebivalstvo nezadovoljno. Meščanstvo, h kateremu lahko štejemo uradništvo, bojarje, inteligenco in srednji stan, je izpod avtokra-tičnega carskega režima hrepenelo po državljanskih svoboščinah, kakor so jih uživali narodi v svobodnih demokracijah zapada že pred vojsko. Toda takoj po sklepu miru z Japonsko in najetjem velikega posojila je bila volilna pravica poslancev za dumo (državni zbor) občutno omejena. Ob izbruhu februarske revolucije je meščanstvo spočetka zahtevalo le demokratično ustavo, ki bi delila oblast med carjem in zastopniki ljudstva, toda skoraj je zahtevalo demokratično republiko. Tudi vzrokov za k m e t s k i upor ni težko poiskati. Stolypinova agrarna reforma, kakor tudi je bila širokopotezno zamišljena, ni zadovoljila kmetov. Reforma je sicer odpravila »mir« in omogočila nakup veleposestniške zemlje. Tako je med vojsko (1916) bilo že 78-74% plodne zemlje v zasebni lasti kmetov in le 21-26% jo je ostalo v posesti bojar-jev. Vendar pa so se pokazale druge nepri-like. Veliko kmetov je ostalo brez vsake zemlje, ker je niso imeli s čim kupiti. Ti so poslej prišli v popolno gospodarsko odvisnost od bogatejših kmetov (kulakov), zopet drugi z zemljo, ki jim je pripadla, niso vedeli kaj početi, ker so jim primanjkovala sredstva za obdelovanje. Vse to je podeželje spravilo v zmedo in ustvarjalo med kmečkimi množicami proletarstvo, posebno ker reforma kmetu ni dovolila dednostne pravice do zemlje, ki jo je kupil in obdeloval kot svojo last. Narod je imel vtis, da reforma ni resno mišljena. Ob izbruhu upora so na kmetih postali nosivci revolucionarnega gibanja brezposelni in zemlje lačni kmetje in kmečki delavci. Ti so se spravili nad posestva premožnejših kmetov in plemičev, ropali, požigali, morili, hoteč se maščevati za svoje nekdanje pomanjkanje. Na svojo pest so si pričeli deliti zemljo prejšnjih posestnikov in gospodovavcev. Pri tem ni odločevalo nikako enotno pravilo; ponekod je bilo merodajno število jedcev, drugod delavcev. Tu in tam pa so že takoj spočetka sklenili, da se zemlja ne razdeli, ampak ostane skupna last. Nositelj delavske ali proletarske revolucije, ki se je odigravala predvsem v mestih, pa so bili v prvi vrsti brezposelni delavci in vojaški begunci. Tem na čelo so se postavili boljševiki oziroma sam njihov vodi- telj Lenin, ki se je kmalu po izbruhu februarske revolucije z nekaterimi svojimi tovariši s privoljenjem Nemčije in preko nemškega ozemlja vrnil v Rusijo (3. aprila 1917). Leninov prihod je med delavstvom, ki je bilo v veliki meri prepojeno z boljševiško miselnostjo, izzval velikansko navdušenje. Politična oblast je bila že tedaj v popolnem razkroju. Prvotno je oblast provizorično prešla na dumo do prihodnjih volitev. To je bila vlada meščanskih strank. Toda tok je šel vedno bolj na levo. Dne 3. marca se je car Nikolaj II. odpovedal prestolu v prilog svojega brata, velikega kneza Mihaela, ta pa je že naslednji dan prepustil vso oblast ljudstvu. Boljševiki so položaj spretno izrabili in že 4. maja prisilili dumo, da je z njimi skupaj stvorila koalicijsko vlado. Skoraj se je pokazalo, da so v splošni zmedi boljševiki edini, ki vedo, kam gredo in kaj hočejo. Mrzlično so pričeli organizirati svete (sovjete) delavcev, vojakov in kmetov, ki so v armadi, po tovarnah, v mestih in podeželju prevzemali oblast v svoje roke. V Petrograd je bil sklican kongres boljševikov iz vse Rusije in je zboroval od 1. do 29. aprila. Končno je svoje sklepe strnil v tri točke: a) vojska naj se takoj konča. Osrednjim velesilam se predlaga mir brez odškodnine in brez zasedb; b) zemlja naj preide v last kmetov, ki jo obdelujejo; vprašanje kmetske posesti naj se reši na osnovi marksističnih načel; c) revolucijo je treba izvesti in jo spraviti v sklad s smernicami III. internacionale. Volitve v zakonodajno skupščino so prinesle večino socialistom (desničarskim revolucionarjem). Toda takoj se je videlo, da vlada Kerenskega ne bo kos hladno preračunjeni in žilavi revolucionarni agitaciji Lenina in tovarišev. V sami zakonodajni skupščini so imeli boljševiki komaj dobro petino glasov. Toda njihova moč je bila organizacija delavskih in vojaških sovjetov, ki je po vseh večjih mestih že zelo napredovala. Posebno so bili na njih strani uporni mornarji Kronstadta, ki jih je bilo mogoče vsak čas vreči proti vladi. In res je Lenin že 7. novembra 1917 (po ruskem koledarju 25. oktobra, zato »oktobrska revolucija«) s spretno organiziranim uporom vojakov in delavcev — pri čemer mu je Trocki mnogo pomagal —■ izvedel državni udar, strmoglavil koalicijsko vlado Kerenskega in proglasil diktaturo proletariata. Vlada je bila aretirana, edino Ke-renski se je z begom mogel rešiti v tujino. 3. Državljanska vojska. Stranka boljševikov, ki je komaj dva meseca prej praznovala desetletnico svojega obstoja, je tako hipoma postala neomejen gospodar velikanske države. Toda ne popolnoma! Trdno v svojih rokah so imeli boljševiki v tem trenotku prav za prav samo večja mesta, kjer so se boljševiške ideje med številnim industrijskim delavstvom že prej udomačile. Petrograd, Moskva, Kazan, Omsk so postala ognjišča, odkoder se je boljševizem razširjal med delavsko in kmečko prebivalstvo. Toda program III. internacionale, ki so ga boljševiki takoj pričeli izvajati, zlasti podružab-ljenje posesti in zemlje brez odškodnine prejšnjim lastnikom, je vzbudil najhujši odpor pri večini prejšnjih političnih strank. Začel se je organiziran odpor, kateremu so se pridružili mnogi prejšnji častniki in vojaki, pa tudi mnogi bivši vojni ujetniki. Na čelu »belih« armad so se postavili generali z znanimi imeni Kalidin, Denikin, Wrangel, Kolčak, pa tudi nekatere inozemske države so jih podpirale. Nastalo je več front v notranjosti dežele: Južna fronta na Kavkazu in Kerzo-nezu. Ta skupina je spočetka imela srečo, ki pa se je po padcu Ukrajine obrnila. Od marca do maja 1920 so divjali silno krvavi boji na Kavkazu, ki so bili za »bele« zmagoviti. V zmagovitem pohodu se jim je posrečilo, prodreti prav pred vrata Moskve. Boljševiški protinapad jih zopet vrže daleč nazaj. Avgusta prične Wrangel z novo ofenzivo, s katero si pribori nazaj del izgubljenega ozemlja. Toda že jeseni 1920 se obrne vojna sreča znova k boljševikom, katerim se posreči, da potisnejo bele popolnoma na jug. Velik del Wranglove armade se je rešil na ladje in pozneje iskal zatočišča zlasti v Franciji in Jugoslaviji. Ukrajinska fronta. Že pri izbruhu prve revolucije v marcu 1917 so Ukrajinci proglasili državno neodvisnost od Petro-grada in v JCievu izklicali svojo lastno nacionalno vlado. Pred boljševiki. so Ukrajino še naslednje leto 1918 branile nemške čete. Šele po zlomu nemških armad na zapadu se je boljševikom posrečil udor na Ukrajino, kjer je polagoma že tudi pričela plamteti boljše-viška revolucija. V teku 1919 je revolucija prodrla prav do obal Črnega morja. H koncu 1920 se Ukrajincem posreči izvesti veliko narodno vstajo in 28. decembra proglase znova neodvisno ukrajinsko republiko. Toda Moskva je močnejša in 30. decembra 1922 je Ukrajina bila priključena sovjetom kot zvezna republika. Vzhodna fronta se je izoblikovala na Volgi, kjer so bili v poletju 1918 hudi boji z menjajočim se uspehom. Toda v avgustu 1919 se je pri Čeljabinsku boljševikom posrečilo odločilno poraziti generala Kolčaka, ki se je moral umekniti daleč proti vzhodu. V istem in naslednjem letu so boljševiki zasedli celo Sibirijo. Preostanki Kolčakovih čet so se po smrti svojega poveljnika umeknile v Mandžurijo. Severna fronta se je držala do leta 1920. Protirevolucionarji so morali iskati rešitve na obalah Belega morja. Zapadno fronto tvorijo v začetku nemške in avstrijske armade. Po njihovem umiku prično boljševiki veliko ofenzivo proti zapadu ter prodro novembra 1918 prav do Baltika. Šele naslednje leto se posreči, vreči jih iz Letonske. Ko uvidi Moskva, da nove nacionalne države ob Baltskem morju odklanjajo boljševizem, prične spomladi 1920 z njimi mirovna pogajanja, ki se uspešno zaključijo. Toda v istem času udarijo Poljaki na Ukrajino in prodro do Kieva. Uspešna proti-ofenziva boljševikov zanese boje globoko na samo poljsko ozemlje. Varšava je končno že v največji nevarnosti. V teh za celo Evropo odločilnih trenotkih se posreči Poljakom zbrati vse svoje sile. Pod genialnim vodstvom francoskega generala Weyganda, ki je bil v tem času šef francoske vojaške misije na Poljskem, in generala Pilsudskega se poljskim četam z nepopisnim junaštvom posreči odvrniti boljševiško nevarnost in osvoboditi domovino. Kmalu za tem so se pričela pogajanja v Minsku, ki so se uspešno zaključila z mirovno pogodbo v Rigi (18. marca 1921). V treh letih krvave državljanske vojske je popila ruska zemlja neverjetno mnogo bratske krvi. Ni pa tekla le kri oboroženih armad, ampak boljševiki so v množicah iztrebljali tudi mirne državljane, o katerih so vedeli, da ne soglašajo z njihovo diktaturo. Njihova policija, zlasti »čeka« (črezvičajnaja — t. j. izredna — komisija) je Marksov nauk o uničenju buržoazije umela' po črki in nad vse krvavo opravila svoj posel. Po sovjetskih uradnih podatkih je bilo do septembra 1920, torej v prvih treh letih sovjetskega gospostva, pomorjenih: 28 nadškofov in škofov, 1215 duhovnikov, 6575 profesorjev in učiteljev, 8800 zdravnikov in bolniških strežnikov, 54.650 častnikov, 250.000 vojakov, 10.500 orožniških in policijskih častnikov, 48.500 orožnikov in agentov, 12.950 zemljiških posestnikov (kulakov), 355.350 pripadnikov svobodnih poklicev, 19.350 delavcev, 815.000 kmetov. »Naj pogine 90% Rusov, če se le 10% spreobrne h komunizmu,« je dejal baje Lenin. 4. Materializem — svetovni nazor boljševizma. Boljševizem je isto kot marksizem, ki ima, kakor je znano, popolnoma materialistično pojmovanje o človeku, o družbi in o svetu sploh. Svetovni nazor marksizma izpoveduje materializem, ki priznava samo materijo, tvar in kar je tvarnega, a zanikuje vse, kar je duhovnega. Vkolikor pa priznava tudi duhovne reči in vrednote, jih pa izvaja le iz tvari in tvarnih pogojev, tako da nimajo nasproti tvari in tvarnim rečem nobene samopravnosti in samostojnosti, temveč so le nekakšen odsev ali odraz tvarnih razmerij, ali nekakšna »prestava« tvarnih odnosov v umske, idejne oblike. »Ideje in idealne reči,« piše že Marks, »niso nič drugega kakor v človeški glavi izvršena prestava tvarnih reči in razmerij«. Človek in tudi družba niso torej sad stvari-teljne volje in ideje večnega Stvarnika, ampak proizvod slepe narave, materije. Materija, pravi marksizem, pa je dinamična, to je v vednem gibanju. Ideja napredka, za katero se ogreva marksizem, ima po njem čisto materialno obliko. Napredek ni nič drugega kakor neprestana proizvodnja. Temelj družbe in sploh vzrok njenega bivanja je torej tvarna proizvodnja. Le dosledno temu nauku so gospodarske proizvajalne razmere tudi odločilne za nravne, pravne in verske nazore. Vera, nravni in pravni nazori po Marksu niso nič drugega kakor odsev gospodarskih razmer in izum iz-koriščevavcev. Ko eni druge podvržejo, tako marksizem razlaga izvor vere, prava in nravnosti, izkušajo to stanje kolikor mogoče ustaliti. Zato na razne načine dopovedujejo, da tako mora biti, da eni morajo imeti oblast, a drugi morajo biti pokorni; da je nad svetom Bog, ki tako hoče, da je torej vse to božja volja. Izkoriščanci se počasi na to navadijo in nazadnje mislijo, da je to res nekako pravno stanje, ki jim mora biti sveto in nedotakljivo. V resnici pa ni ne Boga ne posmrtnosti ne sodbe; pravica je le beseda, ki naj zakriva izkoriščanje. »Komunistična revolucija bo po-medla vse dosedanje lastninske razmere, z njimi bo pomedla tudi vse stare nazore« (Komunistični manifest). Boljševizem v Rusiji je pokazal, da mu nravni in pravni nazori res niso delali nobenih težav. Uveljavil je ta materializem zlasti v ' rodbinskem življenju, ko je odprl vrata svobodni ljubezni, v vzgoji, ki je popolnoma brezverska, in v vsem javnem življenju, kjer je prepovedano imenovati božje ime. Marksizem rad poudarja, da je njegov materialistični svetovni nazor sad čiste znanosti. V resnici je pa znanost že sredi preteklega stoletja ne-pobitno dokazala, da se z zgolj materialističnim gledanjem najbolj osnovni problemi sveta in življenja sploh ne dajo rešiti. Stroga znanost zato materializem načeloma odklanja. Je pa treba dalje tudi pripomniti, da komunizem v sovjetski Rusiji niti sam ni mogel v praktičnem življenju uveljaviti vseh načel, ki dosledno iz marksističnega svetovnega nazora slede (n. pr. da so zločini le dejanja bolj ali manj umobolnih, itd.). 5. Dialektični materializem. Marks zelo poudarja nujnost razvoja. To je povzel iz nemškega filozofa Hegla, ki je učil, da je vse v neprestanem razvoju, kjer se iz nasprotij porajajo nasprotja in zopet združujejo na višji stopnji razvoja (Heglova dialektika). Ko je strnil ta nauk s Feuer-bachovim materializmom in je tega le bolj gospodarsko umel, je dobil takozvani historični materializem ali dialektični materializem, kakor ga tudi imenujejo marksisti. Navedimo zgled takšnega dialektičnega gospodarskega razvoja, kakor ga podaja Marks: Izprva je bila vsa last skupna (prva doba komunizma). A radi gospodarskih razmer so si zemljo razdelili in nastalo je nasprotje komunizma: zasebna last (doba zasebne lasti). Toda ta doba zopet rodi iz sebe nasprotje. Izprva je zasebna last takšna, da vsak dela, a tudi uživa sadove svojega dela. Počasi pa nastopi kapitalistična zasebna last, kjer množica dela, a so le nekateri lastniki in se le ti prisvajajo sadove tujega dela. Ruska oktobrska revolucija. Boljševiki vdero v Kremelj. (Risal Krinski,) To notranje nasprotje se sčasoma tako zaostri, da revolucija množic ta lastninski red prevrže in nastane zopet komunizem, toda na višji stopnji: kolektivizem ali skupna last zemlje in proizvajalnih sredstev z vso moderno organizacijo (specializacijo in kooperacijo), ki bo zahtevala le še malo človeškega dela, a bo dajala vsem vsega v izobilju (»socialistični raj«). Za marksizem družba ni drugega kakor skupek gospodarskih odnosov med poedinci, kakor se javljajo z delom. Zato je cilj marksizma ustvariti takšno družbo, ki bo slonela izključno na zakonih proizvodnje in dela. Boljševizem s svojim čisto materialističnim pojmovanjem taji vsako nesnovno substanco, taji duhovnost duše, svobodo volje, posmrtno življenje, taji Boga kot prvo in najvišje počelo stvarstva, reda, ohranitve in vladanja sveta. Boljševiški svetovni nazor hoče torej biti nova vera, in sicer zgolj tostranska vera v materijo. Ker je po boljševiškem pojmovanju vsa ostala družba, razen boljše-viške, zgrajena na idealističnem svetovnem nazoru, katerega odraz so zlasti zapadne države s svojim meščanskim družabnim redom, velja zlasti tem strog boj boljševizma. 6. Boljševiška država. Ideal marksizma je, ustvariti čisti komunizem na zemlji. V stanju čistega komunizma naj bi izginil sploh vsak političen organizem, kakor je država v sedanjem smislu. Ljudje bi bili tako popolni in prežeti z bratsko ljubeznijo, da bi ne bilo treba ne ustave ne vlade. Proizvodnja bi bila tako popolno urejena, dobrine bi bile tako čisto enako razdeljene, bratstvo bi bilo tako popolno, da bi bil vsak zakon, ki naj bi nad ljudmi vladal, postal docela odveč. Država bi izginila. Toda, pravijo komunisti, do tega stanja je še daleč. Treba je družbo prej vzgojiti, da bo živela po načelih vseodrešilnega komunizma. Sedanja sovjetska vlada je šola, skozi katero mora narod, da s pomočjo samovlade dospe do komunistične popolnosti. Sovjeti torej niso brez videza demokracije. Kakšne? Besedilo ustave z dne 10. julija 1918, ki je bila spremenjena 11. maja 1925, in ustave od 7. julija 1923 daje sovjetski državi podobo piramide. Najvišja oblast ima svoj izvor v množici delavstva. Člen 10. ustave pravi, da je vsa oblast v mejah sovjetske Rusije v rokah delovnega ljudstva, ki je organizirano v mestnih in podeželskih sovjetih. Delavstvo mesta ali vasi, združeno v sovjetu, je torej osnovni temelj politične oblasti. Na videz imamo torej opraviti z najčistejšo demokracijo. Toda takoj je treba opozoriti na nekatere pridržke. Voliti in voljen more biti le oni (volilna pravica je z 18. leti), ki je sam delavec in ki torej ne živi od dela drugih. Volilno pravico imajo dalje vojaki in mornarji in pri-bežniki iz tujine, ki so bili zasledovani radi komunistične propagande. V zadnjem času je dobil z delavstvom izenačeno volilno pravico tudi kmetski proletariat. Od volitev pa so izključeni vsi, ki žive od dela drugih ali pa od dohodkov, ki niso od dela; dalje trgovci, kmetje (kulaki), duhovniki in redovniki. Vsak sovjet ima teoretično na svojem ozemlju neomejeno pravno oblast. Toda ker v boljševiški Rusiji ni znana ločitev oblasti, ima sovjet upravno, politično in sodno oblast. Na videz vlada torej v boljševiški državi skrajno decentralizirana demokracija. To poudarjamo radi tega, da se vidi, kako vsak nov režim, pa naj bo še tako protiljudski in diktatorski, išče vsaj videza, kakor da se opira na ljudstvo in da ljudstvo z njim svobodno sodeluje. Tembolj se za takšen videz trudi marksistična država, ki obljubuje rešitev človeka od vsake nadvlade in takšno ureditev družbe, kjer bo sleherni enak med enakimi, kakor brat med brati. Toda ta razdrobitev oblasti na tisoč drobcev vendar zahteva neko vrhovno oblast. Zato imamo še okrajne, okrožne, gubernijske in pokrajinske sovjete, potem kongres za vsako federativno republiko in končno nad vsem »vseruski sovjetski kongres«. — Do zadnjega so bile edinole volitve v krajevne sovjete neposredne, za vse druge instance pa posredne. Volilna reforma spomladi 1935 pa uvaja splošne neposredne volitve. Tudi je bila do tega leta volilna pravica zelo neenaka. Lenin je hotel dati nadmoč v roke industrijskega delavstva. Zato je prišel en delegat že na 5000 mestnih volilcev in šele na 25.000 kmečkih volilnih upravičencev. Stalinova volilna reforma pa je to razmerje popravila v prilog kmetskega prebivalstva, hoteč kolektiviziranega kmeta zenačiti z industrijskim delavcem. Najvišja zakonodajna oblast je »Vseruski sovjetski kongres«, ki šteje več tisoč oseb. Zboruje enkrat na leto, in sicer dva do tri tedne. Drugače ga pa zastopa »Vseruski osrednji izvršilni odbor«, ki se sestaja vsaka dva meseca in ima ista polnomočja kakor kongres. Tudi izvršilni odbor šteje še vedno več sto članov in je kot tak še najbolj podoben parlamentu v zapadnih državah. Osrednjo upravno oblast v državi pa tvori »Svet ljudskih komisarjev« (Sovnarkom), ki jih je 18, kar odgovarja po drugih državah ministrskemu svetu. Najvažnejši resori so: zunanje zadeve, vojna in mornarica, zunanja trgovina, promet in pošta ter brzojav. Vsak komisar ima ob strani še svetovavca, neke vrste državnega podtaj-nika. K temu je treba še posebej omeniti notranje politično vodstvo, katerega organ sta javna in tajna policija (GPU). Končno je boljševiška Rusija federativna država. Uradno se imenuje Zveza socialističnih sovjetskih republik. Ta zveza obsega Rusijo v pravem besednem pomenu, potem Belo Rusijo, Ukrajino in Transkavkazijo, ki ima v svojem okrilju zopet tri republike: Azer-baidžan, Georgijo in Armenijo. Leta 1924 je Zveza bila dopolnjena z republikama Uzbeki-stan in Turkmenistan, leta 1929 pa še z republiko Tadžikistan. K temu je treba prišteti še zunanjo Mongolijo, ki po imenu spada še pod Kitaj, a je v resnici sovjetska provinca, in še celo množico majhnih republik in avtonomnih ozemelj. Boljševiki se bahajo s tem, da ima tudi najmanjši narod v Zvezi svojo narodno avtonomijo. V ta namen so obudili v življenje govorico in imena narodov in narodičev, ki se svoje posebne nacionalnosti morda nikdar niti zavedeli niso. Že površen pogled na ustroj sovjetske države dela vtis, da gre za zelo umetno sestavljen sistem, da gre za velikansko mašinerijo z neštevilnim kolesjem. Kdor ve, da imajo boljševiki veliko ljubezen do tehnike, bi skoraj sklepal, da so nekaj tako mehanično kompliciranega hoteli napraviti tudi s svojo državo. Toda vedeti moramo, da je zelo mnogo tega le na papirju in bi kje drugje tudi ne moglo obstajati. Mehanizem državnega kolesja se ustavlja in le slabo funkcionira. Kaos, ki vlada v prehrani prebivalstva, kaos, ki vlada v prometu, neprestano eksperimentiranje v gospodarstvu je le nekaj dokazov za to. V Rusiji vlada najhujša centralizacija vseh državnih poslov, kar ima za posledico sicer vsemogočno, ali slabo poslujočo birokracijo. 7. Stranka in država. Ruski proletariat in njegovi sovjeti so popolnoma v oblasti stranke. Tisti, ki v sovjetski Rusiji vlada z neomejeno močjo, je komunistična stranka, čeprav število njenih članov sorazmerno s številom prebivalstva ni veliko. Stranka bi gotovo mogla šteti tudi več organi-zirancev, ko bi jih hotela. Toda komunisti se drže stališča, da mora biti to, kar je v stranki organiziranega, najboljše, kar gibanje premore. Zato so podobno kakor pri cerkvenih redovih člani tenko pretehtani in vestno odbrani; sprejmejo le zveste in požrtvovalne borce za komunistične ideale. Organizacija komunistične stranke je čisto podobna državni upravni organizaciji in se tesno, liki obleka prilega zgradnji državnega ustroja. Temelj organizacije tvorijo komunistične celice, ki jih tvorijo komunisti vsake vasi, tovarne, urada ali večjega delovnega obrata. Lokalne celice volijo naslednjo višjo instanco, to je okrajni komunistični odbor, in tako gre potem ves sistem dalje do najvišjih mest kakor pri organizaciji sovjetov. Na najvišjem mestu odgovarja kongresu soc. sov. republik, ki je organ boljševiške države, »Centralni kongres komunistične stranke«. Ta kongres določa izvršilne organe stranke, ki sta: sloviti Politični urad (Politbiro), ki šteje 9 članov in ki je urad stranke, in zlasti glavno tajništvo stranke. Skratka je torej čisto podobno organizirana kakor država, to pač s tem namenom, da jo v vseh instancah natančno nadzoruje, kontrolira, jo prav na vseh mestih vodi in ji diktira svojo voljo. Sovjetska država je velikansko telo, katerega duša in volja je komunistična stranka. Kaj sledi iz tega? Ako stranka hoče, da bo državni aparat, ki je njeni skrbi zaupan, funkcioniral, mora v prvi vrsti ona sama imeti motor, ki bi gibal njene lastne sile. Ta sila pa ni in ne more biti kak odbor, ampak en človek. In to je tajnik stranke, »rdeči car«, kakor je Leninova žena imenovala svojega moža. Tako je vrsta diktatur v sovjetiji osredotočena v eni osebi: diktatura proletarske države nad Rusijo, diktatura komunistične stranke nad proletarsko državo in diktatura tajnika stranke nad stranko samo. To je posledica boljševiške diktature. Kajti razlog, da je kdo komunist, je v tem, da ohranja neoskrunjen nauk komunističnih prerokov in ga kar moč popolno in po črki prenaša v življenje. Ni pa, kakor pravijo sami marksisti, ta nauk vsej masi dostopen. Tisti, ki ga dojemajo popolnoma, ki so o njem prepričani, čisti in neomadeževani od kapitalizma, morajo ostalo maso šele vzgajati in jo previdno voditi v svetišče komunizma. Toda tudi prepričani in pravični bi zašli s prave poti, tako pravijo, izgubili bi se v svojih zasebnih mnenjih in nastalo bi polno krivih naukov, ako bi nad vsemi ne bilo nekoga, ki bedi nad čistostjo nauka in njegovo tradicijo. To je neke vrste komunistični papež, ki čuva za-kladmarksističnih naukov, »razsoja, kaj je komunistično pravoverno in kaj je raz-kolniško, in odloča o pravilni uporabi marksističnega izročila«. Vidi se, da je boljševizem organiza- 0trok iz južne Rusije, rešen cija, ki v nekem smrti od lakote leta 1933. smislu posnema Cerkev. V Kremlju v Moskvi sedi torej rdeči papež. Vendar pa ga ne voli kak zbor odličnikov, ampak je določen od svojega prednika. Stalina je določil Lenin mimo Trockega, ki je zapadel v komunistično krivo-verstvo. Stalin ga je izločil iz pokreta kakor desetine drugih prvakov, ki niso ugajali njegovi pravovernosti. Toda treba je priznati, da najvišjo in absolutno diktaturo zahteva tudi ves komunistični sistem, ki je tako kompliciran in centraliziran, da sploh ne bi mogel obratovati, ako bi se vrhunca državne in strankarske oblasti ne združila v eni osebi. Tisti, ki stoje na čelu, pa mora imeti neomejeno oblast. Tako je diktatura v komunističnem sistemu nujna. Tako dejansko pripada vsa oblast v komunistični Rusiji tajniku stranke. Stalin — jekleni mož — ime mu je dal že Lenin, ima absolutno oblast v svojih rokah, čeprav ni nikjer z uradnim tekstom določena. Uradno je sovjetska Rusija demokratična država, pa vendar o življenju in smrti njenih prebivalcev odloča razmeroma maloštevilna komunistična stranka oziroma njena tajna policija (GPU). Nad življenjem in smrtjo stranke pa odloča diktator Stalin. On lahko dela tudi izven ustave in tudi proti ustavi, ne da bi ga kdo mogel klicati na odgovor. Njemu se ni treba za svoje ukrepe z nikomer posvetovati. Bolj neomejena je njegova oblast kakor nekdanjih carjev. Despotizem komunističnega diktatorja je podoben starim orientalskim despotom, le da je maskiran z nekim demokratizmom, ki ga pa dejansko nikjer ni. Ob strani ima pač Politični urad, na katerega sklepe in nasvete se mu pa ni treba ozirati; ali ga skliče ali ne skliče, to je odvisno od njegove volje. V neomejeni diktaturi se nam odkriva moč, a tudi slabost sovjetskega režima, moč in slabost prav za prav vsake diktature, ki je sezidana na avtoriteti in volji le enega človeka. Reči je treba, da so doslej sovjeti v tem pogledu imeli srečo. Leninu, ki je bil gotovo izreden organizatorični in politični talent, je po njegovi volji sledil Stalin, mož izredne energije. Vprašanje je, če bodo sovjeti še v tretje tako dobro zadeli,. Kajti medtem ko je bilo o Leninu znano, da zbira okrog sebe kot dober pozna-vavec ljudi najboljše delavce, je Stalin samodržec, ki je do vsakega nezaupljiv in ki vsako izrazito osebnost neusmiljeno odstrani in pahne v brezpomembnost. 8. Nacionalna politika boljševizma. Takoj v začetku sovjetske ustave beremo naslednje mogočne izjave: »Odkar obstajajo sovjetske republike, so vse dežele sveta razdeljene v dva tabora: tabor kapitalistov in tabor socializma. V kapitalističnem taboru vlada med narodi sovraštvo in neenakost, suženjstvo po kolonijah, zatiranje narodnosti, imperializem in vojske. V taboru socializma pa vlada medsebojno zaupanje in mir, enakost in svoboda, mirno sožitje in bratsko sodelovanje med narodi.« Boljševizem je hotel in je tudi v resnici razbil carsko Rusijo. Carski režim je bil v upravnem in narodnostnem pogledu unita-rističen. Mnogoštevilne neruske narode je tlačil k tlom in jih skušal uničiti. Zato je bil eden prvih ciljev boljševizma, vsem narodom brez razlike vrniti njihovo nacionalno svobodo. Nova nacionalna politika naj bi bila obenem kot izvrstno mednarodno propagandno sredstvo za boljševizem. Tega namena ne prikriva niti sama ustavna izjava, kjer pravi zadnja točka: »Volja narodov sovjetskih republik, zbranih na kongresu, je trdno odločena, ustvariti Zvezo socialističnih sovjetskih republik. Ta zveza je svobodna in ima vsak narod, ki je drugim enak, pravico, da tudi svobodno Zvezo zapusti, kadar bi to hotel; enako je včlenjenje v Zvezo na prosto dano vsem sovjetskim socialističnim republikam, ki že obstajajo ali ki bodo obstajale v bodoče; nova federativna država je dostojna usovrši-tev načel, ki so bila proglašena v oktobru leta 1917, da bi narodi mirno in v bratskem sodelovanju živeli vzajemno in tvorili močen jez proti svetovnemu kapitalizmu. Nova država naj bi končno bila odločen korak na poti do združenja vseh delavcev sveta v eni svetovni sovjetski socialistični republiki.« Ta točka v deklaraciji je zelo zanimiva. Obsega poziv vsem narodom sveta: Pridite k nam, ako hočete biti resnično svobodni! Svobodno se nam morete pridružiti, svobodno zopet oditi. Vsi narodi so torej povabljeni v rdeči sovjetski šotor. Toda da bi vsak mogel tudi svobodno oditi? To je zgolj teorija. Krvava in žalostna usoda Ukrajine, zlasti pa Georgije priča, da je sovjetska republika v svojih državno političnih ciljih in sredstvih prav tako imperialistična, kakor so imperialistične kapitalistične države. Vendar boljševizem samega sebe nima za rusko nacionalno zadevo, kakor je n. pr. italijanski fašizem. Sovjetska Rusija je mednarodna država, ali bolje ima se za osnovno celico, okrog katere naj bi se zbrale tudi druge države sveta. Kulturna avtonomija, ki jo boljševiki puščajo svojim številnim narodom, je torej izrazito propagandnev narave. 0 kakih narodnih samoupravah v političnem in gospodarskem pogledu ne more biti niti govora, ker je vsa oblast izključno v rokah stranke. Pač pa puste boljševiki, da vsak narod goji svoj jezik, in ga pri tem stremljenju še podpirajo s šolstvom, knjižnicami, časopisjem in tudi pri upravi. Uradniki morajo govoriti jezik naroda, med katerim službujejo. Razglasi centralne vlade se tiskajo v skoraj 50 jezikih. Boljševiki se dobro zavedajo, da je materina govorica najboljše propagandno sredstvo za vsako idejo in so v tem spoznanju, žal, daleč pred mnogimi za-padnimi državami. Bilo bi pa vendar popolnoma zmotno, ko bi iz tega sklepali, da imajo sovjetski narodi pravico do kake samoodločbe. Oni imajo le pravico, da svoj jezik goje in ohranjajo kot občevalno sredstvo, ne pa kot izraz narodne samobitnosti in politične samostojnosti. 9. Boljševizem in vera. V pogledu vere sledi boljševik zvesto naukom marksizma. V vsem svojem življenju, v svojih potrebah in zahtevah nima človek drugega namena kakor materialno blagostanje. Duhovnih, religioznih dobrin, ki naj bi človeka osrečevale že na zemlji, zlasti pa v posmrtnem življenju, marksizem ne pozna in tudi ne prizna, ker mu je tudi posmrtno življenje le prazna beseda. Osebni, popolni Bog je za njega bajka, katere se bo človek otresel, čimbolj bo napredoval v znanosti. Temu protiverskemu naziranju odgovarja tudi vsa versko cerkvena zakonodaja sovjetske Rusije. Člen 4. ustave iz leta 1925 določa dobesedno isto, kar je vseboval člen 13. ustave iz leta 1918, namreč popolno ločitev cerkve in države: »Z namenom, da se zagotovi delavstvu učinkovita svoboda vesti, je cerkev ločena od države, šola od cerkve, obenem pa je vsem državljanom priznana svoboda verskega kakor tudi protiverskega udejstvovanja.« Ta svoboda pa je čisto drugačna, ako vemo tudi za sklep komunistične stranke, katere volja je, kakor znano, mnogo močnejša kakor pa pisana ustava. Stranka je že pod vplivom Lenina opustila vsako nevtralnost v pogledu verskega prepričanja in takoj, ko je prišla na oblast, izdala naslednje uradno navodilo svojim pristašem za delo: »V razmerju do religije se ruska komunistična stranka ne more zadovoljiti s pravkar uzakonjeno ločitvijo cerkve in države kakor tudi šole in cerkve. .. Ruska komunistična stranka je marveč prepričana, da bo smotrno in zavestno udejstvovanje družabnega in gospodarskega življenja delovnih mas imelo za posledico, da bodo odmrli tudi vsi verski predsodki. Pod tem vidikom organizira ruska komunistična stranka kar najživahnejšo znanstveno in poučno propagando brezboštva.« »Svoboda vesti«, o kateri govori ustava, je v sovjetskih republikah prazna beseda. Država je brezbožna in se na sto in tisoč načinov prizadeva, da razširja brezboštvo. Država ne daje političnih pravic nikomur, ki živi od bogočastja, pa naj bi bil katerekoli vere. Tem je vzeta volilna pravica. Duhovniku je prepovedano, poučevati verouk in tudi sicer ne sme učiti v šoli in ne sme upravljati nobenega javnega mesta. Država tudi nobeni veroizpovedi ne prizna javnopravnega značaja, zato nobena nima pravice, imeti lastno premoženje. V njenih očeh so le »skupine vernikov«, katerim proti odškodnini država prepušča svetišča v uporabo. Vse premično in nepremično premoženje cerkva in njihovih organizacij je postalo državna last. Krajevni sovjeti odločajo o tem, ako in pod kakimi pogoji se vernikom svetišča prepuste v uporabo. Pa tudi že sklenjeno pogodbo lahko država, to je krajevni sovjet, vsak čas lahko spremeni ali prekliče, ako »ljudstvo« to želi. Ta določba omogoča krajevnim komunističnim činiteljem, da store s cerkvenimi poslopji, kar se jim zljubi: ali jih porušijo, spremene v muzeje ali klubske lokale, v dvorane za kino ali karkoli. Kajti »ljudstvo«, to je krajevni sovjet 10—15 ljudi, dela in odločuje v imenu ljudstva. Verska toleranca, ki je poudarjena v ustavi, je le navidezna in prehodnega značaja. Kajti cilj vsemogočne komunistične države ni le, da zahteva vsakega državljana izključno za sebe in da torej poleg sebe ne trpi nobene, tudi ne duhovne oblasti, ampak taka država ima vero za posledico kapitalizma in meščanskega mišljenja, torej izrečno nasprotno in sovražno proletarski državi. Vse, kar je v zvezi z bogočastjem in religijo, imajo za sovražnika delavske revolucije. Religija se le trpi, in sicer toliko časa, dokler se je še bati, da bi takojšnje uničenje Koledar 1936. 5 vsakega bogočastja moglo dvigniti ljudske množice proti boljševizmu. Vsako misijonsko delovanje je zato cerkvam najstrožje prepovedano. Na državnih poslopjih, pa tudi v zasebnih lokalih, ki jih obiskuje občinstvo (n. pr. v trgovinah), so vsi verski znaki prepovedani. Prepovedani so tudi cerkveni obhodi, procesije, ako krajevni sovjet ne izda izrecnega dovoljenja. Bogoslužje na prostem pa ni v nobenem primeru dovoljeno. Da veroizpovedi nimajo nobenega tiska, je samo po sebi umljivo. Docela onemogočeno pa je tudi notranje misijonsko udejstvovanje. Veroizpovedim je prepovedano vsako socialno skrbstvo, karitativna akcija, poučevanje verouka pri osebah pod osemnajstim letom, bodisi v šolah bodisi v cerkvah. Prestopki se kaznujejo z denarnimi kaznimi, z deportacijo v pregnanstvo ali na prisilno delo, neredko tudi s smrtjo. To pa niso le kazni za duhovnike, ampak tudi za druge osebe, n. pr. starše, ki bi svoje otroke hoteli odvajati od brezbožnega boljševizma. Pač pa država z vsemi sredstvi podpira brezboštvo. V ta namen so ustanovljene posebne brezbožniške organizacije, ki so namenjene v prvi vrsti mladini. Brezboštvo se. poučuje v ljudski šoli in na univerzi, v vojaških šolah, v neštetih javnih predavanjih in nastopih. Posebne državne tiskarne se bavijo samo s Bogokletna boljševiška slika, ki naj kaže dvojni obraz Kristusov: obraz Sina božjega in obraz kapitala. Zgoraj je napis: »Gospod kapital.« tiskanjem protiverskih listov, plakatov, karikatur in oklicev na delavce in kmete. Vsi javni in uradni prostori so polni gnusnih brezbožnih letakov in spisov, ki sramote Boga in religijo. Stalno se ponavlja isto: Bog je isto kot kapital, Jezus Kristus je zaveznik kapitalistov in ljudskih izkoriščevavcev proti bednemu ljudstvu. Krščanski nauk o ljubezni, usmiljenju, potrpežljivosti, posmrtnem plačilu itd. je pre-vejana izmišljotina kapitalistov, da z njo sleparijo proletariat, da se ne upre svojim zati-ravcem. Vera se vedno predstavlja kot zaveznik buržuazije, ki naj ovira socialni, tehnični in gospodarski napredek ljudstva. Obenem se religija prikazuje kot popolnoma neznanstven pojav, ki ne vzdrži pred »dokazi« znanosti. Izključeno je, da bi kak aktiven vernik mogel zavzeti katerokoli pomembno mesto v javnem življenju. Tako upa boljševiški režim, da bo z nasiljem in smotrnim širjenjem brez-boštva polagoma izbrisal z ruske zemlje zadnjo sled Boga in njegovega češčenja. 10. Kolektivni človek. Kakor je znano, gleda boljševizem na družino v našem smislu le z mrkim očesom. Po njegovem naziranju je družina, kakor jo mi pojmujemo, »meščanska« ustanova in zato nasprotna zamisli boljševiške družbe. Družina, pravijo boljševiki, je čisto zaokrožen svet za sebe, je družba za sebe, kar nasprotuje kolektivizmu. Dalje vzgaja po njihovem k individu-alizmu, k sebičnosti, k izključni skrbi za svojce, ki jih odteguje vplivu kolektiva. Zato je treba družino razbiti ali pa ji dati čisto drug značaj. V ta namen je boljševizem popolnoma razrahljal vez med možem in ženo, ker ji je vzel trajen značaj. Ustanovil je skupna vzgojevališča za otroke, ki so »državna last«, pritegnil je v najvišji meri tudi žene v tovarne in k javnim delom, da se tako ne morejo baviti z družino in otroki, »osvobodil« jih je skrbi gospodinjstva, ko je vpeljal skupne obednice, a mnogokje tudi skupne spalnice. Tako popolno je razbil družino, da je voditelje same postalo strah pred zlimi posledicami in da so zadnje čase pričeli zavirati usodni razvoj. 11. Boljševizem in gospodarstvo. Velika francoska revolucija si je postavila cilj, da politično izenači državljane. Ruska revolucija je šla korak dalje in je hotela odpraviti gospodarsko razliko med ljudmi in vse zenačiti v enem proletarskem razredu. Ali je svoj smoter dosegla? Danes moremo reči, da se ji je pač posrečilo, uničiti ruskcj elito, ki je štela morda dva milijona med 160 milijoni prebivalstva. Toda tudi za neveščaka sta tudi še po desetletju ostala vidna dva socialna razreda: delavstvo po mestih, ki tvori proletariat v pravem besednem pomenu, in pa množice kmet-skega ljudstva. Delavski proletariat je privilegirani razred, na katerega se naslanja režim. Zaveda se, da bi se zrušil tisti dan, ko ne bi v delavstvu več našel opore. Zato mu na vse načine daje prednost. Omogočil mu je, da je kljub veliko manjšemu številu zavzel politično odločilno in vodilno mesto v državi. V vseh sovjetih, v vseh izvršilnih odborih, ki odločajo o politiki in gospodarstvu, ima delavstvo veliko večino in skoro izključno oblast. Odločilen vpliv mu je zagotovljen tudi v armadi in mornarici, ki se po večini rekrutira iz delavstva, kakor tudi častniški zbor. Sovjetska ljudska politika gre za tem, da vedno bolj narašča prebivalstvo mest kot delavskih središč in da polagoma zmanjšuje prebivalstvo kmečkega podeželja. Leta 1914 so vsa ruska mesta štela komaj 22 milijonov, danes živi v mestih že nad 40 milijonov ljudi! Režim posveča vso svojo pažnjo delavstvu: ga neguje in vzgaja, daje mu možnost, da se šola in izobrazuje, njemu so predvsem namenjene zabave in dobrine sovjetskega carstva, njemu je izročena oblast in vladanje, kar naj ga navdaja s ponosom in samozavestjo, da je pionir novega reda in nove človeške družbe. Delavstvo je prednostni stan v sovjetski Rusiji. Čisto drugo vlogo in namen pa ima v boljševiškem načrtu kmetsko ljudstvo. Njegova izključna naloga in pravica je, preživljati mesta, delavstvo in režim. Dosedaj boljševizem ni gledal drugače na kmeta kot na sredstvo, ki naj njega preskrbuje z živežem. Spočetka se komunizem ni upiral dovršenemu dejstvu, da so si kmetje kar porazdelili zemljo med seboj. Toda kmalu se je pokazalo, da niso bili vsi kmetje, ki so se polastili graščinske in občinske zemlje, res tudi voljni in sposobni, da jo obdelujejo. Proizvodnja zemljiških pridelkov je silno padla. Nastopila je strahotna lakota leta 1921 kot posledica tega zemljiškega komunizma in zahtevala nad 6 milijonov človeških žrtev. Lenin je bil prisiljen, da popusti v prilog zasebne lastnine: delno je bila ob- Tako si boljševiki predstavljajo zmago svoje gospodarske politike: rubelj zmečka kapitalizem. novljena svobodna trgovina, svobodna reja živine, kmetje so zopet smeli delati z najemniki. Bila je to doba »Nove Ekonomske politike« (Nep). Uspeh je bil presenetljiv. Proizvodnja je narasla, blagostanje se je dvignilo in novo gospodarsko življenje je zaplalo po Rusiji. Toda socialni učinki novega stanja so vznemirili komuniste. Na deželi se je pričela pojavljati nova plast kmečkih posestnikov (kulakov), v mestih pa so se pokazali nastavki novega meščanstva (nepmen). Država je njej zelo neljub razvoj skušala preprečiti s tem, da je kot popoln gospodar trga kupovala pod ceno zemljiške proizvode, a jih v svoji lastni režiji silno visoko prodajala. Takšen postopek pa je seveda dvignil kmete, ki so se pričeli upirati in so rajši sadeže uničevali, kakor pa bi jih za slepo ceno oddajali državi. Mnogi niso hoteli posejati več, nego kolikor so potrebovali za lastno porabo, zopet drugi so poklali vprežno živino itd. Pričeli so se splošni nemiri in kmečki upori, na katere je boljševizem odgovoril s krvavimi pokolji in strašnim terorjem. Januarja 1930 je vlada izdala odlok, s katerim je zemljo podržavila in osnovala sistem kolhozov, to je kolek tivne obdelave in izrabe zemlje pod vodstvom države. Kulake je razlastila, večina njih je bila pobita ali pa odvedena v sibirske gozdove in močvirja na prisilno delo. S tem je boljševizem uničil kmetski razred, se polastil vse zemlje in dosegel svoj najvišji smoter. Od tedaj je država izključen lastnik industrije, trgovine, zemlje, denarja in izključen gospodar vseh proizvajalnih sredstev. Popolna oblast države na vseh področjih zahteva seveda tudi v gospodarstvu izključno državno vodstvo. V sovjetiji je gospodarstvo v rokah države, ki ga skuša z znanimi petletkami od 1928—1933 in 1933—1937 načrtno urediti. Vsi najboljši duhovi sovjetske Rusije so že leta prej izdelovali načrt za gospodarske petletke, ki se v resnici raztezajo na vse panoge javnega življenja. Ni jim mogoče odrekati širokopoteznosti, izredne sile zagona kakor tudi ne nekega uspeha, čeprav ta mnogo zaostaja za pričakovanji. Petletni gospodarski načrti imajo namen, dvigniti sovjetsko Rusijo iz revščine. To bi se dalo storiti na dva načina: zadovoljiti najnujnejše potrebščine, prirediti proizvodnjo tako, da bi krila prave zahteve dnevnega gospodarskega življenja, kakor hrano, obleko, stanovanje, ali pa zgraditi veliko težko industrijo, ki naj sčasoma in postopoma osamosvoji domače gospodarstvo od zunanjih vplivov, s tem da sama opremlja s stroji in drugimi potrebščinami domači trg. Boljševiki so se odločili za drugo pot, dasi je mnogo daljša in mn^go težja. Radi velikega, a daljnega cilja mora narod, ki je nujno potreben hrane in obleke, stradati, se slabo oblači in slabo stanuje, medtem ko država dela poskuse z velikanskimi tehničnimi ustanovami, ki naj bi sovjetijo čimprej dovedle do gospodarske samouprave in jo napravile konkurenčno vsemu ostalemu svetu. Ne smemo prezreti, da se za to taktiko skriva jako prebrisana politika. Po desetletju svojega obstanka se je boljševizem hipoma in čisto pravilno zavedel, da si samo s svojimi nauki, pa čeprav jih na vse mogoče načine podaja in razširja, ne bo nikdar osvoj'1 sveta. Obenem pa se je po neuspelih poskusih tudi zavedel, da je preslab, da bi si z orožjem v roki mogel osvojiti, pa čeprav samo Evropo, Ostalo je torej še eno sredstvo, marksistično: gospodarstvo, to je proizvodnja, za katero ima bogata ruska zemlja neomejene možnosti. Na tej podlagi so boljševiki zamislili veličasten načrt, kako gospodarsko najprej podjarmiti Evropo in jo poplaviti s svojimi izdelki, ki pod ceno prihajajo na evropski trg. Trenotek je za boljševike gotovo ugoden. Evropa je že nekaj let sredi razdirajoče gospodarske krize, ki slabi njeno gospodarsko, a tudi odporno moč. Evropa je tudi politično v neprestani krizi, saj je needinost med državami večja kot kdajkoli. Med njimi se vrši velika tekma za domače in inozemske trge. Odtod neurejenost v proizvodnji, motnje v trgovini, nezadostno in predrago oskrbovanje domačega trga z najnujnejšimi potrebščinami. Boljševiki si obetajo, da je treba samo enega močnega sunka in evropska gospodarska mašinerija se bo ustavila. Njene petletke v resnici niso drugega kakor vojna napoved gospodarstvu Evrope, le da se Evropa tega dejstva ne zaveda dovolj. Prva petletka je torej imela namen, spremeniti Rusijo v veleindustrijsko silo, ki bi bila tako mogočna, da bi ji nobena država, niti ameriške Zedinjene države, ne mogla biti kos. Težka veleindustrija naj bi sčasoma proizvajala tudi vse druge potrebščine, in sicer cenejše, kakor katerakoli država. To pa naj bi bil cilj nadaljnjih petletk. Toda najprej veleindustrija! Nič ne de, če prebivalstvo strada in en del celo umira od lakote — celo bolje, pravijo boljševiški teoretiki, da bodo ljudje s čim večjim hrepenenjem stremili za odrešenjem, ki ga jim prinaša izvajanje petletk. S skrajnim komunističnim fanatizmom, ki je sad vsega vzgojnega sistema, in z nezaslišano propagando se je vrgel boljševizem na delo, da uresniči svoj veliki cilj. Z vsemi sredstvi, ki jih ima državni aparat na razpolago, je bil tvegan zagon, kakor jih v zgodovini poznamo le malo. Gibalo velikanskemu poskusu je na eni strani sovraštvo, uničiti stari svet, in hrepenenje po sreči in blagostanju, ki naj s pomočjo tehnike in gospodarstva vzcvete v komunističnem raju, na drugi strani. Danes še ni prišel čas za pravilno oceno silnega gospodarskega napora, ki ga razvija boljševizem. Opazovati je le novo, splošno za-sužnjenje strojem in gospodarstvu, ki posebno teži kmetsko prebivalstvo. Vsiljuje se primera s starim Egiptom, kjer so tisočletja pred Kristusom faraoni zidali piramide. Ves narod se je moral ukloniti njihovemu despotizmu, da je kot suženj desetletja in stoletja izvrševal načrte svojih slavohlepnih gospodovavcev. Podobno je tudi v sovjetski Rusiji. Velikanske tovarne, velika industrija vstaja iz zemlje, iz znoja in krvi moderniji sužnjev. Peter Veliki je nekoč hotel doseči in prekositi Evropo, boljševiki bi radi dosegli in prekosili Ameriko. Pred očmi jim lebde Združene države in njihov izredni gospodarski vzpon, ki je bil res edinstven v zgodovini. Zato tudi boljševiki delajo vse po amerikansko. Kar tiče razsežnosti zemlje in nravnih bogastev, Rusija primero z Ameriko tudi res lahko vzdrži. Toda odkod imajo boljševiki jamstvo, da ne jadrajo tudi oni enako žalostnemu gospodarskemu koncu nasproti, kakor ga je doživela Amerika? Vstajati vidimo nov kapitalizem, in sicer kapitalizem države in kapitalizem sindikatov. Vsa velika industrijska podjetja v Rusiji so last države; so pa tako velika in obsežna, da postajajo svetovi za sebe, da nehote postajajo avtonomna in po zakonih kapitalizma vedno bolj razbohotena. Kljub državni kontroli se v gotovih panogah pojavlja že nadprodukcija, ki bo kot prvo posledico rodila brezposelnost, ki v resnici že davno ni več nepoznan pojav tudi v Rusiji. Za način gospodarjenja, kakor se ga je lotila boljševiška Rusija, je dalje treba zelo zdravih in solidnih financ. Sovjeti pa, kakor je znano, so finančno ena najbolj neurejenih držav na svetu. Kredite, ki so jih dose-daj investirali v petletko, so skoraj izključno odtrgali od ust proletarskih mas. Prav vse so žrtvovali, da dvignejo industrijsko proizvodnjo. Tudi človeka so napravili za golo proizvajalno sredstvo. Človeka je boljševizem spremenil v mehaničen stroj, ubil v njem vsako sled človeške osebnosti in ga ponižal izključno na stopnjo proizvajavca, kar je mogoče le pri narodu, ki ni poznal nikdar svobode in ki je bil navajen, da nikdar niso z njim drugače postopali kot z brezoblično maso. Ako še velja resnica, da imajo enaki vzroki enake učinke, potem bo tudi sovjetski gospodarski poskus končal enako, kakor je končalo ameriško blagostanje. Toda za sovjete je položaj mnogo težji, ker nimajo tistega svetovnega trga, kakor ga je imela Amerika, in zlasti kar delovni material boljševikov ni isti kot ameriški. Rus ni Američan! Mehanični centralizem in birokratizem ne more nikdar ustvariti tega, kar ustvari zasebna podjetnost in svoboda. Ne čudimo se, ako že govore o tem, da so največja podvzetja, kakor Doneč ali Magnitogiorsk, doživela polom. Od 107 000 delavcev hitro zgrajenega mesta jih je odšlo 73.000 samo lansko leto. Prebivalstvo tudi nima sredstev, da bi moglo kupovati potrebne industrijske izdelke. Domačega trga ni znal boljševizem urediti, še mnogo manj kot kapitalizem. Zadosten dokaz je neprestano se ponavljajoča lakota, ki jo uradni sovjetski viri sami priznavajo. Zaključne misli. Zmaga komunizma v Rusiji je po vsem svetu izzvala živahno proletarsko gibanje. V prvih letih se je komunističen pokret v svetu pokazal v veliki moči in poklicni revolucionarji po vseh deželah so že sanjali o svetovni komunistični revoluciji. Sčasoma pa se je komunistični val precej unesel. V precejšnji meri radi tega, ker tudi sovjetska Rusija ni mogla proletariatu nuditi tistega zemeljskega paradiža, ki mu ga že od nekdaj obeta marksizem, čeprav ima vprav v Rusiji na razpolago izredno bogato zemljo z velikanskim naravnim in še neizrabljenim bogastvom ter popolno in neomejeno politično gospostvo. Deloma pa se je komunizem uletel tudi radi tega, ker so se ljudje doma zopet streznili od zmagoslavnega komunističnega opoja. Ponekod so pričele državne oblasti tudi s silo nastopati proti komunizmu, kakor v Italiji, na Madjarskem, v Avstriji, Jugoslaviji, Španiji in drugod. Proti boljševizaciji Evrope so se pričeli tudi močni nacionalistični pokreti, kakor fašizem v Italiji, ali narodni socializem v Nemčiji, dalje za-jemlje Evropo tudi vedno bolj zamisel korpo-rativmo urejene države, ki z novim stanovskim redom, za katerega je podala smernice tudi papeževa okrožnica »Quadragesimo anno«, skuša premostiti prepade, ki zijajo v dosedanji, v družabne razrede razklani družbi. Kljub temu pa bi bilo napačno, ko bi tudi danes podcenjevali silo komunističnega gibanja. Predvsem moramo vedeti, da to gibanje silno spretno uporablja najbolje organizirano propagando, ki jo je kdaj kako gibanje imelo na razpolago. Na tisoče od Moskve dobro plačanih agentov deluje tajno po vseh državah. Njihov cilj je, organizirati med delavstvom stavke in upore; spretno izrabljajo stanovska nasprotstva in hujskajo stan proti stanu, podpihujejo vsako nezadovoljstvo in mu skušajo dati revolucionaren komunistični značaj. Zlasti jim je bila dobrodošla velika gospodarska kriza, ki je do temeljev pretresla vse evropsko gospodarstvo in milijone ljudi obsodila na brezposelnost in revščino. Lačen in brezposeln proletariat je najbolj dovzeten za komunistične obljube. Človek je namreč že po naravi tak- šen, da rad sanja o sreči, o nebesih na zemlji. Takšne sanje so tem lepše, čim slabše se mu godi na svetu. V nesrečnih časovnih razmerah so razen tega mnogi izgubili vero in se popolnoma predali materialističnemu mišljenju. Človek, ki nima vere v posmrtno življenje, naravno hoče vso srečo in nebesa že tukaj na zemlji. Komunizem mu jih res tudi obeta, čeprav je to le prevara, a sladka prevara, kateri mnogi nepoučeni zlahka nasedajo. Neugodne gospodarske razmere v prvi vrsti pospešujejo širjenje komunizma. Sedaj veljavno kapitalistično gospodarstvo je dejansko polno krivic nasproti delavstvu. Delavci vidijo, da imajo eni vsega preveč, drugi pa premalo in da to ni prav. Tudi se z delovnimi močmi mnogokje ne postopa tako, kot bi bilo človeka vredno in dostojno, ampak merodajen je izključno gospodarski donos in vobče gospodarski vidiki. Razkošje in blazna razsipnost imovitih slojev je neprestan posmeh delovnim stanovom, ki se z velikimi težavami in žrtvami bore za goli obstanek. Vse to je voda na mlin komunistični propagandi, ki delavstvu vtepa v glavo, da je samo ena izbira mogoča: ali so za kapitalizem, ali pa za socializem oziroma komunizem, kjer naj bo vse vseh: Lastnica naj bo družba, to je vsi, ki naj pa tudi delajo, in vsi naj uživajo sadove dela. Na videz je komunistična rešitev družabnega vprašanja res najpreprostejša. V resnici je pa med kapitalizmom in komunizmom še cel svet gospodarskih in socialnih uredb, ki bi mogle delavstvo rešiti iz sužnosti kapitalizma. Naloga krščanskih ljudi je, da se v tej smeri trudijo in pomagajo preobličiti sedanji, za delovne stanove v mnogočem krivični družabni red. Samo temeljito izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva in odprava prole-tarstva more biti učinkovit jez proti bleščečim se komunističnim obljubam. Kajti komunizem moramo katoličani na celi črti odklanjati. Prvič zato, ker sloni na svetovnem nazoru materializma, v katerem je vsak klic po pravici prazna beseda. Brez Boga, brez duhovnega sveta, brez svobodne volje ni mogoče govoriti o nravnosti in o nravnih zahtevah, o pravici in krivici, o tem, kaj « bi moralo biti in kaj ne sme biti. Pravičen socialni red ni mogoč brez pravičnosti, a srečno skupno življenje ne brez potrpežljive ljubezni. Materializem pa ne pozna ne prvega ne drugega. V sovjetski Rusiji vidimo, da dejansko vlada tiranija močnejšega, ki je pravtako ali pa če mogoče še bolj se- bičen kakor tiranija mamonističnega kapitalizma. Materializem daje svobodno pot osebni in razredni sebičnosti. Sebičnost pa ni tista sila, ki bi trajno mogla služiti za podlago celotni družbi. Saj vidimo, kako je v Rusiji izvajanje materialističnih življenjskih načel razbrzdalo najnižje nagone in razdejalo vse socialno življenje. Komunizem je s svojimi nazori o zakonu in ljubezni razdrl rodbinsko življenje; s svojimi nazori o verstvu je ubil vero in nravnost; s svojimi nazori o izviru prava in oblasti je zanikal vsako pravo in avtoriteto. Res mnogi nimajo ne doma ne. sreče v družini, toda je-li treba radi tega še drugim srečo ubijati? Odklanjamo pa komunizem tudi radi njegovih gospodarskih zasnov, ki ne morejo osrečiti človeštva. Komunizem sovjetske Rusije se nam kaže kot brezobličen kolektivizem, v katerem je vlogo kapitalistov prevzela vsemogočna država kot edin in izključen podjetnik. Posledice so: strašen centralizem, ki zahteva velikansko množico uradništva, tako da sovjeti sami tožijo nad neznosno birokracijo. Vsemogočen državni aparat izvaja neprestano silen pritisk na ljudstvo. Ta pritisk je tako vsestranski, da se mu nihče niti v zasebnem življenju ne more odtegniti. Sovjetski režim ne dopušča nobene svobode, nobene samostojnosti ne v delu ne v mišljenju. Če izvzamemo privilegirano plast funkcionarjev stranke, je sovjetsko prebivalstvo potisnjeno v mrzlo in trdo sužnost. Izenačenje, ki so ga komunisti izvršili nad sovjetskim prebivalstvom, je res ' popolno, toda to je enakopravnost v bedi! Zato smo prepričani, da komunistično gospostvo v Rusiji nima trajne veljave. Predvsem je nevarnost zanj v njegovem lastnem nauku. Komunizem je po vsem svojem ustroju revolucionaren, brezobziren, nestrpen in ne prenese nikakega odlašanja in zavlačevanja. Zahteva takojšnjo uničenje sedanje družbe in napoveduje takojšen novi red sreče in blagostanja. Tudi socialno demokracijo v Evropi je ubil njen lastni nauk, ker je obljubljala, da uresniči marksističen ideal čez 20, 30, 50 let .. . Delavstvo je bilo sito obljub in jo je zapustilo. Sedaj je pa komunizem v Rusiji prisiljen, da ubira isto taktiko. Prva petletka, druga petletka, napoveduje se že tretja in četrta . .. Pri tem pa ljudstvo strada, si nalaga najhujše odpovedi, mora trpeti in potrpežljivo čakati, da pride nekoč do svojega raja . . . Za takšno življenje dolgotrajnih žrtev in od- povedi je treba velikega idealizma, za katerega pa materialistični komunizem nima dovolj moralnih sil. S čimer razpolaga, je le fizična, sirova sila. Kar se godi v Rusiji, je boj teorije, marksističnega sistema z življenjem. Ni dvoma, da bo prej ali slej življenje zmagalo nad teorijo. Nadaljnja nevarnost za sovjete je vojska. Sovjeti se sicer strašno oborožujejo in je njih militarizem brez dvoma najsilnejši na svetu, vendar je gotovo, da se vojske boje. Dobro se zavedajo, da bi zmagovita ali izgubljena vojska utegnila biti zanje usodna. Oborožila bi mase kmečkega ljudstva, ki bi svoje orožje obrnili proti nasilnikom in tiranom, kakor so ga obrnili leta 1917. Vemo, da velike pokrajine, kakor Ukrajina, nestrpno čakajo trenotka, da otresejo raz sebe boljševiški jarem. Boljševizem ne pozna nobenega razvoja in nobenega napredka. Razen tega mu manjka vsaka umska izvirnost, saj v svojih osnovah korenini na družabnih in gospodarskih postavkah preteklega, v velikem delu pa celo 18. stoletja. Krčevito se oklepa Marksovih dogem in je prav tako nezmožen, da bi se prilagodil življenju, kakor je socializem v ostali Evropi pokazal, da ni zmožen življenja. Naš čas hitrih gospodarskih in družabnih premen pa ni naklonjen nobenim togim gospodarskim sosta-vom, posebno če je ves sistem zgrajen nd' oblasti ene osebe, kakor je v komunizmu. Boljševiki so sicer imeli srečo, da so za Leninom dobili v Stalinu močnega in spretnega voditelja. Ali bo tudi tretjič tako posrečena izbira? Vsako nesoglasje v vodilnih boljševiških krogih bi ubilo režim, kakor sploh vsak režim, ki vlada z nasiljem in diktaturo. Pač pa predstavlja boljševizem resno in trajno nevarnost za krščanski svet s svojim organiziranim brezboštvom. Vedno bolj namreč opazujemo, da si boljševiško brezboštvo in za-padno svobodomiselstvo podajata roke in se bratita v skupnem sovraštvu proti krščanstvu. Vidimo tudi, kako je v Evropi liberalno meščanstvo tisto, ki najbolj ljubimkuje z boljševiško miselnostjo in neopaženo uvaja tudi k nam kulturni boljševizem. Na tem področju je zdaj največja nevarnost, zato je tudi obramba na kulturnem polju najbolj nujna. Poživiti in primerno preosnovati je treba vse naše prosvetno delo, da bomo proti nevarnosti brez-boštva, ki nam istočasno grozi z vzhoda in zapada, ostali veren katoliški narod, kar je edino jamstvo naše kulturne in narodne bodočnosti. Največji Slovenski Narodni dom v Ameriki. Ameriška slovenska prestolnica, Cleveland, Ohio, ki šteje okrog 35.000 Slovencev, se lahko baha s sedmerimi Narodnimi domovi, Najlepša stavba te vrste je Slovenski Narodni dom na St. Clair Ave, katerega zadnjo sliko prinašamo. To velikansko poslopje zavzema cel blok ob najbolj prometni ulici v severnovzhodnem delu mesta, nedaleč od obrežja Erijskega jezera. Stavba je bila slovesno odprta leta 1924. V tem domu je velika dvorana (avditorij) ,s 1200 sedeži. Poslopje ima tudi več dvoran za društvene seje in telovadnico. V pritličju je velika obednica in plesna dvorana. Slovenski Narodni dom ima na pročelni strani razne trgovske in pisarniške prostore. V prvem nadstropju pa imajo svoje prostore slovenski zdravniki, zobni zdravniki in odvetniki. Lastniki te veličastne stavbe so večinoma društva, ki so pokupila največ delnic. Delavec in njegove pravice. Rudolf Smersu. Našemu delavstvu se slabo godi. Tare ga brezposelnost; nizke plače in nezadostna prehrana uničujejo njegove telesne in duševne sile, na starost je izročen na milost in nemilost javni in zasebni dobrodelnosti. Poleg vsega tega pa ima naše delavstvo še enega sovražnika, in to je — njegova nevednost. Delavci mnogokrat ne poznajo niti najvažnejših pravic, ki jim jih dajejo razni zakoni o socialni zaščiti in socialnem zavarovanju. Zato si hočemo prav na kratko ogledati vsaj glavna določila teh zakonov. Kdo mora biti zavarovan? Socialno zavarovanje pomaga delavcu tedaj, ko si ta z delom ne more več zaslužiti vsakdanjega kruha, ker je n. pr. obolel, se ponesrečil, ostarel ali izgubil delo. Socialno zavarovanje v naši državi je urejeno z zakonom o zavarovanju delavcev iz leta 1922 in pomaga dozdaj samo bolnim in pri delu ponesrečenim delavcem. To bolezensko in nezgodno zavarovanje vodijo okrožni uradi za zavarovanje delavcev. Starostnega in brezposelnega zavarovanja v naši državi še nimamo. Po zakonu o zavarovanju delavcev mora biti zavarovan vsak, ki daje svojo telesno ali duševno moč v najem, stalno ali začasno in na podlagi kakršnegakoli delovnega razmerja. Tudi vajenci morajo biti zavarovani. To splošno določilo pa pozna več izjem. Od dolžnosti zavarovanja so n. pr. izvzeti: poljedelski delavci in posli na kmetih ter osebe, ki so samo ob posebni priliki in nestalno zaposlene v domačem gospodarstvu, kakor dninarji, ki obdelujejo vrtove, čistijo stanovanja, žagajo drva, perejo perilo itd. Pač pa morajo biti poljedelski delavci zavarovani tedaj, ko imajo opravka pri parnih kotlih ali takih napravah, ki jih goni živalska ali elementarna sila (ogenj, voda, para, plin, elektrika in podobno). Delavec mora biti zavarovan od dneva, ko prične z delom, pa do dneva, ko z delom preneha. Zavarovanje pa more delavec prostovoljno nadaljevati na ta način, da v roku štirih tednov po končanem delu sam plača celotni zavarovalni prispevek. Ob tej priliki naj opozorimo delavce na to, naj dobro pazijo, da se njih zaposlitev vpiše v njihove delavske knjižice. S temi knjižicami namreč najlaže dokažejo, da so zavarovani. Podpore v bolezni. Zavarovanci ali člani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev imajo v bolezni pravico do tehle podpor: 1. do brezplačne zdravniške pomoči, 2. do zdravil, kopeli, zdravilnih voda, potrebnih obvezil in pomožnih priprav za zdravljenje, 3. do zdravljenja v bolnišnicah, zdraviliščih in okrevališčih, 4. do hranarine, t. j. do denarne podpore, ki znaša dve tretjini zavarovanega zaslužka. Do hranarine pa ima član pravico samo tedaj, ako je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo in traja nad tri dni. Vse te podpore more prejemati član 26 tednov. Sme se mu pa ta podporna doba podaljšati na 52 tednov, ako je bil v zadnjem letu, preden je zbolel, zaposlen vsaj 6 mesecev, ali bil v zadnjih dveh letih vsaj 12 mesecev član Okrožnega urada. Pa ne samo člani, tudi svojci (sorodniki) zavarovanih članov imajo pravico do bolezenskih podpor, toda le, ako so brez lastnih dohodkov, torej pretežno odvisni od člana, in ako žive s članom v skupnem gospodarstvu. Potrdila o teh okolnostih izdajajo občine. Svojci imajo pravico: 1. do brezplačne zdravniške pomoči, 2. do zdravil in potrebnih pomožnih priprav za zdravljenje; 3. do zdravljenja v bolnišnicah, toda samo za dobo 4 tednov; 4. do polovične hranarine za tisti čas, ko se član nahaja v bolnišnici, sanato-toriju ali zdravilišču; 5. do pogrebnine ob smrti člana. Podpore ob porodu. Članice Okrožnega urada in žene zavarovanih članov imajo pravico tudi do podpor ob porodu. Članice, ki so bile zavarovane pred porodom nepretrgoma 90 dni ali v zadnjem letu pred zadnj;m vstopom k uradu najmanj 6 mesecev, dobe brezplačno babiško ali zdravniško pomoč za 9 dni; brezplačna zdravila, obvezila in zdravniško pomoč, ako obole pri porodu, za največ 26 tednov; v nujnih primerih pa namesto babiške in zdravniške pomoči bolnico ali porodnišnico za največ 14 dni. Dve slovenski novi maši na isti dan. V Clevelandu v Ameriki sta imela letos na belo nedeljo novo mašo dva Slovenca, Josip Čelešnik (levi) in Lojze Baznik (desni). Oče prvega je s Stare Vrhnike, oče drugega pa je bil od Sv. Križa na Dolenjskem. Za njima stoji župnik slov. fare sv. Vida v Clevelandu, g. Ponikvar. Članice pa, ki so bile zavarovane v zadnjem letu pred porodom najmanj 10 mesecev ali v zadnjih dveh letih najmanj 18 mesecev, imajo poleg naštetih podpor pravico še do naslednjih denarnih podpor: 1. do porod-nine za 6 tednov pred porodom in 6 tednov po porodu v višini treh četrtin mezde, vendar samo toliko časa, dokler ne stopijo zopet v službo; 2. do prispevka za opremo živega novorojenca v znesku Din 150-—; 3. do doj-nine po Din 4— na dan za 12 tednov po prenehanju porodnine, ako nastopijo službo in otroka doje. Žene zavarovanih članov pa imajo pravico do porodniških podpor samo pod pogojem, da so bili njihovi možje člani Okrožnega urada vsaj 10 mesecev v zadnjem letu pred porodom ali vsaj 18 mesecev v zadnjih dveh letih pred porodom. Porodniške podpore za žene so: brezplačna babiška pomoč in podpora za otrokovo opremo (150 Din). Podpore ob obratni nezgodi. Obratna nezgoda je tista nezgoda, ki zadene zavarovanega člana pri delu ali pri takem poslu, ki ga opravlja po nalogu delo-dajavca ali tudi brez naloga, toda v korist obrata. Istotako ima zakon za obratno nezgodo tudi tisto nesrečo, ki zadene člana na poti od stanovanja na delo in nazaj, ako te poti ne prekine v lastnem interesu. Dalje ima zakon tudi zastrupljenje s svincem, živim srebrom in fosforjem ter obolenja za kolero, kugo in rumeno mrzlico za obratno nezgodo. Člani, ki jih zadene obratna nezgoda, imajo pravico do tehle podpor: 1. do brezplačne zdravniške pomoči, zdravil in pomožnih priprav za zdravljenje; 2. do hranarine do konca zdravljenja, toda najdalje do konca desetega tedna po nezgodi; 3. rento v denarju od desetega tedna dalje, dokler traja nesposobnost za delo. Renta znaša pri popolni nesposobnosti za delo polni letni zavarovani zaslužek. Če je sposobnost za delo deloma zmanjšana, pripada zavarovancu (za čas, dokler traja to zmanjšanje njegove sposobnosti) tolikšen del popolne rente, ki sorazmerno ustreza izgubljeni sposobnosti za delo. Toda do take delne odškodnine ima poškodovanec pravico samo, ako je njegova zmožnost za delo zmanjšana nad 10%. Za izgubo ene roke ali noge dobe poškodovanci 70% rento, za izgubo enega očesa 30%, za izgubo obeh rok ali obeh nog ali vida 100% rento. Če pa je ponesrečenec tako onemogel, da potrebuje stalno oskrbo in strežbo, tedaj se mu more renta zvišati na 133 V3%. Ako zavarovanec umre radi nezgode, dobe tisti njegovi svojci, ki jih je preživljal in vzdrževal pretežno zavarovanec in ki so bili na to vzdrževanje tudi navezani, tele podpore: 1. pogrebnino; 2. vdova vdovsko rento v znesku ene tretjine letnega zavarovanega zaslužka ponesrečenega moža; 3. otroci otroško rento, in sicer vsak otrok do dovršenega 16.leta po eno četrtino letnega zavarovanega zaslužka; 4. starši »ascedentsko« rento v znesku ene tretjine letnega zavarovanega zaslužka. Letne rente preostalih svojcev ne smejo presegati skupaj vsega zavarovanega zaslužka umrlega zavarovanca. Nezgoda mora biti prijavljena Okrožnemu uradu v enem letu, odkar so se pojavile posledice nezgode, najkesneje pa v dveh letih po nezgodi, sicer pravica do kakršnekoli podpore za to nezgodo ugasne. Pritožbe. Delavec se vse premalo zaveda, da ima pravico do pritožbe v vseh tistih primerih, v katerih misli, da se mu kratijo njegove pravice. Res je vsako iskanje pravice združeno z neprijetnostmi, toda to je treba premagati. Če zdravnik Okrožnega urada meni, da je delavec že zdrav in sposoben za delo, sme delavec pri uradu zahtevati pregled še po drugem zdravniku (nadpregled). Če tudi s tem nadpregledom ni zadovoljen, sme zahtevati pregled tudi po zdravniški komisiji. In če tudi z izrekom komisije ni zadovoljen, se sme pritožiti na rentni odbor Okrožnega urada. Na rentni odbor se sme pritožiti sploh vsakdo, ki misli, da mu Okrožni urad odreka podpore, ki bi mu po zakonu o zavarovanju delavcev pripadale. Zoper izrek rentnega odbora gre pritožba, ki jo je treba vložiti v petnajstih dneh od dne dostave odloka rentnega odbora, na sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani. Sodišče razpravlja o pritožbi na javni razpravi in izda sodbo, zoper katero pa je zopet mogoča pritožba na Stol sedmorice v Zagrebu. Pritožb ni treba kolkovati. Delavska zbornica rada prevzame brezplačno zastopstvo delavca v teh pravdah. Delovni čas in nadure. Najvažnejše poglavje naše socialne zaščitne zakonodaje tvorijo določila o delovnem času in nadurah. V industrijskih in rudarskih podjetjih ne sme trajati delovni čas nad 8 ur na dan ali 48 ur na teden. Sme se pa ta delovni čas podaljšati v rudarskih podjetjih za 1 uro, v industrijskih podjetjih pa največ za 2 uri, ako to sklenejo štiri petine delavstva s tajnim glasovanjem. V drugih podjetjih pa traja delovni čas od osem do deset ur na dan. Za delo v podaljšanem delovnem času morajo plačevati lastniki podjetij delavcem najmanj 50%, to je najmanj polovico več, kot znaša redna mezda. Delavec, ki hoče pred sodiščem iztožiti plačilo za nadurno delo, mora pred sodiščem dokazati število nadur. Zato je prav, da si delavci nadure sproti zapisujejo. Delavec ima pravico do plačila za nadure tudi tedaj, če bi se tej pravici odrekel. Odmor med delom in nedeljski počitek. Delavci imajo v teku osemurnega dela pravico do odmora, ki mora trajati vsaj eno uro, pri delu na prostem pa mora trajati ta odmor dve uri. Ob nedeljah je prepovedano vsako delo, razen v naslednjih obratih: v kavarnah, gostilnah, hotelih, pogrebnih obratih, pri fotografih, pekih in mesarjih, brivcih, trafikantih itd. Delavci pod osemnajstimi leti pa morajo imeti brezpogojno vsako nedeljo prosto. Glede dela ob praznikih pa pravi zakon o zaščiti delavcev, da se odločitev o tem prepušča svobodnemu sporazumu delavcev in delodajavcev. Vidimo pa, žal, da se to določilo posebno v mestih pogosto krši, čeprav vlada še vedno strašna brezposelnost. Zaščita žena in otrok. Žene in otroci uživajo prav posebno zaščito. Žene brez razlike starosti in mladostni delavci pod osemnajstimi leti ponoči ne smejo biti zaposleni. Izjeme so dovoljene le v prav posebnih primerih, in sicer ob višji sili, če se dela s sirovinami, ki se rade kvarijo, ter ob neizogibni višji državni potrebi. Ženam porodnicam je prepovedano delo v podjetjih za čas dveh mesecev pred porodom in dveh mesecev po porodu. Porodnic, katerih bolezensko stanje bi trajalo tudi preko dveh mesecev po porodu, njih delo-dajavci ne smejo odpustiti, dokler popolnoma ne ozdravijo, ako to ne traja nad leto dni od dne njih poroda. Lastniki podjetij morajo dovoliti materam, ki same doje svoje otroke, še poseben odmor za hranjenje otrok. Za porodnice je torej preskrbljeno. Otroci pod štirinajstim letom sploh ne smejo biti zaposleni. Da se preprečijo zlorabe, so podjetniki dolžni voditi seznam vseh za- poslenih oseb in zapisati, koliko je vsaka zaposlena oseba stara. Obrtni zakon ima važna določila o zaščiti vajencev. Naj omenimo določilo, ki prepoveduje uporabljati učenca in učenko v gospodinjstvu ali pri delu na polju in podobno. Učencu se tudi ne sme nalagati delo, ki njegovim telesnim močem ni primerno. Službena pogodba. Službeno razmerje med delavcem in de-lodajavcem nastane s službeno pogodbo, ki je lahko ustmena ali pismena. S to pogodbo se določijo delovni pogoji in plača. S službeno pogodbo se delavec ne more odpovedati pravicam, katere mu daje zakon, n. pr. glede nadur, odpovednih rokov, glede določil, kdaj je treba izplačati mezdo itd. Imamo dvoje vrst službenih pogodb: posamezne in skupne (individualne in kolektivne). Posamezne so tiste, ki jih sklene de-lodajavec s posameznim delavcem, skupne pa tiste, ki jih sklene delodajave s strokovno i t & ■ i • ZEMLJEVID DELAVSKIH MEZD V JUGOSLAVIJI. I \Pi73. 3- lecemda- • aedtž ohroizuh. uradou. delaoskih. mezd od septe7n&ra 19SO do septembra. 195U znrr.sCL nad. . s- . (o- • T SčeinJ&e v c>brrxočju. x>sahegCL QU.Z.D~cl pornjuzijo t r) \7oi>prečixo dneonuo xaixzrovct7io mexcčo v sept. 1950. a.) Jovprečno drzeuno vuxoccroo rrxexdo u sept. 7934». i) Jezdec povpr. dnevne xczacur. nzevcda v dinarjih.. i».) J&Lctec povpv dncune zcujczr me-zdc v odstotkih.« organizacijo. Boljše so vsekakor kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba mora biti pismena. Delavci, ki niso organizirani, ne morejo skleniti kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki so zaposleni v podjetju. Če pa je kak delavec sklenil s podjetjem kako posebno po-, godbo, velja ta le tedaj, ako je ugodnejša od kolektivne. Plačilo za delo. Najprej treba delavcu dajati plačo, ki je zadostna za vzdrževanje njega samega in njegove družine, pravi papež Pij XI. Isti pravi: »Seveda je prav, če tudi drugi družinski člani po svojih močeh prispevajo za skupno vzdrževanje vseh, a ne sme se zlorabiti mladost otrok in slabost žensk.« S tem je jasno izražena zahteva po pravični, družinski in vsaj minimalni (najnižji primerni) plači. Naša zakonodaja je glede določil o plačilu za delo zelo skromna. Družinske plače niso z zakonom urejene, tudi nimamo zakona o minimalnih plačah. Zato so plače našega delavstva skrajno slabe. Obrtni zakon ima samo ta določila: Najpozneje zadnjega v mesecu ali ob koncu po-edinega posla mora dobiti delavec svojo plačo. Če pa sta se pogodila po uri, kosu ali poedinih poslih, je treba izplačati plačo že s koncem tedna. Vedno pa se mora ves zaslužek izplačati tisti dan, ko služba preneha. Plačo v denarju mora delodajavec plačevati vedno le v dinarski valuti, ne pa v kaki drugi ali z nakaznicami in podobnim. Delodajavci tudi ne smejo izročati delavstvu blaga na up, pač pa jim smejo, če so delavci s tem zadovoljni, dajati na račun plače živila, hrano, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo po lastni ceni. Ne smejo pa dajati na račun plače alkoholnih pijač in drugega blaga. Izplačevanje v gostilnah, kavarnah in povsod, kjer se točijo alkoholne pijače, je strogo prepovedano. Tudi za časa bolezni ima delavec pravico do plače, in sicer do enotedenske polne plače, ako je bil že najmanj 14 dni zaposlen. Do te plače ima delavec pravico ne glede na to, ali prejema v tem času tudi bolezenske dajatve po zakonu o zavarovanju delavcev. Dopust, odpoved in odpust. Naša socialna zakonodaja ne pozna plačanih dopustov za delavstvo. V tem oziru nas prekaša mnogo evropskih držav. Kljub temu pa si more delavstvo zagotoviti plačan dopust s službeno pogodbo. Najlaže je to napraviti, in to se tudi največkrat dogaja, pri sklepanju kolektivne pogodbe. Mimogrede pa bodi omenjeno, da imajo pravico do dopusta hišni posli, in sicer jim gre plačani dopust enega tedna, ako so nepretrgano v službi že dve leti. Odpovedni rok znaša za obe strani, t. j. za delavca in za delodajavca, najmanj 14 dni in se tudi s službeno pogodbo ne more omejiti. Ako pa je bila določena plača po kosu ali po posameznih storitvah, traja služba najmanj toliko časa, da je mogel delavec to prevzeto delo izvršiti. Ako je bilo službeno razmerje sklenjeno na poskušnjo ali samo za čas prehodne dobe, ga lahko prekineta obe stranki vsak čas v teku prvega meseca; pozneje pa velja 14 dnevna odpoved. Ako je bilo službeno razmerje sklenjeno do smrti ali nad 5 let, sme kljub temu delavec odpovedati službo že po preteku petih let s šestmesečnim odpovednim rokom. Iz tehtnih razlogov sme delavec zapustiti službo takoj, ne da bi kaj odpovedal. Prav tako sme tudi delodajavec v nekaterih važnih primerih takoj in brez odpovedi odpustiti delavca. Ti razlogi in primeri so podrobno našteti v obrtnem zakonu. Skrb za brezposelne delavce. Največje zlo današnjega modernega časa je nedvomno brezposelnost. Zdravi in krepki možje kljub najboljši volji ne dobe dela. Nekatere države so skušale ublažiti to zlo z zavarovanjem za čas brezposelnosti. V naši državi tega zavarovanja še nimamo. Nekak nadomestek za to pa so javne borze' dela. Namen teh borz dela je: posredovanje dela brezposelnim doma in v tujini, podpiranje brezposelnih s podporami v denarju, v naravi in s potnimi podporami. Podpore niso velike, vendar so dobrodošla pomoč za tiste, ki so brez dela in zaslužka. Važno si je zapomniti tole: Brž ko postane delavec brezposeln, naj se takoj javi borzi dela osebno ali pismeno. Borzi dela naj pošlje svojo delavsko knjižico in prošnjo za ^ . podporo. V prošnji naj opiše svoje družinske razmere, svojo pristojnost in navede točni naslov. Priloži naj še potrdilo županstva, da je v resnici brez posla in da so navedbe v prošnji resnične. Delavska zbornica in strokovna organizacija. Dvoje ustanov je, ki jim je v prvi vrsti prepuščena skrb za delavstvo, in sicer sta to: delavska zbornica in strokovna organizacija. Delavska zbornica je bila ustanovljena z zakonom o zaščiti delavcev. Njeni člani so vsi delavci, ki so zavarovani pri Okrožnem uradu ali pri bratovski skladnioi. Naloga delavske zbornice je, da ščiti gospodarske, socialne in kulturne koristi vseh delavcev in nameščencev na ozemlju svojega območja. Delavske zbornice morejo, če so v rokah pravih, sposobnih in nesebičnih delavskih zastopnikov, storiti za delavstvo mnogo dobrega. Hrbtenica in najmočnejša opora delavski zbornici pa so strokovne organizacije, v katerih se delavstvo prostovoljno združuje, da si s skupno močjo zaščiti svoje koristi. Odveč bi bilo pisati o pomenu strokovne organizacije. Le toliko naj naglasimo: Kar delovno ljudstvo danes ima, si je pridobilo in priborilo le s pomočjo močnih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij. Česa naše delavstvo še potrebuje? Velika socialna papeža Leon XIII. in Pij XI. sta v svojih znamenitih okrožnicah orisala pravice delavstva. Mnogo teh pravic si je delavstvo s hudimi boji in mnogimi žrtvami že priborilo. Toda mnogih še vedno ni doseglo. Naše delavstvo potrebuje zlasti še tole: 1. zavarovanje za onemoglost, starost in smrt; namen teh zavarovanj bi bil, da omogočijo delavcem, ki onemorejo ali ostare, vzdrževanje s trajnimi podporami in da pomagajo družini, če delavec umre; 2. zavarovanje za brezposelnost; 3. zavarovanje poljedelskih delavcev; 4. zakonita ureditev plače — po besedah Pija XI.: »Najprej treba delavcu dajati plačo, ki je zadostna za vzdrževanje njega samega in družine.« S tem je postavljena zahteva po minimalni in družinski plači; 5. obveznost kolektivnih pogodb; 6. plačani dopust; 7. ureditev delavskega stanovanjskega vprašanja; 8. stalnost v službi. Vse to pa bo doseglo le izobraženo, zavedno, disciplinirano in solidarno delavstvo. Zato naj velja našemu delavcu tale poziv: Zavedaj se svojih pravic in jih ob pravem času in na primeren način uveljavljaj, s pomočjo organizacij pa skušaj krog svojih pravic razširiti. Slovenci, dobro se zavedajmo, da zadeva delavsko vprašanje nas vse. Vsi stanovi so med seboj ozko povezani in neurejeno socialno vprašanje enega stanu slabo vpliva tudi na druge stanove (kmečkega, obrtniškega, delavskega itd.). Zato smo vsi poklicani, da vsem pomagamo, zlasti pa tistim, ki so danes pomoči najbolj potrebni, to je našemu delavstvu. Molitev brezposelnih. Večni Oče dobrotljivi, zemlje in neba vladar, v stiski hudi in težavah ne zapusti nas nikar! Beda tare nas velika, muči nas brezdelja čas; kruh bi radi si služili, toda dela ni za nas. Sin tvoj v lepi je molitvi ljudstvo svoje sam učil: »Kruh nam danes daj vsakdanji!« — in za nas je kri prelil. Boljše čase nam dodeli, zemlji daj svoj blagoslov; reši nas teh slabih časov, bede, lakote, dolgov. Ivan Zorman, Amerika. Pregled svetovnih dogodkov. Dr. Vinko Šarabon. Več ko beremo o dogodkih preteklega leta, bolj se nam zdi, da sedimo na ognjeniku. Mednarodna politika menja svoj obraz in svoj značaj s tako naglico, da je človeka kar groza. Kar je veljalo včeraj, ne velja več danes; same spremembe in sama presenečenja. Vse so poskusili, kar se je dalo; sklepali so pogodbe, si obljubljali prijateljstvo, zagotavljali ohranitev miru in kar je podobnega. Brž ko pa se je kakšna država sklicevala na moč bajonetov in topov, takoj so pogodbe utihnile, državniki so dajali olepšane, zavite izjave, in vse je šlo zapet po stari poti negotovosti naprej. Koliko smo brali o dogovorih in pogodbah, o splošnih in dvostranskih paktih, o varnosti in drugih takih rečeh, ki jih uporabljamo, ko gine zaupanje. Zdaj si v prvi vrsti skušajo pomagati s pakti. Že skoraj od konca vojske dalje slišimo o njih. Pakt je toliko kot dogovor ali pogodba o medsebojni pomoči itd. Zato govorimo tudi o paktiranju, to se pravi o dogovarjanju ali — če slabo mislimo — o mešetarjenju. Nad deset let je star lokarnski pakt; določa zagotovitev miru med podpisanimi državami. O Abesiniji smo slišali, da se je sklicevala na Kolleggov pakt, ki se imenuje včasih tudi Briandov - Kelloggov pakt. Obrača se proti vojski in pravi, da je narodna dolžnost držav, odpovedati se vojski, ter da se morajo spori vseh vrst poravnati le z mirnimi sredstvi. Podpisan je bil 27. avgusta 1928, in sicer od ameriških Zedinjenih držav, Nemčije, Francije, Belgije, Češkoslovaške, Britanskega imperija (to je Anglije z vsemi kolonijami itd.), Italije, Japonske in Poljske. V začetku so gledali na to, da je vsak pakt podpisalo kolikor mogoče mnogo držav, da je bolj držal; in Angleži ter Francozi še danes najrajši sklepajo takšne pakte. Prišlo je pa včasih tako, da bi morale kakšen pakt podpisati tudi take države, med katerimi so bila nasprotstva nepremostljiva, vsaj na videz; in tako so se znašle pri mizi podpisa večkrat le države, ki jim je dotični pakt trenotno ugajal in jim ni bilo treba Bog ve kaj žrtvovati. Tako je bil v lanskem marcu sklenjen med Italijo, Avstrijo in Ogrsko rimski tropakt, ki je imel poleg gospodarskih dogovorov — prosti promet med temi tremi državami — seveda tudi politično ozadje, tičoče se v prvi vrsti neodvis- nosti Avstrije, ogražane od Nemčije. V tej zvezi naj že tukaj omenimo, da je že dolgo časa na vidiku podonavski pakt; imel bo gospodarski in politični pomen, pri čemer bodo poleg velesil imele prvo besedo pač obdonav-ske države. Že v Lokarnu so govorili o vzhodnem paktu, ki naj bi uredil razmere na vzhodu Evrope, pa še sedaj ni sklenjen. V načrtu je, da mu pristopi osem držav, ki si v primeru vojske jamčijo medsebojno vojaško pomoč; te države so: Rusija, Finska, Estonska, Latvija, Litva, Poljska, Nemčija in Češkoslovaška. Poglejmo le na razmerje med Poljsko in Litvo pa imamo že nekaj pojma o težavah, na katere je naletela sklenitev tega pakta. Že lani v jeseni so se Nemci izrekli proti njemu in so zagovarjali načelo paktov med dvema državama. Poljska ima proti vzhodnemu paktu največ pomislekov, katerih Francozi in Angleži do danes niso mogli rešiti. Francija se je z Rusijo, ki je za vzhodni pakt, sporazumela že lani v oktobru, in ta sporazum je podpisala letos tudi Češkoslovaška. Kot nekakšen predhodnik bodočega vzhodnega pakta velja baltski pakt, sklenjen v lanskem septembru med Litvo, Lat-vijo in Estonsko. Takoj po sklepu tega pakta so se sestali zunanji ministri Danske, Norveške, Švedske in Finske ter se posvetovali o tesnejšem gospodarskem sodelovanju teh štirih dežel. V baltskem paktu je dogovorjeno tesno sodelovanje podpisanih držav v vseh zunanjih političnih vprašanjih in vrh tega so se te države izrekle letos tudi za vzhodni pakt. Mala antanta: Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija, je sklenila 1. 1933. dogovor o gospodarskem sodelovanju, s čimer naj bi se njena politika dopolnila in okrepila. Balkanski državi Male antante, Rumunija in Jugoslavija, sta se v lanskem februarju dogovorili z Grčijo in Turčijo o skupnem postopanju v raznih gospodarskih vprašanjih — to je balkanski pakt. Umljivo je, da ima gospodarski sporazum vpliv tudi na politiko. Če pritegnemo še Češkoslovaško, vidimo veliko enoto od Sudetov prav do Perzije. Države balkanskega pakta tvorijo že danes velesilo, ki je nihče ne more prezreti; število njih prebivalstva daleč presega 50 milijonov. — O drugih paktih in dogovorih bomo pa govorili v teku pregleda. Kakor vemo, je Nemčija izstopila iz Zveze narodov. Zato se je pa lani proti jeseni javila Rusija, da vstopi, če jo hočejo. Na marsikoga je učinkovala ta prijava kot bomba. Sprejem so zagovarjale v prvi vrsti Anglija, Italija in Francija, ta še posebno. Mnogo je bilo ugovorov. Rekli so: Kako se moreta združiti kapitalistična Francija in boljševiška Rusija? Bolj in bolj se je videlo, da so tla za sprejem Rusije dobro pripravljena, in ko se je vršilo v sredi septembra glasovanje, je glasovalo 39 držav za sprejem Rusije, 7 jih ni glasovalo in le 3 so bile proti sprejemu: Švica, Holandska in Portugalska. Najbolj so vpili po časopisih Nemci, čeprav Nemčija ni članica Zveze narodov; govorili so o »obkroževanju Nemčije in o verigah za Nemčijo«. Pa ni nič pomagalo. Rusija je bila v Zvezi narodov in je dobila v njenem svetu tudi stalno mesto. Približal se je oktober in zgodilo se je nekaj, kar je pretreslo nas vse: našega kralja so nam umorili in z njim hkrati velikega znanivca miru, francoskega zunanjega ministra Barthouja. Živo so nam še oni turobni dnevi v spominu. Krivce so iskali. Jugoslavija je iskala zadoščenja v Ženevi in ga je pozneje tudi dobila. Žalostna vest je na bivšega francoskega predsednika Poincareja tako vplivala, da se je njegova bolezen poslabšala in je teden pozneje umrl tudi on. Razne debate, obtožbe in protiobtožbe, obrekovanja in natolcevanja so nam proti koncu preteklega leta govorila, kam gre nemirna Evropa in tudi ostali nemirni svet. Sveti oče sam je o božiču dvignil glas in je dejal: »Mi hočemo mir, mi blagoslavljamo mir. Če bi kdo želel, naj se vojska začne, tedaj bi se moja prošnja k Bogu vsemogočnemu takole glasila: ,Uniči, o Bog, vse, ki hočejo vojsko.' Vprav o božiču kličemo: M i r ljudem na zemlji; in nikdar prej nismo imeli več vzroka, da sprejmemo te besede evangelija v našo dnevno molitev in v svoje globoko zaupanje.« Svoj opomin na človeštvo je ponovil sveti oče tri mesece pozneje: »Novi viharni oblaki temnijo obzorje in nehote se spomnimo na besede Kristusove o vojnem hrupu in o preizkušnjah, o kugi in draginji. Vojni hrup, ki ga slišimo od vsepovsod, nas vse vznemirja in tlači, in nova vojska bi bila zločin.« Ob pričetku novega leta se je oglasil tudi Masaryk in je govoril o bodoči boljši Evropi. »Že takoj po svetovni vojski sem bil za sporazum med posameznimi državami, ki naj bi bil pričetek velikega evropskega sporazuma. Mnogo imamo že paktov o nenapadanju in vsi ti nas uvajajo v novo, pametnejšo Evropo.« Veliki in pametni ljudje so za mir, blazneži in koristolovci so za vojsko. Ob novem letu je potoval francoski zunanji minister L a v a 1 v Rim, in to njegovo potovanje so imenovali »vznemirjajoč boj za mir«. Italija in Francija, prejšnji nasprotnici ali skoraj sovražnici, sta postali prijateljici in sta sklenili poseben pakt, tičoč se neodvisnosti Avstrije, kolonialnih vprašanj itd. Zelo se je tedaj svet oddahnil in minister Beneš je napisal članek o upanju na mir in rekel, da se je vojna nevarnost bistveno zmanjšala, nasprotno pa da se je mirovna fronta okrepila. Hvalil je mirovna stremljenja Male antante, balkanskega pakta, baltskega pakta, zbližanje Francije in Italije, Anglije in Rusije itd.; »slednjič bodo mirovne sile dobile premoč in nam bo mir ohranjen še za dolgo dobo let«. Stalni svet Male antante, ki se je tedaj posvetoval v Ljubljani, je toplo pozdravil rimski sporazum kot okrepitev, ohranitev in organizacijo miru. In še en kamen spodtike je bil v januarskih dneh spravljen s pota: v Saarskem ozemlju se je vršilo ljudsko glasovanje, kam bo vnaprej to ozemlje pripadalo; velika večina se je izrekla za Nemčijo, saj so prebivalci izključno le Nemci. Francozi in Angleži so takrat hoteli pritegniti v mirovno fronto tudi Nemčijo in so jo povabili na posvetovanja, kar pa je zbudilo v Moskvi precejšnje razburjenje in so Rusi rekli: »Nadaljevali bomo boj za utrditev miru s pomočjo Male in Balkanske zveze; mir je nedeljiv, in ne more biti miru na zahodu Evrope, če ni obenem tudi na vzhodu.« Malo čudno se sliši, ko je zahtevala Nemčija »zaščito proti Rusiji«, ko vendar o ničemer drugem ne sanja kot o pohodu v rusko Ukrajino; zopet zgodba o volku in jagnjetu! In kakor nalašč je bila razglašena kmalu nato, v marcu, v Nemčiji splošna vojaška dolžnost; »to ni orodje napada, temveč orodje obrambe,« je rekel Hitler. Pa je bilo proti vsem določbam mirovnih pogodb v Versaju. Svet je bil poparjen in je nekaj časa rentačil, nato se je pa vdal. Videlo se je, da marsikdo lahko naredi, kar hoče, in da lahko tudi pogodbe tepta. Za razvoj poznejših dogodkov more imeti takšno kršenje usodne posledice. Pa še druge zahteve je imel Hitler, vojno mornarico in vojno zračno brodovje je hotel. Anglija, Francija in Italija so se o novem položaju posvetovale v Parizu in zunanji ministri so se dogovorili, da se se-stanejo v aprilu zopet, in sicer v mestecu Stresa v Gornji Italiji. Nato je angleški zunanji minister Simon obiskal Hitlerja, diplomat Eden Stalina, Pilsudskega in Beneša. Simon je poročal pozneje v Londonu, da je zahteval Hitler armado 550.000 mož, vojno brodovje v izmeri 35 odstotkov angleškega vojnega brodovja, v zraku enakost Nemčije z Anglijo in Francijo ter slednjič še kolonije. Pilsudski ni hotel o vzhodnem paktu nič slišati. V Pragi je rekel Eden, da niso imeli njegovi obiski nobenega drugega namena kot ohranitev miruj »danes ne more noben narod uspevati na razvalinah drugega naroda; navezani smo tesno drug na drugega ter stojimo in pademo drug zdru-g i m.« Tiste dni so se vršile volitve v svobodnem mestu D a n z i g u ; to omenimo zato, ker bi Nemci Danzig, ki jim ga je vzela svetovna vojska, zelo radi nazaj dobili; Poljski pa tudi V dobi paktov: »Gospod kolega, pomagajte mojemu spominu: Ali sta naši državi že sklenili med seboj pogodbo, da se ne napadeta?« ni vseeno, kdo ga ima. Proti pričakovanju niso imeli narodni socialisti tistega uspeha, ki so ga pričakovali, in so ostali pod 60 odstotki oddanih glasov. Že prizadevanje Francije za sprejem Rusije v Zvezo narodov je pokazalo, da sta si te dve državi zelo blizu. In res, prve dni v aprilu je prišla vest, da sta sklenili Rusija in Francija vojaško zvezo v okviru Zveze narodov. Tako se je mogla Francija s tem trdnejšo hrbtenico udeležiti konference v Stresi. Zastopniki Anglije, Francije in Italije so tukaj izjavili, da so proučili položaj v Evropi in da so v vseh vprašanjih edini. Glede vzhodne Evrope so sklenili, nadaljevati pogajanja skupaj z drugimi državami Zveze narodov v Ženevi; izrekli so se za neodvisnost in nedotakljivost Avstrije; dogovorili so se glede priprave za bodoči zračni pakt, obžalovali so, da je Nemčija enostransko prekršila verzajsko pogodbo; njih cilj ostane še nadalje ohranitev miru. V Ženevi je nato Zveza narodov Nemčijo soglasno obsodilla; le Danska se je glasovanja zdržala. V maju je umrl Pilsudski, stvaritelj nove Poljske. Bil je med največjimi državniki sveta. Politika Poljske se po njegovi smrti ni nič spremenila. Tedaj se je mudil Laval v Moskvi. Litvinov je imenoval vojaški pakt med Rusijo in Francijo pričetek sodelovanja med obema državama. Laval ga je označil kot orožje miru. Naperjen je proti Nemčiji, ki hoče mir kaliti. Zatrjevalo se je, da gre vsem samo za to, da se mir ohrani. Govorili so tudi o gospodarskih in kulturnih stvareh itd. Pri nekem obedu je dejal Laval: »Za obrambo miru v Evropi je dvoje potrebno: 1. splošen pakt o nenapadanju v Vzhodni Evropi; 2. vrsta medsebojnih pogodb o pomoči po vzorcu pravkar sklenjenega pakta med Rusijo in Francijo.« In takoj nato sta podpisali tak pakt Praga in Moskva, torej Češkoslovaška in Rusija. Pakt ima obrambni značaj in velja le za primer, da bi napadla Nemčija, in to tudi le takrat, če žrtev napada dobi od Francije pomoč. Tako je napravljen most od enega pakta do drugega. Ta obrambna trozveza je posledica tega, ker je Nemčija odklonila vzhodni pakt. Na vse to je imel Hitler velik govor, v katerem je zatrjeval svojo ljubezen do miru; nekateri so mu verjeli, drugi ne, in teh je bilo več. Takrat se je začela Anglija nekoliko odmikati od dotedanje svoje politike in je pričela na svojo roko posebna pogajanja z Nemčijo glede novega nemškega vojnega brodovja. Sredi junija sta se Anglija in Nemčija sporazumeli glede vojnega brodovja, naj bo nemško brodovje35% angleškega, torej tako, kot so Nemci že ves čas zahtevali. 35% angleškega brodovja je 420.000 ton. Nastopilo je veliko razburjenje, predvsem v Parizu, in Eden se je moral podati zopet na pot pomirjevat in pripravljat nove dogovore, posebno glede zračnega vojnega brodovja. Bil je v Parizu in v Rimu in skušal napraviti vtis, da je Anglija sicer glede brodovja napravilaNemčiji uslugo, da pa to nikakor ne sme kaliti njenega prijateljstva do Francije. Francozi niso mogli nič prav verjeti. Kot odgovor sta sklenili Francija in Italija posebno vojaško zvezo. Francoski senator Berenger je rekel: »Delajmo tako kot Anglija, delajmo pogodbe na svojo roko, brez posredovavca.« Seveda je s tem načelo Francije glede paktov postavljeno na glavo. Takšna je politika! Kljub zatrjevanju miroljubnosti se ves svet oborožuje in pripravlja na vojsko. V Franciji so bile vojaške vaje, ki se jih je udeležilo 80 polkov; kaj takšnega doslej še ni bilo. V Nemčiji so izdali zakon, da more vsak delavec ali nameščenec zahtevati od svojega delo-dajavca poseben dopust, da napravi tečaj za telesne vaje, kar ni nič drugega kot priprava za vojaško službo; ta dopust se mu ne sme všteti v navadni dopust. Končni cilj vežbe je ta, da vsak vojak samostojno misli in dela. Visokošolce vzgajajo po vojaško in so jim dali posebne uniforme. Uvedli so splošno delovno dolžnost, kateri je končni cilj zopet — vojaška sposobnost. V Italiji govori Mus-solini neprestano o sedmih do osmih milijonih vojakov, ki jih more postaviti Italija na noge; vsi moški od 18. do 54. leta se vojaško vežbajo. »Italijani morajo postati vojaški in bojevit narod,« je dejal Mussolini. Na njegov predlog so uvedli predvojaško vežbanje vse moške mladine od 8. do 21. leta in tudi delno po-vojaško vežbanje. Ko so odhajale prve vojne čete v Afriko, so jim dali s seboj dopisnice s podobo Mussolinija, pod katero so zapisane njegove besede, da je bolje živeti en dan kot lev, kot pa životariti vse življenje kot ovca. Evropski pakti . . . Tudi Rusija je vsa militarizirana, že ena njena vojaška zveza šteje 13 milijonov članov. 700.000 mladih ljudi je dobilo odlikovanja, ker znajo dobro streljati, deset tisoči otrok izdelujejo letalske modele, ves šport se goji z vojaškega stališča, ruska armada razpolaga z 20 milijoni mož samo v starosti od 18 do 30 let, zračno brodovje šteje nad 4000 letal itd. Armada Rusije mora v prvi vrsti braniti dve meji, eno proti Japoncem, drugo v Evropi. Tu ima Rusija precej neljube sosede, zlasti Poljsko in nekoliko posredno tudi Nemčijo. Politika Poljske se nam zdi včasih nerazumljiva. Poljaki se bratijo semintja tudi z Nemci, z očitno ostjo proti Rusiji; pa vendar vsak otrok ve, da bi se po morebitnem porazu Rusije Nemčija takoj lotila tudi Poljske. Sanje Poljske segajo pač do Črnega morja. Baltske obrobne in pa skandinavske države smo omenili že pri paktih. Razen s Poljsko je Litva v sporu tudi z Nemčijo zaradi mesta Klajpeda (Memel). Kam plove Nemčija, danes še nihče ne ve. H o 1 a n -d i j a in Belgija sta s svojimi simpatijami na strani Anglije in Francije. »Naša meja je ob Renu,« pravijo Angleži; mislijo pri tem na zračne napade iz Nemčije, ki jih je treba zavrniti že ob Renu, ne pa šele doma. Letos je bilo v Angliji veličastno slavje, 25letnica vladanja kralja. Vsa velikanska britanska država je bila v Londonu zastopana. Doma ima tudi Francija svoje težave. Saj jih ima še Švica. V Španiji je bilo precej homatij, pa se je vse poleglo in znaki kažejo, da gre Španija v mirnejšo in srečnejšo bodočnost. Kakor Španija je imela tudi naša južna soseda Koledar 1936. 6 Grčija svojo revolucijo, pa so jo kmalu zatrli in stari lisjak Venizelos je moral zbežati. V Srednji Evropi se pojavi od časa do časa habsburški strah, nastane vik in krik in strah izgine. »Habsburžani v Avstriji pomenijo za nas vojsko,« pravi Beneš. Češkoslovaška je res prava demokratična država, Avstrija je v svojem mnenju glede priključitve k Nemčiji razdvojena, Ogrska sanja o lepih starih mejah, Romunija in druge sosede pa nočejo o teh mejah nič slišati. Bolgarija se nam približuje in moramo res želeti, da bi tvorila z nami veliko balkansko slovansko državo, dotikajočo se treh morij. Kot taka bi stopila tudi do Egejskega morja. V Turčiji uvaja paša Kemal moderne reforme, ki so po večini dobre (gospodarska osamosvojitev, ceste, železnice i. dr.), a vse vendar niso posrečene (odprava na'rodnih noš, boj proti Cerkvi i. dr.). V Arabiji sta se sprla vladarja Hed-žasa in Jemena; za prvim so bili Angleži, za drugim Italijani. Zmagal je prvi. V Afriki je gorata pokrajina, ki dosega višino najvišjih alpskih vrhov. To je A b e -s i n i j a. Nima dohoda do morja; zabranjuje ga ji italijanska kolonija Eritreja ob Rdečem morju, Francoska Somalija ob prelivu Bab-el-Mandeb in Adenskem zalivu, Britanska Somalija vzdolž obale Indijskega oceana. Ima eno samo železniško zvezo z morjem, in sicer iz glavnega mesta Addis Abeba v pristanišče Džibuti v Francoski Somaliji. Železnica je večinoma francoska last, vendar so obljubili Francozi pri kolonialni pogodbi z Italijo, odstopiti Italiji delež delnic. Meje Abesinije so povsod dobro določene, le proti italijanski Somaliji ne. V letih 1897 in 1908 so mejo tudi tukaj približno določili, natančno pa ne. V letu 1908 sta sklenili Italija in Abesinija medsebojno pogodbo, ki je bila leta 1928 obnovljena kot prijateljska pogodba za dobo 20 let. Prej se Italija za somalsko mejo ni menila. V zadnjih letih je pa pričela prodirati v notranjost in prišlo je do obmejnih spopadov, najprej pri Ual Ual, kjer je okoli 600 vodnjakov, edinih v oni okolici. Pozneje je prišlo do ponovnih protestov in spopadov. Tudi Zvezo narodov kliče Abesinija na pomoč in še celo Ameriko, ki se pa ne mara prav nič vmešavati. Kje je pravi vzrok spora? Da so zavezniki pridobili Italijo za vstop v svetovno vojsko, so ji obljubili nemške kolonije. Po vojski pa ni dobila Italija nobenih kolonij. Ima pa gosto naseljeno prebivalstvo in ne ve, kam z njim. Rada bi dobila zemlje zanj. Abesinija je redko poseljena — okoli 10 ljudi na 1 km2 — in je zelo bogata živine, kave, bombaža, rude itd. Iz pogodb z Abesinijo in z drugimi državami si lasti Italija pravice v Abesiniji. Abesinija pravi, da je sicer pripravljena na gospodarske koncesije, nikdar pa ne na politične, kakor jih zahteva Italija. Francija je očitno na strani Italije, Anglija dela po svoje. Tema dvema gre tudi za izrinjenje japonskega vpliva iz Abesinije. Abesinci so izborni vojaki, neutrudljivi pešci, prvovrstni strelci na kratke razdalje, z malim zadovoljni, znajo izkoristiti ozemlje, napadajo nenadoma iz zasede, ljubijo boj od blizu. V boju jim pomaga narava; okoli in okoli so puščave in mrzlična močvirja, dežela sama je pa prava trdnjava, z gorskimi grmadami, raztrganimi planotami, do 1200 m globoko zarezanimi soteskami itd. Pač pa nimajo Abesinci dosti modernih vojnih pripomočkov, tankov, letal, avtomobilov in pa dobrih cest. Italijani so pa v tem oziru mojstri — kot stari Rimljani — in gradijo ceste sproti. Abesinija meri okoli milijon kv. kilometrov — štiri Jugoslavije — in ima okoli 10 milijonov ljudi — Jugoslavija 14 milijonov. — Abesinci so deloma kristjani. V Aziji imamo državo S i a m. Siamski vladar Pradžadipok se je na svojem potovanju po Evropi prestolu odpovedal in noče nazaj; Siamci pa pravijo, da mora priti. Japonci gredo po začrtani poti naprej. Prejšnja Mandžurija ali sedanji Mandžutikuo je popolnoma v njih rokah, sedaj pa prodirajo naprej v Notranjo Mongolijo in v Kitajsko. Kdaj bo konec? Ob sibirski meji stoji armada ruskega generala Blucherja (Bliherja). Zedinjene države Severne Amerike imajo pa večkrat v Velikem oceanu mornariške vaje v velikanskem obsegu. Japonskih vojaških lastnosti sedaj ne cenijo več tako visoko, kot so jih prej; borbe v Šang-haju so pokazale, da je mogoče tudi Japonca ugnati. Zlasti letalstvo Japoncu ne prija, ker v zraku zgubi orientacijo. V Južni Ameriki se državi Bolivija in Paraguaj že več let prepirata za ravnino Gran Chaco (Gran Čako), kjer je polno petroleja in izbornega trdega lesa. Za Bolivijo stojijo Zedinjene države s svojimi petrolejskimi družbami, za Paraguajem pa Anglija s prav takimi družbami. Pobotali se bosta, ko se bodo družbe zedinile glede razdelitve petrolejskih vrelcev. Tako je na svetu! Novi grobovi. ŠUKLJE FRAN, bivši deželni glavar in profesor v pok., roj. 24. oktobra 1849 v Ljubljani, je umrl na svoji graščini na Kamnu pri Novem mestu 18. avgusta 1935. Njegov oče je bil Belokranjec iz Loke pri Metliki, Tudi pokojnik se je vedno čutil sina Bele Krajine in ji je v svojem političnem delu vedno rad pomagal. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, maturiral leta 1867 z odliko, nato pa odšel na Dunaj, kjer se je najprej posvetil ipravni stroki, potem pa prešel k študiju zgodovine. Že kot sedmošolec se je priglasil prostovoljno v vojsko proti Prusom leta 1866 in bil ranjen v bitki pri Kraljevem Gradcu na Češkem. Kot akademik je bil ognjevit privrženec onodobnega liberalnega mladoslovenskega gibanja med dunajskimi dijaki, med katerimi so bili vodilni Josip Stritar, Josip Jurčič "in zlasti Fran Leveč. Pisal je v nemški list »Wanderer« in v dunajski »Zvon«, ki ga je urejeval Stritar, osnoval s tovariši akademsko društvo »Sava«, nato pa slovensko-hrvat-sko društvo »Jug«. Šuklje je iprišel na Dunaj v odločilnem letu 1867, ko so slovenski vodilni politiki iz malodušnosti in iz osebne koristi glasovali za nemško-madžarski dualizem, kar pa je mladina najodločneje obsodila še istega leta na znameniti razhodnici v Zgornji Šiški. Šuklje je bil radikalec, toda kot zgodovinar tudi dovolj uvideven mislec, ki je znal dobro ocenjevati možno in nemožno in nujno tudi v dnevni politiki, ki ga je kmalu potegnila v svoj vrtinec. Kot suplent goriške realke leta 1872/73 je hitro napravil profesorski izpit z odliko in prišel za profesorja v Novo mesto, kjer se je poročil s hčerko odvetnika dr. Rosine. Leta 1875 pa je bil imenovan za profesorja v Ljubljani. Ljubljana ga je takoj posadila) v sredo političnega življenja. Za časa najhujšega nemškega pritiska v dobi Auerspergovega - Lassarjevega ministrstva je osnoval »Ljubljanski klub«. Radi javnega dela ga je vlada kmalu prestavila v Dunajsko Novo mesto. Tu se je ločen od domovine poglobil v študij filozofije, narodnega gospodarstva in zgodovine, kar mu je pozneje zopet prišlo prav. Pod Taaffejevim ministrstvom se je (politično nebo za Slovence nekoliko razvedrilo. Za deželnega namestnika na Kranjskem je bil imenovan Slovenec Winkler. Šuklje pa je prišel nazaj v Ljubljano ter se takoj spet posvetil političnemu delu. Dolenjska mesta in trgi so ga kmalu poslali v kranjski deželni zbor. Šuklje Fran. Dr. Dolenec Josip. S (pomočjo Janka Kersnika, s katerim sta bila od mladega velika prijatelja, je Šuklje dobil proti dr. Zamiku večino v deželnem zboru in pričelo se je pod njegovim vodstvom stvarno gospodarsko delo. Leta 1885 je prišel tudi v dunajski parlament in bil do leta 1895 državni in deželni poslanec. Za zgradbo dolenjske železnice, ki je bila izročena leta 1894 prometu, ima on največ zaslug. Leta 1897 je bil ponovno izvoljen v državni zbor. Ko so pa leta 1899 nekateri volivci zahtevali, naj podpiše neko izjavo, jo je odklonil, češ da nasprotuje njegovemu katoliškemu prepričanju, pustil poslansko mesto in prevzel kot dvorni svetnik mesto ravnatelja osrednje šolskoknjižne zaloge na Dunaju. Po upokojitvi leta 1900 se je umaknil na svojo graščino Kamen pri Novem mestu, kjer je s presledki živel v vednem delu za domovino vseh zadnjih 35 let. Dr. Krek in dr. Žitnik sta ga pridobila za sodelovanje v »Katoliški narodni stranki«, poznejši SLS, kar ni bilo tako težko, odkar je Šuklje že več let iprej doživel! svoj duševni preobrat, ko se je opustivši svoj nekdanji radikalni liberalizem približal odločni katoliško socialni smeri dr. Ev. Kreka. SLS ga je na prizadevanje dr. Kreka prosila, naj bi prevzel mandat občin ljubljanske okolice. Šuklje je bil izvoljen in postal član kluba poslancev SLS v kranjskem deželnem zboru vse do leta 1908, ko ga je vodstvo novo izvoljene večine poslancev iste stranke predlagalo za deželnega glavarja in ga je cesar tudi istega leta imenoval. Deželni glavar je ostal do leta 1912, ko je prišel v nasprotje s stranko radi napetosti med njim in načelnikom dr, Šušteršičem. Šuklje je odložil vse mandate, se umaknil in napisal ostro kritiko Šušteršičeve politike v znameniti brošuri »J'accuse«. Poslej je politikoval s peresom, dokler ga svetovna vojska ni prisilila k molku, a doba majniške deklaracije ga je zopet pognala v krog onih, ki so opozarjali na ureditev nove domovine — Jugoslavije. V Slovencu, Času in Socialni misli in v drugih časopisih je priobčil nešteto člankov in globokih razprav o političnem življenju, o zgodovini in narodnem gospodarstvu. Najvažnejše delo pa, ki ga je zapustil vsem Slovencem v spomin, so njegovi »Spomini«, delo, ki ga je napisal mojster v (politiki in zgodovini, vse drugače spretno in visoko stoječe, kot so pisani »Spomini« dr. Jos. Vošnjaka ali Ivana Hribarja. Dr, DOLENEC JOSIP, prof. bogoslovja v p., častni konzistorialni svetnik in zlatomašnik, rojen 9. jan. 1853 v Planini pri Rakeku, umrl 18. avgusta 1934 v Ljubljani. Po srednješolski maturi je študiral eno leto na Dunaju filozofijo in obenem služil kot enoletni prostovoljec. V duhovnika je bil posvečen 1878, nato odšel v dušno pastirstvo, kmalu pa v dunajski Avguštinej, da izpopolni svoje bogoslovno znanje. Leta 1883 je postal doktor bogoslovja. Dvajset let je poučeval v ljubljanski bogoslovnici stari zakon in orientalske jezike, za katere se je zanimal prav do zadnjega. V pokoj je stopil leta 1919. Profesor Ibrim, kot so ga imenovali nagajivi učenci, je gojil svetopisemske vede z izredno ljubeznijo. Celo v klinolpisih je vedno in vedno iskal odgovora na to in ono vprašanje, Vrtovec Lojze. Golobic Lojze. VRTOVEC LOJZE, bivši predsednik Pokojninskega zavoda in višji uradnik Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, rojen 20. novembra 1889 v Velikih Žabljah pri Ajdovščini, umrl 25. septembra 1934. Gimnazijo je obiskoval v Gorici kot gojenec malega semenišča. Bil je odličen dijak, veselega in živahnega značaja, poln delavne energije, blesteč govornik in eden najdelavnejših učencev globokega profesorja Ivana Rejca, poznejšega župnika v Sv. Križu na Vipavskem. Pod njegovim vodstvom se je razvil v vodilno dijaško moč in bil tudi na Dunaju med odličnimi in najvplivnejšimi člani slovenskega katoliškega akademskega društva »Danice«. Bil je njen predsednik v času, ko je tik pred svetovno vojsko slovenski katoliški akademski naraščaj prehajal vedno bolj v radikalno jugoslovansko smer. Navdušenje za slovansko stvar ga je pognalo na Poljsko za domačega učitelja. Tu se je dobro priučil poljščine, italijanščino pa je obvladal že iz goriških srednješolskih let. Znal je tudi rusko. Med vojsko je bil v časnikarskem poklicu pri Slovencu, dokler ni bil poklican v vojaško službo. Bil je pri delu s srcem in ljubeznijo do katoliške stvari in v marsičem podoben uredniku Štefetu. Po prevratu in po dovršenih pravnih naukih je prišel v Belgrad in postal član Jugoslov. dopisnega urada. Ko je postal Gostinčar Jože minister za socialno politiko, ga je takoj vzel za tajnika v svoje ministrstvo; kajti Lojze je bil ves poln krščanskega socialnega duha iz Krekove in Rejčeve šole in prav ustvarjen za tako delo. Saj )e bilo prav tu treba ustvarjati iz nič! Ko se je osnovala Zadružna gospodarska banka in so se politične razmere spremenile, je postal njen uradnik. Kot uradnik banke je sodeloval v upravi Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Veliko zaslug pa si je pridobil za razvoj Pokojninskega zavoda, odkar je bil 20. septembra 1928 imenovan za predsednika tega našega najvažnejšega socialnega zavoda. Tu je razvil vso svojo ustvarjajočo silo, pokazal vse svoje organizatorične gospodarske talente, a tudi svoje pozitivno delo krščansko socialno mislečega moža, ki denar in kapital vrednoti po vidikih splošne ljudske koristi. Tako je treba vrednotiti tudi zgradbo ljubljanskega doneb-nika, ki ga je on zamislil, da bi dvignil domačo podjetnost obrtnikov in dal delo domačinom, tako ceniti Vrtovčevo akcijo za zgradbo lastnih domov zasebnih nameščencev. Žal, da se je zaslužni delavec moral kmalu umakniti politiki, ki takih mož ni trpela na visokih, odgovornih, zlasti še na gospodarskih mestih: 21. januarja 1933 je bil razrešen na način, ki ga je do dna srca užalil in potrl ter dokaj pospešil njegovo prezgodnjo smrt. GOLOBIC LOJZE, urednik Slovenca, r. oktobra 1902 v Štrekljevcu v Beli Krajini, umrl 28. sept. 1934 v Ljubljani. Gimnazijo je končal v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 1925. Po maturi ga je goreča ljubezen do slovenskega trpečega rodu gnala v semenišče v Gorici, kjer je prebil dve leti, nato pa šel iz istega vzroka budit rojake v bogoslovje na Reko, odkoder pa so ga radi njegove prevelike delavnosti med tovariši bogoslovci v tretjem letniku pregnali čez mejo nazaj v Ljubljano. Po enoletni službi pri vojakih se je posvetil profesorskemu študiju na vseučilišču v Zagrebu in ga dovršil z odličnim uspehom. Ker ni radi tedaj vladajočih razmer dobil profesorske službe, je sprejel 1932 uredniško delo v kulturnem oddelku Slovenca in ga opravljal do smrti. Zapustil je vzorno katoliško družinico, umrl star komaj 32 let. Bil je obetajoč talent. Že v nižji gimnaziji v Št. Vidu je pokazal svojo pesniško naravo kot urednik dijaškega lista Zarje, v višjih razredih pa kot urednik Domačih vaj. Med počitnicami je z belokrajinskimi dijaki osnoval list Lahinja. V goriškem bogoslovju je bil med prvimi sodelavci srednješolskega lista Rast in družinskega lista Naš čolnič, kjer je izšlo veliko njegovih črtic in novel. Pozneje je pisal v Slovencu, Mladiki, Kresu, Vigredi, Bogoljubu, Orliču in drugod. Kot navdušen ljubitelj Bele krajine in strokovnjak folk-lorist je v »Zborniku za narodni život i običaje južnih Slavena« priobčil 1932 razpravo o rojstvu, svatbi in smrti v Beli Krajini in zbral slovstvo, ki piše o tej zemlji. Škoda, da so mu hudi časi preprečili profesorsko delo. Bil bi eden najboljših vzgojiteljev in piscev. Njegove novele, povesti in črtice so polne mehkobe in belokrajinske lirike, polne čistega idealizma in ljubezni do malih drobnih stvari in ljudi. Bil je tih delavec, ki se nikoli ni silil v ospredje, blag značaj, ki si s svojo pravičnostjo ni mogel nakopati sovražnikov. NOVAK JOSIP, višji šolski nadzornik v pok., rojen leta 1869 v Ljubljani koit sin knjigoveza, umrl 7. oktobra 1934 v Vižmarjih v šentviški župniji nad Ljubljano. Eden najboljših med najboljšimi ljudskošolskimi vzgojitelji. Zvest in nesebičen, požrtvovalen in priden kot mravlja. Po prvem razredu gimnazije je dve leti izostal, potem pa prišel na ljubljansko učiteljišče, kjer se je s tovariši v glasilu »Pobratim« literarno dalje sam izobraževal, ker je bilo tedaj za slovenski pouk slabo poskrbljeno. Po maturi je najprej učil na Dobravi pri Ljubljani, potem tri leta na Brezovici, nato pa je 1894 postal učitelj na rudarski šoli v Idriji, kjer se je v 15 letih popolnoma udomačil. Poleg zglednega dela v šoli je pomagal kot odločen katoliški mož povsod, kjer je le mogel: v gospodarskih, izobraževalnih, političnih in dobrodelnih društvih. Nanj so se mogli vsi vedno zanesti, zakaj on je pri delu vzdržal do konca. V Idriji je bil desna roka dekana Arka in kateheta Oswalda — »idrijskega Kreka«. Ob ločitvi duhov med slovenskim učiteljstvom je takoj od začetka stopil v vrste katoliško usmerjenega učiteljstva in ostal v prvih vrstah tudi s svojim strokovnim peresom. Ko je bila pod vodstvom učitelja Fr. Jakliča osnovana »Slomškova zveza«, je bil med osnovatelji tudi on, kakor tudi pri ustanovitvi podružnice zveze v Idriji. Pred prevratom je opravljal 13 let službo nadzornika v kočevskem okraju, po prevratu pa je bil imenovan 1924 na zahtevo učiteljstva brez razlike mišljenja za nadzornika ljudskih šol v Sloveniji. Politični tok, ki je čez nekaj mesecev zavladal proti katoliški smeri, je odplavil tudi njega, prvovrstnega pedagoga in strokovnjaka, tihega in neumornega delavca, objektivnega in pravičnega sodnika tovarišem brez razlike. V »Zgodovinskem zborniku« je obdelal zgodovino brezoviške župnije (kot ponatis 1907). V pokoju je dalje brskal po arhivih in priobčeval svoje članke strokovnega značaja v »Slov. učitelju« in pridno zbiral gradivo za zgodovino slovenskega ljudskošolskega učiteljstva. Zapustil je »Biografijo učiteljstva na bivšem Kranjskem do> leta 1869« v obsežnem, za tisk pripravljenem rokopisu. Pripravljal je tudi zgodovino vodiške župnije. Bil je med ugankarji Mladike in spisal več »Slovenskih vadnic« za nemške osnovne šole. Do leta 1912 je urejeval tudi list Slovenski Učitelj. LJUBŠA MATIJA, kaznilniški kurat v p., umrl 11. novembra 1934 v Celju. Rodil se je 24. februarja 1862 v Vanetini, župnija Sv. Antona v Slov. goricah. Ljudsko šolo je obiskoval pri Negovi, nato pa vstopil v. mariborsko gimnazijo. Val takratnega slovanskega navdušenja je zajel tudi mladega dijaka mariborske gimnazije. Dopisoval si je s češkimi in srbskimi dijaki, naročal in bral razne slovanske knjige in časopise. Zaradi brzojavke, ki jo je poslal ob priliki ipraznika sv. Save 1883 novosadskim dijakom, si je nakopal disciplinarno preiskavo. Moral je zapustiti Maribor. Zato je jeseni 1883 vstopil v osmi razred celjske gimnazije, kjer je poleti 1884 maturiral. Po maturi se je vpisal na teološki fakulteti graške univerze ter bil 1887 kot tretjeletnik posvečen za duhovnika, čez leto odšel za kaplana v Fohnsdorf in Arvež, 1891 nastopil službo kurata v Karlavski moški kaznilnici, kjer je ostal do svoje upokojitve 1913. Konec 1918 se je preselil v Maribor, kjer je delal v upravništvu »Straže« in »Glasnika najsvetejših Src«, dokler ni »Straža« prenehala izhajati. Tu se je udejstvoval tudi pri Katol. društvu rokodelskih pomočnikov in izdal o njegovi zgodovini spis, ki je izšel tudi v ponatisku. L. 1926 se je preselil v Celje. Ljubša Matija se je že zelo zgodaj, kot kaplan v Arvežu, začel baviti z lokalno zgodovinskimi študijami. Sestavil je kronike raznih župnij. Mnogo člankov, razprav, poročil in ocen je objavil v raznih nemških in slovenskih časopisih. Najzrelejši plod tega dela je njegova, v nemščini pisana knjiga »Pokristjanjenje sekovske škofije«. Največ se je bavil s cerkveno zgodovinskimi študijami, pisal pa tudi o cehovstvu, o zemljepisnem razvoju raznih župnij, o krajepisnih imenih itd. Več njegovih spisov je izšlo v ponatisku ali kot samostojna publikacija. Odkar je živel v Celju, je ves svoj prosti čas porabil za raziskovanje celjske cerkvene zgodovine in nekaj odlomkov že objavil na različnih mestih, Veliko zbranega gradiva čaka še spretne roke, da ga dokončno uredi. Posebno obširno je obdelal življenje sv. Maksimiliana, celjska pokopališča, celjske duhovnike rojake, orga-niste itd. Bil je priden kakor mravlja. Če ni brskal po starih listinah, ni bil zdrav in zadovoljen. Bil pa je tudi med tistimi možmi, ki so orali ledino med graškim slovenskim, zlasti katoliškim življem in pomagali ustvarjati mogočno stavbo slovenskega kršč, soc. gibanja. Bil je med ustanovitelji Slov. katol. akad. društva »Zarja« v Gradcu in ves čas do prevrata njen najdelavnejši član in delavec. Ni ga bilo v Gradcu sestanka ali občnega zbora »Zarje«, katerega se ne bi bil udeležil Ljubša v vidnem ponosu z društvenim slovenskim trakom čez prsi. Koliko dobrega je pa storil revnim slovenskim graškim akademikom, ve malokdo. Bil je tudi med ustanovitelji ter najboljšimi svetovavci in požrtvovalnimi delavci Slov. katol. izobraževalnega društva »Kres« v Gradcu. Zaradi vseh teh njegovih zaslug je bil izvoljen za častnega člana »Zarje« in to je bilo tudi edino odlikovanje, ki ga je prejel v teku svojega življenja. Kot starešina »Zarje« je bil tudi član Slov. katol. akad. starešinstva. V zasebnem življenju je bil skromen in z malim zadovoljen. Življenja pot mu ni bila z rožicami postlana, Kot revež se je rodil, kot revež je umrl. Še od svoje skromne pokojnine se je vsako leto spomnil vedno tudi Vincencijeve konference. Edino njegovo premoženje so bile knjige, ki jih je pa že pred leti podaril Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Slovenska katoliška inteligenca bo ohranila svojega odličnega predstavnika v trajnem spominu. Dr. ZBAŠNIK FRANC, ravnatelj v p. in pisatelj, roj. 1. oktobra 1855 v Dolenji vasi pri Ribnici, umrl v Ljubljani 2. februarja 1935. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani do leta 1877, ko je po maturi odšel študirat pravo v Gradec in tu 1883 postal doktor prava. Služil je najprej pri deželnem sodišču v Ljubljani, nato pa v politični službi in pri dež. odboru kranjskem, od leta 1918 dalje pa zopet v jugoslovanski državni službi. Že kot gimnazijec, še bolj kot visokošolec je dopisoval političnim listom proti vladajoči nemškutariji. Vendar se v domače spore ni rad vmešaval, zato pa tem rajši sledil razvoju zunanje politike in gospodarskih vprašanj. Leta 1883 je bil na strani deželn. predsednika Winklerja, 1885 prevzel uredništvo uradnega »Ljubljanskega lista«, dasi mu to delo ni posebno dišalo. Prenaporno delo ga je prisililo, da je zaprosil za mesto pri okr. glavarstvu v Postojni, odkoder pa je moral trikrat na teden pošiljati listu uovdnike. Svoje takratno življenje je s humorjem opisal pod naslovom »Kako sem jaz služil« in »Kako je bilo dalje« v »Našem Glasu« leta 1921 in 1922. Od 1919 je priobčeval tudi temperamentno pisane politične članke v Slov, Na- Novak Josip. Ljubša Matija. k I i ' Dr. Zbašnik Franc. rodu, Jutran. Novostih in Jutru. V mladih letih je tudi pesnikoval in kazal precejšen pesniški talent. Sodeloval je v Stritarjevem Zvonu, pisateljeval v Ljubljanskem Zvonu, kateremu je bil leta 1909 urednik. Mnogo spisov je objavil v knjigah »Slovenske Matice«, dolgo let je sodeloval tudi pri Mohorjevi družbi in priobčeval v Večernicah povesti vzgojne vsebine: Na krivih potih 1893, Čujte in molite 1894, Kdor ne uboga 1895, Pisana mati 1909 itd. Dr. ROŽIČ VALENTIN, profesor v p. in senator, roj. 2. sept, 1878 v Olševku pri Sv. Trojici v moravški dekaniji, umrl 7. februarja 1935 v Leoni-šču v Ljubljani. Nadarjen sin moravške okolice, humorist in zgovoren družabnik, dobrosrčen in socialno čuteč človek. Brati se je naučil sam kot pastir na paši, ker je po materi znal na pamet ves katekizem in je toliko časa tiskani katekizem »študiral«, da je konično sam odkril skrivnosti črk in branja. Ker doma še ni bilo ljudske šole, je šele s 15 leti prišel v Ljubljano na gimnazijo, ki jo je dokončal 1901. Po maturi je šel za nekaj let v mariborsko bogoslovje, nato pa v Gradec študirat zemljepis in zgodovino. Tu je bil duša vsega organizacijskega dela v slov, katol. akad. društvu »Zarji« in med delavskimi sloji graških Slovencev. Neumorno je predaval v društvu »Domovini«, pozneje pia v slov. kršč, soc. društvu »Kresu«, dokler ni odšel v Ljubljano. Leta 1908 je napravil doktorat, se nato vpisal še na pravni fakulteti v Gradcu ter nekaj časa vodil tajniške posle SLS pod vodstvom dr. Šu-šteršiča. Mislil se je namreč vsega posvetiti političnemu delu, za katerega je kazal izrednioi veliko veselja in imel tudi obilo organizatoričnega talenta. Dasi mu je bil dan velik dar ljudskega govornika, je končno le uvidel, da si mora drugje ustvariti trdnejšo eksistenco. Dobil je tajniško mesto pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu, kjer je bil med najagilnej-šimi delavci tako na prosvetnem kot na narodno političnem polju. Jeseni 1915 je bil poklican k vojakom ter bil v vojski do 3, novembra 1918, do prevrata. Nato je odšel v Celovec, da organizira narodno politično delo med koroškimi Slovenci. Nemška deželna vlada v Celovcu ga je ipovsod nadzirala in naposled internirala v Spitalu, pozneje v Litzerhofu, nato v Trebesingu, naposled pa ga je poslala celo v Gmiind na Gor. Avstrijsko, da bi ga tako odrezala od vseh stikov z osvobojeno Slovenijo in s koroškimi Slovenci. V internaciji, iz katere je drzno ušel, se je nahajal do 3. avgusta 1919. Leta 1920 je bil imenovan za profesorja na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, kjer je poučeval slovenščino, zemljepis in domoznanstvo. Upokojen je bil leta 1931, da je mogel kandidirati na takratni Živkovičevi listi. Ker ni s svojo kandidaturo prodrl, je bil pozneje imenovan za senatorja. Pokojnik se je udejstvoval tudi publicistično v Zori, Slovencu, Slovenskem Gospodarju itd. V Celovcu je 1914 izdal brošuro »Spomenik na Gosposvetskem polju«, po prevratu pa »Jugoslavija in njene meje. I. del: Koroška«, dalje »Slovenski Korotan«, »Plebiscit v Koroški Sloveniji«, »Boji za Koroško«. V Mohorjevih knjigah je objavil tudi več spisov poljudne znanstvene vsebine. Pokojnik, ki je bil dolgo let ljubljanski občinski svetnik za SLS in se zadnja leta udeleževal jugoslovanske notranje politike, je po svojem srcu ostal koroški Slovenec. Kolikokrat je izdajal svojo skrivno željo, da bi se vrnil nazaj v to slovensko deželo, kjer je prebil najlepšo dobo svojega javnega dela in porabil vso ustvarja-jočo navdušenost svoje mladosti. Saj ga ni bilo govora, bodisi doma v Sloveniji bodisi v senatu, v katerem bi ne bil vedno prišel nazaj na vprašanje Koroške in njenih zapuščenih Slovencev, ki so baš za časa njegovega delovanja na Koroškem pokazali tako silno narodno odpornost. Ni ga kraja, ni je vasice, ki je ne bi bil pokojnik na Koroškem oble-zel, in menda tudi ni kmetije, kjer bi njegov dobrodušen značaj, vesela narava in prepričevalna slovenska beseda ne ustvarjali prijateljstev, ki so še danes, 15 let, kar dr. Rožič ni smel več tja, jamstva slovenskega narodno zavednega vztrajanja. Greš v Žilo, greš na dješko stran, greš v Podjuno, povsod poznajo dr. Rožiča, povsod so se njegovim veselim dovtipom smejali, povsod se ob njem navduševali za slovenstvo. Po plebiscitu je bil kakor iztrgan iz svojega naravnega delokroga, kateremu tostran Karavank ni mogel najti pravega nadomestila. Z dr. Rožičem je legel v grob borec za slovenske narodne manjšine, veder katoliški značaj, očarljiv govornik, velik dobrotnik. Saj je znano, da ga je tudi njegova zadhja leta, koi se je oddaljil od nekdanjih somišljenikov iz radikalnega narodnega idealizma, ki mu je bil od srednješolskih let (doba »Nove nadel«) globoko vdan, pri vsem njegovem delovanju vodila le želja, ne da bi samega sebe uveljavljal, ker grde sebičnosti ta slovenski katoliški mož ni ipoznal, ampak da najde zaposlitve svojemu vedno snujočemu duhu, da dela ljudstvu v prid in deli dobrote. Koliko naših dijakov, koliko naših pridnih malih nameščencev in nameščenk je rajni s pomočjo svojih zvez rešil dnevnih skrbi, ko so zadnja leta če stokrat stali pred grozečo prihodnostjo! V ADN J AL ANTON, župni upravitelj, r. 4. aprila 1876 v Borovnici kot sin železničarja, doma z Otoka pri Postojni, umrl 9. februarja 1935 v Št. Ož-baltu pri Moravčah. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani v letih 1888—1896 skupno s sošolcem Otonom Župančičem, študiral nato na Dunaju zgodovino in zemljepis, postal 1900/01 suplent na gimnaziji v Kranju, pozneje pa pustil profesorski stan in stopil v bogoslovje, ki ga je kot novomašnik zapustil leta 1906 in šel službovat v Višnjo goro, na Krko, v Cerklje na Dolenjskem, dokler 1928 ni dobil župnije Št. Ožbalt, kjer je v največjem pomanjkanju živel tiho in samotno, vdan svojim mladostnim vzorom »Daničarja« Krekovega krščansko socialnega kova in Mahničeve premoortnosti. V družbi molčeč, je raiši veliko razmišljal in — pisal. O dr. Kreku še nihče ni napisal kaj lepšega kakor on. Saj je pa Dr. Rožič Valentin, Vadnjal Anton. Bonač Fran, tudi bil zanj odločilen dan srečanje s tem našim velmožem jeseni po I, katoliškem shodu v Ljubljani. Popisal je to sam v knjigi »Ob 50 letnici dr. Janeza Kreka« (1917). Kot akademik je bil urednik »Zore«, ki jo je izdajalo slov. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju. Spomine na to lepo, svojo dunajsko dobo in dobo prvih »Daničarjev« je opisal leta 1935 v Mladiki v velezanimivem spisu »Moj-dunaj« pod tujim imenom Anton Komar. Svoja mladostna leta v postojnski šoli pa je opisal v klasičnem spisu »Otoškem postržku« (1924). Tudi \ koledarju Mohorjeve družbe je 1926 napisal lepo črtico »Ne cvili več«, 1927 »Lučko« itd. — Če kje in pri kom, velja pri njem: sin narave, čudovit kot kraški podzemeljski svet, svet otoških in postojnskih skalnatih jam. BONAČ FRAN, vojni kurat in katehet, rojen 3. aprila 1885 in umrl 27. februarja 1935 v Ljubljani. Gimnazijo je študiral v Turinu v Italiji, bogoslovje v Gorici, kjer je bil 1909 posvečen v duhovnika ter nato kaplanoval v Rojanu pri Trstu, kamor je hodil vsako leto o veliki noči pomagat spove-dovat, V začetku svetovne vojske je bil vpoklican za vojnega kurata, kar je ostal tudi v jugoslovanski vojski. Zadnja leta je bil katehet v Mostah pri Ljubljani. Z izredno vnemo je sodeloval pri vseh svečanostih bivših vojakov, ki jim je bil iz dna duše naklonjen in se rad v govorih spominjal velikega gorja, ki so ga slovenski fantje pretrpeli v svetovni vojski. Silno je skrbel za grobove padlih vojakov in pospeševal postavljanje skupnih spomenikov ipovsod, kjer je le bilo možno. Vsako leto je imel v avgustu na Brezjah službo božjo za umrle in žive vojne tovariše, govoril tisočerim navdušeno o novi domovini. Mnogo je bral in bil naobražen mož, ki je popolnoma obvladal italijanščino, a tudi francoščino. Nad vse pa je ljubil in rad obiskoval slovensko Primorje, Trst, Gorico in vse kraje, kjer je tekla slovenska kri. Vsakomur je rad ustregel, bil blagega srca in odkrit značaj, vedno dobre volje in prijeten družabnik, bojevnik za dobro stvar povsod, odločen in zaveden Slovenec ter vesten duhovnik. VRHOVNIK IVAN, zlatomašnik, roj. 24. junija 1854 kot sin šentpeterskega mežnarja v Ljubljani, umrl 9. marca 1935 v lastni hišici v trnovski župniji, v kateri je župnikoval od 1891 pa do 1918, ko je stopil v pokoj, zbirajoč še dalje kot neugnana čebelica gradivo o slovenskih župnijah in vse, kar se je natisnilo v slovenskem jeziku, bodisi knjiga bodisi brošurica. Po svojem kulturno političnem na- ziranju je bil z vso dušo Slovenec in Slovan, kakršnega je dala doba slovenskih taborov. Ta velika ljubezen do slovenstva ga je najože vezala z vsemi slovenskimi pisatelji. Tesno prijateljstvo ga je družilo s pesnikom S. Gregorčičem in drugimi narodno pomembnimi možmi, ki jim je napisal klasične ne-krologe. Zgledna je bila njegova pridnost, s katero je zbiral po skritih arhivih gradivo za svoja dela. Nešteto je njegovih temeljitih zgodovinskih del, dasi ni bil zgodovinar po poklicu. Zlasti zgodovina Ljubljane mu je bila pri srcu. V tem je bil vrstnik zgodovinarju Iv. Vrhovcu. Ko je v Koblarjevi zbirki »Zgodovina fara« napisal zgodovino nakljanske, dup-ljanske in goriške župnije, je posvetil vse svoje sile glavnemu delu »Zgodovini trnovske fare«, ki jo je v samozaložbi tudi izdal leta 1933, v rokopisu pa je ostala še Zgodovina šentpeterske fare in Sv, Florijana v Ljubljani, Bil je silno skromen, a neverjetno delaven in požrtvovalen mož, vesten duhovnik in vzoren rodoljub, ki je svoje dni s plam-tečim pozivom izzval ustanovitev »Ciril-Metodove družbe«, potem ko se je 1885 udeležil kot navdušen Štrossmayerjevec jugoslovanskega romanja na; Vele-hrad in v Prago in nato s seboj prinesel »velegtraj-skokugo«, to je navdušenje za slovansko bogoslužje (»Tisočletnica Metodova«), Ciril-Metodovi družbi je ostal zvest do smrti. Vsi »Vestniki« te družbe prvih 25 leit so njegovo, delo. Ustanovil je tudi in urejeval obrambno glasilo »Slovenski branik«. Poleg tega je sodeloval tudi še drugod. Kot ljubitelj slovenske knjige svoje vrste, ki je z vestnostjo rešil marsikaj pred gotovo pogubo, si je v teku let nabral z nemajhnimi denarnimi žrtvami dragoceno knjižnico, ki jo je kot velemecen v oporoki 15. oktobra 1931 zapustil državni studijski knjižnici v Ljubljani. Dr.PERNE FRANC, gimn. profesor v p., kon-zistorialni svetnik in odlikovanec z redom sv. Save III. stopnje, rojen 28. marca 1861 na Povljah v trsteniški župniji ipod Storžičem, u. 27. marca 1935. Vedno odličnjak v gimnaziji je po maturi 1884 stopil v ljubljansko bogoslovje in bil prefekt v Alojzijevišču, ki ga je vodil še sedaj živeči Tomo Zupan, a je že po treh letih bil posvečen in nato služil kot kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani. Doktorat si je (pridobil v Gradcu na vseučilišču 1895, Že pred doktoraitom je nekaj časa nadomeščal v ljubljanskem bogoslovju profesorja za cerkveno zgodovino, ki mu je bila od nekdaj najljubša stroka. Jeseni 1895 je postal mestni kaplan v Kranju in hkrati tudi gimnazijski katehet. Poučeval je tu 17 let do konca šolskega leta 1913/14, ko je bil Vrhovnik Ivan. Dr. Perrce Franc. prestavljen na klasično gimnazijo v Ljubljani kot naslednik dr. Iv. Svetine. Leta 1924 je stopil v pokoj, ki pa je zanj bil do zadnjega neumorno studijsko delo. Saj je rajni zbiral že v gimnazijskih letih zaklade duha, ko se je popolnoma naučil italijanščino, francoščino in španščino ter tudi angleščino poleg šolskih predmetov. Znanje jezikov mu je odprlo vse poti v deželo duhov, zlasti katoliških učenjakov, umetnikov in leposlovcev prav do najnovejše dobe. Najljubša mu je bila teologija, zlasti apologetika, asketika in mistika. Razumljivo, da je rad prijel za pero in sodeloval pri Zgodnji Danici, v Bogoslovnem Vestniku, pri Življenju svetnikov v izdaji Družbe sv. Mohorja, v Domu in svetu ter izdal tudi zgodovino trsteniške župnije. Mož priden kot mravlja vse žive dni, natančen v vršenju dolžnosti, globoko učen ne le v bogoslovni, ampak še v marsikateri drugi stroki, je bil pri vsem vedno od srca ponižen, pobožen in dober, DR, HENRIK TUMA, odvetnik, rojen leta 1858, umrl 10. aprila 1935 v Ljubljani. Oče mu je bil v Ljubljano priseljen Čeh, mati pa Dolenjka. Študiral je najprej učiteljišče ter poučeval na nemški meščanski šoli v Trstu. Zasebno pa je študiral še dalje ter napravil gimnazijski izpit, nato pa na Dunaju študiral pravo. Služboval je kot sodni avskultant in kot sodnik v Tolminu, Gorici in Trstu, nato pa je prešel v advokaturo ter bil dolgo let odvetnik v Gorici. Ob zaključku vojske se je udeležil tudi važnih političnih akcij kot član goriškega narodnega sveta. Strankarsko je bil v začetku pri narodno napredni, toda se že zgodaj priključil socialistični stranki. Izvoljen je bil pred vojsko tudi v goriški deželni zbor. Po italijanski okupaciji Pri-morja se je živahno udeleževal političnega življenja v socialistični stranki. Po nastopu fašizma se je moral izseliti iz Goriške. V Ljubljani je nato osnoval odvetniško pisarno. Političnega življenja se je udeleževal tudi v Sloveniji kot načelen pripadnik socialistov. Pokojni Tuma je bil kljub socialističnemu nazoru vedno odločno narodno zaveden človek. Čeprav nam po svojem svetovnem naziranju in delu tuj, je vendar užival splošno spoštovanje radi svojega poštenja in načelne doslednosti. Dr. Tuma Henrik je bil med prvimi slovenskimi planinci. Bil je soustanovnik Slovenskega planinskega društva. Še v svojih visokih letih je rad hodil v planine, saj je preplezal vse, tudi najbolj nevarne domače ture, hodil pa tudi v avstrijske, švicarske in druge planine. Nihče med nami pa ni tako dobro poznal Beneške Slovenije kakor on. Zadnje njegovo delo je bil opis Beneške Slovenije z geografsko karto. O planinstvu je pokojnik tudi zelo rad predaval. Bil je plodovit politični, planinski in folkloristični pisatelj. V etimologiji se je mnogo trudil, da bi s pomočjo raznih evropskih krajevnih imen dokazal, da so Slovani, predvsem Slovenci, na svojih tleh prapre-bivalci in ne doseljenci. Tega mnenja znanstveniki ne dele z njim. Vendar pa je upoštevanja vredno gradivo, ki ga je pokojnik zbral v ta namen. PETRIČ JOŽE, poklicni časnikar, roj. 15. marca 1877 na Vrhpolju pri Radečah na Dolenjskem, umrl 20. maja 1935 v Ljubljani. V Ljubljani je študiral klasično gimnazijo, kjer so mu bili sošolci mnogi sedaj ugledni gospodje, bivši ban dr. P-uc, dr. Windischer, prof. Plečnik in drugi. Filozofijo je dovršil na Dunaju, bil suplent na Dunaju in v Ljubljani, nato pa domači vzgojitelj otrok grofa Herbersteina ter živel pred vojsko večinoma na Češkem. Tam ga je zatekla vojska in njegov gospodar ga je spravil k vojnemu tiskovnemu uradu, kjer se je seznanil z mnogimi inozemskimi, zlasti ameriškimi časnikarji. Zaradi osumljenja in intrig nemških višjih časnikov je bil odpoklican k črno-vojniškemu polku, ki je bil skoraj vso vojsko na koroški fronti. Po vojski je še nekaj časa služboval v vojski v Ljubljani, nato pa bil dodeljen presbiroju v Belgrad. Od tam je odšel v Ljubljano, kjer se je ves posvetil časnikarstvu. Njegovo življenje je silno razgibano, polno sprememb in doživljajev, pa tudi — krivic in trpljenja. Bil je čudovit mož, obilno nadarjen, ostroumen in duhovit. Krivice, ki jih je doživel v življenju, marsikatero zaničevanje, ki ga je doletelo, pogosto pomanjkanje in borba za skromno skorjo kruha, vse to je utrdilo njegov značaj. Mirno je prenašal udarce, znal pa se je tudi veseliti lepot življenja. Prav za prav je bil edini njegov užitek branje, studiranje političnih in kulturnih sodobnih tokov ter razgovor s pametnimi in globokimi ljudmi, med katerimi je bil prav vsak z njim prijatelj in ga visoko cenil. V njegovih besedah je bilo vedno nekoliko lahnega posmeha in resignacije ter je bil v tem oziru pravi tip Slovenca. Bil je naraven človek, iskren, z zlato dušo, vedno s primernim dovtipom na ustnicah, z zanimivo anekdoto ali krepko primero, aristokrat po duhu, demokrat po prepričanju in delu. Njegovo časnikarsko delo se je pričelo prav za prav med vojsko, ko je kot poročevalec sodeloval pri Slovencu. Pozneje je večkrat menjaval uredništva listov, zadnji dve leti je sodeloval s svojim kramljanjem in polemikami zopet pri Slovencu in Po-nedeljskem Slovencu, pred kratkim pa vstopil v uredništvo Glasa Naroda. Duhoviti podlistki pod naslovom Tako naokrog v Ponedeljskem Slovencu kakor tudi najboljši Kaj pravite v Slovencu so bili iz Petričevega peresa. Kakor pa je spreminjal uredništva, v katerih je delal, tako je pstal vedno isti: odločen Slovenec, boreč se neustrašeno za narodne in človečanske pravice, za lepšo prihodnost naroda in za resnico, odkritosrčnost in značajnost v našem zasebnem in javnem življenju. Neusmiljeno, kakor je zmogel le on, se je boril proti javnim zlorabam in nemorali v družabnem življenju. Osebno pošten in nepodkpupljiv si ni nikoli znal pridobiti premoženja ter je umrl ubog in brez vinarja. Dr. Henrik Tuma. Petrič Jože. Argentina in Slovenci- Franc Krašovec. Neznana dežela. Med vsemi evropskimi državami ima Jugoslavija največji odstotek svojih sinov in hčera v izseljenstvu. Kar dva in pol milijona Srbov, Hrvatov in Slovencev nas živi v inozemstvu. Raztreseni smo po Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Afriki. Deseta banovina nam pravijo po pravici. V okviru jugoslovanskega izseljenstva pa imamo Slovenci prvenstvo: okrog pol milijona, torej tretjina vseh Slovencev, nas živi v inozemstvu. Argentina je bila do nedavna za nas bajna, deveta dežela. Kdo v Sloveniji je pred svetovno vojsko kaj vedel o Argentini? Še učeni ljudje med . Slovenci niso takrat kaj prida slišali o njej, kaj šele široke plasti ljudstva. Argentina pa je vzlic temu v nekaterih evropskih državah dobro znana ter uživa celo velike simpatije, tako n. pr. posebno v Nemčiji, čeprav so Nemci Germani, Argentinci pa La-tinci. Te simpatije imajo seveda svoje politično ozadje. Argentinski Slovenci pred vojsko. Ko sem se leta 1912 izkrcal v Buenos Airesu, nas ni bilo v vsej Argentini toliko Slovencev, kolikor je prstov na rokah. Danes nas je 20.000. Ves tok slovenskega izseljenstva se je takrat usmerjal v Severno Ameriko. Slovenci smo se trideset let prepozno začeli naseljevati v Argentini, drugače bi tudi mi lahko šteli tukaj na stotine bogatih ljudi, kot jih štejejo naši bratje Dalmatinci. Prvi Slovenec, ki sem ga spoznal kmalu po svojem prihodu v Argentino, je bil g. Pra-protnik, ki ga zdaj že petnajst let krije ruša. Prišel je v Argentino okrog leta 1890 ter dosegel prav lepo službo kot tajnik velikega trgovskega združenja »Defensa comercial«. Ko sem ga spoznal, je moral biti kakih pet in petdeset let star. Bil je iz Nemškega Rovta, tam nekje iz cerkniških hribov na Goriškem. Končal je v Ljubljani Mahrovo trgovsko šolo ter razen Ljubljane in Trsta, kakor mi je pravil, ni poznal dosti Evrope. Ko sem se mu predstavil ter ga pri tem lepo slovensko nagovoril, mi je odgovoril nemško. Mene je to neljubo dirnilo, kajti njegova nemščina je bila tako zvani »kuheltejč«, kakor so jo govorili v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja. Jaz pa sem preživel pred prihodom v Argentino štiri leta v Nemčiji zaradi visokošolskih študij in zato ni čudno, da sem si osvojil pravilno nemščino. Odgovoril sem mu v klasični nemščini in mu obenem obzirno namignil, da ga pomilujem, da je kot sin jezikovno tako nadarjenega naroda pozabil svojo materinščino itd. Nepremično me je poslušal nekaj časa. Nato mu kaneta dve debeli solzi po licu, vstane, me objame ter pravi: »Prijatelj, govoriva slovensko.« Tri in dvajset let ni videl nobenega Slovenca. Čeprav sem bil skoro trideset let mlajši od njega, sva sklenila prijateljstvo in tisti večer sem moral preživeti v krogu njegove družine. Pozneje ga nisem več videl, kajti kmalu nato so se začela moja dolgotrajna potovanja po Argentini in drugih južnoameriških republikah in ko sem se nekoč vrnil s takšnega šestmesečnega potovanja v Buenos Aires, sem zvedel, da se je bil preselil v večnost. Andrej Farčnik — prvi Slovenec v Argentini. Kdo pa je bil sploh prvi Slovenec, ki se je naselil v Argentini? Bil je to neki Andrej Farčnik, doma iz konjiškega okraja na Štajerskem. Ugotovil sem to stvar takole. Leta 1920, kakor še večkrat pozneje, sem potoval po gorati argentinski provinciji San Luis. Med drugim sem prišel tudi v naselje Merlo, sredi krasnih sadonosnih krajev. Ko sem se z nekim trgovcem, Argentincem, pogovarjal o svoji narodnosti, mi pravi, da moram imeti rojaka v tem kraju. Ker doslej nisem bil spoznal več kakor štiri do pet Slovencev na potovanjih, me je stvar silno zanimala. »,Farcenik\ se imenuje in pol ure hoda odtod leži njegovo posestvo.« .Farcenik, Farcenik', pravim sam pri sebi, to ni prav nič slovensko ime, prej bi rekel, da je baskiškega izvora. Stvar pa je bila ta, da Argentinci, ki govorijo blagoglasno in s samoglasniki bogato španščino, prikrojijo tuja imena kar po svoje. Kjer se jim zdi, da primanjkuje samoglasnikov, jih kar svojelastno vrinejo in tako je tudi nastal iz Farčnika Farcenik. Ko sem prišel k Farčniku, je možakar v zidanici stiskal jabolčnik. Osem let sem bil že v Argentini, pa še nisem bil pokusil te pijače — zato ne vem, kdo je bil srečnejši, Farčnik ali jaz. Tri dni sem bil njegov gost v tem prelestnem raju, polnem najrazličnejšega sadja, zdravilnih rastlin, šumnih vodopa-dov, bistrih potokov in senčnatih gozdov. V teh dneh sva se marsikaj pogovorila. Farčnik se je rodil leta 1840 v konjiškem okraju na Štajerskem. Študiral je učiteljišče v Gradcu in v Trstu odslužil vojaški rok. Pa ne vem, po kakih priporočilih se mu je posrečilo, da je bil nastavljen kot paznik v dvorcu Miramaru, ki je bil last takratnega nadvojvode Maksimilijana, brata cesarja Franca Jožefa. Ko je zviti Napoleon III. poslal leta 1863 mehikansko deputacijo v Miramar, da ponudi Maksimilijanu mehikansko cesarsko krono, je Farčnik že užival neomajno zaupanje svojega gospodarja. Malo preden se je Maksimilijan vkrcal za Mehiko, ga je obiskal, tako mi je pravil Farčnik, njegov brat, cesar Franc Jožef. Cesar je nosil belo generalsko suknjo. Ko se je z Maksimilijanom nekaj spri, mu je ta v razburjenju zalučal poln črnilnik v prsi. Najbrž cesar ni imel druge suknje pri sebi, zato se je dva dni skrival v neki samotni sobi,_ dokler mu niso poslali z Dunaja druge suknje. Farčnik pa je medtem stregel vladarju. Brata se nista spravila in Franc Jožef se ni poslovil, ko je odhajal. Ko je Maksimilijan odpotoval v Mehiko, je postal Farčnik njegov najvdanejši osebni sluga. Tri leta je trajala Maksimiliia-nova cesarska slava v Mehiki. Dne 19. junija 1867 je bil ustreljen v Kveretaru. Farčnik ga je smel spremljati na morišče. Vdani Slovenec ni mogel verjeti, da gre zares, in ko so počili streli, so mu v strašni grozi klecnila kolena in padel je v nezavest. Farčnik je po cesarjevi smrti ostal v Mehiki in posrečilo se mu je, vriniti se v mehikansko državno službo. Januarja 1880 je prišel v Argentino, in sicer kot »majordomo« (nekak hišni upravitelj) mehiškega konzula v Buenos Airesu. Tu je služil devet let. Konzul je bil samec in zelo vdan raznim strastem. Ko je leta 1889 kot samec umrl, je zapustil svoje precej skromno premoženje (okrog 12.000 pezov) na enake dele oskrbniku Farčniku ter kuharici. »Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača,« si je mislil Farčnik ter vzel konzulovo kuharico v zakon. Bila je Mehi-čanka mestiškega plemena (mešanica med Indijanci in belci). Farčniku se je nudila prilika, da si je poceni kupil posestvo v mestu San Luisu, kjer je, čeprav ne po bogastvu, pač pa po preudarnosti in preizkušenosti po- stal najuglednejša oseba mnogo legvij* naokrog. V čebelarstvu, ribolovu, sadjereji, svilo-reji, vinogradništvu, živinoreji itd. je vsej okolici dajal nasvete. Mnogo je bral ter imel gotovo preko tisoč knjig. Bavil se je tudi s padarstvom in njegove rastline so tudi kaj zalegle. Za to nikdar ni zahteval niti centa, pač pa so mu ozdravljenci nanosili polno masla, kokoši in jajec. Farčnik, ki mu je bila Mehika druga domovina, Argentina pa tretja, je gojil tudi po odhodu iz Mehike pismene stike s svojo drugo domovino. Tako mi je med drugim zaupal zanimivo dejstvo, da se je ob času, ko sem jaz Farčnika spoznal, nahajal v Mehiki Lojze Šušteršič, brat pokojnega deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča, in se tam povzpel celo do čina generala. To bi bil na kratko življenjepis prvega slovenskega priseljenca v Argentini. Ko sem 1923 prišel vnovič v naselje Merlo, sem našel na pokopališču kamen, ki krije telesne ostanke tega prvega slovenskega pionirja v Argentini. Ima pa Farčnik svojega tekmeca v osebi gospe Ane Pavlinove, ki še danes živi v pokrajini Formoza na skrajnem severu argentinske republike in je prišla v Argentino le nekaj mesecev za Farčnikom. Njeno življenje je bilo popisano v buenosaireškem slovenskem tedniku »Duhovno življenje«. Prvi slovenski izobraženci v Argentini. Malo pred svetovno vojsko se je v Argentini naselilo nekaj naših izobražencev, kot ing. Jekovec, ing. Brinšek, ing. Žnideršič, vele-trgovec Flor ter učenjak Benigar. Ing. Jekovec je bil več let v argentinski državni službi ter pozneje tajnik jugoslovanskega poslaništva v Buenos Airesu. Ing. Brinšek se je ves čas udej-stoval pri industriji za led. Ing. Ž n i d a r š i č . po rodu iz Ilirske Bistrice, pa nas je zapustil za večno leta 1926, star komaj 42 let. Bil je nad petnajst let zaposlen pri gradnji argentinskih državnih železnic. Kot takemu mu je vlada dala na razpolago železniški voz, v katerem je stanoval in se vozil od mesta do mesta. Ker je bil samec ter ni ne pil ne kadil, * »Legua« je argentinska dolgostna in ploščin-ska mera ter ima 5 kilometrov. V tako silno raz-sežni deželi, kot je Argentina, je kilometer tako malenkosten, da z njim redko računamo. Ako pravimo: »Estancija« (veleposestvo) ima 10 legvij, pomeni, da gre za četverokot, katerega vsaka stranica je dolga 50 kilometrov. ¥ si je v teku let nakopičil precejšnje premoženje. Leta 1926 je nekoliko obolel za malarijo, ki si jo je nakopal v močvirnatih pokrajinah argentinskega severa in kmalu nato sta ga dva tovariša Poljaka pregovorila, da se je odpovedal državni službi ter v družbi z njima kupil neki otok, ki pripada republiki Čile in je poln marmorja. Za bivališče so si izvolili glavno mesto čilske republike Santiago. Nekega dne se je odločil, da se pelje k svojim sorodnikom v Buenos Aires. S tovarišema je odšel še k poslovilni večerji. Med večerjo pa so ga popadle take slabosti, da so ga še tisto noč morali spraviti v sanatorij. Tu se mu je pojavil umobol in čez štiri dni je umrl. To je bil pred vojsko priseljeni Slovenec, ki je v Argentini dosegel še najugodnejši gmotni položaj. Okrog 70.000 pesov je baje znašalo njegovo premoženje, čeprav je gotovo dobršen del te vsote moral naložiti v kamnolom v Čili. Njegova zapuščina je tako zamotana, da še do danes menda ni rešena. Izmed redkih Slovencev, ki so se v Argentini izkazali, bi bilo imenovati še rojaka Jerneja Flora iz Savinjske doline, ki je že tudi kakih 23 let v Argentini ter ima v buenos-aireškem predelu Villa Devoto veletrgovino z železnino in porcelanom. Slovenski znanstvenik — najboljši poznavavec Indijancev. Kaj boste rekli, ako vam povem, da živi v Argentini že 27 let eden izmed najboljših poznavavcev indijanskega jezika, indijanskih šeg in indijanske preteklosti in je Slovenec? Je to IvanBenigariz Prema pri Trnovem na Notranjskem. Študiral je na dunajski tehniški visoki šoli arhitekturo in se izselil nato v Argentino, v Buenos Aires. A velemestno življenje se mu je zagabilo, zato se je preselil daleč pod Kordiljersko gorovje, v pokrajino Nevkven ob čilski meji. Živi že preko dvajset let med Indijanci aravkanskega plemena. Zdaj pripravlja slovnico aravkanskega jezika, ki je doslej še noben učenjak ni napisal. Kako se je povezal s tem, žal, izumirajočim plemenom, nam je dokaz to, da si je vzel za ženo hčerko indijanskega poglavarja, ki mu je naklonila osem otrok. Žal, se mu je družica pred tremi leti preselila v večnost. Globoko vernost tega našega učenjaka izpričujejo tele vrstice iz zasebnega pisma: »Najbližjega duhovnika imamo nad 100km daleč. V začetku aprila letos me je drugič obiskal sa-lezijanski duhovnik, p. Ludovik Pernišek, župnik v Junin de los Andes. Pomislite, kako neizmerno je bilo moje veselje, ko sem po petnajstih letih zopet zagledal Slovenca, in celo duhovnika! Dne 7. t. m. je v moji hiši opravil daritev svete maše. Pater Pernišek je iz istega kraja kot moja pokojna mati, iz Svibnega pri Radečah.« Rojak Benigar, ki se je krvno povezal z Indijanci, je danes brezdvomno eden najboljših poznavavcev teh rodov. Leta 1928 je v španščini izdal svoje prepomembno delo, knjigo: »Problem amerikanskega človeka«. Tako temeljito še nihče niti pred njim niti za njim ni obravnaval vprašanja Indijancev. Kajpak se je knjiga hitro razširila po vseh ameriških deželah, kjer prebivajo Indijanci. Severoameri-čani so jo prevedli v angleščino in na vseučiliščih jim je podlaga za pouk o Indijancih. Celo v Avstralijo, kjer živi na Novi Zelandiji še precej Indijancev, je šel glas o Benigarjevi knjigi. V okraju, kjer biva, ga Indijanci spoštujejo kot nekakšnega svetnika. Vreden bi bil, da bi predaval na kakšni univerzi kot profesor znanosti o Indijancih, a on je vse to že odklonil. Ljubi svoje Indijance, kakor jih je ljubil v Severni Ameriki naš nepozabni Baraga; med njimi hoče živeti, med njimi umreti ter biti pokopan ob strani svoje indijanske družice. Slovenec Sulčič gradi Argentino. Še enega velikega moža imamo Argentinci iz svojih vrst, namreč arhitekta Viktorja Sul-čiča. Mlad je še, komaj 40 let mu ie. Prebla-gega značaja je, rad pomaga vsakemu Slovencu, ki je v potrebi. Po rodu je od Sv. Križa pri Trstu, študiral pa je na visokih šolah v Firenzi. Šele pred 12 leti je prišel v Argentino. Kmalu po prihodu v Ameriko se je združil z dvema argentinskima arhitektoma in z njima prav skokoma napredoval. Leta 1928 je argentinska hipotekama banka razpisala načrte za novo bančno poslopje. Stroški stavbe so bili preračunani na osem milijonov pezov, nagrajenemu arhitektu pa so obljubili 5% stavbnih stroškov. Pri tajni tekmi so med stotinami argentinskih arhitektov, ki so se potegovali za mastnih 400.000 pezov, zmagali Sulčič in tovariša. Ali kmalu nato je prisopihala v deželo kriza s prav zapetim plaščem in banka ni hotela izvršiti stavbe pa tudi ne plačati nagrade. Jezero »Sveti Rok« sredi Kordobskih gora, podobno našemu Bledu. V sredi je otok s samostanom in božjepotno cerkvijo sv. Roka, kamor tudi argentinski Slovenci radi romajo. Sulčič in dr. so banko tožili ter po dveh letih tožbo srečno končali: na roko so dobili plačanih 400.000 pezov ali okroglo 45 milijonov dinarjev! A s tem podjetnost Sulčiča in drugov ni bila končana. Leta 1931 jim je bila poverjena stavba buenosaireške mestne tržnice, največje tržnice na svetu. Je to stavba, ki je bila preračunana na okroglo 15 milijonov pezov in ki so jo arh. Sulčič in druga izvršili v največje zadovoljstvo buenosaireške mestne občine. Trenotno delajo stadion za društvo »Boka ju-niors« v buenossiireškem predelu Boka — to bo baje največji stadion v južni Ameriki in je preračunan na kake tri milijone pezov. Arhitekt Sulčič se nikdar, tudi v najvišjih argentinskih krogih ni obotavljal priznati svoje pristno slovensko pokolenje. Mnogo je žrtvoval za naše slovensko šolstvo in časopisje tako, da večkrat levica ni vedela, kaj je dala desnica! Slovenskega porekla iz tržaške okolice sta tudi gradbena velepodjetnika brata Benčiča v Buenos Airesu, ki sta prišla v Argentino kot zidarja in imata danes v glavnih buenosaireških ulicah več palač z deset do sedemnajst nadstropji. Priseljevanje Slovencev po vojski. Slovenci so se jeli priseljevati v Argentino v večji množini šele po končani svetovni vojski, zlasti ko so bili po sklenjeni mirovni pogodbi naši Primorci priključeni kraljevini Italiji. Zato ni nikako čudo, da so naši priseljenci v veliki meri prišli s Primorskega. Izmed vseh Slovencev v Argentini je: Primorcev (vključno Istranov) .... 78% Prekmurcev..........12% iz Kranjske, Štajerske in Koroške . . . 10% Vseh skupaj nas je v Argentini okoli dvajset tisoč duš. Po zaposlitvi smo takole razdeljeni: izobražencev (uradnikov, inženirjev, učiteljev itd.).......... \% samostojnih obrtnikov, rokodelcev in trgovcev...........11% služkinj, kuharic itd........12 % poljedelcev (lastnikov in uslužbencev) . 18% odvisnih delavcev in rokodelcev . . . 58 % Gospodarski položaj v Argentini. Čeprav je svetovna kriza zajela tudi Argentino, vendar lahko trdimo, da je danes Argentina (v kolikor se o tem v okviru svetovne krize sploh more govoriti) tista edinstvena dežela na svetu, ki je bila od socialnih pretresov najmanj prizadeta. Vsak človek, ki pride iz Evrope ali Severne Amerike, to zatrjuje. In tudi brezposelnost, ki se je v zadnjih štirih letih pošastno razširila po Argentini, je letos znatno popustila. Življenjske potrebščine so v Argentini, posebno v Buenos Airesu, tako poceni kot' nikjer na svetu. Seveda so v notranjosti dežele, v krajih, ki so oddaljeni tisoč do dva tisoč kilometrov od glavnih središč, cene nekoliko višje, ker jim moramo prišteti prevoznino. Zato pa je zopet stanarina v notranjosti dežele vprav smešno nizka. Oglejmo si današnje cene v Buenos Airesu na drobno. Če vzamemo za denarni kurz: 1 arg. pezo je 11 Din, tedaj stane pezov pez0,v 1 kg kruha . . . 0-20 1 kg prekaj. slanine 0-70 1 kg sladkorja . . 0*40 1 kg soli .... 010 1 kg govejega mesa 1 kg popra . . . 2'50 (za juho) . . . 0'20 1 liter piva . . . 0'40 1 kg govejega mesa 1 kg posušenega (za pečenko) 0'30—0-50 grozdja .... 0-30 1 kg teletine za peč. 0-60 1 kg fižola . . . 0*30 1 kg svinjine (za 1 kg ječmenčka pečenko) . 0'70—0-90 za juho . . . 0'40 1 kg krompirja . . 0-06 1 kg bele moke 00 0'15 1 1 vina navadnega 1 kg bele moke 0 . 0'12 (rdečega) . 0-25—0'40 1 kg koruzne moke 0'12 1 liter petroleja . 0'15 1 kg teistenin (na- 1 zajec.....1-— vadnih) .... 0'20 1 kokoš .... 1-50 1 kg riža .... 0-40 1 kg sir. šunke (prednji 1 1 oljčnega olja . 1-20 del).....0-80 1 1 bombaž, olja . 0'80 V meščanskih restavracijah v Buenos Airesu se človek za 1 pezo dobro naje in napije in ostane mu še desetinka za natakarja. Stanovanjske razmere so v Buenos Airesu — na deželi ne tako — vsekakor dosti slabše kot kjerkoli v Evropi. Stanarina pogoltne včasih kar tretjino uradniške ali delavske plače. Zato Slovenci silno žele, da si postavijo čimprej svoje lastne hišice, pri čemer imajo tudi dobre uspehe. Obleka je v Argentini precej draga. Pri krojaču v Buenos Airesu stane na mero delana obleka iz angleškega sukna vedno 70 do 90 pezov, na obroke, kar je v Argentini zelo v navadi, pa še veliko več. Konfekcija pa nudi prav čedne obleke po 50 do 60 pezov. Ženska oblačila so razmeroma mnogo bolj poceni kot moška. Buenos Aires je eno izmed onih velemest na svetu, kjer se moški in ženske najbolj čedno oblačijo; zato imajo pa tudi krojači in modistinje dobro službo. Slovenci v Buenos Airesu. Skoro polovica vseh argentinskih Slovencev živi v Buenos Airesu, namreč kakih osem do devet tisoč. Ostali so raztreseni po vsej prostrani argentinski republiki. Mesto Kor-doba je druga največja slovenska kolonija v Argentini in šteje kakih tri tisoč slovenskih duš; tu se Slovenci društveno silno živahno gibljejo. Rosario, dasi drugo največje mesto Argentine (pol milijona duš), ne hrani v svojih zidovih posebno mnogo Slovencev. Samo okrog tisoč jih je. Slovenci v Buenos Airesu so po večini rokodelci (in to odvisni): zidarji, tesarji in mizarji, nekaj malega je tudi krojačev. V tramvajske družbe Slovenci posebno radi vstopajo kot sprevodniki ali vozniki. Naši odvisni rokodelci navadno zaslužijo po 4 do 7 pezov na dan. Plača izpod 4 pezov je redka, iznad 7 pa tudi. Naša dekleta in žene. Vse naše moške pa posekajo v Buenos Airesu naša dekleta — služkinje, kuharice in modistinje. Naša slovenska dekleta, kakih tisoč jih bo, so si znale v Buenos Airesu ustvariti takšno pozicijo, da jim je prav nihče ne vzame. Ne sicer zato, kakor da bi v Argentini primanjkovalo služkinj. Ne, Slovenke cenijo zaradi njihove visoke nravstvene vrednosti in njihove uporabnosti, kar jim je pač v veliko čast. Kdor hoče v Buenos Airesu dobiti domo-rodno, pol indijansko služkinjo, jih dobi deset na vsak prst. Slovenska služkinja pa je povsem nekaj drugega. Od doma je dobro versko vzgojena in ohranila si je vsa tista svojstva, ki jih v Argentini tako silno spoštujejo: poslušnost, poštenost v nravnem in materialnem oziru, gibčnost, okretnost, prilagodljivost glede dela in jezika in splošno nadarjenost — vse to je odprlo slovenskim dekletom vrata na stežaj celo v argentinske aristokratske družine. Vsi ministri, ves diplomatski zbor in celo predsednik republike imajo Slovenke za služkinje. Argen-tinci so naša dekleta krstili z imenom Eslavas (Slovenke), oz. do sedaj je vsaka Slovenka navadno kar Austriaka (Avstrijka). Koliko jih je med njimi, ki na Krasu niso nič drugega kuhale kot polento in fižol in niso obiskovale nobene kuharske šole, tukaj pa se udejstvujejo kot ugledne kuharice prvih aristokratskih družin. In ne mislite, da so argentinski aristokrati tako skromni; vsi brez izjeme so bili v Evropi, ako nikjer drugje, vsaj v Franciji, ker Pariz je in ostane hrepenenje vsakega bolj premožnega Argentinca. Da našim dekletom tudi gmotno bolje gre kot moškim, je na dlani. Recimo, da naš tesar dela pri stavbi ter zasluži 6 pezov na dan — to je Ž6 lepa plača. Odračunati treba nedelje, sobotno popoldne (ker v Argentini praznujemo angleško soboto, ko se popoldne ne dela) in še kak deževen dan, pa pridemo kvečjemu na 140 pezov mesečno, seveda kadar ni dežja ali kakega neprostovoljnega praznika. S temi 140 pezi mora plačati hrano, stanovanje, obleko, perilo, tobak itd. Naše služkinje pa zaslužijo po 70—100 pezov na mesec. Nedavno mi je rekla neka slovenska sobarica, da pod 80 pezov ne sprejme nobene službe. Poleg te plače ima seveda tudi prvovrstno hrano, obleko in perilo. Kajti gospe visokih argentinskih krogov si vsak mesec nabavljajo nove obleke in perilo, vse odloženo pa pride služkinjam v prid. Tako so se Slovenke znale prikupiti svojim gospodinjam, da jih jemljejo s seboj v gledališče, kot bi bile njihove dru-žabnice. Koliko slovenskih deklet je preživelo že mesece in mesece v svetovno znanenrargen- Most argentinske državne železnice v pokrajini Kordoba. <>El zapato« — čevelj, naravno čudo v kordobskih gorah. S podstavkom je visok 11 m. Tisoči argentinskih turistov ga hodijo gledat. V bližini je naseljenih mnogo Čehov. tinskem morskem kopališču Mar del Plata, kajti v Argentini je moda, da mora vsak denarni mogočnik tam imeti svojo vilo ter tam preživeti najbolj vroče poletne mesece! Buenosaireške banke so polne denarja slovenskih služkinj in redka bo naša kuharica v Argentini, ki bi ne imela dva do tri tisoč pe-zov prihrankov. Od te ali še večje vsote do lastne hišice v predelu Villa Devoto je samo korak. Slovenka poroči Slovenca pa če je tudi revež, saj mu je ona prislužila doto. Med argentinskimi Slovenci praznujemo vsak teden tri do štiri poroke, čeprav nas ni več kot za dve veliki župniji v stari domovini. To je lepa poteza naših slovenskih Argentincev! Pa tudi slovenske šivilje, »modistinje« jih nazivamo pri nas v Argentini, so se tu na vso moč uveljavile. Malo modnih salonov bo v Buenos Airesu, kjer ne bi imeli uslužbene kakšne Slovenke. Še rajši pa nastopajo naše slovenske šivilje samostojno, ker to več nese. Dogovorijo se s premožnejšimi družinami ter gredo šivat na njihov dom. Takšna šivilja ostane tri do štiri tedne v eni družini, med tem časom se dodobra spozna z gospodarico, ki jo po končanem delu priporoči drugi rodbini, in tako gre naprej. Poznam tri sestre Slovenke, ki hodijo v družine šivat; vsaka izmed njih ima tudi svojo hišo. Pred tedni sem bil v Berissu blizu La Plate, kjer delujeta dve veliki tovarni za kon-serviranje mesa. Vsaka ima po kakih 5000 delavcev in delavk. In ti so sami Slovani in med njimi tudi dosti Slovencev. Obiskal sem več slovenskih družin ter na svoje največje presenečenje opazil, da naše slovenske žene splošno vse delajo v tovarni ter tako s svojim zaslužkom podvajajo družinski dohodek. Bil sem v slovenski družini, kjer delata mož in žena v tovarni. Otroke pošiljata čez dan v otroško zavetišče. Zvečer jih žena pripelje domov in pouči v krščanskem nauku, pospravi, opere, skuha in pomije. Mož in žena skupno zaslužita 15 pezov dnevno. Tega ni treba delati vse življenje, ampak le tri ali štiri leta pa si že zaslužita lastno hišico. Hiša v Argentini, kjer se prebivalstvo tako hitro množi, je seveda vedno dobro naložen kapital, Nemke so v Argentini gotovo na glasu dobrih gospodinj, a na delo izven hiše ne spraviš nobene. Naša slovenska žena v Argentini je pa živ plamen za povzdigo rodbine. V Argentini se v požrtvovalnosti za rodbino lahko meri s Slovenko edino Japonka. Slovenska mati, ki ima sina v Argentini, bo od njega le redkokdaj dočakala kako denarno nakazilo. Slovenska mati pa, ki ima v Argentini hčer, lahko z gotovostjo računa, da ji bo vsak mesec prišla denarna nakaznica iz te daljne dežele. Seveda se tudi dogodi, da kakšno dekle, začarano od obilice dobrot, zaide na stran-pota ter začne ob nedeljah pohajati po plesiščih in »dancingih«, namesto da bi šla v slovensko cerkev in naša društva. A to so, hvala Bogu, le izjeme! Kulturne razmere med argentinskimi Slovenci. Kulturno smo argentinski Slovenci na potu napredka. Pred dvema letoma smo dobili iz-seljeniškega župnika, g. Jožefa Kastelca, ki se navdušeno žrtvuje za poverjeno mu nalogo. Trnjeva je njegova pot, pa saj bi nam tudi naši duhovniki v Severni Ameriki, kjer so danes na dobrem, lahko pričali, kako je bila njihova pot v začetku trnjeva. Osnovni šoli imamo danes v Buenos Airesu dve, v Kordobi se snuje še tretja. Vse to ustanavljajo z velikimi žrtvami naša društva. Društveno življenje je silno razgibano. Slovenci prirejajo dramatične in pevske predstave po velikih gledališčih Buenos Airesa s skoro vedno polno blagajno. Cankarjeve drame so morali ponavljati, prisostvovali so jim tudi poročevavci velikih svetovnih buenosaireških dnevnikov, kot »La Prensa« (= Tisk) ter ,»La Nacion« (= Narod), ki imajo po pol milijona dnevne naklade. Največ slave pa je Slovencem v Argentini prinesla naša narodna pesem. Zadnje čase so jo jeli širiti tudi po radiu in argentinska kritika pravi, da se glede miline in nežnosti more meriti z njo samo še ruska pesem, ki jo je argentinski radio silno razširil. Glede časopisja smo argentinski Slovenci kar na vrhuncu. Komaj dvajset tisoč nas je, pa vzdržujemo kar tri tednike. Najbolj razširjena je družinska revija »Duhovno življenje«, ki roma vsak teden v sedemnajst raznih držav in v mnogo sto izvodih tudi v staro domovino. Poleg tega imamo »Novi List« ter »Slovenski Tednik«. Nad vse hvalevredno je, da so časopisi sporazumno ustavili medsebojno kavsanje, ki se je razšopirilo pred nekaj leti ter pretilo vsem s pogubo. Ali ipia Argentina bodočnost? Večkrat so me v pismih iz starega kraja izpraševali, ali ima Argentina kako bodočnost. Z mirno dušo lahko rečem, da se bodočnost v Argentini še začela ni, začela pa se bo, brž ko se svetovne razmere nekoliko uredijo. Danes so možnosti za priselitev zaradi krize znatno otežene, omilile pa se bodo brez dvoma, ko se zmeda v Evropi nekoliko pomiri. Argentina je gospodarsko prav zelo odvisna od evropskih tržišč, dasi se na vse pre-tege trudi, kako bi si osvojila tudi tržišča na Japonskem in v Severni Ameriki. Veleposestva. Argentina ima kronično bolezen. To so njena veleposestva. Ta so po večini nastala v drugi polovici preteklega stoletja, ko sXFarčnik Matej, Felicijan Anton. Felicijan Franc, Piišnik Ferdinand. Pušnik Katarina. Potočnik Jož. Ribič Martin Rovšnik Jurij, Ribič Magdalena, Ribič Jožef. Ribič Franc, Rogl Josip, Rogl Anton, Rog] Franc Rogl Ferdinand Reher Leop., Reštar Frančiška. Randl Jtilijana. Randl Marieta, Skok Irfnac, Svet Franc. Svet Janez, Siter Rud., Skok Filip. Svet Tvana. Stenovec Anton Stergar Ant,, Škorianc Janez, Škorjanc Janez, Škorjanc Juliiana, Škorianr Anton. Štorman Jožef. Uršif Ant.. Vasle Janez. Verdev A'oiz. Veber Avgust Vedenik Avg., Vošniak Karel, Zaveršnik Tereziia. Žgank Jakob, ŽfSank Kat., Žlak Jurii. Žnhar J„ Žagar T.. Zidar I„ Burkelc Terezija, Golič Franc Sadnik Dora. (P. Sv. Pavel pri Preboldu.) 111 ŠMARTNO OB PAKI. Presker Karel, dekan; Sternad Frid., kaplan; Kumer Fr., Irman Fr., Klančnik Fran, Ajdič Fr., Steblovnik Martin, Cerkev (3 izt.), Župna knjižnica Šola doma, Vodenik Konrad, Šetina Marija, Mikuš Mar., Piano Mara. Blatnik Fr„ Mavc Fr., Rogl Fr„ Bole Leop. Košenina Ant. nasl., Kolšek Fr,, Koderman Martin, Miklavc Ivan, Klančnik Fr. mL. Klančnik Jož., Steblovnik Tvan, Korent Ivan, Plaskan Alojz., Bovha Hel., Primožič Jožefa Šumliak Frančiška, Šola v Skornem. Močnik Ivan, Plešnik Vinko, Letonie Jožef, Stakne Ferdinand. Podvratnik Ivan, Letonie Marija. Kugonič Fran, Hrastnik Iv„ Košec Ivan, Bizjak Marija. Biziak Ana. Papež Jakob, Turinek Franc, Ribar Fr., Mazej Franč., Destovnik Mih., Reberšak Fr., Radoslovnik Fr., Bizjak Mart,, Podgoršek Iv., Meklov Ant., Albert Fr., Mandelc Franc, Praprotnik Franc, Rakun Iv. Mandelc Urs., Goričar Jožef, Pirtovšek Amal., Podgoršek Iv„ Steblovnik Mart., Stopar Marko, Butej Mihael, Lahe Karel, Rogel Ivan, Pokleka Mart. Pirnat V„ Mihelec Marija, Butej Ant., Ajdič Hel., Letonje Anton, Drofelnik Franč, Glojek Florijan, Letonje Felicijan Franc. Felicijan Ivan, Felicijan Lucija, Ferme Neža, dr. Godnič Jos., Gorič Konr., Goričan Alojzij, Goričan Mar., Goropevšek Kat., dr. Gračner Josip, Grahor Anton, Grohar Helena, Gros Josip, Hovat Jožefa, Hrovat Ivan, Janežič Marija, Jurhar Franc, Karo Franc, Kapus Ivan, Kavčič Ivan, Ketiš Fr. Kladnik Josip. Kompara. sod. svetnik; Korošec Janez, Košenina Karel, Kovač Frančiška, Kok Fr„ Kolar Josip, Kotar Ivan, Kramar Minka, Kreča Iv., Križnik Janko, Križnik Josip, Križnik Valentin Krtna I„ Laurič J,, Leskovšek F„ Lukman J., Lukman Mihael, Krive Ivan, Matko Ivan, Mešič Iv„ Miklavc Leopold, Mežnar Alojzija Leder Anton, Lesjak L., Mošnik Terezija, Mimik Ana, Musi Gregor, Novak Micka, Ocvirk Jurij, Oset Ida, Orožin Ferdo, Ottenschlager Anton, Pečovnik Andrej, Pečovnik M„ Pečovnik M.. Pistotnik F., Pirnat F„ Podbregar Jur, Podbregar Karel, Piki Franc, Podbregar Filip Praprotnik Ivana, Rančigaj Ivan, Reberšek Marija, Reberšek Vinko, Ropaš Fr., Ropaš Martin, Ručgaj Franc, Ručigaj Ivan, Srhildenfeld Alojzij, Sedelšak Ivan, Sevnik Ema, Sevnik Julij, Sevnik Matija, Skok Fr., Skok T„ učitelj; Slapnik Franc, Smogavec Franc, Soršak Franc, Sresko sodišče, Strah Josip Strožič Matej, Salomon Mariia, Šmon Mar., Štifter A., Štifter F., Štraihar M„ Šventner Zinka. Šmid L„ Terček F., Tominšek Tvana. Učakar J., Učakar Neža, Vajncerl Jakob. Virient Jakob. Vranič Avg., Vranič Hubert, Vranič Jak,, Vranič Mih., Zahojnik Roza, Zaleznik Fanika, Zelič Lovr.. Zorko Anton, Zorko J., sodnik; Zupan Anton, Zupan Fr., Zupan Iv„ Pencel Jos., Piki Fr., Žnideršič Ana, Neimenovan, Lončar Franc Neimenovan, Remic Anton, (P.Vransko.) 140 Število družnikov: 18 dosmrt. 760 letnih. 2. CELJE. CELJE, Jurak Peter, opat; Kardinar Jo s., Lazaristi pri Sv, Jožefu, Majdič Ana, Grilec Franc; Kvas Ivan, pos.; Gobec Marija, Jazbec Marija, Ogradi Mar., Ogradi Jera, Ljudska posojilnica, S. Salezija Lubej; Edšid Matija, misij, brat.; Kožuh Josip, prof.; Kupčič Franc, Turk Bogomir; Cestnik Ant., prof.; Kardinar Josip; Lukman Franc, katehet; Babšek Franc, kipi.; dr. Uržečnik Maks; Flis Gregor, superior misij.j dr. Žagar Jakob, mis.; Pediček Janez, mis.; Stadlec Albin, mis. brat; Selič Matija, mis.; p. Linus Prah, provincial OC.; p. Donat Zupančič, exprovincial; p. Ladislav Hazemali, gvard.; p. Hilarij Perpar, p. Egidi) Golob, p. Stanislav Rebec, p. Anton Vouk, p. Lnocenc Narobe, p. Leopold Grbavac, Kapucinska knjižnica, Tretji red sv. Frančiška, Bratje lajiki, Hentak Martin, Usmiljenke v bolnici (4), Samostan šolskih sester, Dekl. meščanska šola, Mestna dekl. oso. šola, Knjižnica realne gimnazije, Bitenc Mirko, dr. Blaznik Pavel, Ščuka Cvetko, Tavželj Stanko, Brodar Srečko, Holeček Pavel, Fabjančič Milan, Stante Valentin, Modrijan Danilo, dr. Mravljak Franc, Bračko Ivan, Mlinar Ivan, Krasna Ivan, Drobne Rudolf, Kna.p Anton, Orožen Janko, dr. Hanželič Rudolf, Kovačič Peter, profesorji; Šek Franjo, Grah Drago, davčna uradnika; Turk Anica, davčna uradnica; Čuš Franc, Korošec Zvonko, Romih Ivan, Grmek Jakob, Kumer Viktor, davčni uradniki; Močan Josip, davčni ur. v p.; Žumer Maks, davčni ur. v p.; Boc Ant., poštni inšpektor; Gams Ivan, višji kontrolor; Višnar Leopold, Babič Marija, Della Mea Albin, Rebernik Ivan, Savelli Josip, Biziak Marija; Lončarič Marija, strok, uč.; Vrabič Fran, Gorjanc Mihael, Planten Silvester, Črepinšek Ferdo, Kupec Matevž, Sajnker Fran; Brinar J,, ravn.; Arnšek Fr., Aužner KI., Anžlovar Št., Božič D.; Baldaisin Al., sodav.j Batič Franc, Baumgairtner M., dr, Bavdek J., dr. Berglez Vlad., Bitamic Em., Bobnič Franč,, Bovha Ir„ dr. Božič J„ sodnik; Breznik Ivan; Božič Franc, poslovodja; Bernardi Alojzija, Bratina Franc, Brežnik Franc, Biglez Ana, Belak Ana, Bratina Franc mL, Brežnik Anton, Bervar Karel, Bedrač Andrej, Cijan Anton, Cerovšek Martin; Confidenti Fric, trg.; Confidenti Zofija, Čečko Jernej; Černelč Oskar, hran. ravn.; Čokle Mar.; Čremožnik Lovro, pis. ravn.; Črepinšek Blaž; Čuk Ivana, trgovka; Čančar Marija, Čepek Ana; Dečko Ivan, trgovec; Dobovičnik Franc, trg.; Dimec Jožef, Dušak Franc, Drogerija »Sanitas«, Dolžan Draga, Dolinšek Frančiška; Erjavec Albin, mizar; Fišer Franc, dijak, Fischer Franc, trgovec; Fohn Marija; Fazarinc Zofija, trg.; Fidler Franč., Fazarinc Fanika, Faktor Josip, Fazarinc Amalija, Flis Francka, Gaber Terezija, Gaberšek Marija, Gerželj Marija, Glinšek Ivan, Gobec Ivan, Golob Jožefa; Gologranc Konrad, stavbenik; Govedič Gr„ Goršek Karel, Grobelnik Roza, Glušič Ivana; dr. Goričan Alojzij, odvetnik; Groblenik Gustav, Golob Anton, Grilec Leopold, Gruber Filip, Gril Eliz., Gril Terezika, Gruden Ivan, Gril Anton, Gajšek Štefanija, Gomzej Jožef, Herman Marija, Hladin Valentin, trg.; dr. Hodžar Jak., odv.; Hohnjec Mil., kipar; dr, Hrašovec Juro, odvetnik; Hrovat Jožefa, babica; Hruševar Rozalija, Jagodič Josip, trgovec; Janžekovič Vekoslav, Jakše Franc; Jerič Franc, posoj. ravnatelj; Jezernik Franc, Jezernik Jožefa, Jurhar Vincenc; Jurjevčič Marija, učitelj.; Jurkošek Mihael, Javšovec Franc, Jelen Jožefa, Jošt Franjo, Jurak Franjo; dr. Kotnik Josip, dv. svetnik; dr Krančič Franc, v, s. sv.; dr. Kalan Ernest, odv.; Košič Karolina; Kompan Rupert, posoj. uradnik; Koštomaj Urš., Kmecl Josip, Kedl Mar., Kokošinek Marija, Krušič Franc, Kresnik Anton, Kolar Marija; Kramar Janko, učit,; Kukovec Vinko, tes. mojster; Kosi Josip, poštni uradnik v p.; Konig Ana, Krajnc JANIČ MAKS, celjski meščan, se je rodil v Celju 1881 kot sin imovitega pekovskega mojstra in veleposestnika, po čigar smrti je potem tudi prevzel pekarijo. Bil je za obrt odlično usposobljen in zato tudi več let načelnik pekovske zadruge celjskega okrožja. Njegova delavnost se ni omejevala le na pekarijo, Vodil je vzorno tudi svoje veleposestvo na Babnem in vinogradniško pristavo v Sromljah, V svojem gospodarstvu je zahteval red in pridnost, do delavcev pa je bil dober in skrben. Med vojsko je dve leti upravljal težko službo aprovizacije in sklepni računi so pokazali, da mu še tega niso poplačali, kar je za hrano potrošil iz lastnih sredstev. Bil je cerkveni ključar in mestni svetovavec v Celju. V Babnem je postavil dom za gasilsko društvo, ki ga je sam ustanovil in mu oskrbel gasilsko orodje. Roza, Korošec Valentin, Kodela Ivan, Kancijan Pavla, Kunej Mihael, Kovač Ana, Kavčič Josip, Kandušer Fina, Kroflič Mihael, Kodela Iv,; Korošak Jernej, žel. uradnik; Koren Alojzij, Kraupner Fr„ Klenovšek Jernej, jetn. pazn. v p.; Kuss Josip. Kriška Viljem; Kocuvan Ivan, bančni ur.; Kobula Julijana, Kolarič Mar., dr. Karlovšek Josip, Kunej Marija; Koželj Josip, živinozdravnik; Kline Jakob, Knez Franc; Kunstič Ivan. zas. učitelj; Knez Franc, Krajnc Marija, Krajnc Ana, Kramer Vinko, Ladinik Veronika, Levstik Miloš, Langeršek Kristina, Lebič Antonija; Loibner Karel, trgovec; Luznik Alojzij, učitelj; Lednik Roza, Lipošek Anton; dr. Likar Ivan, upr. sodnik; Lukaščik Ivan, žel.; Leskovšek Franc, Lipovšek Ivan, Leon Josip, Lednik Martin, Lapornik Marija, Lenardon Zvonko, Lovrec Mir., Lešnik Izid,; Martinčič Ivan, tiskarnar; Mohor Fel., pos, uradnik; Majer Jurij; Majcen Miro, bančni uradnik; Medved Andrej, vrtnar; Mulej Terezija; Mastnak Antonija, trgovka; Marek Evg. Mirnik Ivan, Malej Martin, Malei Frančiška, Majarič Ig., Možina Ivan, Mastnak Franc, Malej Josip, Mravlak Franc, Natek Franc; dr. Ogrizek Anton, odvetnik; dr. Orožen Milan, odvetnik; Ocvirk Ivan, Orozel Anton, Ocvirk Franc; Pere Karel, knjigoveški moj.; Planinšek Ana; Pere Martin, zas. uradn.; Podpečan Ignac; dr. Požar Josip. drž. pravdnik: Prainik Peter, jetniški paznik; Plahutnik Josip, posojiln. uradnik; Plešivčnik Rosama; Prelog Vinko, posojiln. tajnik; Planinšek Anton, Puncer Amalija; Pere Stanko, bančni ur.; Peternel Henrik, žpk. v p.; Planinšek Štefan, Pavčič Marija, Povh Ivan, Pograjc Zofija; Primec Ferdo, bančni uradnik; Podgoršek Alojzij; Pančnik Anton, žel. č.; Pilko Ana, Pišek Josip, Pliberšek Janez, Rebek Anton, Rebov Martin, Rednak Rafael, Repič Janez; Repnik Anton, žel. uradnik; Robek Anton, gostilničar; Rode Adolf, Rode Tone, tiskarnarja; Rom Frančiška, Resnik Ana, Resnik Franc, Rašer Marija, Rant Marija; dr. Rakun Alojzij, odvetnik; Sem Josip, trgovski sotrudnik; Samec Ana, Stropnik Franc; Strupi Karolina, trgovka; Strenčan Jurij; Skočir Viktor, uradnik; Senegačnik Jer., Svetličič Marija, Strašek Ana, Staube Ter., Skale Ivan, Stramšek Neža, Stermecki Ivan, Škof Ivan; dr. Schwab Ant., zdr.; Šah Barbara, Šah Karel, Šket Alojzij; Šrot Martin, poštni kontrolor; Šlander Franc; Šerdoner Franc, jetn. paznik; Štraus Marija, Skorja Neža, Šmerc N,, Škoflek Matija, Tomažič Marija, Tratnik Franc, Tkalčič Rudolf; Topolovšek Franc, jetn. paznik; Tikec Josip, Travner Peter, Tovornik Pavla, Trojer Jožefa; Trobec Ferd., gimn. služitelj; Turnšek Ant,; Virant Janko, elektr.; Vrečer Anton, Vrenko Jož., Vrenko Mihael, Vodišek Marička, Vošnjakova pekarna, Veglehner Terezija, Valentinčič Katarina, Vok Mihael, Vrečar Ana, Vltavsky Alojzija, Veber Ivan; Vučko Marko, obč. redar; Veranič Lovro, Vrečer Martin, Vodušek Ivan, Videčnik Jakob, Vučko Marija; Vene Karel, natakar; Vidic Franč., trgovka; Winter Eliza, zas. uradn,; Wagner Janko, uradnik; Vltavsky Franc, Valenčič Ivana, Vok Iv.; Zupane Jožef, vrtnar; Zupanek Beti, učiteljica;! Zabukošek Mihael, Zagode Marija; Zidanšek Jos., trgovec; Zopf Marija, Zupane Franc, Zupanek N., Zupane Štefanija, Zagajšek Terezija, Žveglar Hel.j Žerdoner Ferdo, občinski uradnik; Žolgar Marija, Žolnir M., Žagar Ant., Vikarijat, dr. K o t n i k F r,, Bolhar Alojzij, Rudenšek D., Natlačen Peter, p, Teodor Vičič, Koren B., Kosmač M„ Bonač I., Raznožnik, Holobar S., profesor Levičnik, Golmajer F., Ernst Katarina, Ma-gajna P., Kandušar, Deželak Martin, Zurc I., Požar Marija, Drugovič Martin, Remše Nata, Preložnik Alojzija, Zeli Egidij, Žolnir Martin, Kranjc Matija, Skale Franc, Rutar Albert, Lampert Karel, Ivančič Marija, Deleja Jožef, Božja Jožef, Stojan Marijana, dr. Gantar Kajetan, Debeljak Ciril, Koren Betka, Vodušek Ivan, Fili Janko, Roš Fran, Jošt Mihael, Tovornik Ladislav, Stergar Josip, Dobrave Mihael, Fric Ivan in Matilda, Leuger, Božnik Kar., Hozner Jakob, Četina M., Vuga, Razlag Mirko, Videnšek Matija, Urisk, dr. Mlinar, dr. Arnšek, Pleteršek Edmund; Kranjc, učitelj; dr. Mejak Ervin, Videnšek Marija, Novak Alojzija, Gologranc Stanko, Vitzman Edvin, Jeram Jakob, Tory Rihard, Umek Ema, Ivane Marija, Lazar G. Begojev, Žvar Ant., Mulej, Klobčič Dušan, Flego Frančiška, Štornik Anton, Krulc Miško; dr. Prenj Ferdo, preds. upr, sod. v p.; Trischkowitz, Šmigoc V., Krivec U., Jurko, Mastnak J„ Kern Iv., Mlakar Kar,, Hunski, Staaite Ljudm., Ocvirk Marija, Štiglic Mat., Zagradišnik J., Rupnik Ivan, Gajšek Valter, Mlakar Ivan; Dolenc Anton, uradnik; Zupane Frančiška, Radušek Ant., Zupane Ana, Nardin, Berlot Josip, Rebernik Štefan, Kotnik Anton, Velkavrh Anton, Lesjak Anton, dr. Voršič Alojzij, Koštomaij, Jerin Lojze, Čepin Franc, Gošnik, Konpan Mihael, Pratnemer Avg., Jelen Fran, Bezgovšek Mar., Prelog Mih.; Kramar Stjepan, prof,; Burger, notar; ing. Burger Jožef, Strgar Ant., Glonar Iv., Vračko R., Mestna knjižn. (4 izt.), Cvenk Ladisl,, ing. Sajovic, Gruden Ljud., Tovornik J„ Knjig. Moh. tiskarne (100 izt.), M i -h e 1 č i č Al., Arnšek Albina, Bavdas Jos., Barle Drago, Blažej Anica, Bračič Marija, Brglez Pavla, Cugmus Marija, Čičigoj Katarina, Drobne Rezi, Gorenjak Rezi, Gračner Karel, Herman Terezija, Jazbec Marija, Jurač Josip, Neimenovan, Kencian L., Kolenik A., Kovač Stanislav, Kusterle Peter, Kusterle Ivan, Kos Florijan, Kroflič Erna, Kroflič Ljudmila, Lakovnik Josip, Lagoja Jožefa, Mikeln Fric, Milavec Franc (2 iztisa), Podgoršek Franc, Prelog Marija, Prevovnik Leopold, Rauh Ana, Sadovnik Maiks, Sadovnik Urban, Samsa Frančiška, Schager Anton, Schuch Emerik, Terček Alojzij, Vester Maks, Voršič Anton. Vrunč Pepca, Vrabl Tonče, Vraojek Pavla, Zupančič Antonija, Žekar Miloš, Franc Anton, Krašovec Ante, Mulej Konr., Njirič Dinko. Gajšek; Lilek E„ dv. sv. (P. Celje.) 663 GALICIJA. Čari Miloš, župnik; Cokan Martin, predsednik občine; Ašenberger Jož., Dimec Franc, Čretnik Franc, Šuperger Matevž, Turnšek Iv., Verdel Franc cerkv. kij.; Prosvetno društvo, Ahtik Iv., Ašenberger Janez, Ašenberger Jernej, Aubrecht M., Brecl Ant., Brežnik Ant., Breznik Janez, Cvikl BI., Doler Jan., Falant Al., Golavšek A„ Grobelnik J., Herman R., Jelen J., Jelen Jak., Jerneje F., Jovan A., Jovan J., Kač I., Kapitler A., . Kapitler Al., Kokol Martin, Kramer Franc, Kramer Marija, Križan Mart., Križan Uršula, Kruleč Franc, Krulej Terez., Kugler Fr., Lebič Urša, Lešnik Ana, Lešnik Bernard, Malovšek Franc, Mirnik Jakob, Mirnik Janez Mirnik Mart., Nareks Jakob, Nareks Janez, Nareks Julijana, Nareks Neža, Nareks Val., Novak Janez, Oztič Ignacij, Paležnik Jan., Paležnik Marija, Pernovšek Fr., Podvršnik Ant., Podpečan Jožef, Podpečan Martin, Pohole Franc, Polak Al., Polak Jan., Potočnik Fr„ Pušnik Jož., Rančigaj Barbara Reberc Anton, Rehar Mihael, Roje Maks, Srabočan Jak., Stamol Ana, Stamol Zof.. Šklamba Andrej, Šklamba Zofija, Špeglič Jož., Špeglič Fran, Štampe M., Štefančič J., Štefančič R., Šuper M., Šuperger Fr., Tržan J.. Tržan F., Veber Alojzij, Veber Jakob, Veber Mihael, Vengust Mar., Verdel Jožef, Verdel Martin, Voh Alojzij, Voršnik Marija, Žagar Franc, Žolnir Antonija, Žolnir And., Žužek .Ternei. (P.Žalec.) 93 GOTOVLJE. VSclavik Robert, župnik; Šola, Antloga Andr., Antloga Fr., Antloga Fr., Antloga Vnton, Antloga Karel, Antloga Ivana, Baš Franc, Cilenšek Alojzija, Čremožnik Vinko, Goršek Ant., Jordan Ivan, Jordan Vinko, Jošt Miha, Juteršek Vinko, Kač Ivan, Krajnc Fr„ Krajnc Avg., Kruleč Ivan, Kuder Iv., Kuder Jožef, Lilija Mart,, Orešnik Jožef, Ogrenšek Matija, Piki Jakob, Pilih Franc, Ribič Anton, Rozman Ant., Šteiner Ant., Šteiner Vinko. Škafar Fr., Škafar Ant., Trobiš Mar., Vasle Franc, Bizjak Ivan, Verdev Jožef, Vipotnik Franc, Vizovišek Miha, Zagode Marija, Zupanič Terezija, Zupane Jakob, Onič Hel., Trnovšek Anton, Vuk Jera Lilija Anton. (P.Žalec.) 46 GRIŽE. Kosi Jakob, župnik; Ve ligo še k Jož., župan; Župnijska knjižnica Šola v G r i ž a h ; Križan Fr., kapi.; dr. Potrata Josip, zdravn.; Lesjak Jurij, todn. okr. »od.; Dovian Fr., učitelj; Kogoj Ana, učit.; Rojnik Fr., org.; Kmečka hranilnica in posojilnica, Brežnik Hel., Bobovnik Jurij, Cokan Martin, Čadej Franc, Dolinar Vinko, Gaberšek Jožef, Funkl Rafael, Golavšek Mihael, Divjak Martin, Delčnak Ivan, Dolinar Mar., Goršek Anton, Goropevšek Ant., Gojznikar Mar., Goršek Fr., Gominšek M., Goršek M., Goršek P., Golavšek Helena, Govejšek Anton., Grobelnik Marija, Gril Ivan, Hriberšek Anton, Holobar Fric, Holobar Ant., Jegrišnik Karel, Ježovnik Fr., Jurhar Lud., Jerman Jožef, Jurhar Štef., Jurhar Ivan, Jakob Iv., Judec Franc, Jež Janko, Kramar Marija, Kuder Peter, Kuder Lud. Kloar Jakob, Korent Julij., Krašovc Miha, Kokel Vinko, Koipriva And., Korent Lucija, Korošec Jak., Kukovec Marija, Kuder Iv., Lešer Jožef, Leskošek Ana, Malus Antonija, Naprudnik Jožef, Novak Anton, Ostervrh Angela, Pečnik Julij., Potočnik Franc, Pinter Jož., Poteko Andrej, Piki Jurij, Piki Amalija Pospeh Miha, Poteko Liz,, Poteko Pankracij, Poteko Neža, Prenk Frančiška. Pražnikar Urš., Poteko Fr., Pilih Fr., Poteko Fr., Poteko Helena, Pinter Franc, Ramšak Franc, Ramšak Jernej Ramšak Jera, Romih Mar., Rogl Ivan, Seme Marija, Sapotnik Luc., Šalej Jakob, Škraber Jakob, Šprager Stanislav, Švend Alojzija, Škoberne Itvan, Šteble Gašper, Šinkovec Neža, Šuler Franc, Traitnik Jožef, Terglav Fr. Tominšek Anton, Traven Marija, Uplaznik Blaž Užmah Iv., Vehovc Jož,, Vošnjak Fr., Vizjak Jožef, Vošnjak Martin, Verdnik Franc, Vozlič Mar. Vipotnik Jurij, Vizjak And., Vasle Alojzij, Verbič Terezija, Zupan Matevž, Zupane Iv., Zabovnik Franč., Zupane Fr., Zupane Fr., Zakrajšek Kat., Žgaak Franč,, Žgank Jožef, Žgank Valentin, Babič Rudolf, Železnik Kar., Štefančič Neža, Kosi Marija, Oblak Ivan, (P. Griže.) 125 POLZELA. Jodl Ivan, župnik; Košec Franc, Sevčnikar Fr., Predovnik Al. Žolnir Jož,, Kolšek Jem., cerkv. ključ.; Mešič A., župan; dr. Červinka, b, zdr.; Beloglavec Filip, Bizjak Franc, Cizej Lud., Cizej Helena, Čremošnik Franč., Cimperman Julij, Cvenk Franc, Cimperman Alojz, Cimperman Ter., Dobovičnik Marija, Dolinar Marija, Drolc Jožef, Dankovec Alfonz, Breščak Jož., Fužir Fr., Hojnik Jožef, Glavnik Franc, Hrovat Alfonz, Hostnik Ant., Hrastnik Janez Jelen Marija, Jelen Filip, Jošovc Martin, Korber Jožef, Kolšek Štefan, Kolšek Ant,, Kolenc Vinko, Hrovat Franc, Kunst Martin, Kolar Alojz, Kralj Franc, Kač Franc; Kač Jožef, organ.; Korber Franc, Kolšek Janez, Kok Tomaž, Lenko Fr., Leskošek Terez., Likeb Alojz, Maurer Jakob, Malis Franc Malis Marija, Lorber Ang., Lukman Marija, Melanšek Anton, Mihelak Fr., Okorn Fr., Orešnik Antonija, Ožir Marija, Parfant Leopold, Pire Franč,, Pečovnik Jernej, Pader Ivan Pader Franč., Prelog Marija, Rojšek Ivan; Rojnik Marija, učit.; Novak Jakob, Rojnik Jožef, Špacapan Leop., Štorman Jožef, Šuster Franc, Smole Fran, Šuster Anton., Sorčan Ivan, Šarič Franč., Svetko Marija, Tajnšek Antonija, Tavčar Jernej, Tajnšek Anton; Tiršek Josip, trg.; Tavčar Jožef, Turnšek Anton, Turnšek Franc, Turnšek Štefan, Turnšek Franc, Uratnik Terezija, Vaši Jožef, Vasle Jožef, Vibihal Helena, Vošnjak Franc, Vasle Karel, Vasle Maks, Veternik Ivan, Zagoričnik Vinko, Podlunšek Jak., Kunst Alojz; Ručman Al,, post.nač.; Šerdoner And., Kotnik Ivanka. (P. Polzela.) 98 SV. PETER V SAV. DOL. Dr. Jančič Iv,, žpk.; Žolnir Neža, Smerkolj Franc Turk Anton, Korun Franc, Pogačar Ferdo, Jelen Matija, Pire F. Marija, Zaje Marija, Partelj Berta, Čremožnik Antonija, Medved Berta, Lilija Ivan, Vaje Marija, Ropotar Terezija, Ušen Valentin, Škaler Jožef, Gorjup T,, Ločičnik Helena, Parfant Franc, Čede Jož., Lenko Jožef, Jutršek Marija, Žohar Peter, Virant J., Terglav Alojz, Užmah Mihael, Veligovšek Jožef, Zaje Štefan, Tkalec Ana, Jančič Ana, Hladin Marija, Mikla/vžin Marija, Sredenšek Miha, Gajšek Ivan, Srebotnjak Amalija, Cvenkl Anton, Skoberne Alojz, Voh Ivan, Verder Anton, Ploštajner Edv., Jelen Florijan, Divjak Apol., Rojnik Mar,, Voh Miha, Cimperšek Franc, Vedenik Jožef, Blaznik Iv,, da Cijan Hermina, Tevčič Marija, Matko Marija, Volk Ivana, Kosu Stanko, Jordan Ivan, Četina M.; Verder Anton, mizar; Berdnik Marija, Kač Anton, Kač Peter, Žgank Anton, Babič Ant., Cokan Leop., Podkrajnik Martin, Cizej Franja, Piki Anton, Ribič Ivan, Lampret Vinko, Horvat Hel,, Rozman Anton,, Erbar Karel, Sedminek Štef., Žgank Karel, Žagar Antonija, Peiternel Marija, Četina Fr., Rojnik Ivan, Kolenc Franc, Ocvirk Fr., Udrih Mih., Udrih Jož., Čremožnik, Pire, Kunst Vinko, Ušen Mar, Hribršek Peter, Kot Martin, Četina Ivan, Tavčar Terezija, Parfant Anton, Ušen Mar., Fugina Marj., Škorjanc Marija, Hropot Jakob, Orešnik Anton., Lilija M., Čuden F., Rojšek M., Terglav A., Uršič I„ Uratnik Ivan, Steiner Roza, Voh Marija, Uranjek Anton, Randl Antonija, Četina France, Ježovnik Ivan, Sedminek Florijan, Vrečar Franc, Jordan Anton, Ožir Antonija, Uratnik Franc, Ožir Fr., Povše Pet., Škrjanc Terezija, Sedminek Melhijor, Dimec Ant., Divjak Martin, Veligovšek Anton, Košak Jožefa, Zagoričnik Ivan, Benetek Marija, Tavčar Angela, Dornik Franc. (P. Sv. Peter v Sav. dol.) 123 TEHARJE. Vesenjak Pavel, župnik; Sigi J o ž., Medved Anton, župn. v pok.; Šola Teharje, Šola Štore; Črnigoj Slavko, š. v.; Volavšek Slava, Presker Marica, učit.; Rebov Jožef, Resnik Jan., Kač Jož , Kač Janez. Gajšek Jakob Gajšek Fran, cerkv. ključ.; Feguš Maks, org.; Vrbovšek Anton, mežnar; Adrinek Marija, Aškerc Jera, Ambrož Fr,, Brečko Iv., Bucaj Jan., Burnik Bogom., Božovski Karla Buser Anton, Dimec Franc, Dragar Mihael, Fridl Jakob, Florjančič Jožef, Gajšek Ter., Godec Blaž, Gorišek Marija, Gologranc Mar., Gorišek M., Guček Franc, Gusurek Mar., Grčar Ana, Hrvatič Janez, Jesenek Jožef, Jeršič Jožef, Kline Janez, Kovač Jakob, Koštomaj Jan., Koštomaj Mihael, Kroflič Karel, Martun Franc, Mernik Fr., Mastnak Alojzij, Mastnak Štefka, Ocvirk Pet., Ojstrež Blaž, Oberžan Janez, Oprešnik Ludovik, Paulič Jernej, Pustek Terezija, Reberšak Vinko, Rezar Mirko, Romih Ivan, Rebov Martin, Selšek Franc, Sodin Blaž, Sodin Franc, Stojan Štefan, Stojan Martin, Šuhel Štefan, Štor Janez, Tlakar Marija, Tofant Martin, Tratnik Anton, Vrečar Neža, Vivod Rado, Vengušt Anton., Zupane Franc, Zimšek Iv., Laurič Marija, Gologranc Mihael, Podgoršek Roza, Pušnik Terezija. Romih Martin, Lednik Roza, Tofant Fr,, Ojstršek Mihael, Ozimek Ivan, Gabršek Jernej, Pevec Jak,, Jelovšek Jož,, Tofant Maks, Mihelič Marija, Štante Roza, Majdič Mici, Kordiš Anton, Rednak Štefko, Terglav Anton, Videnšek Ivan, Trafela Franc, Cmok Ludovik, Pukmeister Ivan, Štanle Ivan, Jošt Ivan, Petauer Ivan, Hrovat A., Brinovc Angela, Kroflič Gregor, Klarič Frančiška, Dolinar Ma/tej, Dobrotinšek Mar,, Jesenek Matilda, Lečnik Jernej, Gorišek Jožef, Vizjak Mart., Strnad Mihael, Ledinek Marija, Kolar Vinko, Flis Anton, Ocvirk Gregor, Ferenčak Ivan, Ivanšek Mih. Lešek Franc, Kovač Franc, Baumgartner Franc, Udovič Franc, Dobovišek Maks, Verhovšek Katar., Sernec Marija, Kožuh Jožefa, Rozman Elizab. Gajšek M,, Pintar Mar., Grčar Jožef, Satler Iv., Gajšek Anton.,' Butja Minka, Rezar Zofija, Kristan Janez, Verk Roza, Seme Julka Krajšek Janez, Inkret Martin, Mauer Franjo, Rednak Tonček, Zdolšek Anica, Motoh Rozal., Jezovšek Marica, Arzenšek Anton (P.Teharje.) 143 ŽALEC. Veternik A„ žpk. (2 izt.); Km. hran. Žalec, Brečko Jožef; Ledinek Makis, Merk ač Franc, kaplana; Stenovec Andr,, župnik v pok.; Petriček Anton, šol, upr. v p.; Wudler D., šol. upravitelj; Birsa Ed., postajenačelnik; Usm. bratje, Osnovna šola Petrovče, Osnovna šola Žalec, Katoliško izobražev. društvo; Flajs Jožef, Holobar Štefan, Žužej Franc, cerkveni ključarji; Lorber R., obč. preds.; Urbašek Ivan, obč. preds.: Antloga F., Antloga Janez, Antloga Jernej, Apnar Vinko, Aristovnik Vinko, Arnčnik Iv„ Arzenšek F,, Avdič J., Aubrecht J., Bergman F., Blausteiaer Jakob, Krančič Ivan. Lekše Jože. KRANČIČ IVAN, rojen 1863 na Rečici ob Savinji, umrl kot župnik v Grižah 18. avg. 1933. Po končanih študijah je dve leti kaplanoval v Grižah in 11 let v Celju, nato pa je prišel v Griže za župnika, kjer je ostal do svoje smrti, to je polnih 32 let. Leta 1928 je bil imenovan za duhovnega svetnika. Bil je goreč duhovnik, ki ni skrbel samo za duševni, temveč tudi gmotni blagor svojega ljudstva, kateremu je ustanovil hranilnico, ki še sedaj deluje. LEKŠE JOŽE, klobučar in posestnik v Mozirju, rojen 1874 v Pustem polju pri Rečici ob Savinji, je umrl 34. februarja 1935 v Mozirju. Izučil se je obrti na Ljubnem in delal kot pomočnik tu in tam po bivšem Štajerskem, dokler se ni ustavil 1898 v Mozirju. Tu si je v teku let s trdim delom in varčnostjo ustvaril lep dom. Bil je vnet naročnik katol. časopisov in vedno zagovornik katoliških načel v javnosti. Strog do sebe je bil strog tudi do svojih otrok, ki jih je vzgojil v delavne člane katoliških društev. Boltin Ivan, Bošnak Mart., Bouvier Ana, Cerkvenik Gregor, Čede Franc, Cede Ivana, Čede Terezija, Čepin Franc, Delakorda Alojzij, Delakorda Marija, Divjak Franc, Drev Martin, Eberlinc Alojzij, Fischer Ivan, Gerlih Helena, Globočnik Justina, Glogovšek Marija, Godicl Rudolf, Golčman Marija, Goričan M., Gorišek Bog., Goršek A., Goršek M., Govejšek Mari]a, Herman Kati, Herman Alojzij, Hodnik Marija, Hriberšek Marija, Hrovat Rudolf, Hrušovar Ivan, Jane Ivan, Janežič Leopoid, Janič Rud., Janžekovič Vinc., Jelovšek Stanko, Ježovnik Franc, Jošovec Marija, Jug Jožef, Jurhar Franc, Kač Antonija, Kač Ivan, Kač Janez, Kač Jožef, Kač Marija, Kač Marija, Kajne Ivana, Karčič Bone, Kašman Anton, Kerk Valentin, Kert Ter., Klampfer Jos., Kline J., Knafeljc A., Knapič Vikt., Knez A,, Knez Martin, Koceli Janez, Kočevar Nikolaj, Komerički Josip, Kopriva Franca, Kopriva Franč., Koren Franc, Koren Marija, Korent Ana, Korent Vinko, Kos Franc, Košenina Marija, Kovač Al., Kovač Antonija, Kovač Martin, Kosmelj Franc, Kozole Franc, Kranjc Jožef, Kranjc Mar,, Krašovic Jurij, Kuder Frančiška, Kuhar Franc, Kukec Fani, Kveder Vinko, Lavrenčič Matej, Lednik Bernard, Lešer Franc, Lipovšek Martin, dr. Ločniškar Adolf, Lojbner Jernej, Lorber Josip, Lužar Štefan, Marovt Ivan. Mikuš Josip, Mirnik Franc, Mutec Amalija, Mutec Ivan, Mutec Mihael. Naraks Jožef, Naraks Marija, Novak Vinko, Obranovič Mar., Ocvirk A., Ocvirk Tereziia, Orešnik Vinko, Omahen Alojzij, Ožir Jožef, Pajenk Franc, Pavšer Martin, Pečnik Amalija, Peško Marija, Pešec Ivan, Piki Andrej, Piki Franjo, Piki Josip, Pilih Viktor, Pivc Maks, Podpečan Ivan, Pogačnik Terezija, Polanc Josip, Pravdič Frančiška, Pristovšek Maks, Pristovšek V., Privošnik Marija, Privšek Martin, Pšenič Antonija, Pukl lgn., bar. Puthon Eleon., Rajh Ivan, Rančigaj Jožef, Rančigaj Roza, Razboršek Karel, Razboršek Lucija, Razboršek Martin, Repinšek Jožef, Resnik Fr.; Rizmal Fr., org.; Roblek Franjo, Roter Franc, Roter Jožef, Seme Franc, Seme Helena, Senica Cecilija, Senica Maks, Sevčnikar Andrej, Sitar M., Stamol Anton, Steiner Josip, Stepinšek Marija, Strahovnik Karel, Strenčan Ivan, Strohsack Kozina, Šah Matija, Šepec Terezija, pl. Širca Friderik, Šketa Martin, Štorman Andrej, Šribar Terezija, Štravs Alojzij, Šušterič Angela, Tratnik Amalija, Tratnik Leopold, Tržan Jožefa, Turnšek Ivana, Turnšek J., Turnšek Leop., Vabič Vinko, Vabič Niko, Valenčič Eduard, Vanovšek Anton, Veternik Mar,, Vipotnik Jožef, Vipotnik Vinko, Virant Ivan, Vizjak Apol., Vizovišek Ivan, Vok Anica, Vrtačnik št., Wenzig Kati, Zagode Jožef, Zagode Štefan, Zagoričnik Fort., Zaje Karolina, Zorman Franc, Zottel Josip, Zupane Ivan, Zupane Jakob, Zupane Mihael, Zupane Vinko, Žagar Frančiška, Žagar Vinko, Žgank Franc, Žuža Karolina, Kristavčnik Ivan. (P.Žalec.) 219 Število družnikov: 33 dosmrtnih, 1484 letnih. 3. DOLNJA LENDAVA. BELTINCI. Vadovič Rud., župnik; Ciglar Al., Stukovnik Fr., kaplana; Šprager Ferdo, Gumilar Franc, Nefina Aleks, šolski upravitelji; Jericijo Marija, Sterniša Ema Zorko Edvard, učit.; Posti Mara, pošt.; ing. Maček Jožef, upr.; dr. Škerjanc Srečko, zdravn.; Osnovna šola v Beltincih; Osterc Peter Fister Anton, Klepec Joško, Škafar Jožef, trgovci; Dečko Franc, pek; Marič Anton, meh.; Zver Karel, Kolar Franc, Ros Janez, Forjan Ivan, Bukovec Jakob, Antolin Andrej Kavaš Blaž, Ros Marko, Novak Marjeta, Šomen Štefan, Škafar Št., Smodiš Št., Rebrica Mihael, Tratnjek Ana, Žemljic Andrej, Forjan Ivan, Erjavec, Slavic Mat., Forjan Ivan, Kuhar Anton, Poredoš Marija, Jerebic Jožef, Bakan Jožef Smodiš Urša, Duh Štef., Forjan Št., Škafar Jožef, Bakan Mart., Bakan Edv., Tratnjek Martin, Toson Ciril, Cigan Marko, Požar Vinko, Smodiš Viktor. (P.Beltinci.) 53 BOGOJINA: Honko Jožef, župnik; Vogrin Št,, Šumak Jožef, Lopert Franc; Benkovič Ivan, učitelj; Malič J., Elias J., Smej J., Šola, Hajdinjak Ana, Vogrin J., Gregorec M., Puhan Š.; Pučko Š., kovač; Kardinar J. — Filovci: Torok Št., Camplin Terez., Camplin Jožef, Camplin Ivan. — Strehovci: Bojnec Martin, Toplak Magda, Gerenčer Jožef. — Ivanci: Šodl Jožef, Rous Ivan Gabor Pavel. — Bukovnica: Gjorek Franc. (P. Bogojina.) 26 DOLNJA LENDAVA, Halas Daniel, kaplan; Jelen Jožefa, Gonza Anton Raubar Hinko, Zver Štefan, Štraus Franc, Žbogar Štefanija, Sever Marica, Ježek Franc, Knežič Marija, Dvoršak F., dr. Klar Franc, dr. Štupica Marijan, Pečnik Drago Ipavec Karel, Ferleptič Josip, Cimerman Franc, Farazin Ila, Rapoša Flor., Kojzek Rajko, Majerič Josip; Kolarič Ivan, žand.; Heric Anton, Tibant Verona, Pahor Frančiška, Žbogar Jern., Gabor M., Raščan Marko, Bahan Št. (P. Dol. Lendava.) 29 EKSPOZITURA NA HOTIZI. Jožko Berden, kaplan; Baiažič Ivan, Horvat Mat., Balažič Marija, Koveš Katarina, Šumenjak Ivan, poljed.; Osterc G., trgov.; Kotn]ak-Kavčič .Jos, Zaunfuchs Jul., Pucko Janko', učit. (P. Dolnja Lendava.) 10 STREHOVCI. Bojnec Franc, Cosar Jož., Trajbe. Štefan Kološa Ivan, Kovač Anton, Casar Štefan. (P. Dobrovnik.) 6 SV. KRIŽ V ČRENSOVCIH. Zadravec Matija, župnik; Bejek Janez, kaplan; Klekl Jožef, župnik v p.; Tretji red sv. Frančiška; Lutar Štefan, šolski upravitelj; Makarovič Antonija, š. uprav.; Železnik Oroslav, š. uprav.; Goiinar Lovrenc; Sabo Ana, učit.; Kolar Ivan; Ciga Jožef, cestni nadzornik; Utroša Viktor, Žerjal Franc Peterec Terezija, Horvat Štefan, Hanc Martin, Glavač Avguštin, Kovač Martin, Smodiš Štefan, Smodiš Karel, Žerdin Martin, Horvat Anton, Stanko Ivan, Kelenc Jožef, Kostrie Mat., Škafar Mat., Plej Ver., Tomac J„ Leban A., Elemiš F., ŽagaT I. (P. Beltinci.) 31 TURNIŠČE. Jerič Ivan, dekan; F t i č a r Štefan, Ška.ič P., Bakan Š., Navec J., Štefanec F\, Šemen Ivan, Horvat Štefan, Gerič Jožef, Tkalčič Jožef, Magdič Jurij, Nemec Št., Kovač J., Horvat J., Horvat Št., Sobočan J. (P. Turnišče.) 16 VELIKA POLANA, Rantaša Anton, župn. (5); Čehovin Rudolf, šolski upravitelj; Horvat Ivo, šol. upravitelj; Balažič Franc, org., tajnik; Prosvetno društvo; Gerič Jožko, Hozjan Štefan, ministranta; Gerič Franc, Gerič Štefan, Horvat Kristina, Magdič Ivan, Pucko Roza, Šernek Štefan, Škafar Bara, Vrabl Hinko, Žerdin Ana. (P. Črensovci.) 20 Število družnikov: 2 dosmrt. 189 letnih. 4. DRAVOGRAD. ČRNEČE. Župni urad črneče, Goli Marija, Delemea Katarina, Kadiš Matevž, Kogelnik Alojzij, Kogelnik Ana, Petino Marija, Vidner Fel., Pečoler Kristina, Mrkač Jožef, Pečnik Ana, Petjak Maks, Podučnik Franc, Kovač Rudolf, Sadnik Antonija Planten Friderik, Preglan Franc, Račnik Marija, Vukovnik Josip, Pepevnik Lucija, Zabučnik Val., Kvasnik Josip, Sekalo Blaž. (P. Meža-Dravograd.) 23 DRAVOGRAD. Serajnik Vol., prošt; Čreš-n i k Marija, Ambrož Mihael, Gorše Franja, Kaiser Silvija, Kajšer Ant., Kapun Hinko, Klembas Jožef, Kostwein Marija, Kostwein Štefanija, Mory Alojzija, Kobalt Uršula, Jehart Neža, Nabergoj Slava, Ornig Pavla, Ott Gregor, Paternuž Valentin, Pečnik Valentin, Pirtovšek Marija, Remic Alojzij, Rožič Blaž, Sokolska knjižnica, Štih Marija, Veržun Ivan, Vogelnik Franc. (P. Dravograd.) 25 LIBEL.ČE. Vogrinec Anton, župnik; Uranšek Ignac, Saberčnik Martin, Kristan Filip, Leskovar Andrej, Perovnik Miha, Kušej Filip, Sajavec Ivan, Jamer Gašpar, Jamer Jakob, Srebotnik Ivan, Verneker Boštjan, Pšeničnik Miha, Pšeničnik Iv. Ring Franc, Obrietan Valentin, Ridl Ivan, Šuler T,, Kramer Marija, Čigovnik Amalija. (P. Libeliče.) 20 OJSTRICA. Kociper Rudoli, župnik; Očko P., Pečnik Anton, cerkv. ključarja; Zechner Martin, gozdar; Kremser Valentin, posestnik; Katoliško prosvetno društvo. (P. Dravograd.) 6 Število družnikov: 1 dosmrt. 73 letnih. 5. DRAVSKO POLJE. CIRKOVCE. Ravšl Anton, žpk.; Ekart Neža, Vodošek Franc, Dolenc Ant. Medved Antonija, Pauman Marija, Župnijska knjižnica, Napart Štefan, Ocvirk Alojzij, kaplan; Ploh Anton, org.; Kaiser Terezija, Jevšinar Franc, Napast Matevž, Vranic Ivana, Baklan Franc, Ekart Marija, Osenjak Martin, Trčko Marija, Pernat Alojzij, Kaijer Jera, Belca Franc, Korže Amalija, Medved Terezija, Horvat Franc, Napast Matevž, Beranič Martin; Pernat Fr,, ministrant. — Gorica: Mohorko Barbara, Fingušt Vinko, Kolarič Elizabeta, Gojkovič Štef., Kozoderc Jakob, Gregorc Jera. — Gor. Jablane: Frangež Andrej, Safošnik Martin, Safošnik Anton. Horvat Jernej, Beranič Roza, Frangež Lena, Frangež Fr., Fingušt Neža. — Spod. Jablane: Doberšek Marija, Trčko Franc, Kores Marija, Pišek Agata, Koren Neža, Medved Anton, Beranič Jera-Roza. — Dragonja vas: Trčko Franc, Klasinc Jurij, Draškovič Franc, Vuk Štefan, Dolenc Marija, Zafošnik Janez, Frangež Franc, Korošeč Martin, Klasinc Neža, Lorger Anton, — Mihovce: Sagadin Andrej, Žepan Karolina, Vuk Marija, Klasinc Andrej, Pleteršek Jožef, Dolenc Marija. Drevenšek Tomaž. Peršoh Fr., Strmšek Roza, Krašovec Miha, Peršoh Franc, Dobič Franc, Pernah Jožef, Matevžič Marija, Goljat M., Vuk Ana. — Pongerce: Pauman Jernej st., Unuk Franc, Lah Šimon, Zafošnik Franc, Goričan Franc. — Šiko'e: Kaiser Anton, Kancler Mariia, Ekart Ivana, Kmetec Janez, Brumec Marija, Kancler Iv., Dobrajc Marija, Vinkler Terezija. — Strrfojnca: Žumer Terezija, Gmeiner Marija. Greif Marija, Goričan Terezija, Trčko Šimon, Medved Marija, Koledar 1936. 8 Grcif Franc, Peršuh Liza, Lah Valentin, Jerič Fr. — Starošince: Beranič Štefan, Draškovič Boštjan, Klasinc Martin, Marčič Fr., Zaje Matilda, Beranič Jožef st. (P. Cirkovce.) 103 ČRNA GORA (PTUJSKA GORA). Zagor-šak Franc, župnik; Župnijska knjižnica, Šola,, Bralno društvo. — Občinski odborniki: Rodošek Jakob, župan; Topolovec Jurij, Marinič Jurij, Jager Anton, Gojkovič Josip, Glažar Ivan, Sagadin Fr,, Štefanciosa Viktor, Selinšek Karel, Širec Alojzij, Vinkler Ivan, Pišek Franc, Horvat Jak., Černenšek Ludovik, Pislak Jakob; Mohorko Janko, organist; Angel Fr., Bukovič Jak,, Črnenšek Ana, černenšek Jožef, Černenšek Alojz, Ferlež Elizab., Forštnerič Ludovik, Furman Franc, Gajšek Ignacij, Gajšt Fr., Gajšt Vinko, Godec-Černenšek Anton, Horvat Sim., Hrvat Vinko, Hriberšek Rudolf, Jazbec Fr., Jeza Anton, Jeza Margeta, Jordan Josip, Jus Kat.-Gustl, Kacijan Jurij, Karneža Neža, Korošec Ant., Krivec Fr., Kozoderc Anton st., Kozoderc Ant. mL, Kupčič Anton, Kopše Pavla, Laznik Flor,, Letonja Ivan, Letonja Ivan, Marinič Fr,, Marinič Ivan, Mesarič Ver., Mešiček A., Mlakar I„ Mohorko I., Pepelnik Franc, Pislak Ant., Pislak Štefan, Pišek Genovefa, Planine Marija, Podlipnik-Božičko Marg., Potočnik Vinko, Predikaka Matija, Potisk Ljudmila, Predikaka Nežka Ritonja Lucija, Sagadin Lovrenc, Samastur Marija, Sluga Martin, Srdinšek Matevž, Fridl Roza, Šalamun Ivan, Sajko Vida, Toplak Pav., Turhuš Jožefa, Traun Ivan, Verdenik Iv., Verdenik Ivan, Vidovič Ivan, Vodušek Anton, Vuk Marija, Žnidarko Roza, Žunkovič Ter., Žumer Ant., Žnidar Marija, Pelko Mar., Planine Kat., Vodušek Ana, Letonja Leopold, Kojc Neža, Dolenc Jak., Medved Matevž, Zemljak Jožefa, Vogrinec Matevž, Lamipert-Rozina, Rine Katica, Predikaka Martina, Božičko And,, Božičko Til., Fišer Jož,, Mesarič Rudolf. (P. Ptujska gora.) 103 FRAM. Rakun Franc, župnik; Šola Fram, Izobraž. društvo »Slomšek«, Bezjak Ivan, Bedenik Štefan, Bogatič Franc, Brdnik Neža, Brdnik Eliz., Cveček Marija, Černe Ferd., Černij Karel, Čretnik Jožef, Čretnik Jurij, Fišer Ivan, Golčnik Kar,, Greif Ivan, Hojnik Alojzij, Hojnik Franc, Hojnik Karel, Hojnik Marija, Hojnik Ivan, Jelšek Franc, Kirbiš Franc, Klabus Anton, Kobalij Martin, Kodrič Ivan, Kodrič Jurij, Koren Henrik, Kotnik Rihard, Krajnc Ljudmila, Krajnc Tomaž, Koren Jožef, Klavž Mar,, Lešnik Ferdinand, Lešnik Jožef, Lešnik Ludovik, Leben Peter, Lorenčič Milica, Ledinek Fr,, Jerovšek Marija, Majal Pavel, Majal Valentin, Marčič Štef., Meglič Marija, Miklav Franc, Morn Anton, Morn Marjeta, Novak Anton, Novak Neža, Pernat Fran, Papež Ivana, Petrič Matilda, Pokrivač Antonija, Potočnik Anton, Potočnik Anton, Potočnik Vinko, Petek Ivan, Prelog Anton, PrelogRoza, Predan A., Predan Valent., Pristavnik Pavel, Pečovnik Marija, Pučelik Frid,, Repnik Frid., Rossner Kat., Sagadin A., Sagadin M„ Samec M,, Smogavec L,, Skrbinšek Ignacij, Sotošek Martin, Kunej Anton, Strajnšak Alojzij^ Svetej Anton, Španinger Antonija, Špurej Jožef, Štern Ivan, Štern Jožef, Štern Matevž, Štern Franc, Turner Jožefa, Trlep Franc, Trglavčnik Iv., Uranjek Filip, Vavhnik Ana, Vihar Alojzij, Vihar Alojzija, Vihar Franc, Vreže Franc, Vrhovšek Eliz., Vrhovšek Jož., Vrhovšek Terezija, Vrečko Marija, Volmut Avg., Zamolo Emil, Zrnko Franc, Žolgar Matilda, Hojnik Ivan, Tomše Štefan, Hogenwarth Alfonz, Bezjak Jožef, Konc Uršula, Koren Franc, Lešnik Anton, Mom Simon, Veber Jožef, Vo.mut Ludovik. (P. Fram.) 109 SLIVNICA PRI MARIBORU, Mihalič Josip, župnik (2 izt.); Luževič Jos., kaplan; Slivniška šola, Lobnik Anton, Lobnik Jakob, Pišek Terez., Brenčič Roza; Mejovšek Rado, š. upr.; dr. Rojko, živinozdravn.; Loh Anton, kap.; Lešnik Jos., š. upr.; Zabukovšek Jos., žel. ur.; Živko Mar., učit.; Kovač Alojz, org.; Ajdič Alojz, Bregant Mat., Bregant Mar., Bandur Jož., Benedik Jož., Čelik Eliz., Čelofiga Jakob, Cojhter Amalija, Čaks Karel, Dolar Martin, Dobaj Fr., Domadenik Fr., Divjak Matija, Frangež Ana, Faiež Mar., Falež Štefan, Falež Antonija, Falež Ivana, Fras Ferdo, Fingušt Franc, Falež Franc, Goričan Jak., Greif Jožef, Goričan Ter., Gselman Ant., Kvaseč Mar., Kvaseč Franc, Jakolič Alojz, Kotnik Ant., Kolman Janez, Kolman Anton, Kolman Mar., Kopše Štef., Knaflič Matija, Kolman Jožef ml., Kline Janez, Krepfl Franc, Kumrič Terez., Kmetec Mar., Kline Jakob, Lešnik Ivana, Lobnik Ant. st., Lešnik Ant., Lašič Jožef, Lašič Anton, Lašič Kat., Lešnik Štef., Ljubej Martin, Meglič Mart., Mlakar Jožef, Marčič Franc, Novačan Jožefa, Ornik Janez, Petrič Jož., Pungartnik Terezija, Pauman Jožef, Poharc Jera, Pauman Ivan, Predikaka Jož., Preložnik Ludovik, Pungartnik Franc, Primec Martina, Pleteršek Fr., Plakoha Marija, Požegar Cecilija, Požegar Jožef, Pungartnik Fr., Pungartnik Fr,, Pirker Sim., Rečnik Alojz, Rečnik Mar., Razboršek Jurij, Šamperl Mar., Štangler Pavel, Šobernik Ant., Sernko Jož., Skodič Jož., Sušeč Alojz, Sušeč Fr., Skodič Mar., Štolar Otilija, Sagadin Štef., Štepihar Fr., Stanetič Anton., Turjak Lovro, Tkavc Cec., Ušen Miloš, Volk Jan., Vindiš Vinko, Veber Iv., Zigart Janez, Zoreč Jan., Zorko Anton., Žunkovič Ivan; Klasinc Fr., podž,; Meglič Franc. (P.Slivnica pri Mariboru.) 111 ŠT.JANŽ NAD DRAVSKEM POLJU. Polak Franc, župnik; Narodno prosv. društvo; Dobnik J., Kropfl Lovro, Klasinc Janez, Rozman Ivan, cerkv. ključarji; Cafuta Roza, Cebe Jurij, Cebe Konrad, Cafuta Alojzij, Colnarič Martin, Čelofiga Marija, Brumec Mart., Ekart Anton, Ekart Gregor, Ekart Martin, Fras Roza, Frangež Cecilija, Fric Marija, Furek Marija, Furek Uršula, Furek Franc, Finžgar Henrik, Ferlež Jakob, Gerečnik Št., Gerečnik Ant., Gerečnik Neža, Gojčič Ana, Gojčič Jurij, Go ob Anton, Greif Franc, Greif Fr., Hadler Iv., Hraniln. in posojilnica, Hlupčič Ivan, Hrastnik Marija, Hec Uršula, Hriberšek Franc, Jaigeršič Ivam, Kar Mat,, Kac Barb., Kancler Janez, Klasinc Mar,, Klasinc Marija, Kirbiš Andrej, Kirbiš Alo;zi;, Kirbiš Tvan, župan; Kokol Fr., Kaube Fr., Kacjan Fr., Kuštner Justina, Kirbiš Franc, Lešnik Mih., Meglič Marja, Marijina družba deklet, Mar, družba žen, Ogrizek Ant,, Ornik Franc, Ornik Jan,, Pesek Jož,, Pesek Lov., Pesek Šim., Pesek Jan., Pesek Fr., Potočnik Janez, Pušnik Fr., Remec Alojzija, Rehak Janez, Sel Roman, Selinšek Roz., Selinšek Jan., Selinšek Fric, Sagadin Alojz, Sagadin Val., Skaza Martin, Sel Fric, Šolar Alojz, Šolar Franc, Šolar Neža, Šmigoc Franc, Šubernik Janez, Tretji red. Toplak Janez, Tement Fanika, Tement Franc, Turk Fr., Turk Lovro, Tajhmaister Ana, Ules Anton Urek Anton, Visočnik Magd., Vojvoda Franc, Žunkovič Jožef, Gojčič Jožef, Selinšek Alojzij, Predikaka Štefan, Potočnik Franc; Lešnik Fric, župan; Ribič Alojz, Petek Fr., Krajnc Mar., Selinšek Franc, Fric Uršula. (P. Sv. Janž na Dravskem polju.) 103 SV.LOVRENC NA DR. POLJU. Spindler F. S,, župnik; Osenjak Marija, Šuštar Mar., Vuk Karla, Beranič Ana, učiteljice; Katol. pr. društvo; Planinšek Ant., Zdolšek Jak., c. kij.; Korošec K., org.; Korošec Mart., trg.; Avsenak Franja, pošt,; Bednjički Anton, Bele Jožef, Črnivec Ign., Dolenc Mar,, Drevenšek Ant., Drevenšek Bošt., Drevenšek Fr. ml., Drevenšek Fr. st., Drevenšek Janez st., Drevenšek Jan. ml., Drevenšek Miha, Drevenšek Rud,, Drevenšek Matej, Fideršek Jak., Fideršek Pavel, Fošnarič Mart., Hazenmali Mart., Hacijava Al., Kancler Jera, Korpič Jož., Kostanjevec Franc, Kozodarc Lovro, Kranjc AL, Kranjc Mart,, Križan Jan., Loštrek Mar., Medved Fr. st„ Medved F. ml., Medved Jan., Medved Jož., Medved Mart., Mlakar Ant., Mojzar Miha, Murko Anton, Murko Štefan, Nadelsberger Franc, Napast Fr,, Novak Antonija, Orel Fr., Pahor Luc., Pepelnik Iv., Pernat Franc, Pernat Jurij, Peršuh Anton, Peršuh Jak., Peršuh Jan., Peršuh Marija, Peršuh Mar., Peršuh Marija, Peršuh Terez., Pišek Jan., Pišek Urš., Planinšek Jožef, Predikaka Matej st., Predikaka Matej ml., Preložnik Fr., Pintar Mat., Raber AL, Sagadin S., Skledar Anton, Skrbinšek Ter., Smolinger Jožef, Strmšek Jak., Škrila Mar., Šterhak Vinc., Tumpej Jak., Turin Mar., Turk Fr., Vrtnik Mar., Vidovič Jera, Zafošnik Anton, Zafošnik Janez, Zaje Ivan, Zupanič Franc, Žunkovič Janez. (P. Sv. Lovrenc na Dravskem polju.) 86 Število družnikov: 17 dosmrtnih, 598 letnih. 6. GORNJIGRAD. BOČNA. Kitak Jak., župnik; Šolska knjižnica, Mavrič Ant, Marovt Ant., Štiglic Franc, Božič Anton, Božič Karol, Čeplak Franc, Čeplak Franc, Čeplak Jožef, Firšt Ivan, Menčak Franc, Tevž Franc, Žehelj Anton, Ogradi Anton, Poznič Stanko, Trbovšek Matija, Miklavc Fr. mL, Presečnik Anton, Rop Jožef, Trepel Feliks, Žmavc Martin, Rop Ana, Štiglic Marija, Kranjc Marija, Zagožen Jožefa, Zagožen Jakob, Mlinar Jožef, Kranjc Franc, Poglednik Peter, Žmavc Frančiška, Natlačen Ig., Vezočnik AL, Šmavc A., Rajter Ivan, Fedran Jožef, Zavolavšek Anton, Čeplak Jožefa, Ločičnik Frančiška, Štiglic Jožef, Strmšek Franc, Fedran Marija, Kitak Ana, Čeplak Peter, Kranjc Jožef, Mali Ana, Levar Anton, Černevšek Ivan, Tevž Jožef, Kropušek Franc, Fricel Ivan, Pevec Ivan, Zavolovšek Jožef, Rop Jožefa. (P. Gornji grad.) 54 GORNJI GRAD. Šlander Maks, župnik (5); dr. Anton Bonaventura Jeglič, nadškof; Jošit Josip, Završek Jan1® z, Ajnik Rafael, Ačko Ivana, Bevc Jožefa, Bezovšek Janez, Bezovšek Jakob, Benedik Ivan, Božič Ant., Časi Martin, Ermenc Jožef, Fluks Josipina, Ferčelj Ivan, Grajželj Ludovik, Gleščič Ivan, Hren Franc, Iljaš Ivan, Jelen Martin, Jerše Franc; Košenina Fran, notar; Kolenc Anton, Kolenc Pepca, Kolenc Franc, Kolenc Marija; Kandrič Matko, sreski nač,; Karo Val., Korošec Peter, Kranjc Jožef, Kranjc Martin, Kolarič Anton, Krivec Ivan; Lobnik Franc, čiček Marija. ČIČEK MARIJA, roj. 1853 v Spodnji Polskavi, je umrla 11. nov. 1934 v Bohovi pri Hočah, kjer je gospodinjila in kmetovala 52 let. Bila je vzorna gospodinja in velika dobrotnica revežev, dobra vzgojiteljica svojih otrok. Njene zadnje besede na smrtni postelji so bile: »Kdor izpolni svoje dolžnosti, lahko spi.« DROZG ANA, posestnica v Jelenčah v jare-ninski dekaniji, roj. 1857, je umrla 23. febr. 1935, stara 82 let. Bila je vzorna in pobožna mati, velika dobrotnica potrebnih. Dolgotrajne bolezni jo je rešila smrt. Pogrešali jo bodo tisti, ki so iz njenih rok prejemali dobrote. sreski vet.; Lukan Karel, Lampe Josip, Matjaž Matej, Mehtik Frančiška, Miklavc Franc. Miklavc Franc; Mermal Franc, župan; Majko Frančiška, Mekinda Franc, Merkeš Franc, Novak Josip, Ogradi Rotija, Parisch Viktor, Pečnik Ivan, Pečnik Frančiška, Podlinšek Jan., Potočnik Iv., Presečnik Ivan, Perne Janez, Pire Kristina, Perne Jožefa, Prislan Marija, Poznič Jožef, Podlinšek Jožef, Podlinšek Ivan, Pevec Iv., Prek Frančiška, Ro;ten Anton, dr. Rosina Ernest, dr. Rak Janko, Rajter Jakob, Rup Franc, Ribič Alfonz, Rifelj Ferdo, Remšak Fr., Rup Jožefa, Stenšak Jožef, Stenšak Anton, Slatinšek Fani, Sobota Antonija, Šarb Mar., Šporn Anton, Štiglic Ivan, Škulj Antoniia, Šebenik Alojzij, Tevš Anton, Tratnik Franc. Trobej Franja. Trepelj Jan., Ugovšek Jožefa, Ugovšek Jakob, Vertot Jožef, Vertot Ivan, Veršnik Franc, Završnik Fort., Zagradišnik Anton, Žmavc Franc, Žehelj Fr. (P, Gornji grad.) 96 LJUBNO OB SAVINJI. Krančič Josip, dekan; Visočnik Ana, Cizej Marija: Paluc Ignacij, kaplan; Šerbela Franc, Kolenc Zinka, Tesovnik Jožefa, Jeraj Mar., Juvan Alojzij, Deleja Jožefa; dr. Arh Jože, zdravnik; Šimonc Šimon, Sem Martin, Ročnik Eliz., Petrin Marija, Pus>tos'emšek Jože, Podlesnik Ivan, Budna Ana, Kumprej Martin, Ermenc Franc, Ermenc Leopold, Globočnik Marija Ermenc Martin, Sušnik Valentin, Lorger Roza, Kolenc Marija, Šolar Rozalija, Šramel Fr., Brunet Franc, Jeraj Franc, Kopušar Ivan, Berglez Eliz., Sedmak Ferdinand, Plesec Fortunat, Juvan Martin, Ročnik Lenart, Brunet Jože, Jamnik Ferdinand, Fludernik Franc, Plesec Anton, Mliner Martin, Sedmak Jakob, Atelšek Martin, Kopušar Franc, Robnik Janez, Orešnik Janez, Brunet Fr., Kopušar Elizabeta, Atelšek Franc, Detmar Franc, Tesovnik Martin, Dežnik Janez, Kosmač Anton, Roec Jož,, Kramer Konstantin, Remsko ravlin, riesnik Franc, Jeraj tranc, buana tranc, Voiovšek Ivan, Ajnik Marija, iNatlačen xvan, Jrolanjšek Jakob, fetek Jož,, Krebs Jozela, Visocnik tranc, fapeš LUzabeta, hrmenc Jože, Kumprej Fr., fiki Marija, Podkriznik Janez, /.agožen Jože, Uresnik Martin, J^iesec tranc, Konšak tr., iesovnik J os., Uperčan Jože, Ambrož Albin, Orešnik Jože, Marovt hrane, Cirej Marija, Kovač Anton, Zagožen Aiojzi), Kaker J., Kramer tranc, Sem JakoD, Kranjc Kaiael, Brumet Jožef. IP. Ljubno ob isavinji.) 88 LUČE, Mikolič Jurij, župnik; Ložekar Fr., Klad ni k Raj m., Pečovnik Fr., Robnik Vinko, Robnik Anton, Strmčnik Fr., Lenko Franca, Špeh Franc; Jastrobnik Vaclav, kaplan; Mikolič Marija, kuharica; Osnovna šoia Luče; Krebs Albin, organist; Krištof Emil, gozdar; Stergar Ivan, g.čuvaj: Jeklar Lovro. gozd. čuvaj; Kaker Janez, Robnik Franc, Plaznik Jakob, piesmk Alojzij, Moacnik Jožef, Jezernik Olga, Grabner tranc, Dešman Franc, Jež Ver., Breznik Anton, Kladnik Jera, Rihar F rane, Plesnik Anton, Kumer Alojzija, Kosmač Jakob, Rose Franca, Rihar Treza, Plesnik Marija, Pečovnik Ana, Robnik J., Petek Šimon; Boltin Josip, trgovec; Sušnik Janez, cerkovnik; Kosmač Pavla, učiteljica; Prek Ang., Lenko Andrej; Juvan Joža, trgovec; Jezernik Ivan, Planinšek Marija, Robnik Ivan; Breznik Neža, trg.; Žagar Ana, Krivec Janez; Pustoslemšek Marija, pošt.; Obojnik Franc, Robnik Jakob, Lojen Jože, Metulj Janez, Žibovt Franc, Kladnik Ana, Tevč F., Grobelnik Franc, Prepadnik Ana, Prepadnik Janez, Resnik J., Ložekar F., Golob J., Robnik T., Sovine Marija, Juvan Martin, Voler Franc, Mlačnik Mica, Žibovt Franca, Plesnik Alojzij, Rop Ivo, Polanšek Franc, Moiičnik Anton, Robnik Ivan, Funtek Ana, Sedelšak Franc, Selinšek Franca, Breznik Avgust, Rihar F„ Robnik F., Matijevc J., Kladnik Angela, Vavdi Ivan, Škrubej Anton, Krivec Al., Podbregar Lojz, Smrečnik Marjeta, Supin Franc, Strmčnik J., Rose Alojzij. (P, Luče.) 90 MARIJA NAZARET. P. Tušek Kerubin, žpk.; Knjižnica samost., Knjižnica reda, Narodna šola, p. Hubert Marovt, p. Emil Dovgan, p. Krizogon Tišler, p. Aquin Ottavi, p. Konstantin Vrankar, fr. Rizerij Gorkič, fr, Adjut Stanošek, fr. David Gorinc, fr. Izidor Obu, fr. Beneš Šket, Breznik Anton, Berložnik Ivan, Čeplak Angela, Černe Ivana, Dobrave Jožef, Dečman Kar,, Dobrave Matevž, Dros Antonija, Hlačun Franc, Hren Franc, Janžovnik Jožef, Ilovšek Franc, Klemše Zdravko, Kokolj Vencel, Kokovnik Anton, Kokovnik Anton, Krefel Ivan, Močnik Helena, Matko Anton, Mikek Peter, Otič Inka, Papež Adolf, Pečnik Jak., Plaskan Ivan, Praznik Anton, Pukert Milka, Ramšak Franc, Remic Anton, Remic Jernej, Rozman Ana, Sever Ivan, Špende Viktor, Tominšek Ivan, Turnšek Maks, Vertačnik F„ Vertačnik A., Vodovnik M., Vodovnik AL, Vratnik Al., Vratnik Ivan, Vratnik Fr., Velam Ciril, Zaje Ivan, Zupan Matija, Zlabornik Anton, Žumer Alojzij, Urtelj Jožef. (P. Mozirje.) 61 MOZIRJE. Krošelj Franc, župnik; Hlačun Anton, Šola v Mozirju, Acman A., Atelšek Alojzij, Berložnik Marija, Bizjak Franc, Melšek Fr., Brinovšek Jože, Beričnik Marija, Celinšek Franc, Cesar Ivan, Dobelšek Franc, Dreo Ivan, Es Franc, Fužir Vincenc, France Jožefa, Golob Fr,, Hribernik Pavla, Hrastnik Ježe, Jurkovnik Janez, Hriberšek Jože, Goričar Frančiška, Kramer Janez, Kocjanc Jože, Kocjanc Karel, Korenjak Helena, Kotnik R., Kolenc Marija, Jurič Terezija, Lokan Helena, Ločan Franc, Lekše Anton, Lekše Jože, Melavc Anton, Miklavc Anton, Mikek Valentin, Matjaž Jože, Mikek Anton, Novak Alojzij, Orel Janez, Kocbek Vilma, Oblak Janez, Parfant Ivan, Pečnik Blaž, Pečnik Franc, Petrin Jurij, Petrin Terezija, Pirečnik Marija, Podsedenšek Gašper, Podvratnik Helena, Podvratnik Apolonija, Port Franc, Port Anton, Praprotnik Fr., Podvratnik Ivan, Praprotnik Terezija, Pestotnik Pavla, Praprotnik Mar,, Rajster Jakob, Remše Fortunat, Rižner Franc, Stropnik Janez, Stvarnik Va entin, Škruba Fortunat, Šuster Mart., Tevž Martin, Turk Fr., Urnak Jožef, Usar Florijan, Vrabič Anton, Vajd Ivan, Bacivkovnik A., Župnijski urad (7). {P. Mozirje.) 80 NOVA ŠTIFTA, Ferme Gothard, žpk.; Resnik Ignac, Suhoveršnik 1 v f. na, Sovinšek Albert, Veršnik Matija, Matjaž Julijana, Trepel .Ana, Vrtačnik Genovefa, Rihter Jožefa, Zagradišnik Jan., Poglednik Mon., Rihter Miklavž, Giuk Rafael, Polanšek Janez, Enci Luc., Matjaž Ant., Šinkovec Mat., Veršnik Jan., Rihter Ana, Roter Zofija, Grudnik Mar., Vrtačnik Jožef, Sovinšek Ivana, Zavolovšek Jak., Pistotnik Franč., Laznik Ana, Špeh Jožef, Veršnik Ferd., Golob Š., Tratnik Rudolf, Grudnik Ferd., Trepel Lucija, Piki Elizabeta, Tratnik Ant., Šinkovec Franč., Sternad Jožefa, Matjaž Marija, Rihter Franc, Senica Ant., Šola v Novi Štifti, Žerovnik Jožef, Piki Tom., Fale Iv., Fale Mar., Trepl Jožefa. (P. Gornjigrad.) 45 REČICA OB SAVINJI. Požar Alf,, župnik; Toplak Jož., kapi.; Bider Iv., Irmančnik Matija, Jeraj Mat., Rakun Fr., Rakun L i z a, Rop F r.,Š t i g 1 i c Jož., Š t i g 1 i c M., Turk Mar.; Kolar Franc, Petrač Fr., šol. upr.; Banko Marko, Bider Janez, Bitenc Al., Blatnik Fr., Blokač Jož., Brezovnik Matija, Cajnar Franc, Celinšek Fr., Čeplak Anton, Deloja Franc, Dietner Konrad, Dolinar Janez, Fink Anton, Fišer Jan., Flere Franc, Flere Jož., Fricelj Jožef, Fiirst Ant., Fiirst Ant., Fiirst Fr., Glušič Fr., Glušič P., Goličnik Franc, Goltnik Ant., Gominšek Ant., Govek Jan., Grubelnik Jožef, Grudnik Anton, Hicelberger M., Hren Kancijan, Hribrnik Anton, Hribrnik Anton, Hribrnik Fr., Irmančnik Anto, Irmančnik Anton, Jeraj Alojzij, Jeraj Anton, Jeraj Franc, Jeraj Jan., Jeraj Jožef, Jeraj Matija, Jezernik Ant., Jurjo'vec Fr., Jurjovec J., Klomše J., Klomše J., Kolenc Fr., Kolenc Fr Komar Janez. Kos Jožef, Kračnik Iv., Krančič Anton, Krefl Anton. Ločan Ant., Matek Franc, Matjaž Janez, Matko Marko, Melavc Jan,, Melavc Jožef, Melavc Jožef, Miklavc Fr., Mlinar Franc, Novak Franc, Partl Franc, Petrin Anton, Petrin Jožef, Petrin Jožef, Petrin Maks, Petrin M., Pezar Fr., Prislan Fr., Prislan Fr., Rakun Anton, Rakun Franc, Rakun F., Rakun Fr., Rakun Janez, Rakun Jožef, Redjko Aleksej, Remšak Fran, Rop Tomaž, Senica Fr., Senica Janez, Senica Janez, Skok Jože, Skončnik Franc, Strašek Jan., Strgar Franc, Štampfl J., Štrucl Ant., Tiršek Ant., Turk Franc, Unovt Ignacij, Vačovnik Jakob, Venek A„ Venek Jože, Venek Stanko, Veninšek J., Veninšek Lud., Voler Martin, Vrataner Fr,, Vršnak Janez, I IZavolovšek Jožef, Žnidar Jož., Žuntar Al., Žuntar Franc, Žuntar Janez, Žuntar Jožef, Žuntar Martin, Žmavc Janez, Žmavc Val., Aram Marija, Bider Fr., Bitenc Mar., Časi Marija, Deleja Jožefa, Dobrove Franc., Dolenc Alojzija, Fiirst Ana, Goličnik Mar,, Gosar Jožefa, Hudales Jožefa, Hudokmet Marija, Ilovšek Mar., Jeraj Ivana, Jeraj Marija, Jeraj Mar., Jeraj Marjeta, Kračnik Marija, Krefl Fr., Melavc Mar., Melavc Mar., Mikek Anton., Mimik Roza, Mlinar Ana, Piki Ana, Praznik Mar., Praznik Mar., Rakun Ana, Rakun Elizab., Rakun Jožefa, Remic Mar., Rosensicin Mar., Štrucl Franč., Tratnik M., Turnšek Ana, Vršnak Mar,, Vršnak Mar., Katol. kmet. društvo, K?.tol prosv drušivo Rečica, Katol. prosv. društvo Kokarje, Posojilnica, Župn. knjižn., Dekliška Marijina družba, Marijina družba žen, Šola na Gorici, Šola na Rečici. (P. Rečica ob Savinji,) 170 SOLČAVA. Arko Leopold, župnik; Župn. knjiž., Štifta Jože, lierle Fortunat, Klemenšek Jože, Klemenšek Peter, Plesnik Gr., Prelesnik Ant., Robnik Klem., Vršni k Jože, Vršnik Alojzij Vršnik Mart., Vršnik And., Klemenšek Mar., Macesnik Hel., Plesnik Marija, Plesnik M a1 k a, Prelesnik Justina, Suhodolnik Ivana, Suhodolnik Rok, Plesnik Mihaela, Tisovnik Marija, Tisovnik Magd., Vršnik Franč., Žager Jera, Nastran Matko, Preprotnik Kr., Prednik Franc, Prednik Tomaž, Robnik Rok, Krumpačnik Gregor, Grmelj Kristijan, Opčan Janez, Krivec Josip, Gervolj Helena, Herle Ana, Herle Lida, Ikovic Angela, Germelj Jerica, Krivec Marija, Krivec Neža, Podbrežnik Agata, Podbrežnik Hel., Poličnik Ignacij, Robnik Helena, Štiftar Jerica, Ugovšek Terezija, Matijevec Justina, Vršnik Rud., Čenčič Irma, Rott Ela, Ošep Katarina, Knez Rud,, Preprotnik Angela, Pavlič Tomaž, Plesnik Rok, Končan Jurij, Herle Lucija, Krivec Peter, Ošep Janez, Tisovnik Marija, Grgič Svetko, Plesnik U,, Prodnik Liza, Ošep Franc, Matelič Alojz, Žagar Franc, (P. Solčava.) 67 SV. FRANČIŠEK. Vogrinec Iv., župnik; Kopin Urša, Zavolovšek Ign., Vertot Franč., Blekač Marko, Jamnik Jožef, Katoliško prosv. društvo, Strmecki rodb., Atelšek Magdal., Bastl Ivan, Benda Janez, Blekač Franc, Blekač Franč., Brglez Jožef, Brglez Franc, Brglcz Martin, Brinovc Janez, Burja Mar., Cizej Martin, Cajner AL, Časi A., Časi Ant., Časi J., Černevšek Jakob, Dobrovnik Franc, Ermenc Jožef, Fašun Fr., Fedran Franc, Firšt Liza, Firšt Marija, Fužir AmaL, Fužir Jan., Golob Martin, Govek Jožef, Grudnik Janez, Grudnik Franc, Hudohmet Marija, Jamnik Alojz, Jamnik Matko, Jelšnik Jož., Kaker AL, Klemenčič Franc, Kolar Anton, Kolar Jožef, Kolenc Franc, Kolenc Jožef, Koren Jožef, Krajnc Fr., Kopin Fr., Krajnc Fr. mL, Krajnc Jan., Krajnc Vinc., Kramer Marija, Krumpačnik Anton, Lužnik Franc, Mavrič Janez, Majcenovič Karolina, Naglič Pol., Natlačen Martin, Nerat Liza, Novak Jožef, Osovnik Jožefa, Osovnik Franč., Part Franč., Petek Ivan, Petek N., Pevec A., Pevec J., Pevec Fr., Plesec Ferd., Poličnik Jožef Poličnik Alojzij, Poličnik Franjo, Poličnik Maks, Priča Jurij, Prislan Jožef, Prislan Franc, Prislan Jožefa, Rajter Franc, Razbornik 117 Marija, Razbornik Matija, Robnik Anton, Ročnik Ivan, Remic Marija, Senica Anton, Slatinšek Fr., Šp^nde Marija, Štiglic Amalija, Štiglic Fr., Štiglic Ivan, Šek Frančiška, Štuler Jožef, Tesovnik Jožef, Ugovšek Franc, Ugovšek Janez, Veršnak Ivan, Veber Marija, Zaje Janez, Zaleznik Fr., Zaleznik Liza, Zagožen Marija, Zavolovšek Alojzij, Žmavc Jožef. (P. Radmirje.) 104 ŠMARTNO OB DRETI. Štiglic Franc, župnik; Prosvetno društvo Šmartno ob Dreti, Šolska knjižnica Šmartno ob Dreti; Poberaj Viktorija, učiteljica; Bastl Jožef, Bastl Marija, Bastl Anton, Bric Martin,, Bric Ivan, Bric Jožef, Cajner Flor., Glojek Ivan, Golob Franc, Herman Eliz., Jereb Neža, Kočevar Jera, Krivec Franc, Letojn Janez, Lever Franc, Miklavc Jožef, Mikek Jožefa, Matek Jožefa, Purnat Marija, Purnat Martin, Rezar Mar., Remic Ferdo, Remic Franc, Remic Martin, Remic Franca, Slapnik Anton, Slapnik Jožefa, Slapnik Franc, Slapnik Jožef, Slapnik Martin, Šporin Matevž, Šporin Jožef, Tevž Josip, Tevž Josip, Ugovšek Matija, organ.; Ugovšek Anton, Weiss Ferdo, Weiss Ivan, Zagožen Peter, Zagožen Ivan, Zagbžen Anton, Zavolovšek Martin, Žlebnik Ang. (P. Šmartno ob Dreti.) 47 ŠMIHEL NAD MOZIRJEM. Strmšek Fr., žpk.j Ljudska knjižnica; Goličnik Lovro, Rozoničnik Pavel, cerkv. ključarja; Acman Janez, Atelšek Janez, Goličnik Lovro, Goličnik Franc, Goličnik Pavel, Gostečnik Luka, Gregorc Janez, Gregorc Martin, Hriberšek Andr., Hudej Jožef, Hudej P., Jurkovnik Marija, Kramar Franc, Leskovšek Fr., Mikek Jožefa, Naraločnik Boštjan, Naraločnik F., Naraločnik Ivan, Naraločnik Jožef, Ovsenjak Mar., Podvratnik Helena, Slemenšek Marija, Šumečnik Jurij, Vajdl Magdal., Bačovnik AL, Vačovnik Jan,, Verbuč Janez, Zupan Ivan, Rak Janez, Verbuč Gregor. (P. Mozirje.) 34 Število družnikov; 67 dosmrt. 869 letnih. 7. JARENINA. JARENINA. Čižek Jos,, dekan; Poteko Pankr., kaplan; Žugman Fr.,; Čonč Lina, Črnic Draže, Črnic Jernej, Droč Jan,, Kosmač Ela, Strajnšak Angela, učiteljstvo; Kren Franc, Šparl Franc, cerk. ključ.; Zupanič Ign., Ornik Ter., Špricaj Gizela, Šolska knjižnica, Jareninski dvor, Cvilak Marija, Daks Ivana, Deučman Alojz, Deučer Jožef, Deučer Franc, Draž Jožefa, Dolajš Kristina, Drozg Ana, Drozg Marija, Drozg Marija, Dugonik Jož., Eder Marija, Elsnik Karel, Eferl Ivana, Eisenhut Mar., Eisenhut Franc, Ehrlich Kari, Fanedl Fr., Fašink Ivan, Fliser Ivana, Fluheir Alojzija, Fleischhaker J., Fuks Janez, Flajžer Franc. Glumec Marija, Golob Marija, Gornik Jožef, Gornik Marija, Grandoček Ivan, Gangl Jožef, Horvat Anton, Herc Jan., Jarc Karol, Jarc Rihard, Jager Jožef, Juvančič Jakob, Kac K., Kleva I., Kosmanec M., Komperšen Eliz., Konetič M., Kokol M., Krajnc Mar., Kramberger Amalija, Kramberger Marija, Krope Fr., Knuplež Albin, Knuplež AL, Knuplež Karel, Kokol Jožefa, Koberič Anton, Koren Franc, Koren Jožef, Koren Karol, Korošec Andrej, Kos Ana, Kovačec Jožef, Kovačec Ignac, Kronvogel Marija, Kurnik Franc, Laufer Ter., Ledinek Franč., Lorbek Ter., Lorbek Julijana, Lešnik Adolf, Lovrec Marija, Marko K, Mrmolja Vene., Muršec Jožef, Nekrep Ivana, Nikl Terez., Očkrl Ana, Ornik Neža, Pahernik Jurij, Perdišek Kristina, Ploč Franc, Poš Franc, Pregl Karel, Pregl Karel, Purgaj Marija, Purgaj Jožef, Pušnik Franc, Plohi Franc, Polanec Alojzij, Repa Marija, Reiter Henrik, Sekol Marija, Sekol Mihael, Šraj Marija, Sinič Regina, Sinič Ter., Slugič Mar., Sorger Franc, Stožer Franc, Šabeder Ivan, Šabeder Jožef, Šabeder Marija, Šparl Ivana, Šef Marija, Šmuc Ana, Šmirmaul Karol, Steinadler Marija, Šumenjak Fr., Smode Mar., Šontl Franc, Šauperl Anastazija, Šketa Jožef, Tršavec Franc, Tuš Jan., Vrblač Avg., Vajncerl Franc, Vajncerl Fr,, Vlasak Alojz, Vernik Verona, Uršič Marija, Venger Mar., U1 Eliz., Zorjan Franc, Zupanič Iv., Zupanič Leop,, Žnuderi Fr., Pajtler A., Šmuc M. (P. Jarenina.) 140 SPODNJA SV. KUNGOTA. Kraner Vinc., žpk,; Bauman Amalija, Bračko Vincenc, Brumen Jera, Brunček Rozalija, Celcer Alojz, Črnčec Al., Damiš Ivan, Deučman Jožefa, Drozg Kristina, Drozg Otil., Fatur Friderika, Ferlinc Ivan, Fras Elizab., Germ Urš., Grahornik Rup., Grandošek Jož., Gregorinčič Ivan, Ha.ožan Jožef, Harc Zofija, Hernah Ivan, Jager Julijana, Jagušič Marica, Januš Ana, Jarc Ivan, Tcmerl Franc, Kajbič Marija, Kerenčič Ant„ Klojčnik Marija, Kogornic Ana, Kolarič Marija, Kostrevc Franc, Kovče Marija, Krajnc Jož., Krebs Ignac, Kramberger Rozina, Lipnik Neža, Majhen Andrej, Marinšek Anton, Mesarec Matilda., Muršič Ivan, Lipovž Franc, Podgorelec Mihael, Purgaj Iv., Purgaj R„ Purkhard K., Purkhard P., Ranftl A., Ribič Anton, Rošker Franc, Rošker Rudolf, Sernec Antonija, Skaza Jožef, Straus Ant., Straus Jož., Seljak Filip, Stupan Filomena, Stiper Jakob, Šraj Jožefa, Švarc Franc, Tavželj Brigita, Tišler Franc, Tišler Ivana, U1 Franc, Valher Jožefa, Vezjak Al., Vezjak Jak., Wagner Al., Wagner Mar., Wenger Ad., Hoinig Jožefa, Zavrnik Ivana, (P. Pesnica.) 72 SVEČINA. Časi Franc župnik (7 izt.); Arh Matija Ferce Rozal., Breznar Marija, Dreisiebner Ivan, Divjak Franc, dr. Dobaj Maks, Deučman Iv., Elšnik Marija, Ferlinc Jožef, Hamzer Mar., Gamze Julijana, Hauptman Ana, Jamšek Hermina, Judar Iv., Judar Mar., Kren Ana, Kren AL, Mukenauer Janez, Menhart Janez, Malešič Matija, Mavrič M., Paskolo Julija, Paskolo Jožef, Šerbinek Jožef, Šerbinek Ivan, Šerbinek Ana, Škruber Jakob, Waldhuber Jožef. Zajko Florijan, Žitnik Iv,, Gaube Ivan, Vdovič Janko, Marko Apolonija, Šteflič Fr., Pušnik Franc, Gaube Barbara, Ferk Ivana, Rojko Antonija,, Menhart Andrej, Kotnik Mar., Cilenšek Jurij, Vračko Ivan, Rat Franc, Prosvetno društvo, Župni;ska knjižnica. fP. Gornja Sv. Kundiota.) 52 SV. JAKOB V SLOV. GOR. Erhatič Mar., žpk.; Arnuš Verica, Breznik Genov., Babič Kon., Baje Ivan, Belna Karol, Bolnar Gabrijel, Brus Elizab., Bohi Jožef, Bohi Franc, Caf Miha, Cehner Alojzija, Cinec Franc, Cinec Leop., Cerovec Anton., Črnčič Ivan, Daičman Rud., Dimat Janez, Divjak Jakob, Divjak Marija, Dolinček Frančiška, Dreier Franc, Dugovnik Al., Ekselenski Jak., Ferk Jož., Fekonja Janez. Festin Marija. Flucher Josipina, Fras Mar., Fras Franc. Fifuja Vinko, Galunič Genov., Hanžič Regina, Habinger Rud., Jager Franc, Jager Julij., Jamernik Alojzi), Jančič Jožef, Jarc Janez, Jarc Jožef. Kupčič Marija. Kajne Franč., Ketiš Jožef, Ketiš Franc, Koder Pavlina, Kristl Ivana, Kraner Franc, Kraner Anton, Kraner Janez, Lah Martin, Lorber Anton, Lorber Antonija, Lorber Ferdinand, Lorber Janez, Lorber Karol, Lešnik Jan., Maček Genovefa, Majcenič Janko, Muršec Fr,, Mulec M., Očkerl Jožefa, Očkerl Janez, Očkerl Jožef, Onič Alojz, Ornik Franc, Ornik Marija, Ornik Mihael, Peklar Dom., Pezdiček Julka, Plateis Fr., Plaveč Aiojz, Požarnik Marija, Pregi Janez, Purgaj Julija, Purgaj Apol. Petrič Franc, Roj Franc, Rola Alojz, Rotman Mat., Rotman Jož., Rotman Liza, Rosina Maks, Roškar Jožef, Roškar Anton, Roškar Kar., Samojlenko Aleksij, Senčič Benedikt, Senčič Ign., Sinič Viktor, Sprinčnik Marija, Strnad Terezija, Supe Srečko, Šabeder Franc, Šnofl Fran, Šnuderl Franc, Šolska knjižnica, Šenveter Friderik, Šuman Franc, Šrutl Anton, Trojner Ter., Veingerl Franc, Veingerl Anton, Vauhnik Mih., Vauhnik Božidar, Vogrin Janez, Vrbošt Ana, Vrbošt Marija, Vudler Dominik, Vudler Alojzija, Živko Ant., Žmavc Ter., Žmavc Jož,, Župn. knjižn, (P, Sv. Jakob v SI. g.) 113 SV. JURIJ OB PESNICI. Zupanič Ant., žpk.; Šafarič Franjo, Ferk Ivan, Leber Ivan, Valher Fr., y Hlade Ivan, Fidelj Franc, Terčelj Stanko, Rajzman Fr,, Gamzer F., Mesarič T., Dopler J., Herič Fr., Pek Gen., Zapušek A. (P. G. Sv. Kungota.) 15 ŠT.ILJ V SLOV. GORICAH. Vračko Evald,-župnik; Ravšl Anton, kaplan; Rakuša Gustl, org.; Sardoč Adam, šolski upravitelj; Gierlinger Roza, Kožuh Vilma, učiteljici^ Šeško Anton, učitelj; Košutnik Silv,, šol. uipr. v p.; Sorko Ana, naduč. vdova; Bauman I., Lilek F., cerkv, ključ.; Ferenčak Rudolf, major v p.; Swaty Karel, župan, Katoliško prosv. društvo, Šolska knjižnica, Fantovska Mar. družba, Dekliška Marijina družba, Birsa Leopold, Božnik Iva, Cimperc Ciril, Cvilak Franc, Čagran Janko, Črče Franc, Dajčman Ivan, Dimnik Karel, Draž Franc, Dreier Ferdinand, Eferl Jožef, Feis Fr., Ferk Alojzij, Ferk Anto, Ferk Franc, Ferk Jernej, Flucher Franc, Flucher Rupert, Flucher Ludovik, Furlan Aton, Gajzer Anton, Germ Franc, Germ Leopold, German Rihard, Hercog Jožef, Hercog Jernej, Hosner Alojzij, Hrastnik Alojzij, Januš Matej, Javernik Ludovik, Jelenko Milan, Jurgec Franc, Kermanc Ivan, Klampfer Ivan, Kos Franc, Kosmač Ivan, Krajnc Ivan, Krajnc Karel, Kermanc Jurij, Lešnik Ludovik, Likavec Leopold, Lorber Ivan, Lorber Franc, Lovrenčič Martin, Majhenič K., Može Ivan, Mulec Ivan, Mulec Franc, Pak Avgust, Pak Ivan, Pestiček Alojzij, Pelzl Karel, Pilch Sim., Pišlerič Jožef, Rošker Jožef, Rošker Jožef, Strnad Jurij, Strnad Ivan, Suipan Melhijor, Štingl Karel, Šabeder Jožef. Šef Franc. Šmirmaul Franc, Škrget Iv., Šrok A„ Šrok Fr., Šrok M., Thaler Fr., Weingerl Anton, Vaupotič Štefan, Vračko Anton, Vračko Jožef, U1 Ivan, Vucej Ivan, Bauman Marija, Cvilak Ana, Danko Frančiška, Ferk Marija, Glunec Mar., Gornik Marija, Gornik Terezija, Grešak Matilda, Hercog Marija, Hanc Barbara, Harc Kat., Janžek Ivana, Kapun Marija, Knuplež Julijana, Kosi J., Krebs Ana, Krofič Genovefa, Kuster Liza, Laufer Roza, Majhen Klara, Mezgec Verona, Mar Katar., Muršec Asta, Novak Jožefa, Pahernik Alojzija, Pak Marija, Princi Ljudmila, Pešl Amalija, Roj AL, Štaudeker Genovefa, Strgar Ana, Štraus Marija, Šmirmaul Veronika, Škofič Marija, Šrok Marija, Širec Jožefa, Šaly Zofija, Šuman Helena, Wressner Josipina, Žitnik Vinko, Ovsec Rafael, Jurše Viktor. (P. Št. IIj v Slov. goricah.) 133 Število družnikov: 1 dosmrt. 524 letnih. 8. KONJICE. ČADRAM. Hohnjec Franc, žpk.; Rakovnik Jože, Potočnik Ignac, Makovšek Jernej, Kvas Simon, Prelogar Alojzij, cerkv. ključarji; Brdnik Mihael, Brglez Jožef, Brglez Ljudovik, Brglez Mar,, Brg.ez Peter, Bučar Franc, Ceicer Anton, Čampa Ivana, Flor Anton, Flor Franc, Golčer Anton, Golenač Franc; Groleger Alojzij, trgovec; Habijan Jožef, Habit Bogomil, Hohler Albert, Hribernik Blaž, Iskač Ivan, Janež Franc; Jarc Julij, učitelj; Je.en B.až, Jelenko Ivan; Jerman Ivan, trgovec; Jonke Edvard; Jurak Josip, trgovec; Kavdek Leop., Kolar Anton, Kropej Jožef, Kruhar Janez, Kruhar Jožef; Kurnik Ljudovik, trgovec; Kumer Franc; dr. Lautner Gustav, zdravnik; Leskovar Antonn, Leskovar Anton, Leskovar Jožef, Lipuš Antonija, Lipuš Jožef, Ljudska posojilnica, Ljudska šola, Marčič Jurij, Napast Anton, Očko Blaž, Padežnik Alojzij; Petelinšek Matija, trgovec; Potočnik Ang., Potočnik Janez, Pozne Leopolda, Sevšek Ignac, Seyf Robert, Skarlovnik Fr., Stopar Jož., Šneider Karel, Tajher Marija, Tomažič Franc, Vahter Ivan, Vari Pavla, Vivod Franc, Vodovnik Marija, Zadek Jožef. (P. Oplotnica.) 66 KEBELJ. Panič Jožef, žpk.; Fridrih Jan, cerk.; Fridrih Fr., Gujznik Jan., Gujznik Jurij, Globovnik Florijan, Jelenko Neža, Juhart Anton, Juhart Jož., Kočnik Simon; Kos Jožef, mlinar; Leve Andrej, Lipuš Jak., Morgut Mart., Pliberšek Jan., Pliberšek Miha, Potnik Simon, Ribič Franc, Smogavc Ivana, Tič Marija, Urlep Matija, Videčnik Matija, Žvižaj Marija, Cerkev sv. Marjete, Strnad Lazar, Nebir Marko. (P. Oiplotnica.) 26 KONJICE. Tovornik Franc, arhidiakon; Nadžupnišče, Kumer Karel, Časi Franc, dr. Macarol Franjo, Katoliško izobraževalno društvo, Logar Fr., Šarlah Joško, Bruderman Leop., Marija dr. Prusova, dr. Goričar Ante, Hrastnik Franc, Šumer Martin. Rott Leopoldina, Kerstnik-Rott Leopold., Kropej Marija, Serajnik Sabina, Podgoršek Am., Grabner Jožef, Stergar Franc, Založnik Franc, Šporer Ivan, Otorepec Ana, Paj Ivan, Kuk Alojzij, Baje Rudolf, Passero Martin, Herzl Neža, Kangler Agica, Štabej Jakob, Tič Franc, Kovač Jožefa, Črešnar Terezija, Mihelak Neža, Kolarič Jera, Kohne Karel, Kovač Martin, Gorenjak Janez, Oder Franc, Senica Jožef, Kokol Franca, Pem Anton, Povh Ana, Rebernaik Jurij, Sovine Franc, Matul Ana, Paurič Franc, Kovač Mihael, Lamut Franc, Rečnik Alojzij, Šelih Ivan, Švab Marija, Vodenik Pavel, Čebular Friderik, Kolar Alojzij, Kračun Karel, Mavc Al., Petelinek Julijana, Potnik Jožefa, Sadek Jožef, Štemberger Leopold, Kline Jožef, Černec Adolf, Bezenšek Hel., Gošnik Neža, Hribernik Gašpar, Strmšek Franc, Šibanc Janez, Gorinšek Štefan, Levart Jož., Paurič Ignac, Paurič Cilka:, Pavlič Štefan, Rebernak Mar., Brg'ez Franc, Furman Karel, Furman Terezija, Pukl Marija, Gošnik Alojzij, Ratej Jožef, Rataj Ivan, Petelinek Jurij, Skrbinšek Pepca, Verbuč Franc, Zalar Andrej, Arbeiter Jožef, Cegnar Mar., Vehovar Jožefa, Einfalt Simon, Golob Jožef, Hribernik Fr., Leskovar Anton, Dimnik Martin, Kroneker Katar., Založnik Ivana, Pučnik Friderik, Jošt Friderik, Černec Ivan, Slemenik Alojzij, Furman Janez, Toman Anton, Valant Ivan, Hren Franc, Ceicer Franc, Arzenšek Mari'a, Gorenjak Franc, Goričan Roza, Bogina Simon, Klančnik Ivana, Kvas Neža, Kušer Anton, Ložak Alfonz, Povh Franc, Prevernik Neža, Traven Ivana, Trdin Marija, Lamut Rado, Lamut Fr., Napotnik Jož., Olup Krist., Podkubošek Ignac, Pozeb Jožef, Povh Jožef, Prosenak Jožef, Rebernak Antonija, Senica Jožef, Vahter Francka, Napotnik Matija, Orož Anton, Višar Jurij, Flis M„ Furman Friderik, Krajnc Viktor, Lah Terezija, Povh Anton, Tomše Jožef, Trdin Jožef, Bolnica Rdečega križa, Fink Jakob, Kuk Ignac, Bezenšek Julka, Premru Marija, Ravnak Maks, Deška šola, Dekliška šola, Tepanjska šola, Sutter Maks, Topolšek Friderik, dr, Pokorn Mirko, Križnic Ana, Kostanjšek Mih., Svetel V. (P. Slov. Konjice.) 152 LOČE. Žičkar Marko, žpk.; Kodrič Ivan, kapi.; Ambrož Janez, Vobner Janez, cerkvena ključarja; Bezlaj Minka, David Roza, Brglez Ivan, Bukovšek Alojzij, Brdnik Blaž, Bezenšek Terezija, Bračič Lucija, Bukovšek Jožef, Cene Marija, Cugmas V., Fašman Roza, Goričan Franc, Gosak Fr., Gumzej Justina, Gumzej Marija, Glavica Ivan, Honigmann Ivan, Kranjc Franc; Kragelj Benedikt, trg.; Kovač Marija, Kukovič Franc, Kumer Mihael, Kušter Š„ Kovačič Elizabeta, Kranjc Karel, Košir Anton, Kračun F., Kolar L., Kolar Št., Kačičnik Franc, Mešič Mihael, Mestinšek Marija, Marguč Janez, Marzidovšek Franc, Mlaker Ivan, Ojsteršek Anton, Ofentavšek Ivan, Oranič Ivan, Olup Ferdinand, Podkubovšek Franc, Pliberšek Neža, Prah Marija, Polh Gregor, Rupnik Alojzij, Štefanič Franc, Sovič Marija, Senker Jožef, Svete Jernej, Slatenšek Fr., Šolar Franc, Šket Jakob, Šuen Roza, Salomon Ivan, Šurbek Jurij, Vidner Alojzij, Vobner Jožefa, Vivod Ana, Zeme Alojzij, Zabukošek Franc, Zdolšek Fr., Zidanšek Franc, Zidanšek Mihael, Železnikar Ant., Žurej Matevž, Čauš Elizabeta; Rojnik Konrad, trg.; Šola. (P- Loče pri Poljčanah.) 72 PRIHOVA. Kocjančič Anton, župnik; Bajec Lucija, šolska upr,; Mažera Frida, Pokorn Elza, učiteljici; Osnovna šola; Holzapfel Lizika, kuharica, Bečan Jož. ml., Bečan Jož. st., Brdnik AL, Brdnik Ignac, Brdnik Martin, Brdnik Rudolf, Brglez Cilka, Brglez Julka, Brglez Matija, Dobršek Marija, Figek Fi-., Flis Al,, Flis Ant., Flis Franc ml., Flis Fr. st., Flis Jož., Furman Marija, Gande Terez., Goričan Janez, Goričan Ivan, Gosnik Ferdo, Hlastec Ant., Hojnik Peregrin, Hribernik Anton, Iršič Anton, Iskrač Ant., Jančič Jak., Javornik Marko, Jesenek Jož., Jezernik Jurij, Jurše Franc, Kelc Amalija, Kokol Vincenc, Kolar Milka, Kranjc Miha, Kumer Gabrijel, Leskovar Anton, Lipoglav Franc, Lubej Anton, Majerič Franc, Majšler Karel, Marčec Fr., Mejav Jožef, Mejavšek Marija; Mlakar Ivan, org.; Mlaikar Marija, Mlakar Terezija, Muc Ant., Muml Alojzij, Munda Terez,, Ozimič Ivan, Paj Anton; Pavlič Ivan, gostilničar; Pem Anton, Pem Miha, Pirnik Matilda, Pirš Ciril, Pirš Ivan, Pliberšek Al„ Pliberšek Jože, Podkrajšek Fr., Polegek Anton, Poljanec Anton, Preipelič Alojzija, Pšeničnik Mar., Pučnik Albin, Pučnik Anton mL, Pučnik Anton st., Pučnik Franc, Pučnik Janez, Pučnik Jože, Pušnik Marija. Rebernak Vinko, Rorič Jože, Rudolf Jože, Sitar Jakob, Stopar Miha, Sušnik Franč., Šaitegel Alojzij, Šild Fr., Šprogar Fr,, Tautegel Al., Zajko Anton ml., Zajko Anton st., Zajko Martin, Zorko Ludovik. (P- Slov. Konjice.; 92 SKOMARJE. Sevšek Franjo, posestniški sin; Lužnik Franc, učitelj; Kotnik Ant., kmet; Ločnikar Jernej, kmet; Ločnikar Friderik, naj. sin; Kotnik Ivana, kmetica; Prajuž Marija, zasebnica; Pogorevc Vinko, kmet. sin; Kovše Jak., Kovše Simon, kmeta. (P. Žreče.) 10 STRANICE, Žolnir Jožef, župnik; Bornšek Ig., Bukovšek Franc, Bukovšek Ivan, Fijavž Martin, Klančnik Anton, Mozer Marija, Pobirk Štefan, Praprotnik Egidij, Rotovnik Jožef, Sivec Alojzij, Sodin Alojzij, Skrbinšek Fr,, Šola, Jerčin Helena. (P. Slov. Konjice.) 15 SV. JERNEJ PRI LOČAH, Pau.ič Peter, žpk.j Arbeiter Josip, Bračič Vinko, Čonč Miha, Furman Franc, Godec Josep, Jamnik Anton, Friedl Helena, Korošec Marija, Kušter Jožefa, Lovec Terezija, Marguč Andrej, Petelinšek Anton, Smode Luka, Strmšek Franc, Vehovar Miha, Zgubič Franc. (P. Loče pri Poljčanah.) 17 SV. KUNIGUNDA NA POHORJU. Žgaak Ferd., župnik; Kumar Martin, Boček Terez., Brdnik Alojzij, Črešnar Jernej, Flis Jernej, Fridrih Jakob, Gričnik Ignac, Gričnik Janez, Hohler Jan., Jesih Martin, Hren Jožef, Jerič Karel, Jerot Franc,' Jakup Alojzij, Jesih Lovrenc, Kropej Franc, Kropej Jož., Kamenik Jurij, Mernik Anton, Mernik Jurij, Mernik Jožef, Mernik Anton mL, Mavhar Franc, Obrulj Albert, Ovčar Mihael, Obrovnik Jožef, Porenta Viktor, šolski upravitelj; Pristovnik Franc, Pačnik Katarina, Pavlič Janez, Pačnik Jožef, Rožič Janez, Rebernak Neža, Rupnik Janez, Rupnik Marija, Ravnjak Janez, Rožič Jožef, Ravnjak Jožef, Sadek Marija, Sadek Janez, Štefane Janez, Studenčnik Matevž, Vidmar Janez, Vidmar Franc, Višnar Eliz., Založnik Martin, Štubl Vincenc, Kropej Martin, Črešnar Ferdinand, Koprivšek Martin. (P. Zreče.) 51 ŠKERBEC ANA, gospodinja, umrla 12. marca 1935 na Pokleku pri Podsredi v 79. letu starosti. Bila je ugledna žena in vzorna mati. Izmed enajstih otrok jo je preživelo le pet. Že to dokazuje, da je moralamnogo trpeti, zlasti ko ji je umrl sin novomašnik. Miru in tolažbe je iskala v molitvi, svetem obhajilu indobrih delih. Podpirala je domače siromake, misijone in dobre ustanove. Pokopal jo je njen vnuk duhovnik ob mnogoštevilni udeležbi ljudstva. ŠPITALIČ. Goričan Janez, župnik; Ambrož Terezija; Bantan Ana, učiteljica; Berce Anton, Gilčvert Anton, Grašič Lucija, Jelovšek Silvester, Jošt Marija, Kožuh Franc, Kukovič Anton, Kukovič Ivan, Kukovič Valentin, Mastnak Martin, Ostrožnik Valentin, Paučič Alojzij, Petelinšek Štefan, Planine AL, Podkrajšek Jožef, Preložnik Martin, Rebernak Ignac, Sokolska četa, Šola, Turk Franc, Vrhovnik Ignac, Zidanšek Anton, Zidanšek Ant., Zidanšek Karel, Žmaher Martin. (P. Slov. Konjice.) 28 ZREČE. Bezjak Josip, župnik; Brdnik Janez, Breznik Martin, Brglez Marija; Fabian Adela, uč.; Godnič Marija, učiteljica; Gorenak, Kovše Alojzij, Jurša Marija, Kovač Ivan st., Kovač Ivan ml., Koprivnik Vinko, Kotnik Anton, Kračun Davorin, Koizjek Franc, Marčič Adolf, Marinšek Matilda, Mavher Ferdinand; Mravljak Amalija, uičteljica; Matjaž Anton, Očko Marija, Očko Valentin, Orož Hema, Orož Jožef, Orož Sebastijan; Radaraovič Anton, kaplan v p.; Rahle Roza, Sadek Frančiška, Sadek Karel, Vidmar Mat., Winter Nina, Leskovar Liza, Očko Terezija, Tajhar Franc; Verbek Neža, učiteljica; Ošlak Kunigunda, Švab Ignacij st., Breme Milko. (P. Zreče.) 38 ŽIČE. Tomažič Ant., župnik; Časi Janko, š. upr.; Ulčnik Iv., Cimerman Martin, Kačičnik AL, Goričan Franc, Repič Franc, Potočnik Franc, Skale Jožef, Kamenšek Anton, Satler Ivan, Cugmas Ivan, Šter Franc, Robar Jernej, Lenart Anton, Pšeničnik Franc, Arbeiter Konrad, Kranjc Franc, Satler Anton, Kračun Jožefa, Ratej Antonija, Strmšek Ivan, Pavrič Karel, Kukovič Franc, Frlež Martin, ^ Ribič Alojzij, Fijavž Alojzij, Košir Ant., Grobelšek Luka, ŠkrabI Franc, Satler Franc, Potočnik Alojzij, Kline Alojzij, Marguč Anton, Marguč Jožef, Levart Ivan, Ratej Jakob, Leskovar Ciril, Vrhovnik Marija./ (P. Loče pri Poljčanah.) 39 Število družnikov: 4 dosmrt. 602 letna. 9. KOZJE. BUČE. Turk Miloš, župnik; J a k o pi n a F r., Župnijska knjižnica, Aman Terezija, Bovha Jožef, Bovha Karel, Bovha Mar., Božiček Juro, Božičnik Jožef, Brglez Marija, Brilej Franc, Čanžek Andrej, Čepin Anton, Čepin Martin, Čepin Mihael, Golič Fr,, Ivane J., Jakopina J., Jug M., Jurak M., Kolar Anton, Kovačič Franc, Lojen Štefan, Lorger Franc, Mramor Simon, Urar Jož., Napotnik Ant., Oglejner Katarina, Pajk Anton, Pajk Juro, Pavlič Anton, Pavlič Anton, Pere Vinko, Plevnik Juro, Prebil Ivan, Pustišek Miha, Pustišek Janez, Reberšek Fr„ Reberšak Jože, Sinkovič Anton, Sinkovič France, Sinkovič Miloš, Sinkovič Jožef, Sinkovič Andrej, Span Alojz, Stegenšek Franc, Šepetavc Jan., Škorc Janez, Tisel Peter, Uzar Jože, Vah Helena, Vah Franc, Vah Martin, Vah Miha, Volavšek Jakob, Volavšek Anton, Volavšek Jožef, Volavšek Micka, Žlender Marija, Žvar Franc, Žvar Ivan, Žurej Franc. (P. Buče.) 62 DOBJE. Vavpotič Franc, župnik; G r a č n a r Jakob, Teržan Miha, Lokovšek Hel., Janša Anton, Jug Miha, Salobir Karel, Schmid J., Močnik Anton, Hodej Karel, Gračner Jožef, Pušnik Janez, Skale Ivan, Trefalk Jurij, Leskovšek Ivan, Frece Karel, Jazbec Franc, Plestenjak Mat., Senica Janez, Volasko Miha, Volasko Alojzij, Jevšnik Jože, Zalokar Jože, Salobir Matija, Gradič Jakob, Lončar Anton, Arlič Matija, Leskovšek Janez, Gračnar Ivan, Kovačič Franc, Vodišek Fr., Reich Franc, Selič Vinko, Čadej Janez, Robič Jožef, Teržan Martin, Teržan Anton, Kocuvan Milan, Cverlin Neža, učiteljica; Kos Berta, učiteljica, Jurše Ida, učiteljica; Teržan Angela, Hrastnik Mar., Zdovc Marija, Ocvirk Marija, Leskovšek Terezija, Novak Neža, Lokovšek Marija, Gračnar Julijana, Skoberne M., Gračnar Ver., Jazbinšek M,, Guček Ana, Leskovšek M,, Jug M., Vidic Ana, Robič N., Vodeb M. (P.Slivnica pri Celju.) 58 Škerbec Ana. KOZJE. Lunder Viktor, župnik; dr. Kloar Fr., Grobin Frančiška, Aman Marija, Čebular Jakob, Podiinšek Jožef, Rajgl Barbara, Ivačič Terezija, Kobi Vladimir, Stukl Jakob, Škrbec Franc, Grzina Jožef, Maček Ivan, Šolska knjižnica, Čitalnica, Pleterski Anton, Špec Ant., Vahčič Ana, dr. Jenko Mile, Maček Vinko, dr. Moser Franc, dr. Krasser Vinko, Panko Franc, Rejc Andrej, Recelj Alojzija, Trampuš Šandor, Lah Cveta, Zagrajšek Miloš, Sinkovič Jakob, Guček Franc, Druškovič Jožef, Friškovič Marija, Berstovšek Josip, dr. Mikuš Fr., Pere Amalija, Planine Janez, Valenčak Žani, Moser Štefan, Leskovšek. Franc, Vrkljan Zofija, Pustišek Mihael, Sotošek Terezija, Vrč Ivan, Klavžar Fr., Majdak Drago, Vončina Angela, Grzina Mihael, Murata Mari^na, Rupret Franc, Dobrave Marija, Majcen Tatjana, Korbar Pavla, Rozman Ludovik, Zehrer Vilko, Klakočer Mina, Klakočer Alojzij, Tratnik Ivan. (P. Kozje.) 57 OLIMJE. Lorbek Ivan, župnik; Črnigoj Karol, šol. upr.; Šola Olimje; Bovha Josip, Žolgar Josip, Počivalšek Ivan, Drobnič Vinko, Štravs Iv., cerkv. ključ,; Amon Ivan, Amon Marija, Jakopina Franč., Plevnik Jos., Prešiček Iv., Pondelak Ant,, Sinkovič Anton, Drž. osn. šola (2). (P. Podčetrtek.) 17 PILŠTANJ. Rauter Jakob, župnik; Bobek Marija; Prislan Janko, šol. uprav.; Bah Franc, Beline Neža, Čepin Franc, Čepin Martin, Gubenšek Janez, Gubenšek Martin, Jazbec Franc, Jazbinšek Anton, Jug Franc, Jug Janez, Kolar Andrej, Kolar Miha, Kolman Jernej, Kovačič Anton, Kovačič Franc, Kovačič Jožef, Lah Vinko, Maček Anton, Maček Jožef, Podreberšek Marija, Potočnik Milan, Rauter Alojzija, Rebernik Miha, Reberšak Janez, Reberšak Kata, Regvat Ivan, Toplišek Malka, Toplišek Mima, Turk Franc, Vizjak Anton, Vovk Jožef, Zagrajšek Mima, Zakošek Anton, Žlender Martin, Žurej Ana, Prosvetno društvo, Šola, (P, Pilštanj.) 40 PLANINA. Sajovic Jakob, žpk.; Bobek Jožef, Bohorč Anton, Bralno društvo, Brdnik Stanislav, Doberšek Blaž, Gorišek Antonija, Gorišek Franc, Gračner Anton, Gračner Franc, Gračner Ivan, Gračner Julijana, Gračner Miha, Gredič Anton; Gruden Franc, učit.; Gračner Karel, Iskrač Franc, Jagodič Rud., Jevšnik Jož., Jurše Alfonz, Kolman Miha, Koprive Anton, Kotnik Franc, Koželj Josip, Kragl Ljudmila, Križman Emil, Kukovič Vilko, Leskošek Anton, Obrez Amalija, Obrez Jožefa, Pajk Cecilija, Pajk Ignac, Pavčnik Fr., Plementaš Jožef, Pušnik Anton, Pušnik Jožef, Rauter Albert, Rauter Franc, Rauter Franc, Repar Ivan, dr. Repič Franc, Robič Janez, Romih Miha, Senica Anton, Senica Anton, Sluga Marija, Šeško Anton, Šešerko Ludovik, Šolska knjižnica, Špan Jožef, Špan Mirko, Šipan Stanko, Tisel Janko, Tisel Pavel, Tisel Vik., Tovornik Neža, Trefner Niko, Vrečko Mar,, Vouk Ludovik, Zapušek Gašper, Zvonar Franc, Žagar Al., Žibret Al,, Žibret Franc, Žibret Mar., Žveglič Al., Župnijska knjižnica. (P. Planina pri Sevnici.) 68 PODČETRTEK. Pire Andrej, žpk.; Slemenšek Marija, Cvetko Marija, Staroveški Stanko, Cvetko Leopold, Mastnak Jožef, Oglajnar Anton, Plevnik Jožef, Prebil Jak., Bračko Jož., dr. Jager Hedviga, Farna knjižnica, Šelekar Mart., Motoh Ana, Bračko Anton, Strah Jože, Knap Anton, Bračko Marija, Širca Stanko, dr. Breschar Mila, Pavlič Alojzija, Prah Franc, Požarmič Franc, Plevnik Jak., Hohnjec Anton, Lešnik Rudolf, Ogrizek Terez., Roškar Al., Plevnik J., Cvirn M., Drofenik R„ Čop V„ Lovrec Franc, Dworsky Olga, Cvetko Anton, Belina Ivan, Verbošek Jože, Bračko Mar., Kobale Kar., Leitgeb Jurij, Stopajnik Ivan, Potočan Franc, Cvetič Mar., Alegro Jožef, Počivavšek Jakob, Romih Franjo, Strašek Ivan, Bračun Anton, Pregrad Rado, Prebil Leopolda, Cvetko Anton, Počivavšek Jož., Pajk Matevž, Iskra Avg., Žuraj Jožef, Missia Mar., Šola, Veršec Jožefa, Renier Fr., (P.Podčetrtek,) 59 PODSREDA. Zidanšek Jakob, žpk,; Černelč J„ Brdnik K., Zupan J„ Kodrin J., Pribožič J., Stermecki Miha, Babič Štefan, Bračun Janez, Dobrave Neža, Vuk Janez, Zupan Franc, Bezjak Gašper, Škerbec Edmund, Hribar Jernej, Klobasa Zora, Vimpolšek Franc, Kunej Ana, Vimpolšek Jožef, Simončič Fr,, Valenčak Ana, Kostajnšek Jožef, Župnijska knjiž., Sluga Janez, Penič Terezija, Pečnik Anton, Šmalčič Vincencij, Dobrave Franc, Kos Ernest, Pečnik Iv., (P. Podsreda.) 30 POLJE, Mlakar Ivan, župnik; Bakan Jožef, Kovačič Anton, Vajdič Miha, Novak Jože, Zabret Franč., Dobrave Avgust, Bergles Leopold, Agrež Cilka, Agrež Janez, Caglič Franc, Caglič Mihael, Debelak Maks, Hostnik Miha, Jazbec Jan., Juričan Anton., Juričan Franc, Ivačič Anton, Ivačič Jožef, Kužner Marija, Nejedly Amalija, Prestler Janez, Štefančič Amalija, Štefančič Jožef, Turk Martin, Valenčak Anton, Valenčak Jurij, Zakšek Anton, Narodna šola. (P.Podčetrtek.) 29 LAH IVAN, rojen 1878 v župniji Ljutomer, umrl kot župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami 16, junija 1934. Po srednješolskih in bogoslovskih študijah je kaplanoval v Črešnjevcu, na Muti in Kozjem ter pri Sv. Petru pod Sv. gorami, kamor je prišel 1. okt. 1912. S svojo dobroto, prijaznostjo in ljubeznivostjo, z odločnostjo, pa taktnim nastopom si je pridobil zaupanje vsakogar. Po njegovem prizadevanju je vstal v Sv. Petru »Katoliški dom«. Kot čuvar po Sloveniji in daleč na Hrvaško znanega božjepotnega svetišča Svetogorske Matere, kamor se zgrne ob romarskih shodih na deset-tisoče romarjev, je storil vse, da ostane to svetišče še nadalje biser obsotelske doline in zbirališče slovenskega in hrvaškega ljudstva ob Marijinem oltarju. PREVORJE, Presnik Josip, župnik; Cermelj Viktor, Narodna šola Prevorje, Mohorko Terezija, Albert Simon, Aman Mihael, Centrih Val., Belina Franc, Bevc Miha, Bevc Franc, Gubenšek Terez., Gubenšek Marija, Grzina Anton, Grobin Jož., Gril Franc, Gril Miha, Kotnik Anton, Lah Val,, Obrez Anton, Obrez Andrej, Koban Marija, Mastnak Iv,, Lupše Janez, Romih Franc, Romih Terezija, Pajek Lah Ivan. Julka, Selič Tomaž, Šeruga Alojzija, Krofi Franc, Jazbinšek Pavla, Romih Antonija, Teržan Franjo, Zupane Miha, Vrečko Martin, Zalokar Jožef, Jug Anton, Bouha Lucija, Pintar Franc, Obrez Franc, Potočnik Jurij, Zakošek Marija, Žlender Fr., Grobin Miha, Resec Miha. (P. Slivnica pri Celju.) 44 SV. PETER POD SV. GORAMI. Rančigaj Iv„ župnik; Degen Josip, Robek Miha, Gabron t rane, Jug Roza, Jazbec Karel, Ulčnik Jožef, Novak Jož., Štefan,čič Ivan, Kralj Anton, Geršak Franc, Denžič Janez, Černelč Marija, Zupan Anton, Kramer Fr., Koren Alojz, Kunej Martin, Lupšina Franc, Uršič Jožef, Mošet Jožef, Kolar Fr., Kunej Iv., Rautnar Fr., Rautner Fr., Osojnik Jožefa, Stiasny Franč., Zorenč Lojze, Narodna prosveta, Stadler Ivan, Kunej Franc, Pečnik Franc, Terner Franc, Čepin Franc, Planine Ivan, Šolska knjižnica, Gršak Neža, Hudina Franc, Kralj Jože, Kraner Franc, Černelč Mimi, Šiparl Anton. (P. Sv. Peter pod Sv. gor.) 41 SV. VID NA PLANINI. Glavnik Fran, proviz.; Vurkelc Jem., ž. v p.; Ranfl Ivan, šol. uprav.; Gaber Anica, učit.; Doberšek Flor., Gračnar Fran, Jazbec Karel, Jazbinšek Vid, Jazbinšek Kristina, Krajnc Jan., Kolman Fr., Kolman Jurij, Koprive Franc, Kovač Janez, Kovač Janez, Koželj M., Luskar Martin, Perčič Jožef, Romih Jak., Senica Fran, Tovornik Mirko, Tovornik Jožefa, Vrtačnik Vid, Zakošek Lud. (P. Planina pri Sevnici.) 24 ZAGORJE. Pribožič Jurij, župn. (3 izt.); Tržan Miha, Romih Ignac, Blatnik Marija, Centrih Mart. (P. Pilštanj.) 7 Število družnikov: 8 d »smrt. 528 letnih. 10. LAŠKO. DOL PRI HRASTNIKU. Gorjup Peter, župn.; Breznik Janko, kapi.; Majcen Martin, Zupa Miha, Orožen Mart., Župnijska knjižnica, Krščanska šola, Ahčan Janez, Ašenberger Matija, Babič Marija, Bantan Karol, Bauerheim Jerica, Bastič Ivan, Blatnik Franc, Bezgovšek Alojz, Bizjak Gašper, Bizjak Janez, Čander Julija, Deželak Ant., Dokler T., Dolinšek A., Dragar A., Dragar J., Draksler A., Ferenčak Edo, Gabrič Fr., Gašparut Ant., Golouh Mihael, Golouh Mihael, Golouh Fr., Gričar Jakob, Gričar Franc, Hauptman Jakob, Grešak Leopold, Igričnik Alojz, Igričnik Franc, Jaki Maks, Jelen Mat., Jevnišek A., Kmet. zadr., Kočevar EL, Kotar Fr., Kotar A., Kovač J., Kuhar Fr., Lipovšek Neža, Logar Anica, Majcen Josip, Marki Janez, Mokotar Franc, Mokotar Jernej, Orožen Franc, Pavlič M., Plahuta Franč,, Podmenik Ferd., Podmenik Mart,, Povše Amalija, Past Mart., Pust Rudolf, Razpotnik Jož., Rovšek J., Roš Ferd., Sartory Em„ Senica H., Skočir Anton, Stradar Janez, Stritar Fran, Sušeč Fr., Šentjurc AL, Šentjurc J., Šiker M., Škoberne I., Šopar Neža, Šoparjeva rodbina, Šunta Ivana, Urbajs Cecilija, Učakar Martin, Urbajs Franc, Velej Jož., Vrbnik Marija, Zatler Alojz, Zarvašek Mar., Zore Vincenc, Zupan Frač., Kaluder Tom., Gričar Jurij, Kreže Franjo, Medved Franjo, Deželak Mihael. (P. Dol pri Hrastniku.) 98 JURKLOŠTER. Koželj Alojzij, šolski uprav.; Šola Jurklošter, Seme Mimica, učit.; Čopi Anton, Satler Franc, Vrečko Miha, Šmid Antonija, Trupej Franc, Pfeferer Franč., Kemr Franja, Krajnc Ivan, Marguč Frančiška. (P. Jurklošter.) 12 HRASTNIK. Žalar Al., Krištofič M., Kurnik Iv., Hercog Maks, Hafner Franc, Volavšek Ivan, Jenko Metod, Mejač Ivan, Pošlogar Albina. Anžlovar Franč., Kavšek Pavla, Šimenc Avgust, Tanšek J., Škrabar Mihael, Perko Jernej, Urbajs Mihael, Gorenc Jurij, Hofbauer Lojze, Loger Al., Hribšek Peipca, Podlogar Jože, Ačkun Eva, Ačkun Marija, Vidmajer Jože, Mastnak Franc, Špajzar Dominik, Guzej Jož., Dernovšek Ant., Sovre Jož., Govejšek Jožef, Trebožnik Jožica, Sotler Milka, Šinkovec Katar., Urbajs Karol, Močivnik Mar., Verdaj Ana, Kuhar Janez, Likovič Olga, Vuk Leop., Jenko H., Bauerheim Pavel, Jenko Julija, Urbajs Iv,, Rotar Franc, Gračner Franc, Birtič Karol., Kašner Mar,, Zupan Herman, Jazbinšek Vika, Dolanc Andrej, Majcen D., Rotar Ivan, Ulaga Iv., Bizjak Ernest, Eržen Viktor, Roš Miloš. (P.Hrastnik.) 56 LAŠKO. Dr. K r u 1 j c F r., nadžpk. in dekan; Elsbacher Konrad; Bratuša Alojz, kaplan; Šola Laško, Šola Reka, Baloh Jožef, Bartol Jožef, ^ Belej Anton, Belej Fort., Bergomaž Amal., Cepuš Franc, Cencel Ivan, Cerovšek Jakob, dr. Čede A., Dekleva A., Dergan V„ Deželak Am., Deželak Iv„ Dremšak H., Dremšak Mar,, dr. Dernovšek Dominik, • Drobnič Nina, Droško Jernej, dr. Flego Josip, Flis Mara, Golja Ema, Gostinc ivan, Gostinc Franc, Grafenauer Anton, Grašič Ana, Gregorič Jerica, Gunzek Kar., Herlah Jož., Hrastelj Pet., Hrastnik Jurij, Hrastnik Kari, Hrastnik Martina, Hrastnik Mihael, Jelovšek Matija, Jenčič Jožef, Jug Gašp., Kačič Fort., Kačič Jož.. Kačič Luka, Kladnik Jož., Kladnik M., Klezin M., Klinar Jan., Klinar J., Knez Marija, Knez Vinko, Kolšek Kari, Komarek Ev^ Korže France, Krajnc Ivan, Krajnc Jožef, Kumer Martin, Kuntara Albin, Kvartič Jožefa, Manfreda Marko, Lapornik Alojz, Laubič Val., Lešnik Jožel, Logar Karel, dr. Lovšin Ivan, Maček Franc, Maček Jožef, Marinko France, Osolin Marija, Pavčnik \nton, Pečnik Fl„ Penič Fl„ Petek Ana, Pfeifer Marija, Pinter Avgust, Plahuta Franč,. PleskoviJ Emilija, Podbreznik Valent., Podkoritnik Antonija, Podreberšak Martin, Podreberšak Mart., Poglajen Helena, Poteko Martin, Prinčič Kat., Robida Fr., Sevnšek Julija, Srebot Jožef, Stegenšek Josipina, Šanc Jožef, Šket Ivan, Škoberne Kari, Šporn Iva, Tadina Ivan, Teršek Anton, Teršek Martin, Trop Ognjeslav, Urankar Jož., Urankar Kari, Veligovšek Dominik, Velkavrh Jož,, Vivod Marija, Vorina K., Vorina Vinko, Vrečko Josip., Zikošek Kat., Zdouc Mih., Zupan Ant., Zupane Jožefa, (P. Laško.) 123 LOKA. Šket Mihael, župnik; Župnijska knjižnica, Šolska knjižnica, Katoliško prosv. društvo, Terbovc Ant., Čakš Štefan, kapi.; Cvek Ivo, org.; Tavčar Jakob, Verhovc Janez, Jurman Anton, Jurman Janez, Novak Janez, Novak Franc, Prevejšek Jož., Mlinar Alojz, Mlinar Mihael, Zuipančič Mart., Konič Fr., Kovač Terez., Kačič Franč., Golob Marija, Eseh Alojzija, Baumgartner Srečko, Zepič N., Oberžan Jožef, Železnik Alojz, Zupane Amalija, Kajtna Fr., Lipovšek Janez, Jurgl Andrej, Lendaro Alojzija, Koren Fr., Zupančič Anton, Imperl Jan., Smešnik Jožef, Zolaneo Marija, Železnik Franc, Medved Gašpar, Bobesa Bogoljub, Hrastnik Jožef, Brečko Blaž, Ribič Franc, Vihernik Pavlina, Urgl Lovro, Simončič Alojz, Pavlič Andrej, Markušek Maks, Krempuš Martin, Vrtovec Ciril, Irvanuša Srečko, Zupančič Franc, Rasperger Neža, Arman Alojzij, Jenčič Franc, Cimperšek Alojzija, Vertačnik Jak., Konhajzler AL, Jenčič K., Božič J., Kuhar Gašp., Selevšek Fr., Rus J. (P. Loka pni Zid, m.) 59 MARIJA ŠIRJE. Kristovič Miloš, žpk.; Musar Franc, šol. upr.; Lenassi Ivan, Strgaršek Anton, Petkovšek Viktor, Pavlin Vinko, Kienovšek Ivan, Flis Janez, Petelin Alojzij, Mejač Peter, Tržan P., Cimerman Erika, Kaluža Franc. (P. Zidani most.) 13 RAZBOR PRI ZIDANEM MOSTU. Pretnar J., župnik (4); Šola Razbor, Šola Hinina, Imperl Ferd., Polak Frančišek, Beci Franc, Pompe Ivan, Kožuh Al., Brečko Am., Šmid Pepca, Volavšek M., Brečko M,, Mlinarič Kar. (P. Loka pri Z. m.) 16 SV. JEDERT. Lončarič Jož,, žpk.; Babič AL, Babnik Jak., Diaci Al., Diaci Fr., Dornik Mat., Funkelj Ivan, Golouh Jož., Grešak BL, Grešak M., Grešak Jurij, Grešak Rudolf, Gozdnikar Liza, Hedl Matija, Jeran Martin, Knez Mica, Knez Franc, Knez Anton, Knez Andrej, Kandolf Mihael, Kandolf Jan., Kurnik BL, Klepej Fr., Golouh Mart., Lah Vinko, Medved Mica, Mladeniška družba, Napret Jožef, Napred Jožefa, Potokar Ferdinand, Peklar Mica, Podlesnik Neža, Petrin Mihael, Repše Ivan st., Repše Ivan ml., Rebozel Mat., Stokavnik Br., Šergan Nik., Šterban Mica, Šola Sv. Jedert, Šola G. Rečica, Tanšek Mar., Trbovc Fr., Tretji red, Zorinc Mica, Zorko Mica, Žohar Peter, Žohar Matija, Žohar Franc, Železnik Alojzij. (P, Laško.) 50 SV. LENART NAD LAŠKIM. Lampret Karel, žpk.; Jančič Ant., Lapornik V., Tovornik Franc, Lapornik Franc, Hrastnik Franc, Novak Janez, Brečko Janez, Šoper Marija, Seme Ivan, Žlahta Mihael, Slokan Janez, Šantej Karel, Esih Fr., Škorjo F., Sajtel AL, Gradišnik Ema, Knez F., Leskovšek Fran., Hochkraut N. (P. Laško.) 19 SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Bohak Jakob, župnik; Selič Anton, Janežič Franc, Agrež Alojzij, Tičar Martin, Gaberšek Fr., Golob Marj., Anderluh Fr., Skorja Jož., Brezovšek Jurij, Vengust Ivan, Gaberšek Ivan, Tanc Matevž, Kajtna Mar., Jazbinšek Jož., Sluga Anton, Železnik Ag,, Kajtna Jernej, Flis Tomaž, Lipovšek Jožef, Deželak Ana, Drstvenšek Josipina, Jordan Franc, Menih Mihael, Privšek Ivan, Narodna šola, Pinter Franc, Božič Alojzija, Sluga Josip, Stopar Jožef, Ulaga Jožef, Pavčnik Vin., Ulaga Tomaž, Jarh Fr., Košič Alojzij, razni 13. (P. Rimske toplice.) 48 SV. MIKLAVŽ NAD LAŠKIM, čebašek Jakob, župnik; Vodišek Franca, Župnijska knjižnica, Šolska knjižnica, Brečko Franc, Bregar Marija, Celinšek Julijana, Cepuš Franca, Deželak Janez, Deželak Matevž, Dremšak Janez, Dremšak Urša, Gorišek Ferdinand, Gorišek Veronika, Jurgelj Jer., Kajtna Janez, Kleipej Franc, Klinar Andrej, Knez Franc, Knez Jožef, Knez Lovrenc, Knez Matevž, Knez Mihael, Kokotec Martin, Krašovec Alojzija, Lipovšek Peter, Majcen Antonija, Medvešek Ivan, Ožek Vinko, Pavčnik Jožef, Rebov Mihael, Terbovc Helena, Zelič Anton, Žveplan Martin, Jurgelj Jan. (P. Laško.) 35 ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM. Jager Avg., žpk.; Novak Ignac, Pertinač Janez, cerkv. ključ.; Marijina kongr. mladeničev, Mar. kongr. deklet, Mar. kongr. žen, Osnovna šola v Sv. Rupertu, Bevc Anton, Bezgovšek Jožef mL, Bezgovšek Jožef st., Brečko Fran, Centrih Marija, Frece Jakob, Gradišnik Tom., Gunzek Al., Gunzek Mihael, Gradišnik Jož., Gušek Jera, Hrastnik Karel, Hercog Janez, Horjak Jakob, Juvan Janez, Jeienc Roza, Kovač Miha, Klinar Fr., Klinar Jož., Klepej Franc, Košenina Miha, Kranjc F„ Kocmaai F., Kocman J., Kocman J., Lokošek J., Ljudska knjižnica, Lešek Maru.) 54 SV. LOVRENC NA POHORJU. Oblak Janez, žpk; Pajtler Marija, Skerbinjek Jul., Potočnik Blaž, Tomaži Mih., Kasjak Anton, Skerbinjek Štefka, Šolska knjižn. Sv. Lovrenc, Ari Franc, Arih Rup„ Beigot Franc, Bezjak Jožef, Blasin Roman, Bralno društvo Sv, Lovrenc, Brezovnik Stanko, Brezočnik Ljubica, Cink Henrik, Čučej Maks, Dover Marta, Fornezzi Anton, Fornezzi Ivan, Geratič Slavko, Grabner Bertold, Hartman Ida, Javornik Ferdinand, Jelenko M„ Jodl A., Jodl Alojz., Kasjak Iv,, Kraner Alfonz, Konig Terez., Kuhn Roza, Kogelnik Marija, Krajnc Martin, Lorenc Jakob, Jevšenak Jož,, Mrak Ivan, Of Rudolf, Osonker Rudolf, Planinšič Roman, Podlesnik Katarina, Paulič Ivan, Planinšič Peter, Pokec Ivan, Pernat Marija, Pečovnik Ivan, Paulič Martin, Pušnik Ignac, Pisnik Jožef, Paulič Terezija, Piiberšek Julija, Prapertnik Jakob, Pušenjak Rom., Paulič Jakob, Plevnik Filip, Prapertnik Mar,, Petre Feliks, Perkljič Gabrijel, Prevolnik Alojzija, Rihter Franc, Skačej Mihael, Skerbinek Janez, Stapajnik Elizabeta, Švajger Anton, Švajger Luka, Švajger Terezija, Šušelj Mariia, Šolska knjižnica v Lehnu, Šlaus Jakob, Štefan Konrad, Šketa Marija, Švaiger Franc, Šegula Nežika, Šumer Zofija, Torej Bogom., Urnant Ferd., Urbane Vida, Vimer Lojze, Vresnik Ant., Zgerm A., Žvikart Julij,, Vaner F,, Jakop F., Maučnik R., Mušič J., Meršnik F.; Drvodel L., kapi.; Fišinger Iv. (P. Sv. Lovrenc na Poh.) 88 SV. MAGDALENA V MARIBORU (Maribor). Stergar Anton, dekan. (P. Maribor.) 243 Število družnikov: 15 dosmrt, 608 letnih. 15. MEŽIŠKA DOLINA. ČRNA. Razgoršek Vinko, župnik; Rojht Ivan, kaplan; dr. Ramšak Adolf, zdravn.; Bolnica, Šola v Črni; Kuhar Janko, š, upr.; Končnik Janko, P u c Jožef, Drofelnik Fr., Golob Mar., Gradišnik Jožef, Hancman Franc, Hercog Neža, Hribernik M., Jan Tomaž, Jank Marija, Keber Ivan, Keop Valent., Knez Amalija, Kodrun Franc, Kordež Bernardka, Kočan Jožef, Košutnik Aleš, Krajnc Marija, Kordež Neža, Ladra Jožefa, Lesjak Jakob, Lesjak Marija, Lorger Sim,, Mlinar Jakob, Mlinar Franc, Mlinar Andrej, Mlinar Pavel, Ozimec Ivan, Muškat Franc, Permanšek Katar,, Potočnik Greg., Potočnik Luka, Prah Klara, Pristovnik Jakob, Pušnik Neža, Ravljan Liza, Reiser Marija, Šepul Fr., Škoflek Iv., Škoflek Helena, Skrubej Pavel, Stergar Leop., Tacol Ivan, Terpotic Martin, Vavkan Anto, Sablatnik Iv., Turk Ivan, Obretan Helena, Tantej Jerčka, Keber Mart., Krumpačnik Mar., Modrej Jakob, Brunet Avgust, Podovšovnik Marija, Slivnik Rok, Kohlenbrand P., Govejšek Leopolda, 16 neimenovanih. (P. Črna.) 80 GUŠTANJ. Bar bič M., župnik; Bevc Elza, Borštner Miroslav, Brundula Ana, Cvitanič Jurij, Čadež Anton, Čivnik Ivan, Čretnik Kar., Dolinšek Jožef, Dretnik Andrej, dr, Errath Cec., Fink Ivan, Gačnik Mira, Glavar Alojz, Gorenjšek Iv., Habei Jožef, Hartman Fran, Hudrap Marjana, Iskrač Fr.. Jamšek Robert, Ješovnik Martin, Jevšnikar Val.^ Jurač Alojz, Jurak Jožefa, Kališnik Marija, Katol. prosv. društvo, Knjižnica Tolstovrške šole, Kokalj Franc, Konečnik Anton, Konečnik Hel., Konečnik Zofija, Kos Dominik, Kotnik Andrej, Kotnik Beno, Kotnik Dominik, Kotnik Emilija, Kotnik Luka, Kotnik Rajko, Krebelj Ter., Kričej Ant., Krivograd Uršula, Kroupa Bedrih, Ladinik Janez, Lečnik Fran, Lečnik Marija, Lellinek Matija, Lipovnik Gregor, Lipovnik Ivan, Lužnik Verona, Magrič Rozalija, Marošek Jožef, Mežnar Kristina, Mežnar Marija, Močivnik Hubert, Močivnik Jožef, Mrkva France, Nabernik Jožef, Osojnik Maks, Paradiž Melhijor, Pečnik Olga, Pe.trač Anton, Petrač Ivan, Petrič Alojzija. Plešnik Bogomir, Pluder Lenart, Pokeržnik Franc, Pori Valentin. Prevalnik Marija, Prikeržnik •Tanez, Rajh Anton, Raspet Alojz, Razgoršek Flor., Rezar Gregor, Rezar Peter, Ring Peter, Rožei Mar., Roženk Frid., Rožman Janko, Samic Ana, Stopar Vinko, Šauer Jakob, Šimon Rudolf, Šmid Josip, Štangi Stanko, Šteharnik Anton, ŠteM Marjeta, Šuler M., grofica Thurn Fr., Tola F,, Videčnik M., Viternik M., Vušnik R., Zavodnik A., Zavodnik M., Zorman A., Žaže F., Lipovnik P. (P. Guštanj.) 97 JAVORJE PRI ČRNI. Viternik Ludov'k, žpk.; Stopar Alojz, Klavž Ivan, Krivonog Fabijan, Klavž Mar., Osojnik Marija, Modrej Liz.Roženičnik Lenčka, Pečovnik Jožef. (P. Črna.) 9 KOPRIVNA. Hojnik Ivan, župnik; Germadnik Liza, Brodnik Fran, Potočnik Andrej, Potočnik L iz a, Majdič Jakob, Kupec Janko, Polanšek Iv., Golob Martin, Kuker Fr., Kupec Janez, Klemenšek Valentin, Verdel Justin, Kumer Jerica, Puc Janez, Kumer J., Verdel J., Kurnik Fr., Keber M., Kumer N., Ž a g a r M a r. (P. Črna pri Prevaljah.) 21 KOTLJE, Serajnik Ivan, župnik; Bari Jožefa, Cehnar Zofija, Epšek Fran, Dvornik Elizab., Gorenšek Anton, Gorenšek Franc, Gorenšek Val,, Herman Franc, Hudopisk Anton, Ivartnik Florijan, Kamnik Šimen, Kokučnik Marija, Kostwein Jožefa, Kolar Karel, Kostwein Justa; Kotnik Zorko, š. upr.; Kričej Matija, Kuhar Ivan, Lečnik Ferdo, Lesjak Ivan, Logar Franc, Matiia Apolonija, Matija Jožef, Merkač A., Petrič M., Petrič Iv., Pratnekar Jurij, Pusovnik L, Razgoršek G„ Samec F„ Štsernik I„ Šol. knj„ Vas ti M., Zdovc F., Zdovc J. (P. Kotlje.) 36 MEŽICA. Hornbok Janez, župnik; G a 1 o b M., iMiler Marija, Stane Fran, Boštele Anton, kaplan; Izobraž. društvo »Peca«, Meščanska šola, Osnovna šola Mežica, Osnov, šola Lokovica, Bajdl Jula, Bivšek Avgust, Borovnik Franc, Borovnik Marija, Burjak Silvester, Cvikl Jerica, Čegovnik Alojzij, Daniel Jožef, Dlopst Filip, Domnik Drago, Draksler Peter, Durchschlag Marija, Dvornik Miško, Falat Josipina, Florjane Mar., Gerdej Jož,, Grabner Pavel, Gradišnik Peter, Gravf Ivan, Gravf Jožef, Gravf Luka Gresinger Verona, Hafner Mar,, Hamun Jurij, Hermonko Matevž, Hermonko Silv., Buhner Marija, Hribar Ida, Hric Jerica, Jaser Rud., Jesenik Ana, Jesenak Julijana, Jež Ožbolt, Jug Nežka, Jug Urh, Jure Filip, Kajzer Franc, Kladnik Pav., Knez Urška, Kodrun Jurij, Kolar Terez., Kolo jugoslov. sester, Končnik Mariia, Konečnik Mar., Konečnik Julijana, Kopmaier Elizabeta, Kordan Vikt., Kralj Štefan, Krivec Gretka, Krivonog Marija, Krof Jurij, Krof Matija, Krof Valentin, Kumprej Iv., Kumprej Štefan, Kune Lovro, Kune Štefan, Kušej Alojzija, Ladinik Jožef, Ladinik Miha, Ladinik Ožb., Lasnik Ferdo, Lednik Marija, Leskovec Sim., Leskovšek Zofka, Libnik And., Libnik Terezija, Libnik Tom., Lindenbaum Terezija, Logar Peter, Maklin Anton, Mališnik Valentin, Mandl Aleš, Marflak Marija, Melanšek Anton, Mirkac Terezija, Mlakar Mihael, Močilnik Anton, Močilnik Florijan, Moči'.nik Mat., Močilnik Pavel, Močilnik Rozalija, Muri Mihael, Orešnik Franc, Orešnik Tomaž, Oserban Josip, Osojnik Luka, Osojnik Mar., Osojnik Mart., Pandev Franc, Pečolar Anton, Pečovnik Marija, Petrič Al„ Pisar Marija, Podojsteršek Filip, Podrečnik Franc, Podrečnik Pavel, Potočnik Greg., Potočnik Ljudm., Praper Andrej, Prapor Hermet, Praper Josipina, Praper Jurij, Praper Franc, Praprotnik Silvester, Pratnekar Anton, Pratnekar Julka, Pravica Ivan, Pudgar Pepca, Pungartnik Ernest, Pustnik Micka, Ramšak Janez, Roblek Marija, Roznikar Amalija, Ručnik Marija, Semenc Ivan, Senica Marija, Šipek Liza, Šiipek Urh, Skačej Anton, Škrubej Ančka, Štampah J., Štampah R,, Štern J., Štern J., Stopar Rudolf, Stropnik Terezija. Šumah Jožef, Toff Jos., Travn Tvana, Ule Martin, Verhovnik Marko, Vernik Pavel, Veselko Jurij, Veselko Marija, Veselko M., Vevar Štefan, Vezovnik Katarina, Vidovšek Ant., Vogl M., Vogl N., Vončina C., Vončina St., Vreček Al., Winkler K., Zorman R. (P.Mežica.) 156 PREVALJE. Riepl Matej dekan; Mlakar Jože, kapi,; Karničnik Kat,, Karničnik Val., Lodrant Mar., Herman Julija, Milač Ivan, Ahac Ivana, Abram Marija, Božank Franc, Bezjak Valentin, Broman Ferdo, Bergman Rok, Brus Katarina, Čarf Franc, Čibron Janko, Čegovnik Filip, Doberšek Ignac, Enci Maks, Gerdej Ivan, Gregom Greg., Filip Andrej, Herman Iv., Hudopisk Rok, Hacin Franc, Hrast France, Hribernik Janez, Hribernik Boštjan, Hribernik Terezija, Hribernik Julka, Janzekovič Anton, Jurač Marija, Kralj Mat., Kordež Josip, Kordež Ivan, Karner Matilda, Kaiser Helena, Kokol Ivan, Kokol Štefan, Kroflič Bernard, Kristan Niko, Kvasnik Amalija, Kokovnik Hinko, Kugovnik Jurij, Kuhar Ivan, Lampret Pogr., Libnik Jakob, Lahovnik Jožefa, Lorenci Pavel, Lebič Iv., Lakovnik Fric, Merkač Jernej, Mikeln Mart., Mager Alojz, Miiller France, Osojnik Filip, Osvald Ivan, Podlesnik Julka, Praprotnik Marija, Perniak Ant,, Pristov Alojzija. Pavše Jan., Pavel Jan.. Plešivčnik Ernst, Pohilan Tončka, Potočnik Egid, Pavše Mat,, Pušnik Martin, dr, Reichman Blaž, Rener Matija, Rebernik Florijan, Rozman Alojz, Robar Karolina, Rifl Josip, Sadovnik Antonija. Sedej Kar., Struga Gregor, dr. Štefanovič Emil, Šolska knjižn., Šuler Neža, Telcer Marija, Valente Anton, Valant Blaž, Wald Ferdo, Waukan Franc, Verhovnik Oroslav, Vidali Tvan, Žagar Marjeta. Rožej Val., Klun Janko, Šare F., Petrič A., Ravšl J., Jakob Št.. Lahovnik F,, Mesner F,, Metarnik M., Merkač A. (P. Prevalje.) 98 ŠT. DANIEL-STROJNA. Kupčič Ivan, župnik; Miki Lovro; Grafenauer I udovik, šol. uprav.; Bevc Roza, Buchwald Fr.. Čebul Daniel, Dimvirt Aleš, Drug Ivan, Jamer Zdravko, Klander Marija, Kramolc Matilda, Kumprei Miha, Leskovec Franc, Libnik Jožef, Marin Jurij, Maurel Mar,, Mert Julka, Mikic Jožef, Osnovna šola, Piko Maks. Senica Gr. Senica Jakob, Senica Lovr., Smolak Jož., Smolak Miha, Sonjak Miha, Sontak Simon, Šioek Matej. Šumnik Andrej, Tratnik Daniel, Vogl Katar., Vogl Lovrenc. (P. Prevalje.) 32 Število družnikov: 16 dosmrt. 513 letnih. 16. MURSKA SOBOTA. CANKOVA. Safošnik Jakob, kaplan; Bagola Franc, Bagola Janez, Budja Jožica, Čahuk Anton, Čahuk Mihael, Derkač Pepi, Gjergjek Angela, Gutman Štefan, Kerec Franc, dr. Kaukler Ivan, Betoun Ivan, Klanjšček Marija, Kovač Mihael, Kočar Anton, Kočar Karel, Kreft Alojz, Lovenjak Avgust, Prosvetno društvo, Reiter Edi, Šadl Fran, Šimenc Jernej, Vogler Viktor, Vogrjnčič Anton, Barbarič Ivan, Kolmanko Alojz, Reiter Janez, Čahuk A., K o č a r M a t., Ferko Ana, Jank K„ Šinko Ana, Kovač Miha, Štottl Frnac, Ficko M., Šnurer Alojz, Pitz Jakoba, Šnurer Leop., žilavec Franc, Hackl Viljem, Vogrinčič Štefan, Kaplanija Cankova (9 izt.). (P. Cankova.) 50 GORNJA LENDAVA. Bednarik Rud., župnik; Rataj Ant. P., kaplan; Zupan Danica, Weiss AL, Tomori Lud., učiteljstvo; Sagadin Jož., Jezovšek Emilijana, Bačič Franc, Bernjak Jož., Ferko Ter., Ficko Miha, Flisar Janez, Frumen Teodor, Grah Alojzij, Grah Štefan, Gredar Ana, Gumilar Aleks., Horvat Marija, Hiill Mihael, Kerec Ana, Kerec Koloman, Kerec Lovrenc, Kerec Marija, Kerec V., Maršik Alojzij, Matiš Ana, Mekiš Rozalija, Recek Alojz, Recek Jurij, Rajsar Štefan, Rogač Franc, Ropoša Jožef, Slamar Ana, Sukič Jožef, Šinko Kristina, Škaper Štefan, Škaper Terezija, Šparaš Štefan, Špilak Mihael, Štrtak Franc, Tanacek Fran, Žilavec Janez. (P. Gornja Lenda-va.) 42 GOR. PETROVCI. čirič Anton, župnik (10 iztisov). (P. Gornji Petrovci.) 10 MARKOVCI. Ficzko Karol, župnik; Gašpar Štefan, Črnko Karolina. (P. Šalovci.) 3 MARTJANCI. Berden Andrej, župnik; Kleis Ana, Nemeš Franc, Nemeš Franc, Hribar Jožef, Novak Jožef, Senik Anton, Cor Jožef, Cipot V., Gjack Franc, Dravec France, Cipot Jožef, Hidič Štefan. (P. Martjanci.) 13 MURSKA SOBOTA. Horvat Štefan, katehet; Erjavec Alojz, Škafar Matija, Kavšek Kar., Pertot Kristo, Ferjan Milan, Štubelj Miro, Rosanov Igor, Sestre sv. Križa, Čeh France, Kramberger Joško, Majer Julija, Ferenc Jakob, Justin Marija, Čretnik Miloš, Brumen Joško, Kuhar Mihael, Kuhar Štef., Skalar Jožef, Tome Avguštin, Petravčič France, Gerlec Štefan, Martinec Anton, Serec Fr., Bencak France, Cinč Franjo, Serec France, Zrim Jožef, — Vojkovič Jožef kaplan; Lapoša Fr., Flisar Ant., Jablanovec Ter., Dragovič, Dittrich Marija, Stanič Janez, Blažič Andrej; dr. Glančnik Josip, zdravnik; Koder Fran, odv.; Koren Josip, Kerec Fr., Bajlec Fran, dr. Vadnal Ljud,, Brumen Genov., Friedrich Štef., Marič Alojz, Černe Kristina, Pamer Janko, Šinkovec Ivan, Samec Jože; Jezovšek Vlad,, notar; Horvath Janko, kr. us.; Koder Anton, notar; Rupnik Ivan, dr. Šumenjak, okr. sod.; Zver Ivan, Peterca D., b. ur.; Hvala Izidor, Ratnik Štef., Gambovž Fr., Lipovšek, sr. nač.; Horvath Jožef, Gomišček Izidor, dr. Šerbec Jože, Zupanič Radovan, ing.; dr. Fleck Friderik, odv.; dr. Maček Št., zdrav.; Svetec Janez, Javna bolnica. Šustršič Jožef, Sedanja Jož., Brat-kovič Štefan, dr. Brandien Silvij, zdr.; Čižek Gustav, Kraft Ignac, Eiselt Erih, dr. Gregorc Albin, Vebner, š. nadz.: Kovačič Franc. (P. Murska Sobota.) 78 PERTOČA. Vartfa Štefan, župnik; Šprager D., Šola Pertoča, Poredoš Štefan, Baša Alojz. Dobaja Cecilija, Nemec Janez, Mencigar Jožef, Šadl L., Perša Alojzij Oton Felicita, Bertalanič Franjo. (P. Rogaševci.) 12 PETROVCi. Marušič Valb. (P. Petrovci.) 1 SV. JURIJ V PREKMURJU. Lang Fr„ Gaber Fr„ Šalamon Andraž, Krenos Flor., Sračnjek Alojz, Kolbl AL, Varga Jože. (P. Rogaševci.) 7 VEL. DOLENCI. Klekl Jožef, župnik; VeitFr., Singer Anica, Perhavec Olga, (P. Vel. Dolenci.) 4 Število družnikov: 1 dosmrt. 219 letnih. 17. NOVA CERKEV. ČREŠNJICE. Hlastec Franc, župnik; Krajnc Janez, Turk Karol, c. ključ.; Dolar Janez, Macuh Anton, Pristovnik Karol, Ratajc Marija, Timpran Ignac, Vidali Anton. (P, Vojnik.) 9 DOBRNA. Kranjc Marija, Golob Jan., Vanovšek Jakob, Piščanec Elda, Arlič Edmund, Flere Anton, Rošer Anton, Flis Lovro, Potočnik Miklavž, Dobovičnik Martin, Dobovičnik Jožef, Kruleč Ivan, Podvršan Anton, Gerl Anton, Rihtar Jožef, Rehar Anton, Povh France, Dražnik Ana, Drgajnar Janez, Volavc Katarina, Podpečan M., Repič Božidar, Kladnik Mih., Švent Jakob, Pušnik Štefan, Božnik Matevž, Schmidt Fani, Schmelz Iv., Mastnak Leopold, Dobovičnik Anton, Justin Mar., Stepančič Marija, Rošer Jožef, Štraus Milan, Kos Martin, Olfacius Angela, Zagoričnik Mar., Gabrič Ivan, Tajnšek Valent., Arlič Anton, Cvikl Stanko, Rožanec Valburga, Uprava Zdravilišča, dr. Šter France, Marovšek Pepca, Krajevni šolski svet, Kovaf Angela, Čretnik Martin, Švent Jan., Rednak Rafael, Weingerl Avgust, Lipičnik Jožef, Lipičnik Vinko, Pichler Jožef, Dobovičnik Ivan, Švent M., Zupanek Jože, Florjan Izidor. Zagrušovcem Štef., Zlatečnik Marija, Kos Mihael, Schauperl Pavla, Petan Ivan, Župni urad; Urleb Franjo, župnik; Adamič Adolf, kaplan. (P. Dobrna.) 67 FRANKOLOVO. Čech Vaclav, župnik (2 izt.); Selčan Anton, Podgoršek Matija, Esih Matevž, Venko Ignac, Šibanc Marija, Podpečan J., Goršek Jožef, Gorenšek Jurij, Čretnik Mar., Hrovat Jem,, Medved Tomaž, Špeglič Alojzija, Čečko Barbara, Gregorc Jožef, Špeglič Jožefa, Volavc Matija, Goršek Vincenc, Škale Ivan, Venko Marija, Podgoršek Jož., Hriberšek Ivana, Sojč Janez (2 iztisa). (P. Vojnik.) 24 NOVA CERKEV. Žagar Pavel, kanonik; Strnad Ivan, kaplan; Zupanek Rudolf, šol. uprav.; Tratnik Edvard, org.; Šolska knjižnica, Dekliška Mar. družba, Zupan Jakob, Arlič Karel, cerk. kij.; Katol bralno društvo, Adamič Antonija, Božnik France, Cimerman Martin, Brenko Matija, Grampus Alojz, Gorečan Vinko, Goričan Fran, v. s. post.; Goričan Minka, Gorišek Marija, Gobec F., Golob Jakob, Holbl Roza, Kok Janez, Kerner Ana, Krnjavšek Jakob, Kramaršek Jakob, Kline Ivan, Lužar Ivan, Lebič Alojz, Likar Ivan, Makovšek M,, Mastniak Jožef, Polenek Ivan, vp. podur.; Piki AL, Pekošak Liza, Padar Ivan, Ravnjak Ludov., Skočir Anton, Senegačnik Marija, Svetec Mar., Stolec A., Sivka Jakob, Samec Jurij, Premrl Ivan, Stropnik Avgust, Štante Neža, Špes Janez, Šilih Kar., Štravs Marija, Štokojnik Neža, Tratnik Martin, Voršnik Iv., Gril Albert, trgovec, (P. Vojnik.) 52 ŠMARTNO v R.D. Ozvatič Fran, žpk.; šola, Jezernik Fran, Krajnc Fr„ c. kij.; Apotekar Janez, Apotekar Martin, Apotekar Franč., Breznik Roz., Breznik Tončka, Černe Mar., Dimec M., Grobelnik Mart., Grobelnik Vinkp, Hriberšek Dominik, Kok Blaž, Kovač Helena, Krajnc Jožef, Krajnc Martin, Muzel Marija, Ograjšek Janez, Ograjšek Elizab,, Pintar Franc, Muršec Anton, Ramšak Cir., Rezar Anton, Roje Jurij, Rozman Martin, Šmarčan Ivan, Šmarčain F,, Šmarčan A., Štokovnik M., Tržan Iv., Videnšek J., Žlavs M., Žužek Iv. (P.Celje,) 35 ŠT. JOŠT NA KOZJAKU. Čarf Miloš, župnik; Koren France, Ramšak France, c. ključ.; Borovnik Franc, Borovnik Franc, Javornik Fort., Vanošek Franc, Verboten Jernej, Verboten Jurij, Vodenik Ant., Špegel Jož., Špegel M., Doberšek Ivan, Doberšek Viktor, Javornik AL, Kline Ivan, Kramar Ivan, Žerdoner Ivan, Črep Ivan, Grobelnik France, Javornik Anton, Mešl France, Ramšak Fort., Osnovna šola Št. Jošt. (P. Dobrna.) 27 VITANJE. Musi Alojz, župnik; Lah Stanko, kaplan; Binder Avgust, učit.; Brodej Ant., Božič Ivan, čečko Anton, Dežman Marka, Denonik K., Frank Franjo, Friškovec Hinko, Grabnar Franc, Gornjak Jožef, Gradišnik Helena, Hus Marija, Hofbauer Rajko, Hofbauer Ivan, Hrustelj France, Hrustelj Jože, Hribernik Marj., Iršič Jož., Jelenko Anton, Jakob Alojzij, Kurnig Konrad, Koser P., Kuzman Antonija, Kušar Ant. st., Kušar Ant, ml,, Koklič Anton ml., Kovše Tomaž, Kovše Anton, Kričej Alojzij, Kotnik Anton, Kos Ivan, Krančan Vinko, Musi Jožefa, Meško Jožef, Mauc Karol, Mrzdovnik Ignac, Navršnik Cilka, Oprešnik Ivan, Ovčar Franc, Primožič Vinko, Pirch Konrad, Purg Jože, Poklič Janez, Poklič Alojzij, Plankl Franc, Pintar Jože, Potočnik Ciril, Posojilnica Vitanje, Rupnik Amalija, Rupnik Ivan, Rupnik Iv., Regovič Vekosiav; dr. Silan Štefan, zdravnik; Starovašnik Antonija, Skutnik Franc, Slatinek Ivan, Slapernik Marija, Sojč Marija, Štruc Franc, Šepul Roza, Škoflek Terezija, Šola v Vitanju, Šola v Rakovcu, Tisnikar Jože; Veljak Mirko, šol. upr.; Vester Jož,, Večko Štef,, Volavc Ant., Založnik Jože, Založnik Jože, Založnik Franc, Založnik J. (P. Vitanje.) 75 VOJNIK. Lasbacher Anton, župnik; Gabrov dom, Kožuh Jakob, Zagožen Davorin; Zazula Jožef, davčni upr. v p.j Orel Ivan, kaplan; Pušenjak Mirko, kaplan; dr. Mikuš Rud., zdrav.; Kompan Valent., kapetan v p.; Jurko BI., šol. upr. v p.; Meščanska šola; Lapajne Ivan, ravn. meščanske šole; Vauda Milan, učitelj mešč. šole; Konečnik Milena, učiteljica mešč. šole; Tiran Ern., šolski upr.; Vertačnik Vid, učitelj; Šinigoj Julijan, učitelj; Požar Matilda, učiteljica; Smolnikar Ana, učiteljica; Žagar Milena, učiteljica; Gorečan Ivan, upravit, pošte; Usmiljene sestre, Cerkvena knjižnica, Posojilnica, Aužner Neža, Belak Iv., Bikošek Jožef, Brezovšek Jurij, Črepinšek Al.,' Črepinšek Frančiška, Čretnik K., Dobrotinšek J., Dobrotinšek Ivana, Draš Terezija, Dremel Jožef, Fazarinc Jož., Fidler Jožef, Flis Marija, Goleš Franc, Goleš Ant., Gaber Peter, Gmajner Anton, Gradišnik Ivan, Gorišek Ignac, Hohnjec Milan, Hriberšek Jožef, Javornik Terezija, Jošt Ivan, Jošt Jakob, Jošt Neža. Jurčak Franc. Juteršek Neža, Kerbavec R., Kerš Martin, Kladenšek Jernej, Kline France, Kokalj Viktor, Kolar Ivan, Korošec Jurij, Kos Franc, Kos Karel, Kos Emilija, Koštomaj Franc, Koštomaj Neža, Kovačič Jožef, Kožuh Jožef, Kožuh Helena, Kranjc Jožef, Kranjc Rud., Kramaršek Iv., Križan Pavla, Kroflič Franc, Koželj Ignac, Kos Jer., Lah Marjja, Lužar Katarina, Majer Frančiška, Matelič Marija, Mastnak Jakob, Mežnar Terezija, Meke Anton, Milanez Ivana, Mlakar Jožef, Munda Valter, Naraks Anton, Novak Franc, Novak Mar., Novačan Anton, Ocvirk Jurij, Ofentavšek Franc, Ofentavšek Ignac, Ofentavšek Urša. Okorn Anton, Okorn Franc, Oset Jakob, Ostrožnik Neža, Plajhner Janez, Poteko Štefan, Premšak Marija, Prekoršek Anton, Preložnik Alojzij, Pristovšek Marija, Pušnik Mihael, Ratej Franca, Resnik Valentin, Rezar Jer., Ropan Ivanka, Rovšer Alojzij, Samec Alojzjj, Samec Jožef, Samec Valentin, Skarlovnik Marija, Sotošek Lorenc, Stožir Jožef, Svetec Ivan, Svetec Anton, Šergan Zora, Šopar Tvan, Štagoj Franc, Štante Mariia, Tajnšek Neža, Terjašek Neža, Tepež Marija, Trobiš Ivan. Trobiš Tilda, Udovičič Jožef, Uratarič Ivan, Vengušt Jernej, Verbič Marija, Verk Ferdinand. Vovšek Al„ Vrečko Mar., Wittenbach Balbina, Zagožen Ana, Zupanek Matija, Žgajner Blaž, ŽfSainer Leopo'd Žgainer Valentin, Žgajner Marija, Žlavs Janez, Pilili Mar., Pilih Jak., Kocmur Mari'a, Veber Jožef, Kukovič Amalija, Resnik Jos., Pilih Fran, Novačan Alojz, Gaber Mar., Jagrič Avg., Fazarinc Alojzij. Novačan Marija, Gaber Jožefa, Pire Aloiz, Pohajač Anton, Knez Nežka Knez Tv„ Kodela Bartl. (P. Vojnik.) 159 Število dnižnikov; Q dosmrt. 430 letnih. KLINC MARIJA, roj. Stepišnik, iz Arclina pri Vojniku, r, 1874, znana Budičeva mama, je umrla dne 7. avg. 1934. V zakonu je dala življenje enajstim otrokom, od katerih so štirje umrli. Vsem je bila vzorna krščanska mati. Njena hiša je bila na stežaj odprta revežem, njena roka je bogato žrtvovala za vse cerkvene in blage namene. Čudovita je bila njena radodarnost. Po smrti svojega moža je dvanajst let sama vodila veliko gospodarstvo, ki je bilo vzorno urejeno tudi pod njeno roko. Bila ie zares močna žena, kakršno hvali sv. pismo. Kline Marija. Šketa Zofka. ŠKETA ZOFKA, dolgoletna gospodinja svojemu bratu župniku pri Sv. Marjeti na Ptujskem polju, je umrla 29. sept. 1934. Doma je bila iz Orle vasi pri Braslovčah, znana po vsej škofiji radi svoie gostoljubnosti in radodarnosti. Živela je za Boga in za ljudi. Med dvema bratoma duhovnikoma je lepo .pripravljena na zadnjo pot odšla v večnost. 18. PTUJ. HAJDINA. Skuhala Vekoslav, župnik; Muzek Ignac, Pal Janez, c. kij.; Pal Anton, org.; Vindiš Marija, Šola na Hajdini, Šola na Bregu, Družba fantov, Družba deklet, Župnijska knjižnica, Čerič Genovefa, Drevenšek Andrej, Klejnšek Jakob, Lešnik Jakob, Ogrizek Mar., Steiner Jan., Školiber Franc, Veronek Marija, Vogrinec Neža, Vratič Fr., Zelenik Ana, Čep Anton, Brenkovič A., Brenkovič Ivanka, Dobnik Matevž, Grahar Neža, Kardinar Liza, Koželj Terezija, Marinič Ivan, Mikič Cecil., Podmenik Neža, Sakelšek Ivan, Senekovič Franc, Skok Jakob, Gajser Jernej, Gerečnik Marjetica, Kac Jožef, Kolarič Jernej, Meglic Mart., Zupanič Franc, Hpntak Janez, Kacijan Anton, Žerak Fran, Žumer Mihael, Jerenko Jakob, Jerenko Jožef, Sagadin Rozalija, Zupanič France, Brglez Uršula, Ponikvar Marija, Paveo Ant., Paveo Sim., Turnšek Štefan, Dobnik Antoi), Kancler Franc, Šlamberger Franc, Cestnik Matevž, Gojkošek Blaž, Gojkošek Jakob, Kampl Ivan, Koren Rudolf, Novak Jakob, Rajh Liza, Šimenko Andrej, Štrucl Jan,, Tomanič Janez, Vogrinec Terezija, Majcen Martin, Meško Filip, Ljubeč Neža, Sorko Anton, Skaza Mihael, Ponikvar Anton, (P.Ptuj.) 76 POLENŠAK. Poplatnik Josip, župnik; Lah Marija, Petek Martin, Petek Janez, Vučak Alojzij, Vršič France, Bezjak Uršula, Kokol Jožef, Zagoršak Ivan, Roškar Marija, Slana Fr., Pisanec Matevž, Jamžekovič Vid, Čuš Tilla, Majcen Ana, Tuš Marija, Švajger Viktor, Košar Franč., Vičar Franc, Šola, Pukšič Marija, Šoštarič Ana, Sire M., Klajžar Janez, Dolenšak Mar., Plohi Lov., Visenjak Anton, Kovačec Alojz, Kukovec Marija, Šamperl Katar., Klemenčič Franc, Viher Ivan, Gracer Ad., Petek Marija, Jesih Janez, Vičar France, Klajžar Jožef, Slodnjak Jožef, Kolarič Liza, Žnidarič Jožef, Cvetko Alojz, Tuš Martin, Kovačec Mart., Slana Blaž, Fras Franc, Majcen And,, Čuš Ant., Rojht Alojz, Meško Franc, Katol. izobr. društvo, Kekec Jula, Valenčič Andrej, Pluško Franc, Sok France, Hojnik Alojz, Šegula Alojz, Kosec Jurij, Brenholc Roza, Petek Liza, Plohi Liza, Kekec Mar., Vičar AL, Hojnik Jos., Antolič Mar. (P. Moškanjci.) 64 PTUJ. Greif Ivan, inf. prošt.; Močilnik Matej, kpl.; Kolarič Anton, prof. v p.; Cajnkar St., prof.; Cinglak Jakob, d. v p.; p. Lapuh Jožef, k. gvard.; p. Šivarec Viktorin, p. Streminger Hijeronim, Samostanski bratje, Samostanska knjižnica, Nadžup-nijska knjižnica, Ljudska knjižnica Nar, čitalnice, Usmiljene sestre (2 izt.); dr, Komljanec Jož,, ravn.; v p.; Škrabar Viktor, notar; Šterk Dušan, š, nadz.; Alič Franc, Holeček Peter, Molinar Ivan, Pavlinič Arnold, Stiplovšek France, Vodnik Hinko, prof,; Gimnazija v Ptuju, Dijaški dom v Ptuju, dr. Stuhec Bela, dr, Brenčič Vinko, zdrav,; dr, Fermevc Ivan, dr, Šalamun Franjo, odvet.; Škrabar Viktor, notar; Carli Marija, Meščanska šola, Plohi Anton, Lukner Mar., Šegula Janja, Skalovnik Zora, Kocmut Lojz., Cilenšek Mara, Praprotnik Edvard, Baša Andrej, Pogrujc Alojz, učiteljstvo; Vuk Franc, nadof. v p.; Pinter Jožef, Ribič Anton, Požlep Karol, Brus M,, Berlot Amalija, Babič Terezija, Bedrač Katarina, Bratkovič Ljudmila, Čerče Jožefa, Fras Ferdo, Geč Ivan, Havelka Rudolf, Hernja Marija, Jurtela Elizabeta, Kaisersberger Alfonz, Kukovica Anton, Krajnik Lovro, Korošec Jurij, Lešnik Mar., Lešnik M., Langerholz Ida, Lubec Iv., Kajnik V., učit. v p.; Kojc Neža, Mislovič Franc, Maroh Peter, Mahorič Franc, Petrovič Angela, Pernat Vinko, Pihler Blaž, Prapor Franc, Podgornik Anton, Petek Fr„ Rebernak Milka, Rupar Jan., Rubin Fil., Stanitz Matilda, šega R., Tretjak J.; Terstenjak M., uč. v p.. Vodička Henrik, Zuipanc Jožef, Zelenko Martin, Marine Franc, Težak Jakob, Letnik Anton, Kepnik Ana, Kveder Drago, ravnat, mešč. šole; dr. Senčar Matej, odv.; Rudolf Ivan, Zorjain Martin, Glavnik Stanko, Kovačič Lojzka, Letič Mih., Pečnik Matilda, Muzejsko društvo, Bračič Mar., Senčar Jos., Senčar AL, Zemljič K,, Raj Št., Vikasetnik Marija, Mazi Marija, Čepljak Ana, "lurk Magda, Vajs Leopold, Bartel Ana, Teuerschuh M., Juvenat, Bratina Branko, Prelogar Ter., Čemažar Ivana, Sedej Štefan (2), Vode Ana, Podbevšek Ana, Čeipon Nuška, Videmšek Fani, Sredenšek Marija, Cotman Fani, Lichtenturnov zavod, Sedej Lovro, Janko Hel., Vincentiijum (3), Mušič Jelka, Mastnak Maks, Vrečko Terezija, Justin Anica, Cimperman Marija, Turk Ivan, Roš Boris, Dolenc Franja, Trebše Josipina, Čokert Ana, Verbaijs Ana, Zagorc Josipina, Štebil Fran, Marijina družba. (P.Ljubljana.) 76 BOLNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI V LJUBLJANI, Orehek Ljudmila, Knjižnica bolnikov, dr. Gerlovič Franc, dr. Gosti Franc, Logar Hinko, Petrovec Franc, Wrinskele Avgust, Llsmiljenke, Lavš Leopold, Smrečnik Ivan, Tomažič Martin, Šolar Rudolf, Krošelj Franc, Usnik Ivan, Plankar Peter, Karun Anton, Ažman Ivan, Kajfež Jurij, Kovačič Alfonz, Osterman Jožef, Pajk Janez, Prpar Janez, Vidic Karel, Starič Pepca, Peterle Minka, Tome Metka. (P. Ljubljana.) 29 SV. CIRIL IN METOD. P. Kazimir Zakraj-šek, O. F. M., župnik; Kovačič J,, Križman Josip; P. Ildefonz Langerholz, O. F. M., kaplan; Puš Ludovik, organist; Ržišnik Franc, cerkovnik; dr. Žitko St.; Ajlec Iv., cerk. kij.; Župnijska knjižn., Ahčin Karel, Anžlovar Josip, Bahar Ivana, Bajt Aleš; Bajželj, družina; Belihar Mirko, Berce Boris, Berčon Anton, Bergant Peter, Bizjak France, Bradač Ana, Brecelj Anton, Breznik Greg., Bricelj Antonija, Bricelj Alojzija, Butara Anton, Cihlar Josip, Čamernik Ivan, Čampa Matko, Černe Mar., Červena Kristina, Česen France, Dodič Anton, Dover Jože, Dovgan Ana, Dovič Neža, Dubrovič Lucija, Eppich Marija, Fajgel Filip, Fon Josip, Gajšek Vladimir, Gašparič France, Grmek Rozalija, Goljar Frančiška, Goričan Rožinlka, Gostič Marija, Gregorič Marija, Gruden Terezija, Hočevar Josip, Hojs Franc, Hribernik Katarina, Hudnik Adolf, Ilovar Frančiška, Jakopič Ivan, Jandejšek Karol., Jelen Ivan, Jeras Alojzija, Jeras Ernest, Jerina France, Kaloj Vladimir, Kačič Franč., Kalar Ivana, Kališnik Ivanka, Kecelj Amalija, Kerkoč Marija, Keržmanc Marija, Keše Matko, Klančičar France, Koblar Lovro, Kodrič Feliks, Kokalj Ana, Kokolj France, Kokolj Emerik, Kolarič Meta, Kolšek Fr., Korče Barbara, Korenčan Julijana, Kos Tine, Kosi Jožefa, Košir Franc, Kosmerl Ivan, Krakar Eliz., Kermavner Ivo, Langus Jože, Lassbacher Marija, Lavrač Marija, Lazar Alojzij, Lenček Fani, Lenščak Ivan, Lesar Janez, Levstik Josip, Lipovšek Janez, Ločniškar Ivan, Lukež Rud., Magister Iv.. Mahovec Jožef, Majdič Ferdo, Male Tomo, Marinšek Ant., Marušič Olga, Matulj Marija, Mavec Ivan, Mavrič Jože, Medved Ivan, Menart Ivan, Merala Ferdo, Merkun France, Merlak Marija, Meršnik Marija, Mihelič Maks, Mihevc Marija, dr. Milavec Anton, Milavec Franc, iMlakar Albin, Možina M., Nabergoj. Franc; Nyckovski, družina; Okorn Jožefa, Pavčič Božidar, Pavčič Marija, Pavlica Ulrih, Pečar Jože, Penko Marija, Perčič Edvard, Peruzzi Mirko, Petek Ivan, Petrič Ivan, Pipp Justa, Pire Vinc., Plestenjak France mL, Plestenjak France st., Plestenjak Ivan, Plohi Helena, Podboj Ivan, Podboršek Anton, ing. Podgornik Anton, Pogačnik Miha, Preveč Rudolf, Pristov Minka, Radešček Franc, Ravnikar Franc, Resnik Marija, Retelj Marija, Rifelj France, Roggi Jožefa, Ropret Iv., Rusijan Frančiška, Samotorčan Ana, Sevček Agneza, Sever Antonija, Snoj Ivan, dr. Stanovnik Ivan, Stare Kristina, Stare Peter, Stergar Ivan, Strupnik Frančiška, Strehovec Ivan. Suhadolnik Ivan, Suhadolc Anton, dr. Suher Edv., Sušnik Stanko, Svete Ivanka, Šenica Ivanka, Šiška Ivan, Škerlovnik Josipina, Škrk Ro.za, Spetič And-. Štibilj Iv., Štular Než., Šumer H., ing. Šušteršič, Tomažič Am„ Tovornik K., Triler J., Trink AL, Trus-raovič R., Urbančič J., Urbanija A., Uresk Alojzij, Wagger Ivan, Velkavrh Stanko, Verbajs Marija. Vrho vec Gregor, Vrtačnik Pavel, Založnik /vana, Zechner Joanette, Zevnik Katarina, Zornik Jožko, Zupančič Ignacij, Zupančič Marija, Zupančič Franc, Žabkar Zinka; Žalehar, družina; Židanec Martin, Žilic 0t„ Žitko J., Žužek F. (P.Ljubljana.) 200 SV. FRANČIŠEK — SP. ŠIŠKA. Dr. Novak p. Modest, Beg Fran, Lavrenčič dr. Mat., Starec A., P. Feliks Tavčar, P. Metod Valjavec, P. Bogdan Markelj, Samostanska knjižnica, Ljudska knjižnica, Dr. Krekova gospodinjska šola, Šolske sestre v Zg. Šiški, Abramovič Janko, Adlešič Vera, Aljančič Ernest, Anžlovar Karel, Apih Karla, Arčon Ludovik, Arh Franjo, Artač Frančiška, Avguštin Valentin, Babnik Frančiška, Badalič Fr., Bahar Albina, Bafaar Ivana, Batič Franc, Battelino Angelo, Battelino Magdalena, Baumkircher Jak., Belantič Ana, Bergant Luka, Bergant Sim., Berglez Avgust, Bezjak Marija, Bizjak Marija, Bizjak P-. Bizjan Franc, Bizjan Marijan, Bizovičar Marija, Bodnar Anton, Bogataj dr. Lovro, Boltar Fr., Boltar Matija, Bonta Štefan, Boncelj Rozalija, Borštnar Marijan, Božič Ivana, Bratok Alojzija, Bradeško Marija, Breceljnik Helena, Breščak Olga, Bricelj Slavica, Bufon Marija, Bulovec Marija, Bužan M„ Cek Josipina, Cunta Avgust, Čakš Rok, Černe Iv., Černeha Ivan, Čepirlo Anton, Čebulj Jožefa, Debevec Ivana, Demšar Fr., Demšar Iv., Dermaša Ignac, Dežman Anton, Dežman Marija, Dobovišek Mihael, Dobravec Ivan, Dolinar Andrej, Engelman Anton, Eržen Jakob, Fatur Antonija, Filipič Jos., Gartner Lucija, Geiger Valentin, Glavič Jerica, Glušič Josip, Golob Alojzij, Golob Stane, Gorjanc Alojzija, Goršič Mar,, Gradišek Frančiška, Grebene dr. Anton, Gregorač Ignac, Gregorač Mar., Grgurič Vladimir, Golj Josipina, Gruden Martin, Hameršak Jariko, Hlebec Josip, Hočevar Anton, Hočevar Slavko, Hostnik Adolf, Humar Ivan, Ilnikar Jožef, Jamnik Anton, Janežič Marija, Janžekovič Neža, Javornik Antion, Javornik Ivan, Javoršek Franč., Jelene Ana, Jeločnik Zalka, Jenko Marija, Jenko Ter., Jensterle Ivan, Jereb Nežika, Jezeršek Ana, Jugovec Anton, Jurjec Ivana, Južina Anton., Kačič Franč., Kavčič Ang., Kerč Anton, Keržič Neža*, Kaiser Ivan, Kalin Marija, Kastelic Frančiška, Kisovec A., Klopčič Al., Kmetič Iv., Knific Vene., Kočar Fr., Kogovšek M., Kokol j J., Kolar I., Koma-tar Fr., Končar Mara, Kopač Ign., Koprivec Fr., Koprivec Jožef, Kopušar Marija, Korošec Marija, Kosmač Ivana, Košak Marija, Kovač Dušan, Kovač Marija, Kovač Marija, Kožar Marija, Koželj Katar., Krainer Franc, Kraljič Marija, Kranjc dr. Milko, Kregar Antonija, Kregar Marija, Kremžar Alojzija, Kretič Lucija, Kreuzer Marija, Kristan Mar., Krištof Ivica, Kržišnik Anton, Kržišnik Marija, Kumar M., Kiirner Terezija, Kuštrin Ivan, Lahajnar Helena, Leban Marija, Leben Jakob, Legat Mar., Leskovšek Anton,, Lipar Marija, Lipovšek Anica, Lončar Fr., Lotrič Brigita, Lukec Franc, Mahkota Martin, Maležič Pavla, Malgaj Tone, Marinko Antonija, Mejač Janez, Merhar Jožica, Mikuš Lina, Mlinar Vojko, Močnik Matko, Muc Avrelija, Miiller AL, Mušič Ivan, Naglič Marija, Nedog Martin, Nežič Ana, Novak Blaž, Novak Fr., Novak Lovro, Novak Marija, Novak Terezija, Odar Jožef, Omerza Jera, Ostrožnik Andrej, Otič Pavel, Otrin Jakob, Pahor Mirjam, Palčnik Angela, Paipler Albert, Pavlič Fr., Pavlič Franč., Pavlič Franja, Pavlin V,, Pavlovčič Ana, Pavšič Štefica, Pečenko Franja, Pehani ing, Ernest, Perfoarič Janez, Peternel Martin, Petrič Frančiška, Petrič Josip, Pirš Marija, Pišek Marija, Plantarič Alojzij, Pleš Al., Plevelj Mar., Podboršek Peter, Potisek Jerica, Poznič Franc, Poznič Josip,, Poznič Kristina, Poznič Marija, Poženel Valentin, Prelc Ivan, Prelesnik Jožef, Prešeren Mar., Prosen Štefka, Prošek Marjeta, Puhek Marija, Pustotnik M., Perdan Marija, Pfeifer Josip, Rabič Antonija, Race Josip, Rajnar Alojzij, Rajnar Josip, Rogelj Antonija, Romavh Peter, Rozina Franc, Rozman J., Rožanc Elizabeta, Rus Jožef, Rože Danilo, Sadar Marija, Salmič Alojzija, Schrott Ivan, Sedeu Ter., Silvester Ivan, Simončič Fani, Simončič Katarina, Simončič Uršula, Sirnik Rozalija, Skubic Janez, Smole Franc, Soban Ema, Sočan Izabela, Sršen Danica, Štele Jernej, Strajnar Ernest, Stropnik P., Stropnik Polde, Struna Frančiška, Suša Jos,, Sušnik Helena, Šalehar Franc, Šemerl Katarina, Šifrer Ana, Škander Valentin, Škerlj Franc, Šmuc Anton, Šneler Frančiška, Špragar Marija, Štefula Filip, Štolfa Miljutin, Štrekelj Ivana, Štrukelj Katarina, Šuštar Franc, Tarman Mihael, Terleip Iv., Trampuš Marija, Učak Julijana, Urbančič Marija, Urek Fr., Uršič Ana, Velkavrh A., Veselko Maks, Vimpolšek Metka, Volk Frančiška, Vovk Alojzija, Vratič Val., Vrhovnik Ivana, Zabukovšek Erna, Zaje Franc, Zakotnik Antonija, Zalar Zalka, Zbašnik Alojzija, Zemljič Julijana, Zore Franc, Žagar Jožefa, Žebavc Frančiška, Žgajnar Anton, Žiberna Marija, Žigon Petrina, Žitnik Franc, Živec Alojzij, Župni urad (10), II. drž. deška mešč. šola, Abram Suzana, Malgaj Jedert, Pucihar Anton, Ulaga Ivanka, Žitnik Ivan, Sašek Josip, Guzelj Terezija, Ham Elka, Vidmar Ivan, Hladnik Antonija, Dežman Fani, Dežman Jož., Bradač Franc, Malgaj Niko, Hartman Amalija, (P.Ljubljana 7.) 326 DRŽ. KLASIČNA GIMNAZIJA. Osana Josip, profesor; Gimnazijska knjižnica, dr. Grafenauer Ivan, profesor; dr. Lokar Janko, direktor; Brane Emilija, prof.; Gorup Anton, Južnič Rudolf, Kapus Franc, Koletič Josip, profesorji; Kramolc Luka, uč. petja; Kune Karel, Lovše Ant., profesorji; Potočnik Vladimir, supl.; dr. Pregelj Iv., dr. Rupelj Mirko, profesorja; Sajevic Ivan, uč. ris ; Sivec Ivan, dr. Turk Ernest, dr. Vrečar Iv., Zalaznik Albin. dr. Zupan Alojzij. Žitnik Alojzij, profesorji; Čop Josip, telo v. učit.; Sovre Anton, profesor; dr. Capuder Karel, Lokar-Pernuš Zora, Pavlin Alfonz, Prebil Andrej, dr. Šarabon Vinko, Tomec Ernest, prof. v p.; Svetelj Ivan, posestnik; Zajec Albin, fin. nadsv.; Zajec Alojzij, črkostavec. (P.Ljubljana.) 33 RAVNATELJSTVO DRŽ. ŽEL. Masič Pavle, višji kontrolor; Krivec Martin, dr. Benko L., Berce Matej, Čerček Srečko, Cimperman Viktor, Čelan Zdravko, Danev Simon, Deisinger Milan, dr. Dekleva Leon, Erjavec AL, Fistar Rudolf, Fratina Ludovik, Furlan Jožef, Gajšek Anton, Golež Ivan, ing. Golob Janko, Gomilšek Vladimir, Gorše Franc, Gruden Marcel, Hazlakiewič Waldemar, Hrastnik Anton, Hvastja Franc, Irkič Ignacij, Jenko Jožef, Ježovnik Ivan, ing. Kavčič Rudolf, Klebel Emil, Kovič Janko, Kranjc Alojzij, ing. Leskovšek Drago, Mahkovec Gregor, Majcen Franc, ing. Mikuž VL, Mislej Oskar, Močnik Josip, Miiller Fr., Nachtigalll Mirko, Ogrin Rafael, Petek Alfred, Petek Milan, Pipan Anton, Ponikvar Ciril, Rasperger Ant., Seher Jakob, Sluga Anton, Stergar Stanko, Spindler R., Truhlar Franc, Uršič Franc, Vertačnik Albert, Vertačnik Zdravko, ing. Zeienko Franc, Zucatto Iv., Zupan Ciril, dr. Žekar Franc, Železnik Franc. (f. Ljubljana.) 57 DRŽAVNA UČITELJSKA ŠOLA V LJUBLJANI. Marolt Nande, Državna učiteljska šola, v Ljubljani: Marolt iNande, Drž. učiteljska šola, Sežun Andrej, učiteij; dr. Žerjav (jregor, profesor; dr. Smajdek Josip, prof.; Grobming Adoit. (f. Ljubljana.) 6 I. DRŽAVNA REAL.GIMN. dr. Kolarič Kud., Andree LeopOid, Bajuk Marko, Bunc St., Dolžan Franc, dr. Uorjanc Martin, Graienauer tranc, dr. Ilc Josip, Jeran Franc, dr. Novak iranc, Ovsenek Josip, frezelj Maks, Rančigaj favel, Sajovic Jann.o, Schvveiger Josip, dr. Šorli reter, Verbič Andrej VI., Sodnik Rudolf, Miklič Demeter, Marinšek t rane. (P.Ljubljana.) 20 KNJIGARNA MOHORJEVE TISKARNE, PO-DRUŽNNiCA V LJUrSLJ. 1100 izt.), K r s t a n V., Čeme Jožef, poročnik; Beograd, Vojni geografski institut; Skerlj Ivan, prolesor; Jeretina Jože; Ramor R., lekarnar; Ursič Favla, Golouh Ciril, Šiiih Josip, Vodnik Ivan, Tome Albin, Knafelj Fr., dr. Forster Vladimir, dr. Logar Fr„ Češarek Mar.; Miakar Janko, profesor; Kramar Jož., Kočevar L., Hitejc Jakob; Vratuša Anton, dijak; Kovačič Fr., Zorman Viktor; Vadnjaly Ivan, župni vikar; Čebin Dominik, dr. Kidrič Fr., Slomškov zavod; Globokar Anton, natakar; Bučar Alojzij; Žvan Janko, dijak; Miculinič Rudolf, Globočnik Rajko, dr. Svetelj BL, Erzin Gabrijel; Pokorn L, banov, svetnik; Jurman Emilija, ing. Novak Viktor; Klasinc Anton, profesor; Grabnar Drago, Lapajne Franc, Plestenjak Ivana, Sedlar Janko, Žitnik Jože, Gerčar Jakob, Pernišek Fran, Šuštar Janko, Praznik Alojzij, Kristan Fran, Ferme Fr., Munih Kat., Saria dr. Balduin, Kosmač Iva, Battestin Niko, Maver A., Tirš Ign., dr. Basaj Joža, Sušnik Hilda, Remec Marija, Redenšek Neža, Kessler Fran; Jeglič Stanko, kand. fil.; dr. Pirjevec Avg., Strajnar Vilko, Zagorc I„ Lovec J., Sojer F., Bergant Mavricij, De Cecco Fr., Slokan Amalija, Šinkovec Filip; Grafenauer Bogoslav, prof.; Špiier Ludov., Tavčar Franja, Jeglič France; prof. Breznik Jos., načelnik banske upr., prosv. odd.; Klančar Vinko, Lavrič Jožko, Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih, Hrastnik Fr., Stare Egon; Bračko Oskar, uradnik drž. žel.; Kink Fortunat; Klenovšek Karel, apeiac, sodn.; Mol Uršula, Strgulc Stanislav, Stare Martin ml., Melik Vasilij, Avsec Svetovid, Pire A., Klemenčič Jožef, Pahor Roman, Hus Ivan. (P.Ljubljana.) 191 NOVA ZALOŽBA. Akički Martin, Anko Jož., Anton Ant., prof.; Arh Krista, Babšek Vera, Baj-želj Jernej, Bavdek Natalija, Benedik Feliks, Beran Jaromil, Bercieri Avgust, Borštnar Vinko, Brozovič Ivan, Cesar Fran, Cigler Robert, Cvetko Rudolf, Črnivec Josip, Foerster ing., Franketi, Fras, Gol-mayer Metod, Goričnik Ivan, Gorišek Karol, dr. Grošelj Pavel, Habe, T. P. D., Hrovatič Marija, Janežič Peter, Jurca Anton; Kalan Pavel, prof.; dr. Karlin Pavel, Klemenčič Rok, Kokalj Franc, Komar Stanko, dr. Korun Valentin, Košir Mirko, Kramberger; Kranjec, prof.; dr. Kušej Rado, Lampič Ladislav, dr. Lapajne Stanko, Leban Marija, Legat Evgen, Letnar Ivan; Lokovšek Pavel, prof.; Ložar Mar., Luckmann Dr., Mail Dr., Marinko Mar, TPD., Mehle Marija, Miklavec ing., dr. Mojzer Anton, Nachtigal Dr., Nagode Leopold, Ogrinc Josip, Ozvvaid Dr., Perne Jožef, Pestotnik Anton, Pestotnik, Petelin Vera, Pire Zof., Pivec Štele Dr., Platner Josip, Podrekar Franc, Pogačar Zdravko, Pogačnik Iv., Pogačnik Janko, Pogačnik Jos. TPD., Polak Marija, Pollak Anuška, Fonikvar Jakob, dr. Požar Lovro, Praprotnik Anton, Rodič, Rozman Ivan, Rožanc Mihael, Ruech ing., dr. Savnik Rom., Schultz Antonija, Špindler Ivana, Strle Jožef, Sušnik, Šega ing., Šink Franc, Šonc ing., Šonc Dr., Teršan Jakob, Tomažič Pepca, Traven, Urek Mar., Veber Anton, Velikonja Ivo, Vidic Dr., Viher ing., Vi.her Jakob, Vraočič, Vrankar, Zabret Alekis, Zadnika Josip, Zalar Ivan; Zig.er, prof.; Zoreč Iv., Zupane Viijem, Žajdela Franc, Žajdela Roza, Žigon Ivan, Žive Marija; Pestotnik Mar., poslov.; Kopriva Fr., Kristan Cvetko. (P.Ljubljana.) 108 Število družnikov: 114 dosmrt. 2921 letnih. 8. LJUBLJANA OKOLICA. BREZOVICA. Lončar Ivan, Jarc Ivan, Novak Ignacij, Lenaršič Ivan, Smrtnik Matej, Kozamernik Marija, Sojer Franc, Vižin Marija, Skodlar Peter, Sojer Jožef, Slana Janez, Mole Ivan, Pezdir Fran, Petkovšek Marija, Gregorin Jakob, Peklaj France, Sojer Janez, Zakrajšek Jožef, Adamič Maks, Remškar Ivan, Frank France, Velkavrh Marija, Grdadolnik Ivana, Novak Zdravko, Pezdir Jakob, Kozina Valentin, Pezdir Marija, Rotar Iv,, Požar Anton, Pavlovčič Jakob, Remškar Miha, Mravlje Anton, Marinko Franca, Lenaršič Ivan, Šola Brezovica, Mikuš Zdravko, š. upr,; Sever Miha, Sojer France, Jakomin Vinko, Modic Ivan, Tomšič Fr., Slana Fran, Sojer Jernej, Mravlje Vinko, Čuden Jožef, Velkavrh Ivana, Rotar Andrej, Novak Fr., Marinko Ferdinand, Rotar France, Artač Jožef, Trček Jakob, Čuden Ana, Uršič France, Pezdir Karel, Pelan Jožef, Metlika Marija, Vampelj Ivan, Kolarič Marija, Marinko Ignac, Kogej Leopolda, učit.; Bohinjc Marija, Koncilja Ivana, Remškar J., Novak Iva, Mravlje Janez, Lavrič Andrej, župnik (4 izt.). (P. Brezovica.) 70 NOTRANJE GORICE. Jalen Janez, kat. v p.; RožniMarija, Buh Ivan, Dolinar Valentin, Gevhelj Štefan, Kobal France, Kogovšek Jurij, Kušar Jakob, Keršmanc Karel, Lavrič Dragotin, Lenič Anton, Mrak Franc, Mrak Lovro, Mrak V., Novak Alojzij, Novak Ivana, Novak Janez, Oblak Frančiška, Osnovna šola, Sojar Janez, Sojar Jož., Vidmar Andrej, Založnik Alojzij, Založnik Anton,, Žiberna Marija. (P. Brezovica.) 25 ČRNUČE, Tomelj Anton, župnik; Narodna šola; Plesničar Zofija, učit.; Čibašek Ivan, Remic Jož., Šmon Simon, Vavpotič Ivan, c. kij.; Avsec Jernej, Babnik Janez, Bedenk Ivana, Bergant Ant., Bezek Franc, Bolta Fran, Brinovec Fran, Cedilnik Ivan, Cunder Jernej, Čad Matija, Čebulj Franc, Čebulf Iv., Čebulj M., Čertanec I., Čertanec V., Črnivec M., Čižman Ivana, Domik Ludovik, Erjavec Aleš, Erjavec Alojzij, Flerin Jožefa, Grden Terezija, Gregorič Andrej, Grilj Viktor, Hafner Marija, Jakopič Frančiška, Janež Pavla, Jerko France, Justin France, Justin Marija, Kecelj Frančiška, Koderman Gašper, Koderman Marija, Koderman Marijana, Koderman Miha, Koderman Pav., Kovač- Miha, Kurent Jernej, Kurent Marija, Lampe Iva, Lampič Franc, Lampič Peter, Lap Janez, Lenarčič Marija, Lukežič Andrej, Lukežič Luka, Mali Cec., Mandeljc Anton, Medič Marijana, Merčun Jerica, Močnik Jožef, Močilnikar Marija, Narat Aleš, Omers Franc, Orehek Franc, Pečar Franc, Pečar Marija, Pečar Marija, Pečar Kristina, Pečar Matej, Pečar Valentin, Pečnik Štefan, Pirnat Jan., Pjrnat Marija, Podboršek Alojzija, Podboršek Marjeta, Podobnik Anton, Primar Štefan, Ravbar Štefan, Remic Lucija, Rotar Jožef, Rotar Pavel, Semrajec Jožef, Sever Franc, Sever Franica, Sever Marija, Snoj Aleš, Snoj Ana, Snoj Antonija, Snoj Franc, Snoj Marjeta, Srakar Janez, Strojan Andrej, Šare Lucija, Škrlep Jakob, Štebi Ciril, Šuštar Simon, Tavčar Marija, Tome Kat., Tomšič Jožef, Trček Ana, Vavpotič Anton, Velepec Franc, Velkavrh Angela, Verbič Marija, Vilfan Neža, Zarnik Barb., Zupan Mana, Žirovnik Vilko. (P. Ježica.) 106 ZUPANČIČ FRANČIŠKA, iz Černetove družine v Sneberjah pri Ljubljani, je umrla kot žena posestnika in gostilničarja v Kamnici pri Dolskem 7. okt. 1934. Bila je na daleč znana kot dobra krščanska mati in gospodinja, a splošno znana je bila tudi radi svojega usmiljenega srca do vseh; zato velja tudi zanjo: njena dela gredo za njo. DEV. MARIJA V POLJU. Miiller Janez, župnik (3 izt,); Sladič Janez, Lamovšek Matija, kaplana; Godec Jan., žpk. v p.; Narodna šola D. M. v Polju, Narodna šola v Zalogu; Silvester Fran, šol. upr.; Prosveta D. M. v Polju; dr. Jenko Andrej, ban. zdr.; Rossmann Josip, knjigovodja; Maselj Andrej, Pangršič Ivan, urad. drž. ž.; Verbič Ivan, drž. ur.; Učakar Franc, org.; Pintar Karol, cerkv.; Jankovič Pavel, Anžič Fran, Arko Rudolf, Avsec Ivan, Babnik Franc, Babnik Josip, Bezlaj Jože, Bizjak Jože, Blaž Ivan, Bobnar Mat., Cvetko Ivan, Črnak Jožef, Črne Valentin, Čuda Feliks, Čuda Ivan, Dalis Jože, Dejak Jože, Dimnik Jakob z družino, Dimnik Janče, Dovjak Ivan, Filoni Drago, Gabrovšek Liha, Gostinčar Ludovik, Govše Avgust, Grad Fran, Grad Karol, Gradišek Mirko, Grum K., Habič J., Hladnik A., Hribar R., obč. d.; Jakoš Fr.; Jamšek Iv., obč. pr.; JaVoršek Ivan, Jekovec Jurij, Kamšek Filip, Kamšek Ivan, Klešnik Ivan, Končar Ivan, Končar Janez, Kovač Simon, Krenos France, Krneč Rudolf, Kukovica Franc mL, Kukovica Franc st., Kukovica Jakob, Lenarčič Anton, Likon Fran, Marn Jože, Martine Jože, Melfe Anton, Mercina Karol, Mihelič Jože z dr., Miholjevič Franc. Novak Avgust, Novak Zdravko, Oblak Anton, Oblak Ivan, Oman Leop., Pangršič Avgust, Pangršič Janez mL, Plankar Ivan z dr., Pogačnik Feliks, Rahne Zdravko, Rak Ign., Rant Ivan, Rešek Fr. z dr., Smrdu Jože, drž. vrtn.; Smrekar Lenart, Štele Janez, Svetek Feliks, Sešek Fran, Sešek Rudolf, Tavčar Franc, Tavčar Ivan, Tome Janez, Tomšič Fran, Tonih Fran, Trčič Ivan, Trtnik Ivan, Trtnik Jože, Trtnik Mih., Valentinčič Fran, Vidic Gabr., Vodiškar Janez, Vodiškar Jož., Vrečar Mihael, Vrhnjak Mih., Zajec Anton, Zajec Ivan, Zajec Leopold, Zalokar Tomaž, Židan Anton, Žirovec Martin, Anžur Ivana, Babšek Ana, Berčič Antonija, Bizjak Franja, Blaž Fr„ Bobnar Ivana, Curek Ana, Čepar Ivana, Črne Franja, Dobnikar Marija, Dobnikar Mar,, Ferenčak Fani, Gabrovšek Franja, Gale Antonija, Gantar Kristina, Grabeč Ivana, Grum Ana, Grum Josipa, Habič Rozalija, Hirscheger Roza, Hiršman Ana, Holozan Angela, Hribar Marija, Jakop Marija, Jazbar Než., Jelnikar Ivana, Jemec Neža, Jerančič Fani, .Klemenčič Fr., Klešnik Ivana, Kiešnik Terezija, Kobal Ivana, Kobal Marija, Kolbe Frančiška, Kompare Uršula, Kosanc Franja, Koželje Marija, Kranner Jožefa, Krušič Neža, Likovič Franja, Lovše Jožefa, Ložar Ana, Lukančič Ivana, Lukec Cecilija, Lukec Mar,, Marolt Apolonija, Meržek Karmela, Novak Hilda, Novak Ivana, Ocvirk Alojzija, Osmek Ivana, Pajar Marija, Pangršič Alojzija, Pintar Franja, Podboršek Matilda, Porenta Iv., Rant P., Rant Zof., Remec C., Remec Marija, Rešek Marija, Rode Hel., Rupret Franja, Rupret Pepa, Schlag Marija, Slabanja M., Sluga Terez., Smerajec Ivana, Snoj Franja, Snoj Marija, Snoj Marija, Strah Antonija, Svetek HeL, Štemberger Marija, Tabernik Marija, Tolmajnar Marija, Tornič Marija, Vidrgar Franja, Vodnik F., Volč Terezija, Vrečar Marija, Trčič Ivana, Zajec Marija, Završnik Ana, Židan Mar., Žitnik Katar., Žugman Ana. — Družine: Aleševčeva, Avrova, Av-šičeva, Avšičeva, Bajdovčeva, Bajželjeva, Barber-nikova, Bognarjeva, Burkeljčeva, Cofinova, Deja-kova, Deževnikova, Dolinarjeva, Gorenjčeva, Gregčeva, Gvajčeva, Jakopova, Janeževa, Jerič-kova, Jernejčkova, Jurčkova, Jurjeva, Kajžarjeva, Karlinova, Kavsova, Kodermanova, Kmetovčeva, Koljkova, Kontonva, Koštova, Kresonova, Lajev-čeva, Lampretova, Lovričkova, Mačkova, Malnarč-kova, Martinčkova, Martinovčeva, Matijačeva, Matusova, Matusova, Mavrova, Mežanova, Mež-narjeva, Moravčanova, Mošenkova, Opaškarjeva, Porkeljeva, Pavletova, Pavlova, Perlezova, Pintar-jeva, Poljančeva, Poznetova, Primarjeva, Primo-ževa, Ratinova, Rojšekova, Saveljeva, Stegančar-jeva, Sušnikova, Turkova, Vogeljeva, Vrečarjeva, Ukeljeva, Urbančeva, Zavrlova, Žabjekova. (P. Devica Marija v Polju.) 266 DOBROVA. Klopčič Josip, župnik; Farna kjižnica; Mozetič Fran, kapi.; dr. Puc Franc, zdravn.; Fatur Josip, Kazafura Olga, Rant Leop,, učiteljstvo, —• Hiše: Ahčeva, Andrejčeva, Andrejeva, Bizjakova, Bajtova, Dleskova, Ferjanova, Gosarjeva, Gradišnikova, Kališnikova, Karpetova, Levičnikova, Malnarjeva, Marinkova, Matičeva, Matičkova, Mežnarieva, Mrakova, Ovnova, Pav-lačeva, Petričeva, Pleškova, Potokarjeva, Prekova, Primžarjeva, Riharjeva, Rokova, Sojarjeva, Šim-čeva, Šuparjeva, Turkova, Verbanova, Verbetova, Vidmarjeva, Zelova; Adamič Ivana, Ambrožič AL, Armič Helena, Babnik Mar., Babnik Matiia, Ciuha &nton, Dolenc Franc, Dolinar Matiia. Galič Neža, Gosar Ivana, Jarc Franc, Košir Alojz, Košir Ant,, Kovač Anton, Kovač Franc, Kožuh Ant., Kroflič Marija, Krvina Ivana, Kržišnik Ivan, Kunaver Iv., Kušar Marija, Lampret Franc, Lenarčič Marija, Zupančič Frančiška. Malavašič Franc, Mozetič Franc, Nagode Ivan, Oven Peter, Peljhan Ivana, Plevnik Iva, Poklukar Fani, Prosen Marija, Rant Marija, Remec Ivana, Remec Marija, Remec Marijana, Remškar Anton, Rihar Ivana, Rotar Anton, Rotar Jožef, Seliškar Fran, Smrtnik Anton, Tome Marija, Trobec Jakob, Vampelj Anton, Vampelj Ivan, Velkavrh Ivan, Velkavrh Fran, Velkavrh Fran, Velkavrh Franč., Vrhovec Janez, Vrhovec Rozalija, Zadnikar Fran, Zalaznik Ciril, Zalaznik Jakob, Zdešar Jan., Zore Franc, Žerovnik Fran, Žerovnik Janez, Žgavec A., Hranilnica in posojilnica na Dobrovi, Katol. prosv. društvo Dobrova, Šola v Brezju, Šola v Dobrovi. (P.Dobrova pri Ljubljani.) 105 DOL, Kastelec Mat,, župnik; Hartnik Jožef, kaplan; Farna cerkev, Prosvetni dom, Hranilnica, Jakopova hiša, Avsec A., Avsec J., Avsec T„ Berce Janez, Bokal Cecilija, Bokal Franca, Bregar Fran, Cajhen Matija, Cerar Jožef, Gostinčar Urš., Grad Ana, Grad Ivan, Grahek Jožef, Jagodic Anton, Jerman France, Jeran Matija, Igličar Rok, Junc Luka, Jurič Ivan, Kastelic Terezija, Kosem Roz., Kosem Alojz, Kuhar Franc, Kuhar Jak., Klemenčič Jožef, Klemenčič Franc, Kadunc Andrej, Klemene Marija, Letnar Klemen, Letnar Ivan, Loboda Jož., Ložar Rotija, Ložar Fran, Ložar Matej, Lukežič Jože, Lenček Franc, Moder Matej, Moder Ivan, Moder Fran, Majdič Marija, Marolt Mar., Pirš M., Peterka Peter, Puhar Franca, Prašnikar Anton, Šimenc Jožef, Šimenc Fran, Šimenc Val., Slovnik Ivan, Špenko Milka, Starin Štefan, Tekavc Franc, Pihel Fran, Pihel Uršula, Vodnik Fran, Vode Jož., Vidmar Fran, Varšek Marija, Zaje Ivan, Zaje Ant., Zidar Alojz, Zavrl Martin, Zalaznik Fran, Samec Jožef, Vreček Ciril, Česen Anton, Morela Ivan, Učakar Maks, Fleria Baltazar. (P. Dol.) 75 STUDENEC-IG, Tiringar Ivan, ž. upr.; Golob Fran, Glavan Jože, Glavan Jože, Hribar Marija, Debevec Jera, Anzeljc Franč., Šivec Fran, Kunilo Fav, Kolarič Marija, Končan Mirko, dr. Koser Ljudevit, Krebelj Cveta, Krošelj Jožef, Lavrič Anton, Leve Katica, Levstek Anton, dr. Majcen Stanko, Marič Albert, Masič Stan., Mehak Marija, Miklavc Ivana, Miklin Miroslav, Milojkovič Marija, Mirt Anton, Mozetič Alojz, Novak Fani, Novak Ivanka, Novinc Franc, Oblak Fran, Ogrin Gašper, Ošaben Janez, Ošaben Ivanka, Oroš Mar., dr. Pavletič Avgust, Pazler Angela, Pečarič Než., Pere Katica, dr. Pertot Vladimir, Petrič Marija, Petrovčič Aleksander, Picelj Slavko, dr. Pire B., Pleš Amalija, Podbregar Franjo, Podbrežnik Kat., Poje Anton, Pojnik Ivan, Poropet Jožef, Praznik Ivan, Prosvetno društvo, Radanovič Jož., Ranzin-ger Ignac, Ratajc Marija, Repin Nežka, Resnik Jožefina, Rovan Alojzij, Rutar Rozal., Saks Alojz., Selan Janez, Sikošek Antonija, Skupek Marija, Smodej Franjo (5 izt,), Smole Franjo, Stani Alojz., Stankovič Mar., Slomšekova družina, Sagaj Julka, Šida Rozi, Ši.ih Ferdinand, dr. Šiška Janko, Šket Frančiška, Šket Anica, Škulj Kristina, Štaudeher Beti, Štefanič Janez, Šturm Otmar, Štupar Janez, Šuler Mihael, Terglec Marija, Tič Ivan, Turdy Bogoljub, Ulaga Jožef, Ureh Jelka, Vajlguni Jan., Verbajs Alojzra, Vidal Jožica, Vomberger Fanika, Volavec Marija, Vračko Karol, Vreček Jožef. Weingerl Slavko, Zakrajšek Elza, Zaplotnik Rado, Zdravje Frančiška, Žagar Ignac, Žerovc Ivan, Fab-jančič Dominik. — Vrhovec Tone, čin.; Prijatelj Karol, insp. min. (P. Beograd.) 231 Varujte se hripe! Prehodni letni časi so nevarni za naše zdravje. Za nekatere bolezni, ki nastanejo takrat, lahko mirne duše rečemo, da so sezonske bole,zni. Med nje spada tudi hripa (španska mrzlica). Imamo več sredstev, da se obvarujemo obolenja in da zdravimo hripo. Tu je v prvi vrsti higijena telesa, des-infekcija, ventilacija stanovanj, uradnih sob, izpiranje ust, masaža telesa in varovanje telesa pred vlago. Pri hripi ali — kakor jo mnogi imenujejo — španski mrzlici, se priporoča poleg drugega tudi raihla masaža s splošno poznanim sredstvom za masažo ALGA. — Z ALGO se masiramo navadno v postelji, in to tako, da robec namočimo v ALGO in narahlo masiramo hrbet, roke, noge in vrat. T« rah'.o masiranje z ALGO zmanjšuje bolečine, bolnik je takoj svež, krepak in spi po masaži zdrav« in globoko. Pri hripnih obolenjih se je vedno priporočala masaža. Že svoječasno so se ljudje masirali — kakor se gotovo še marsikdo spominja — z raznimi primitivnimi sredstvi, kot n. pr. z domači« kisom in žganjem, danes se pa priporoča in uporablja povsod poznano domače sredstvo ALGA, ki se dobi povsod po 12 Din za steklenico. KOVIN. Toman Ivan, Sever Božidar, (4 tztise), inž. Križnar Lovro, Drašler Slavko, Drašler Ivan, Obrstar Anton, Jurkovič Karlo, Grašič Pet., Moškotevc Ignac, Volina Ivan, Mencin Jožef, Plohi Anton, Laterner Franc, Trpin Anton, Bizjak Jože, Švegler Adolf, Brglez Ignacij, Zaviolovšek Franc, Roškar Davorin, čč. ss. sv. Vinka, Krže Alojzija, Brglez Anica, Anželak Anica. (P. Kovin.) 26 NIŠ. Počkaj Jakob, taj. b. upr,; ing- Maleg J„ šef sekc.; dr. Bunc Evgen, v. fin, v p.; Czurda Kar., fin. pregl.; Lozar Franc, Logar Emil, Voglar Alojzij, Tončič Janko, Miklavčič Vinko, Kočevar Leopold, Tomšič Katarina, Knaflič Marija, Grilec Marija, Ivanetič Julka, Keržan Mici, Kravanja Nežka, Zurga Anton; Tomažič Ivan, gimn. nač.; Starman Bogomir, — Kralj Anton, žand, nar. (P. Niš.) 20 PARAČIN. Bajuk Jožef, poročnik; Mecilovšek Engelbert st., Mecilošek Eng. ml.,Mecilcšek Rud., Postržin Ivan, Drimel Alojzij, Šajn Matija, Kolman Roza, Rim. katol. cerkv. občina, Mecilošek Jožef, Fuks Oskar, poslov,; Gerhard Alojzij, Kladnik P., Ojstršek Iv. (P. Paračin.) 14 ZAJEČAR. O. F e r d o Zajec, Jenček Al., Dimic Franc, Fajdiga Marija, Jerebinšek Franjo, šubert Alojzij, Peharc Rudolf, Voljšek Josip, Kurent Valentin, Palka Genovefa; Bezjak Franjo, blagajnik Zaječarske zadruge. (P. Zaječar.) 11 ZEMUN. Žuran Jože, intend. major; Ferjančič Josip. (P. Zemun.) 2 Število družnikov: 2 dosmrt. 302 letna. 5. DJAKOVSKA ŠKOFIJA. DJAKOVO. Sagadin Karlo. (P. Djakovo.) 1 KUPINOVO. Hudohmet Zofija, Ferlan Lenart. (P. Kupinovo.) 2 KOŠKA. Šega Ferdinand. (P. Koška.) 1 OSIJEK I. Putrih o. Henrik, kap.; Živko Miha jI o , župnik; Kamnikar Josip, profesor; Besetzky Roberto, kan.; Sokičič Josip, profesor; Horvath Ivan, župn.; Deutschbauer Štjep., župn.; Geci o. Kapistran, fran.; Cokan Franjo, kap.; Sternad Karlo, poručn.; Pašalič o. Grgo, gvard.; Ferk o. Ivakim, vikar; Lorenčič o. Iv. Dam.; Savec o. Bonaventura, kat.; Kapucinska knjižnica, Knjižn. HI. reda, Milosrdnice »Sirotište«, Milosrdnice »Vinkov Dom«, Marijine kčeri, Machulka Milutin; Poznič Janko, knjigov.; Veleberi Joža, trgovec; Luzner Ivan, Pošinger Kati; Brečko Josip, organist; dr. Pele Štjepan, prof.; Rutar Adela, Bencina Mar., Sladič Rezika, Rogar Franja, Stopar Leopolda. Ogrizek Marija, Pivec Pavlina, Neimenovana (2 iztisa). (P. Osijek.) 35 PAKRAC. Štraus Marija. (P. Pakrac.) 1 RUMA. Kristl Ferdo, učit. glasbe. (P. Ruma.) 1 SLAV. BROD. Božeglav Frančiška, Habjan č. o. Benvenuto, Bat Rafael, Bat Roman, Beguš Olga, Bešter Stanko, Brence Frančiška, Delež Al., Novak Josip, Franetič Marija, Centrih Anton, Potočnik Viktor, Kolarič Hilda, Viltužnik Dragica. (P. Slav. Brod.) 14 VRDNIK. Babnik Rudolf, Pižem Jožef, Vivod Leopolda, Prislan Martin, Mikelj Jožef, Gregorčič Rudolf (P- Vrdnik.) 6 VINKOVCI. Sever Franjo, Kokošar Franjo, Kovačič Franjo, Vrh Ivan, Trošt Alojzij, Smuk Anton, Pešec Franjo, Guzelj Andrej, Seljak Matej (2 iztisa). (P. Vinkovci.) 10 ŽUPANJA. Marolt Niko. (P. Županja.) 1 Število družnikov: 1 dosmrt. 71 letnih 6. DUBROVNIŠKA ŠKOFIJA. DUBROVNIK, Dr. Malnerič Martin, Don Liepopili Ante, Rev, Glumac Ante, b. čekada Bernardin, Srabotnak Franjo, Paulin Katarina, Maršič Franjo, Miklauč Ivan, Abram Anton, dr. Koprivica Nikola, Jamnik Franc, Rašiča Žuro, Mate Rudolf, Ogrin Stanko, Marčič Rudolf, Do« Capurso Karel, Don dr. Bučič Ivan, Don Fabris Spaso, Don Djivanovič N., kan.; Don Vučetič Fr., kan.; Bayer Egon, Kisslich Stanislava, Cotman Fr., p. Gabriel Arko, franč. (P. Dubrovnik.) 24 METKOVIČ. Štupar Franc, Kokoj Luka. (P. Metkorič.) 2 Število družnikov: 1 dosmrt. 25 letnih. 7. ŠKOFIJA KRK. DOBRINJ. Šabalja Pavao, žpk. (P. Dobrinj.) 1 KRK. Srebernič Katarina) dr. Srebrnič Josip, biskup; Dminič Jakob, stolni prošt; Mons. Mrakov-čič, Iv., kancelar; Zahija Petar, kanonik; Kumar Miroslav, brat lajik; Lopanja Vekoslav, upr. car. v m.; Rajčič Olga, učiteljica; Dobršek Andrej, trg.; Školaris Franjo, redar; Bonefačič Gajo. (P. Krk.) 11 RAB. Kropeč Štefan. (P. Rab.) 1 VRBNIK. Vitezič Luka. (P. Vrbnik.) 1 Število družnikov: — dosmrt. 14 letnih. 8. KOTORSKA ŠKOFIJA. DENOVIČ. Soklič Jule, v. t. č. III. ki. (P. Denovič.) 1 HERCEGNOVI. Udir Josip, morn. podpolk.; dr. Pertot Ivo, profesor; Bajcar Josip, inž. por.; Blažek Matija, kap. I. ki. (P. HercegnoriJ TIVAT. Falatov Pero. (P. Tivat.) 1 Število družnikov: — dosmrt. 6 letnih. 9. MOSTARSKA ŠKOFIJA, MOSTAR. Katolički nadžupski ured, Borec Fr., Breznik Anton, dr. Gantar Janez, Grebner AL, Hribernik Zdravko, Jenko Josip, Kelenc Franc, Medved Martin, Zorka dr. Nardelije.va, Ogrizek Slavko, Prah Josip, Prosen Štefan, Rak I., Šolske sestre, Šolske sestre v bolnici, Župančič Andrej. Dolenec Ivan, profesor. (P. Mostar.) 17 NEVESINJE. Žerjav Janez, uradnik pri okr. sodišču. (P- Nevesinje.) 1 PROLOŽAC, Jerina Mici. (P. Proložac.) 1 RAKITNO. Grom Matko, podpr. fin. kontrole. (P, Posušje.) 1 Število družnikov: — dosmrt. 20 letnifa. O. STANISLAV REBEC, kapucin, r. 7. dec. 1861 na Velikem Ubeljskem v postojnskem okraju, je umrl 25. maja 1935 v Celju. V mladosti je bil sprva trgovski pomočnik, a srce ga je gnalo v duhovniški stan. Prišel je z 20 ltfti v Smirno v Mali Aziji, kjer je naredil gimnazijo, vstopil h kapucinom, študiral bogoslovje in bil 1892 posvečen v duhovnika. Bil je grški pridigar in misijonar na otoku Kiosu, francoski pridigar in spovednik v Smirni, potem pri sv. Štefanu v Carigradu profesor jezikov na nižji kapucinski gimnaziji. Po svetovni vojski, v času vojske med Turki in Grki, se je rešil v Rim, prišel pozneje v Trst in nato v Celje, kjer je bil priljubljen spovednik in dušni pastir v tamkajšnji bolnišnici. Bil je zelo izobražen, veder in plemenit mož. O. Stanislav Rebec. O. Efrem Majcen. O. EFREM MAJCEN, kapucin, roj. 20. jan. 1866 na Prihovi pri Konjicah, je umrl 27. julija 1934 v Celju. Gimnazijo je študiral v Celju, nato postal kapucin, dovršil bogoslovje v Gorici in bil leta 1891 posvečen v duhovnika. Deloval je kot katehet večinoma po nemških samostanih, nekaj časa pa je bil v Krškem, Po vojski je prišel za kateheta okoliške deške šole v Celje. Bil je vzoren vzgojitelj, velik prijatelj mladine, zvest redovnik in požrtvovalen duhovnik. 10. SENJSKA ŠKOFIJA. KARLOBAG. F.. Gervazij Bukovšek. (P. Karlobag.) 1 KASTAV. Lazič Julije, katehet,- Bončič Mate, dr. Bole Boleslav, Bole Ivan; Košir Ante, dek. in župnik; Žiganto Ivan, župnik; Ivančič Ivana, Turk Josipa, Dukič Franjica, Bačič Valentin, Suster Ana, Jagodnik Josip; Sivonič Šime, prof,; Jurinčič Br., Sojlitonič Šime. (P. Kastav.) 15 OTOČAC. Bajuk Hugo, profesor, (P. Otočac.) 1 PAG. Karnar Edme. (P. Pag.) 1 TURKE. Ign. Oberstar, ž. u. (P. Kuželj.) 1 TRSAT. Grgič Vjekoslav, Petrovič Rad., Knjižnica III, reda, Smerdel Mihael, Nemec Ivana, Jordan Karel, Jordan Ignac, Turina Petar, Kružič Zora, Brumen Anton, Golob Franjo, Ljubic Anton, Vranič Petra, Železnik Katarina, Franjevački sam., Vidrih Josip, Perovšek Ivan, Udovič Josip, Dolenc Katica, Brezigar Ana. (P. Sušak.) 20 Število družnikov: 2 dosmrt. 36 letnih. 11. SKOPLJANSKA ŠKOFIJA. BITOLJ. Malgaj Franjo, kapetan; Adamič Vek., Borovišek Adolf, Germadmik Franc, Hus-Marič Mara, Lovrenčič Ivan, Ozimič Franjo, Plaper Pav., inž. Skoberne Josip, Steinfl Mirko, Urek Franc, Vari Maksimilijan, dr, Vasle Boltek, Bradač Alojz. Cvetko Štefan, Fekonja Feliks, Turek Anton, Ogrinc Anton, Pinterič Karlo, Plešnik Anton. Potočnik Ferdo, Strdovnik Jakob, Šoštarič Josip. Zaje Vinko, Zakrajšek Lud. (P. Bitolj.) 25 DENIR-KAPIJA. Gruden Ivan, Dekleva Fr„ Ščukovt F., Dodnič Dr., Rudež J., Bandelj Mirko, Švagelj Alojzij, Oblokar Štefan, Urbančič Valent., Colja Angel, Vizintin Peter, Malinjk Mih., Saražin Rafael, Urbančič Gabrijel, Kutin Oskar, Vidič Srečko, Valentinčič Franc, Lovišcek Ignac, Štokelj Marjo, Vidič Alojzij, (P, Denir-Kapija.) 20 DJAKOVICA. Pak R., upr. car, (P. Djakovica.) 1 FURKA. Čopi Maks, nar. (P. Volandovo.) 1 KOS. MITROVICA. Krašovec Franc, rudar; Zakrajšek Viktor, Ogris Tomaž, Jančar Rajko, Štern Franc, Kontratova Karla, Prašnikar Anton. Medija Leopold, Rabič Janez, Pavlin Josip, Čamer Alojzij, Ovsenek Nežka, Henčl Franja, Hober Fr.. Cerar Franc, Slak Ignacij, Korže Anton, Rudarska čitalnica. (P. Kos. Mitrovica.) 18 KUMANOVO. Česen Franjo, narednik; Šintler Edvard, Kmetova Marija, Onič Ivan, Šinigoj Milko. Kovačič Ludovik, Falež Alojzij, Kirm Ivan, Zver Štef., Valentin Ad„ Golobič Ela. (P. Kumanovo.) 11 POŽAREVAC. Pivk Steva, nastavnik gimnaz (P. Požarevac.) 1 PRIZREN. Dorčič Branko, upr. sem.; Gnjezda Franjo, fin. v p.; Dijaška semen, knjižnica; Bajuk Ciril, katol. svečenik. (P. Prizren.) 4 SKOPLJE. Msgr. Kordin Anton, škof. konz.; dr. IvanFr, G n i do v e c , škof; Turk Alojzij, duh. pomočnik; Belihar Fr., fin. uradnik; Ropotar Maks, fin. uradnik; Einspieler Josip, žand. podnar.; Lukež Alojzij, blagajnik; Simonič Marija, čč, ss. usmiljenke sanatorija »Vardar«, čč. ss. usmiljenkt »Čohadžič«, čč, ss. usmiljenke »Balkan«, čč, ss usmiljenke »Doma sv. Marte«, Društvo sv. Marte Štukelj Josip, Zaje Oton, Kappus Ant., Kerševan Ivan, Testen Alojzij, Spavic Alojzij. — Carevo selo. Petrišič Marija, Rus Marija. — Dušenovac Zafred Ivan. — Palurci, Lutman Jože. — Veles Pintar Marija, — Skoplje. Dr. Matelič Ant. v. fin. sekretar. (P. Skoplje.) 24 STRUMICA. Stanonik Jak., šef katast uprave. (P. Strumica.) 1 UŽICE. Vengar Stanislav. (P. Užice.) 1 VLADICHAN. Lenart Martin. (P. Vladič Han.) ! Število družnikov: 2 dosmrt. 106 letnih 12. SPLITSKA ŠKOFIJA. MESIKOVINA. Zernec Ignac, pregled, finančne kontrole. (P, Tomislav-grad.) 1 SPLIT. Vatovec A. Rajmund, ž. kap. I. ki. — Fr. Jagodič Jozafat, Frank Josip, Podgoršek Jan.. Misija J.. Podr. Ciril-Met. dr., Silič L. (P.Split.) 7 SUKOŠAN. Herič Josip, p. pregl. fin. kontrole (P. Sukošan.) i TROGIR. Mohorič Anton, p. Knafelj Ign. (P. Trogir.) 2 VRANJIČ. Muc M., od. f. kontr. (P. Vranjič.) 1 Število družnikov: 1 dosmrt. 11 letnih. 13. APOST. ADMINISTR. SUBOTICA. NOVI SAD. Pivk Leopold, Pribil Ivan, Sirnik Jernej, Podbršček Fr., Engelsberger Hinko, Ivančič Anton, Štupnik Franc, Vindiš Št. (P. Novi Sad.) 8 SOMBOR. Rejc Ivan. (P. Sombor.) 1 SUBOTICA. Strmecki Josip J., ž. kpl.; Planine Franjo, Fabčič Josip, Nestor Ivan, Marinič Marija, Štembav Alojzij. (P. Subotica.) 6 Število družnikov: — dosmrt. 15 letnih. 14. ŠIBENIŠKA ŠKOFIJA. NIN. Don Trstenjak Ivo, upr. ž. (P. Nin.) 1 PAŠMAN. P e t e r c a o. P e t. (P, Pašman.) 1 ŠIBENIK. Fr, Rajmund Šegula, Dulibič Božo, Grčar Viktor, Jug Rožica, Križičnič Ivan; Pire M„ kap. freg.; Rehar Ivan, Saftič Franc, Trgovačka šk., Žlender Josip, Guštin Julijana, Tratnik Lavoslav, Zupane Anton, Sošič Viktor. — Munda Iv., bogosl.; Domankiš Davorin, Krajnc Ivo, Kraner Lojze, Makoter Silvin, Vogrinčič Jožef, Žižek Drago, Kraner Alojz. (P, Šibenik.) 22 Število družnikov: 1 dosmrt. 24 letnih. 15. VRHBOSANSKA NADŠKOFIJA. Alipašin most. Pahor Ignac, Veidner Julka, (P. Alipašin most.) 2 BILJELJINA. Verhunc Fr., v. sod. sv.; Goderer Karel, vpok.; Dajčman Martin, blag.; Treo Terez., •op. kap.; Jovšenak Iv., nadmlinar. (P. Biljeljina.) 5 FOJNICA. Vričko J. Ulrik, ravn.; Franjevački »amostan; Koselj Jakob, ž. mojst. (P. Fojnica.) 3 HAN KUMP VITEZ, Cezner Duro, duhovnik, (P. Han Kump Vitez.) 1 ODŽAK. Mohorič Ante, žpk. (P. Odžak.) 1 ROGATICA. Glavač Franjo, od. f. kontr. (P. Rogatica.) 1 SARAJEVO. Slovenski klub, Kačmarček Jul., Medič Ana, Marinčič Ignac, Jurišič Aloijz, Hude Alojz, Pfajfer Valentin, Prodnig Janko, Skorčič Franjo, Rakar Ivan, Urlep Janko, Arhar Jožef, Šeško Ivan, Zemljič Marija, Elijon Rok; Kolman Fr., višji voj. čin.; Perčič J., kapet. (P.Sarajevo,) 18 TESLIČ. Dr. Oberman Niko, odv, (P. Teslič.) 1 TRAVNIK. Jenko Zofija (P, Travnik.) 1 TUZLA. Jemc Anton, Pangeršič Ivan, Mervar Jožefina, Kosjek Mar., Čadež Mih. (P. Tuzla.) 5 VISOKO. Obitelj Domicelj, Storman Josip, Storman Marija; dr. Miholji Vinko, odv.; Obitelj Čančar, Kert Marija, Černe Frančiška, (P, Visoko.) 7 Število družnikov: — dosmrt, 44 letnih. 16. ZAGREBŠKA NADŠKOFIJA. BELICA. Košak Pavao, župnik. (Z. Belica.) 1 BJELOVAR. Smrekar Lojze F. (P, Bjelovar.) 1 CIRKVENA. Jesih Pavao. (P, Cirkvena.) 1 ČAKOVEC. O. Timotej Tišler, preč. o. Troha Mihalj, o. Šalič Vilko, Častna brača lajki, Častne sestre Sv. Križa, Kari Josip, Videč Matija, Benčik Štefan, Kampamer Štefan; Rodič Ignacij, žpk.; Pirkmajer Gabriel, Šimon Jeronim, Renner Ivana, Jug Marija, Horvat Terezija, Gerbavec Mar., Prusac Matilda, Šoltič Ana, Kenschei Irma, Sopčič Stanko, Kautzner Josip, Rataj Jernej. (P. Čakovac.) 22 DOLNJI KRALJEVAC. Ažura Tomaž, Šercer Anton, Štimec Ivan. (P. Dolnji Kraljevac.) 3 PETELINŠEK MATEVŽ, rojen 1886 pri Sv. Andražu v Šaleški dolini, umrl 20. decembra 1934 na Hrvaškem pri Sv. Petru na Mrežnici pri Dugiresi, kjer je kot spreten zidar delal v tovarni. Najprej ga je zadela delna kap, ki ga je ohromila ,po desni strani, prav pred božičnimi prazniki pa je umrl — eden izmed mnogih, ki umirajo v tujini, kamor morajo za kruhom. Bil je veren in delaven Slovenec, ipo kakršnih morejo tujci le dobro soditi o nas. Petelinšek Matevž. DUGA RESA. Rovšnik Matija, Rovšnik Jurij, Novak Jožef, Mali Jurij, Gorjup Karel, Vidmar Viktor, Podrekar Franc, Omahna Franc, Zavrl AL, Frankovic Ignac, Šimnic Marija, Rež Marija, Do-linšek Marija, Petelinšek Frančiška, Kovač Alojzija. (P. Duga Resa.) 15 GLINA. Jesenak Karel. (P. Glina.) 1 GORNJI MIHALJEVEC. Zamuda Fr., Tkalec Franc, župnik (8 izt.). (P. Gornji Mihaljevac.) 9 HRAŠČINA. Nejak M., žpk. (P. Hraščina.) 1 IVANEC, Mlinar Anton, župnik; Slekovec Jos., Herg Martin, Podhostnik Miha, trgovca; Turk Iv., davkar; Zavodnik Franc, vrtnar. (P. Ivanec.) 6 KARLOVAC. Prosen Josip, prof.; Butkovič Franjo. (P. Karlovac.) 2 KOPRIVNICA. Zavod presv. Srca, Capara Tomo, Majnarič Iivan, Pintar Tereza, Jurič Ana, Plankar Alojzija, Petek Marija. (P. Koprivnica.) 7 MOLVE. Žnideršič Terezija, učit. (P. Molve.) 1 MURSKO SREDIŠČE. Ravnikar Ivan, Spolarič Martin, Bračko Josip, Polneč Anton, Horvat Mih,. Kroflin Alojz, (P. Mursko Središče.) 6 NEDELIŠČE. Dogša Josip, Špiranec Miška, Fras Matilda. (P. Nedelišče.) 3 NETRELIČ, Demšar Franc. (P. Netrelič.) 1 NOVI MAROF. Klun Iv., žpk. (P. Novi Mar.) 1 ODRA, Majsec Josip, župnik. (P. Odra.) 1 PITOMAČA. Veršnik Dušan. (P. Pitomača.) 1 SAMOBOR. Rudolf Vjekoslav, Čeč Franc. (P. Samobor.) 2 ŠTRIGOVA. Zadravec Franc, Belovič Barbara, Lovrenčič Franc, Nemec Anton, Podgorelec Ant., Terčič Ludovik, Rojko Štefan. — Valentič Matija, Trstenjak Jožef, Lopuh Mirko, Golenko Avgust, Novak Karol, Šranc Toma, Zavod Salezijanci, Kutnjak Pavel, Kocbek Jožef, Šajnovič Franjo, Horvat Martin, Košak Andrej, Knehtl Franjo. (P. Štrigova.) 20 VARAŽDIN. Cunijuga o. Anzelmo, Reberc o. Ivan, msgr. Mat. Proštenik, ap. protonot. i kan.; Makuc Josip, zas. vet. (P. Varaždin.) 4 VIROVITICA. Šibil Ferdo, prost, m.; Glogovšek Josip, vlakov.; Sila Štefan. (P. Virovitica.) 3 ZAGREB. Gregorič Jožef, slov. duhovnik; dr. Esih Ivan, Slomškovo prosvetno društvo, dr. Klemene Jožef, Težak Marko, Gerkman Fr., Lovrek Štefan, Re.povž Lojzika, Mavrič Martin, Černe Vladimir, Šimenc Mario, Domenko Niko, Šenoa Vera, Jelašič Angela, Mlakar Štefica, Jamnik AL, Oven Malka, Turnšek Frančiška, Deželak Burgica, Jamar Jerica, Korošec Karolina, Pretnar Ivanka, Železnikar Ivanka, Dušic Anica, Skamen Jurij, Vranec Urška, Glavina Franc, Vedrnjak Jožef, dr. Weselko Otmar, Krušič Pavla, Flerin Janko, Ferjančič Adolf, Ivanoš Neža, Slamnik Angela, Iskrič Amalija, Grm Nežka, dr, Dolinšek Rafael, dr. Primožič Anton, Simčič Anton, Pajnič Meta, Babič Zofka, Cimerman Marija, Štrukelj France, Petrin Avgust, Morela Tvan, Stupica Berta, Marolt Ivan, Svetel Dragica, Vrtar Marica, dr. Jenko A., Keše Marija, Metelko Franc, Kozole Tonka, Pše-ničnik Vinko, Lubej Fanika, Pemič Ant., Krznarič Mar., Vršič Milka, Alatič Fr., Ožir M„ Kožer Ter., Kostenc Ivan, Ottorepec Ivan, Glas Pepca, Kaiič Fani, Kolenc Micka, Uštar Ana, Jager Matija, Hrastnik Tinka, Fras Rado, Pecigus Ivan, Okički Franc, Tertinek Veronika, Malgaj Ivan, Čuk Peter, Sova Minka, Srakar Pavla, Svenšek Marija, Kolar Katica, Erjavec Ivan, Rižnik Marija, Tkalčič Ant., Kramar J., Tivadar Ant., Petrovič J., Sekula AL, Pokveka U„ Regrat Miško, Breznik Gretka, Polh Rudolf. — Legan Ivan, Kastelic Robert, Černe Jos., Mrak Vid, Kosi Josip, Mihevc Franc, Maček Mat., Fatur Ivan, Sušelj Avgust, Ašič Josip, Praznik Anton, Repič Slavko, Gaberšek Ivan, Pintar Vikt., Stergaršek Miha, Baje Franc, Beden Karlo, Mike'ič Karol.Faifar Mirko, Židan Albert, Švara Alojzij, Težak Matevž, Sotolšek Ivan, Husu Peter. Sečki Franc, Sila Avgust, Skvarcy Ana, Stok Edvard, Hrovat Silverij, Lemut Franc, Glas Drago, Mo-čivnik Alojzij, Stojan Franc, Ramor Ivan, Bregar Roman, Keršovan Avgust, Rusian Franjo, Jugovič Matej, Klinar Anton, Kiirner Albert, Podkubovšek Toni, Kete Frančiška, Maček Anton, .Tančic Jak, Čuk Anton, Krajnčič Simon, Seražin Fr,, Kraišek Julij, Omerza Ivan, — Tonejec Ivan. Hostnik Edv., Prezelj A'bin, Pire Andrej, Korče Franc, Zalesjak Franica. Ilovar Franc, Počivavšek Fran, Gselman Franc, Legat Franc, Strniša Rudi. — Kikl Ludovik, Senker Karlo, Senker Franjo, Zgorelec Jos., Toplišek Nežka, Ukmar Štefan; Srša Mat., kapelan; Okički Franio, Kavšek Ivan J.; dr. Ilešič Fran, univ. prof.; Vidrajs Anica, Koželj Ivanka, p. Kovač Stanko, Vizjak Josipa; Mlinarič Anton, narednik. (P. Zagreb.) 166 Število družnikov: 8 dosmrt. 270 letnih. ČRNIGOJ MARIJA, roj. 1849, umrla 5. jul. 1935 v Kamnjah pri Črničah na Vipavskem, žena znanega knjigoveza Josipa (glej Koledar Družbe svetega Mohorja 1924, str. 96). Ni nastopala v javnosti, poznala je le cerkev in dom. V strogem krščanskem duhu je vedno skrbela za pravo versko vzgojo svojih devetero otrok. Bila je prava slovenska mati krščanskega srca, ki je svojim otrokom dala predobro vzgojo. Dva sinova sta duhovnika; Henrik je v letih 1934 in 1935 sezidal novo cerkev z župniščem v Lokovcu pri Ajdovščini, Franjo pa pred leti novo krasno cerkev v Kamnjah, kjer je mati tudi preživela dobo svojih zadnjih let, prenovil pa tudi staro podružno cerkev v Škri-Ijah ter postavil v svoji fari več lepih manjših kapelic. Sinovi njene najstarejše hčere Marije so vsi duhovniki: dva jezuita, eden pa bo novo mašo pel prihodnje leto. Druga njena hči ima sina v goriškem semenišču. Vnuki po tretji hčeri: Roman in Josip sta trgovca v Trstu, Karel, ki je prevzel dom, je urar in knjigovez, najmlajši sin pa je šolski upravitelj na Štajerskem. Blagoslov spremlja delo otrok, ker ga je zaslužila mati. Od prevrata sem je stalno bivala pri svojem sinu župniku v Kamnjah na Vipavskem ter se popolnoma posvetila molitvi in tihemu delu za bližnjega. RAZNE DRŽAVE. ITALIJA. Število družnikov: 1 dosmrt. 3 letai AVSTRIJA. Donawitz. Glastovec Ivan, kovač; Var-šek Ferdinand, Košir Anton, Waidhofer Katarina (P. Donawitz.) 4 GRAZ. Bruder Chrysostomus, lazar.; Čitalnica. R. fr. Osojnik Gotfried, usmiljeni brat, Adolf v Merrizzi. (P. Graz.) 4 WIEN. Gabler Antonija, Kafka Nežka, Neo-dorfer Franca, Tanšek Marija. — Dr. Picigas Leop., P i r n a t B e r n a r d. (P. Wien.) 6 Število družnikov: 2 dosmrt. 12 letnih ČEŠKOSLOVAŠKA. HRADEC-KRALOVE. Ing. Gorše Ivan. (P. Hradec-Kralove.) 1 PRAHA. Dr. Murko M., profesor; dr. Herič Franc. (P. Praha.) 2 PROŠTEJEV. Dimec Anton. (P. Proštejev.) 1 Število dettžnikov: 1 dosmrt. 3 letni. Črnigoj Marija. FRANCIJA. AUDUN LE TICHE. Balič Štefan. (P.Audun le Tiche.) 1 AUMETZ, Švelc Anton, izs. duhovnik; Žbogar Anton, Zavodnik Franc, Karlin Ivan, Durn Al., Globokar Edvard, Sever Franc, Ferjuc Andrej, Jurič Ivan, Gutman Ignacij, Cenčič Al., Jankovič Janko, Ipavec Peter, Mivšek Matija, Pišler Andrej, Drač Ivan, Jurjevčič Ferdinand, Kokelj Janez, Durcig Vladimir, Kožar Rudolf, Stanič Justina, Stanič Alojzija, Žnidaršič Janez, Vončina Peter, Peternel Jož., Poteko Mih. (P. Aumetz.) 26 BONCOURT AISURE. Bežan Alojzij. (P. Boncourt Aisure.) 1 HAM S. VARSBERG. Turšič Ferdinand. (P. Ham s. Varsberg.) 1 LENS. Pajer Ferdinand. (P. Lens.) 1 LIEVIN. Zupančič Valentin, župnik; Knjižnica Lievin, Hočevar Franc, Bratuša Tomaž, Letnar Martin, Saje Ivan, Žnidaršič Franc, Žnidaršič Jos., Knjižnica Bruay, Simonič Franc, Dornik Marija, Dolinar Pongrac, Kolenc Rudolf, Rotar Marija, Gregorčič Martin, Hajsinger Martin, Dobelšek Mar., Draksler Val., Gomilar Franc, Per Franc, Potisek Ivan, Povše Anton, Tovornik Anton, Korbar Mart,, Dacar Ivan, Sebič Jožef, Žibret Rozalija, Pestotnik Rotija, Potočnik Terezija, Muster Kristina, Stopar Pavla, Zorko Ivana, Filipič Ana, Možina Terezija, Jaklič Jožefa, Razložnik Alojzij, Breznik Franja, Hribar Franc, Korinšek Jožef, Mokotar Iv., Filipič Franc, Papež Andrej, Krašovec Jakob, Sršen Josip. (P. Lievin.) 45 MERLEBACH. Grims Stanislav, izselj. duh. (P. Merlebach.) 16 BOCHE LA MOLIERE. Ban Ivan. (P. Boche la Moliere.) 1 Število družnikov: — dosmrt. 92 letnih. HOLANDIJA. HEERLEN. Društvo sv. Barbare, Heerlen; Društvo sv. Barbare, Eygelshofen; Društvo sv. Barbare, Hoensbroeck; Društvo sv. Barbare, Chevre-mont; Društvo sv. Barbare, Spekholzerheide; Društvo sv. Barbare Brunssum; Anžiček Fr., Dominik Jerman, Krasuc Josip, Čebin Avgust, Obšteter Andrej, Jančič Franc, Konte Josip, Simončič Iv., Petrič Anton. (P. Heerlen.) 15 RUMPEN. Kužnik Martin. (P. Rumpen.) 1 Število družnikov: — dosmrt. 16 letnih. NEMČIJA. DORTMUND-EWING. Britovšek Franc, Društvo sv. Barbare, Šupan Martin, Trebušak Jožef. (P. Dortmund.) 4 GLADBECK, Društvo sv. Barbare, Jazbec Iv., Urh Jernej, Kovač Ivan, Jurečič Franc, Gorše Jožefa, Kolar Terezija. (P. Gladbeck.) 7 ESSEN-WEST. Mlinarič Anton, Knez Vinko. (P. Essen-West.) 2 HAMBERG-HOCHHEIDE. Slovensko društvo sv. Barbare, Roglič Mart. (P. Hamberg-Hochheide.) HAMBORN. Malis Anton, Golar Greg., Višnar Jakob, Vidovšek Fortunat, Verovšek Anton. (P. Hamborn.) 5 HERNE. Društvo sv. Barbare. (P. Herne.) 1 Število družnikov: — dosmrt. 21 letnih. POLJSKA. MOGILA. O.Robert Kuhar. (P. Mogila.) 1 Število družnikov: — dosmrt. 1 letni. AMERIKA. ZDRUŽENE DRŽAVE (U. S. A.) SAN FRANCISCO. (Cal.) Bartol John, lz. m dr. klub Siovenia, Govednik Katra, Judnič Ana, Stariha John, Stariha Josip, Bižal Peter, Bižal Mike, Nemanič Barbara, Erdelac Marija, Lekšan Sofija. (P. Chicago.) 11 HUNTINGTON PARK. Henigman Johan. (P. Huntington park.) 1 LEADVILLE (Col.). Trunk J. M. (2 izt,), Kaplan Anton, Ponikvar Anton, Rims Dorotea, Rus Agnes, Rus Martin, Železnikar John. — LOS ANGELOS (Cal.). Cuznar Jakob. — BUENA VISTA (Col.). Fink John. — SAL1DA (Col.). Drobnik Katarina. — PUEBLO. (Col.). Rev. Zupan Ciril, O. S. B. (10 izt,), Anžič Lojz, Germ Janez, Mehle Marg., Novak Matija, Meglen Jožefa, Roje Janez, Spilar Jos. — MORRIS (lil.). Rev. Plaznik John. — 1NDI-ANAPOLIS (Ind.). Mrs. Gerbek Jenny, Česnik M . Konečnik Frank, Radež Frank, Gerbek Jos., Zevni, Urš. — FREDON1A (Kans.). Mrs. Bambich Jenny" — KANSAS CITY (Kans.). Rev. Perše Ino, (2 izt.), Malnar B. — HOUGHTON (Mich.). Rt. rev. msgr. Rezek Ant. — SOUDAN. (Mich.). Nemanich Georg — SAINT MICHAEL (Min.). Rev. Miks Anton. — — BUTTE (Mont.). Rev. Pirnat Mih. — PITTS-BURGH (Pa.). Golobich John, Rev. Kebe Mat.. Golobič John, Henrihar Alojz, Mravinec Mat., Tomec Viljem, Baznik Anton, Nečimer Fr., Kom-pare Al., Kunič Mat., Soder Anton, Sraka Frances. Veselič George, Jakše Anton, Rozembergar John, Rozembergar Jos., Keržan John. — PUYALLUP (Wash.). Malnerich Mat,, Verhovnik Neža. 61 CHICAGO (111.). Loushin Fran, Rožnik John, Prosenc Peter, Muster Anton, Zupančič George, Russ Alojzij, Ahčin Štefan, Bajzel Frank, Kastelic Johanna, Japel Josip, Perovšek Frank, Dolenc J.. Zgonc Anton, Gruden Ivana, Daroivec Alojzij, Prevolšek John, Recelj Ivana, Veršnik Mar., Gladek Luka, Jenko J., Birce Louis, Richter Flor., Koren Frank, Kozlevchar Anton, Androjna John, Medle Fani, Kegel Ana, Potočnik Rudolf, Novak John, Stepanich Agnes, Perme Jožef, Bobner Jeanetta, Borštnik Ana, Mlakar Angela, Mochnig Dave, Tomazic Andrej, Nemanic Anton, Kaplan Avgust. Drasler Jakob, Pugel Joe, Toleni Mar., Spendal Fr., Berus John, Snežič Marija, Kapsch Mihael, Vidmar John, Kalan Valent., Udovich John, Sterle Ferdinand, Krek John, Miller Martin, Rent Anton, Což Frank, Anzlovar Vil., Kramar Fr., Jevnikar Martin, Palcich Margar., Anžlovar Jožefa, Korče Jennie, Govek Frank, Devjak Anton, Repar Alojz, Kink John, Spendal Mar., Skul John, Požun A., Baš Josip, Wahčič A. J., Volk Martin, Judnič J., Amerikanski Slovenec (5 izt.), Župnija sv. Štefana, Župnija sv. Jurija. 82 JOLIET (111.). Rev. Plevnik John (2 izt.), Rev. Hiti Matija, Rev, Kuzma George, Klepec Jož., Šolske sestre siv, Frančiška, Avsec Frančiška, Bluth Marko st,, Flajnik George, Golobič Mar., Hočevar Mihael, Jansekovič Louis, Klemenčič Jož., Kodrič Terezija, Lavrič Frančiška, Mali Marg., Muren L., Mustar Johana, Papesh Frank, Papič John, Pire Jernej, Plut Aleš, Rogina Ana, Rus Jožef, Skul družina, Slapničar Jožef, Sterniša Alojzij, Stiglič F., Zalar J., Železnikar L., Zmajč M., Zupančič F. — PERU (111.). Rev. Šolar Vencel, O. S. B. 33 LA SALLE (111.). Župnija sv. Roka. 1 LEMONT (lil.). St. Marys Seminary. 1 NORTH CHICAGO (111.). Rev. Butala M. J., Benediktinske sestre, Šolska knjižnica, Cerkveni pevski zbor, Društvo Presv. Imena, Društvo Krščan. žene in mater, Marijina družba, Društvo Presv. Imena mlad. odsek, Drašler Josip, Opeka Frank, Stritar Anton, Madrich Anton, Root Anton, Umek Terezija, Heraver John, Music Lavr., Košir And , Ivanetic Mat., Grom Ignac, Krzic Mary„ Mozina Antonija, Kirn Ivana, Petrič Jennie, Petrovcic Jos., Sraka Franc, Kozina Frank. 26 ELLINWOOD (Kans.). Rev. Podgoršek A. P. 1 CALUMET (Mich.), Rev. Šprajcar Peter (2 izt.), Plautz Jožef, Likovich Matija, Štukel Jožef, Bra-zovich John, Mishica Juraj, Ruppe Jožef, Scherin-ger Jožef st„ Banovec Frančiška, Barkovich Mar,, Barich Marija, Šterk Ana, Olenich John, Shutey Antonija. 15 HIGHLAND PARK (Mich.) P. Gabrenja Edv., 0. F. M., Butala Catherine, Chopp Ana, Judnič Joseph, Kodrič Allice, Pavlič Frank, Potočnik Št., Srebernak Louis. 8 DETROIT (Mich.). Župn. sv. Janeza Vianeja. 1 BUHL (Min.). Mallej E. 1 CHISHOLM (Minn.). Rev. Schiffrer John E., župnik; Lamuth John, Petrich Joseph, Zamernik Ignac, Boritz John. 5 GILBERT (Min.). Msgr. rev. B i 1 b a n , Godec Martin, Tušar Frank, Ulčar Frank, Jakelj John, Brimšek John, Erčulj Anton, Filipič John, Mohar Josip, Kern Franca, Marolt Matija, Peternel Fr., Lopp Ani, Babič Jos,, Hegler Mar., Novak Jos. 16 GREANEY (Min.). Sedej F. A., Babich Ignac, Flake Ignac, Kasun Joseph, Skraba Pet., Zgaynor Joseph, Starich Anton. 7 RICE (Min.). Rev. Trobec John (2 izt.), Slivnik John, Hudovernik Mates. 4 LINDSAY (Nebr.). Rev. dr. Zaplotnik J. L„ dekan. 1 BROOKLYN (N. Y.). Skrabe Joseph, Anžlovar Anton, Starin Anton, Curel Matija, Cesark Alojz, Cik Mary, Burgar Franc, Felicdan Joseph, Petek Pavla, Nakerst Pavel, Neimenovani. 11 NEW YORK (N. Y.) čagram Matija. — Podgoršek p. Hijacint (2 izt.), Keršmanc Fani, Jeglič John, Zobec Matilda, Grill Marija, Češko Katinka, Vesel Jera, Remec Cecilija, Dobson Tessie, Cerar Rosie, Gostič Marija, Danič Marija, Arko Mimi, Trček Angelica, Jazbec Marija, Vojska Frank; Koprivšek Jerry, org.; Ferk Frank. 21 BARBERTON (Oh.). Rev. Medin Jos., Beg Fr., Krantz Anton, Podpecnik Josip, Okolish Anton. Hitie Josip, Žagar George, Zalar John, Strle Fran. Ošaben Anton. 10 CLEVELAND (Oh.). Rt. Rev. V i t u s H r i b a r, Anžlin Mihael, Ferjančič Johana, Grčar Helena, Kovačič Frank, Kraus Louis, Možina Angela, Pan-chur George, Perko John, Princ Mar., Sedej Ter., Skebe Charles, Prostor Mar., Walland Frank, Ižanec Louis, Markovič Anton, Radel Ludovik, Leskovec Ana, Tercek John. 19 CLEVELAND (Oh.). Ivančič Fran, Smrekar M — Rev. Oman J, J., Rev. Slapšak Julius, Adler M., Blatnik Frank, Cotman Helena, Champa Veronika. Fortuna Ana, Gliha Frank, Godec Frank, Gliha Frank, Gliha Anton, Globokar Anton, Gregorčič Jožefina, Habjan Frank, Jerič Mar., Kočevar Jos., Kužnik Frank, Kmet Jernej, Keglovič John, Kri-stančič Avgust, Kenik Joseph, Miklaučič Anton, Miserko Avgust, Miklič Josip, Mauer John, Lindič Frank, Nose John, Planinšek Mar., Perko Mar . Perko Agnes, Perko Frances, Perko John, Rogei John, Strekal Mar., Šušteršič John, Slak Andrej. Salamon Anton, Slamnik Agnes, Urbančič Jera. Urbančič John, Verčk Mike, Valenčič Ant., Winter J., Zagorc M„ Shuster Rozal. (3 izt.). — Grdina Jožef, Slovenska knjigarna (35 izt.), Rev. Ponikvar B. J., Rev, Jager Matija, dr, Kern Fran J., Zorman Ivan, Gregorič Rudolf, Novak Leopold, Grdina A., Tutin John, Grdina Jožefa, Novak Anton, Gobec Helena, Setnikar Mihael, Bizjak Simon, Modic M., Petruška Zora; Šebenik Valentin, Flajnik Matija. Hrvatin George, Potokar John, Kuhar George, Pintar Jakob, Kolar Johana, Mestek Margareta. Oberstar Ivanka, Opaškar Elizabeta, Drempetič Marija, Kotnik Jožefa, Zdešar Andrej, Tomas Roz,, Zobec Neža, Hrovat Joseph, Kopač Marija, Pire Frančiška, Peček Justina, Jagodnik Anton, Perme Frančiška, Poje Frank, Dolinar Gertr., Švigelj Al.. Lausche Frank, Kolllander Avgust, Richtarich Fr.. Pike Mar., Slovenska narodna čitalnica. 129 JOHNSTOWN (Pa.). P. Hajnšek Odilo, O. F. M., p. Snoj Benigen O. F. M., p. Trinko Vianej, O. F. M., Brenčič Ivana, Hiti Terezija, Hren Anton, Intihar Jožef, Mele Franc, Pečjak Berta, Tegelj Marija, Tomec Andrej, Mivec Janez, Nemanič Jos,, Pristavec Marija, Grandel Anton, Lužar Marija, Draksler Ivana, Juh Jožef, Čekada Terezija, Hribar Janez, Klajder Janez. 21 WILKES BARRE (Pa.). Mosser Anton, Gregorc Anton, Kostelc Helena, Resnik Frank, Comlah Jos., Liipovšek Alojzija. 6 ROČK SPRINGS (Wy.). Božnar Frank, Korit-nik Anton, Mrak John, Paukovič Julija, Potočnik Terez., Potočnik Terez., Tomšič Josip, Kržišnik Angela. 8 ST. LOUIS. Br. Marko Papič. 1 WILLARD (Wisc.). Župnija sv. Družine. 1 SHEBOYGAN. (Wisc.) Kržišnik M., Tevž J. 2 Število družnikov: 5 dosmrt. 498 letnih, ARGENTINA. BUENOS AIRES. Lakner Franc, Kastelic Jos., Jugoslovansko društvo »Tabor«, Slov, prosvetno društvo, Slovenska knjižnica, Sonc-Zlobec Marija, Furlan Ivanka, Rebek Grozdana, Koradin Romana. Krpan Rafaela, Jekše Katica, Kobetič Jur„ Furlan Franc, Turk Jakob, Straus Ivan, Boštjančič Anton., Ozmec Franc, Zidar Martin, Taučar Liberat, Go-mišček Benedikt, Suban Jožef, Ules Ant., Klobučar Franc, Primožič Rudolf, Ilenič Franc, Kunič Janez, Strancar Anton, Podlogar Anton, Komočar Mihael, Pahor Ivan, Naglich Miguel, Jančič Fany, 35 SAO PAULO (Braz.). Dernovšek AntSuselŠt2 Število družnikov: — dosmrt. 36 letnih. EGIPET, MAROKO, PALESTINA. ALEKSANDRU A. P. Begel Kerubin, Č. šolske sestre, Cijan Hortenzija, K.aučič Ana, Gleščič Frančiška, Zaje Franc, Simšič Frančiška, Toplikar Ivana, Žižmund Marija, Paulič Jolanda, Tušar Marija, Kogoj Rozalija, Laurin Ant., Lipavž Antonija, Jerkič Antonija, Novak Marija, Slovensko katol. društvo (22 izt.); p. Begelj Ker., O. F. M., Pestelj Roza, Breginc Vili. 41 KAIRO, P. Stanet Evgen, Čč. šolske sestre, Slovensko društvo, Merljak Ivan, Berce Amalija, Batistič Ivanka, Čop Alb., Črnigoj Franč., Dore Kr., Golja Marija, Grča Fani, Jančič Marija, Jug Vida, Juvančič Marija, Kocijančič Ksenija, Kanonik F., Krkoč Ida, Krašček Rina, Keršeivan Felicita, Komel Milka, Mozetič Angela, Mozetič Judita, Martelanc Albina, Mele Urška, Marvin Flora, Mozetič Emil., Merljak Karolina, Penič Rezi, Spacapan Ana, Šini-goj Marta, Šušmelj Marija, Stubelj Matilda, Vin-dermine Tončka, Vidmar Dragica, Zwolf Terez. 50 MARRAKECH. Langeršek Jean. 1 JERUZALEM. P. Čadež Adolf. 1 Število družnikov: 3 dosmrt. 90 letnih. Zamudniki; SV. ROK OB SOTLI. (P.Rogatec.) 16 Pregled udov Družbe sv. Mohorja 1935. Škofije in dežele Šteje udov dosmrt. letnih vkup od 1. več 1934 manj Krška škofija . . 81 1.967 2.048 _ 115 Lavantinska škofija 457 17.622 18.079 558 — Ljubljanska škofija t>/0 21.537 22.207 — bi Ostale jugosl. škof. 19 1.007 1.026 133 — Italija..... 1 3 4 2 — Razne države . . 3 145 148 • — 2 Amerika .... 5 534 539 — 34 Afrika..... 3 SO 93 29 — Zbirka Kult. dinar — 153 153 153 — Zamudniki . . . 16 16 16 — Skupaj . 1.239 43.074 44.313 891 več 212 679 Imenik novih dosmrtnih udov. Do konca junija 1935 so vstopili kot dosmrtni udje in plačali pristopnino v Matico: 3403 Beg Franc, Sp. Šiška pri Ljublj. Din 500-— 3404 Košnjek Marija, Šmartin pri Kranju 500'— 3405 P. Gabriel Arko, frančiškan, Dubrovnik 500"— Din 1500-— Imenik umrlih dosmrtnih udov. Naznanjeni so nam tile dosmrtni člani, ki so zaspali v Gospodu ter se priporočajo v molitev. 1008 Klavžar Janez, župnik, Dobrava pri Podnartu 1009 Govekar Terezija, Smlednik. 1010 Grom Gašper, Vrhnika. 1011 Mrcina Ignacija, Devica Marija v Polju. 1012 Dr. Raznožnik Franc, zdr., Stari trg pri Ložu. 1013 Šinkovec Jerica, Kamnik. 1014 Kline Franc, Zdenska vas, Dobrepolje 1015 Agrež Martin, župnik, Gotovlje. 1016 Hurt Franc, župnik, Muta, 1017 Dr. Henrih Tuma, Ljubljana. 1018 Žužek Franc, župnik, Velike Lašče 1019 Tomažič Elizabeta, Maribor. 1020 Roškar Martin, Gornja Radgona. Petdeset let in več so udje Družbe: Lavantinska škofija. BRASLOVČE. Braslovče. Rojnik Mih. — Go-milsko. Kunst Jernej. — Šmartno ob Paki. Podgoršek Ivan. — CELJE. Celje. Čičigoj Kat, — Griže, Škraber Jak. — Sv. Peter v Sav. dol. Divjak Martin, Karnovšek Marija, Ušen BarbaTa. — DRAVSKO POLJE, Fram. Šola v Framu, Kirbiš Franc, Klabus Anton, Potočnik Vinko, Predan Anton, Predan Valentin, Skrbinšek Ignacij. — Sv. Lovrenc na Dr. polju. Mustafa Miha, Napast Franc, Križan Janez, — GORNJI GRAD. Bočna. Rop Jožef, Poglednik Pet., Žmavc Ant., Štiglic Fr., Kitak J. — Mar. Naza-ret. Frančiškanski samostan, Dovgan Emilijan. — KONJICE. Prihova. Goričan Janez. — KOZJE. Buče. Čanžek Andrej. — Sv. Peter pod Sv. gorami. Novak Jožef, Denžič Janez. — LAŠKO. Trbovlje. Padar Matija, Turnšek Matevž, Murn Franc, — GORNJA RADGONA, Gornja Radgona. Kocbek Franc, Prajngl Alojzija, Zemljič Jožef,Kren Josipina. — MARIBOR LEVI BREG. Maribor. Frančiškanski samostan. — Gornja Sv, Kungota. Volavšek Martin. — Sv. Duh na Ostrem vrhu. Pupacher Alojz. — MARIBOR DESNI BREG. Studenci. Pavadec Peter. — Sv, Lovrenc na Poh. Pušnjak Roman. — MEŽIŠKA DOLINA, Kotlje. Logar Fran. — Prevalje. Doberšek Ign., Janzeikovič Ant., Pavi Janez. Rener Matija. — MURSKO SOBOTA. Gornja Lendava. Recek Jurij. — PTUJ. Sv, Marjeta niže Ptuja. Horvat Rudolf, Kekec Fr., Kelenc Jožef, Poljanec Jakob, Pukšič Ant., Rojko Ivan, Vobis-Šugman Antonija. — ROGATEC. Rogatec. Prah Jakob. — SLOV. BISTRICA. Laporje. Orešič Štefan. — Makole, Hajšek Matija, Pepel-nak Janez. — Spodnja Polskava. Orthaber Marija. — STARI TRG. Podgorje, Greiner Ferdo. — Šmi-klavž. Treiber Franc, župnik; Detečnik Bernard, — SV. LENART V SL. Gor. Negova. Kaučič Franc, Fekonja Anton. — Sv. Ana v SI. g. Strmič Mihael, Tropauer Marija. — ŠMARJE. Ponikva ob juž. ž. Fidler Jožef, Vrečko Jakob. — Slivnica. Rabuza Jakob, Polutnik Anton, Jagodič Jurij, Selič Mat., Žurej Anton, Turnšek Gregor. — Sv. Jurij ob j. ž. Mikuš Valentin, župnik - kanonik; Golob'Alojzij. — VIDEM. Dobova. Vučajnik Ivan, Zalokar Marija, Antolovič Marija, Cetin Janez. — Pišece. Jeršič Jožef, — Videm. Bogovič Janez, Kink Terezija, r. Mlineršič. — Zdole. Pajdaš Neža. Ljubljanska škofija. CERKNICA. Begunje. Kranjc Anton, Zrinšek Jurij. — Planina. Kremenškova hiša. — KAMNIK. Dob. Hiti Mat.. — Groblje. Šmon Ana, Ručigaj Al. — Komenda. Mrčun Jož,, Grkman Janez, Štele Janez. — Mengeš, Lavrenčič Marija, Kompare Franc, Lipar Matija, Skok Jakob, Šorn Janez, Ručigaj Franc. — Zg. Tuhinj. Koncilja Pavel, Jerkova hiša. KRANJ. Gorice. Kokalj Aleš. — Kranj. Likozar Josip, Jugovič Fani, Sepič Jožef. — Naklo. Križ-nar Valentin, Černilec Jakob. — Šenčur. Kurnik Janez. — št, Martin. Rozman Janez, Gorjanc Jan., Vindišar Ivana. — Voglje. Potočnik Alojzija. -Tržič, Pire Serafina, Vidmar Ivana, roj. Klofuta*, Machatar Ivana, rojena Mavc. — LESKOVEC. Krško. Engelsberger Klotilda, Jerman Ivan, Vanič Ivan Franc, Vanič Zofija. — Raka. Maurer, trg., Družine: Malenšek, Jordan, Golob, Dime, Vizlar, Pečarič, Rabzelj Šuntajs, Gorenc Jožef. — Sv. Križ ob Krki. Cimerman Mar., Pire Jožef. — škocijan. Kralj Jož., Hočevar Ter. — LITIJA, Litija. Bevk H., Bric Ivan, Lindner Helena, Pregelj-Hutter Malči, Roblek Ljudmila, Mešek Pavla, Avsenek Franc, Gorenc Marjana, Tavzar Franc, Slane - Koblar Rado, Lebinger-Koprivnikar Hinko, Kajtna - Germ Stanko. — Radeče. Montenari Ana. — Sava. Dernovšek Martin. — Šmartno pri Litiji. Župna knjižnica, Zaman Anton, Hostnik Martin, Simončič Jožef, Poglajen Janez, Povše Ana. — LJUBLJANA (mesto). Ljubljana, stolna župnija. Stroj Alojzij, stolni kanonik; Kaplja Marija, Kern Ana, Sušnik Ivan, stolni kanonik; dr. Svetina Ivan, č. kanonik. — Mar, Oznaneje. Dietz Anton. — Uršn-linski samostan. Uršulinski samostan. — Sv. Peter. Lebar Franc, Miklič Frančiška, Glavič Marija. — Sv. Ciril in Metod. Lavrač Marija, roj. Obleščak. — Sp. Šiška. Štele Jernej. — LJUBLJANA (okol.) čmuče. Semrajec Jožef. — Devica Marija v P. Ložar Ana, Pajar Marija, Porenta Ivana, Janeževa družina, Omanova družina. — Ježica. Avšič Jakob. — Sora. Kuralt Anton, Debevec Marija. — Št. Jakob ob Savi. Cedilnik Marija. — Št. Vid. Belec Anton, Šola v Št. Vidu, Blaž Potočnikova čitalnica, Cirmanova hiša, Štefančič Janez, Jovan Simon, Zakotnik Ivanka. — LOKA. Dražgoše. Lotrič Lojze, Jelene Karol. — Poljane. Perko Fr., Stanonik Jurij, Debeljakova hiša, Jesenkova hiša. — Reteče. Družina Perkova, družina Jamnikova — Selca. Semen Urban, Jesenko Franica, Gortnar Franica, Megušar Janez, Grošelj Josip, Pogačnik Lovrenc, Rant Marija, Megušar Minca. — Stara Oselica. Bremic Peter, Družina Podobnik, družina Tavčar, Tavčar Martin. — Škofja Loka. Potočnik Janez. — Žiri. Mlinar Jakob. — MORAVČE. Moravče. Jurjevec Matevž, Klopčič Jožef, Korošec Janez. — Sv. Trojica pri Moravčah, Rožič Jakob st., Cerar Janez Ev. — NOVO MESTO. Mirna peč. Progar Pavel, Ladiha Frančiška. — Šmarjeta pri N. m. Peljko Andrej. — Šmihel priN. m. Šetina Fr., Rozina Hedvika, Jakše Mart, — Št, Peter pri N.m. Selak Janez. —RADOVLJICA Breznica. Kodrasova hiša, Francetova hiša, Mulejeva hiša, — Dobrava. Dežman M., Mežnar J. — Dovje. Kocjančič Fr., Kotnik A. —Jesenice. Bernard N — Kranjska gora. Arih Mat., Jakelj Magd., Košir Jan., Drž. narodna šola, Cuznar Marj. —• Ribno. Jekler Jožef, Zupan Marija. — Srednja vas. Stare-Tomaž. — RIBNICA. Ribnica. Burgar Fran, Novak Janez, Novakova hiša, Levstkova hiša, Podboj. Šile, Lovšin. — Rob, Jaklič, Žužek, Usenik. — SEMIČ. Adlešiči. Veselič Jurij. — ŠMARJE Lipoglav. Žagar Janez, Hribar Janez, Ferjan Ant. — TREBNJE. Št. Rupert na Dol. Odlazek Janez. Appej Marija. — Trebnje. Ladiha Janez. —VRH-NlKA. Borovnica. Adam Anton, — Rovte. Bogataj Janez, Celarec Andrej, Hodnik Franc, Hladnik Peter, Istenič Janez, Kogovšek Janez, Kune Fran. Lukan Ivana, Modrijan Franc, Skvarca Franc. Sivec Janez, Treven Andrej, Šinkovec Jakob. T-reven Ivan, Trzin Andrej, Tušar Marija, Železnik Jožef, Šemrov Marija, Cigale Miha. — Vrhnika. Skvarča Ivan, Tešar Janez, Petkovšek Frančiška. Brenčič Frančiška, Kržič Frančiška, Jurca Janez, Turšič Neža, Rode (Kenk) Franc, Grampovčan Ana. — Zaplana. Dolenc Anton, Troha Franc, Pivk Jožef, Brence Katarina, — ŽUŽEMBERK. Dobrniče. Slak Anton, Lah Mihael. Jaklič Ana, Zupančič Jožef. TEMPEL • STYRIA « DONAT prave čudeže pri zdravljenju bolezni želodca, črevesja, žolčnega mehurja (kamni), jeter, protina, sladkorne bolezni, srca, bolezni krvnega obtoka ter oslabelih živcev. Na stotine in stotine jih ROGAŠKA SLATINA vsako leto ozdravi. — V času od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra so cene globoko znižane ter uživajo uradniki posebne popuste. Možnost zdravljenja tudi v zimskem času. je naše največje zdravilišče, katerega slava sega daleč preko mej naše države. Tu dela narava s sve tovno znanimi vrelci R O G: A Š K A SLATINA Sejmi. Dnevi pomenijo vobče letne in živinske sejme, V krajih, kjer so tudi samo živinski sejmi oziroma samo sejmi za blago, je to posebej označeno, — Na željo cenj. čitateljev smo uredili sejme po mesecih in dnevih in smo tudi sejme, ki se ne vrše ob določenih dnevih, uvrstili pod one dneve, ob katerih se vrše v tem letu. — Cenjene čitatelje vljudno prosimo, da nam sporoče morebitne netočnos>ti ali spre. membe glede sejmov. Plemenski sejmi rodovi V letu 1936 bodo tile plemenski sejmi rodovniške govedi: 1. Gorenjska cikasta (pincgavska) pasma; 15. maja v Kranju; 15. oktobra v Mengšu, 2. Ormoška cikasta (pincgavska) pasma: 2. maja v Ormožu; 26. septembra v Ormožu. 3. Sivopšenična (pomurska) pasma: 3. aprila pri Sv. Juriju pri Celju; 3. novembra pri Sv. Juriju pri Celju, 4. Svetlolisasta (simentalska) pasma; 25. aprila v Beltincih; 26. oktobra v Beltincih. ke govedi v letu 1936. 5. Dolenjska sivorjava (montaionska) pasma: 15. aprila v Velikih Laščah; 10. oktobra v Novem mestu; 22. oktobra v Velikih Laščah. 6. Slovenska bela (marijadvorska) pasma: 3, maja v Šmartnem ob Paki; 25. oktobra v Mariboru. Za primer, da pade določeni dan na cerkveni ali državni praznik, bo sejm na prihodnji delovni dan. Nikdo ni upravičen, da bi priredil razen tu objavljenih še kakšne nadaljnje plemenske sejme. Plemenske sejme vodi po začasnih sejmskih redih od kraljevske banske uprave določeni živinorejski strokovnjak. Mesečni (živinski) Brežice: vsako soboto prašičji sejm. Celje: vsako sredo in soboto svinjski sejm. Črnomelj: vsak četrtek sejm za prašiče. Dolnja Lendava: vsak torek svinjski sejm. Ako je v torek veliki sejm, se vrši svinjski sejm naslednji dan. Kandija pri Novem mestu: četrtek po 15. vsakega mesca, oziroma 15. ako je četrtek in delavnik, Kranj: vsak ponedeljek tedenski sejmi za živino in blago. Križevci v Slovenski Krajini: vsako prvo soboto v mescu svinjski sejmi (ako je v soboto praznik, se ta sejm vrši prejšnjo soboto), Ljubljana [mesto]: vsako prvo in tretjo sredo vsakega mesca sejm za živino; če je v sredo praznik, se vrši sejm dan poprej; vsako sredo in soboto tržni dan. sejmi in tržni dnevi. Maribor [mesto]: vsak 2., 4, in 5. torek v mescu sejm za živino; če je v torek praznik, je sejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče (za drobnico); če je v petek praznik, se vrši dan poprej. Ako je v četrtek božič, se vrši sejm v sredo. Vsako sredo in soboto je tržni dan, Metlika: vsak ponedeljek sejm za prašiče. Novo mesto: prvi ponedeljek vsakega mesca seim za živino; vsak ponedeljek (ako je praznik, naslednji delavnik) sejm za prašiče, Ormož: svinjski sejmi vsak torek v tednu. Ptuj [mesto]: živinski sejmi za konje in rogato živino vsak ,1. in 3. torek v mescu, za parkljarje vsako sredo; tržni dan je vsak petek. Turnišče: vsak četrtek svinjski seim. Ako ie veliki seim v četrtek, se vrši svinjski sejm naslednji dan. Januar. 2. Radohova vas, Ribnica na Dolenjskem, Sv. Jurij ob južni železnici, Črnomelj (prvi četrtek za blago in živino). 3. Dolenji Logatec. 4. Domžale. 7. Murska Sobota samo za živ. Novo mesto za živino. Šmartno pri Litiji za živino (dan po sv. Treh kraljih). Metlika (torek po 3. Kraljih. Konjice. 11. Planina pri Sevnici. 12. Ljutomer za živino. 13. Krka poned. po sv. 3 Kraljih). Nova cerkev (ponedeljek po sv. Treh kraljih). Letni sejmi. Ormož. Šmarje pri Jelšah (ponedeljek po sv. Treh kraljih). Žerovnica (poned. po sv. Treh kraljih), 14. Sv, Filip v Veračah (srez Šmarje pri Jelšah). Kamnik. 17. Cerklje pri Kranju. Kapela pri Brežicah. Kostanjevica ob Krki. Kotredež. Petrovče. Slovenska Bistrica za živino in blago. Sv, Peter (srez Ljutomer). Unec. Videm (Dobrepolje). Železniki samo za blago. 20. Beltinci. Kočevje. Sv. Lenart v Slov. goricah, Marenberg. (4. pon. po bož.). 21. Gradec v Belokrajini. Teharje. Videm ob Savi. Višnja gora. Novo mesto (torek po sv. Antonu). 22. Mozirje. Sodražica. 25. Blagovica. Dolnja Lendava, Koprivnica (srez Šmarje pri Jelšah). Radeče pri Zidanem mostu. Slovenjgradec. Studenice pri Poljčanah, Koledar 1936, 15 27. Litija (zadnji ponedeljek). Vinica pri Črnomlju (poned. po Spreobr. sv. Pavla). Vojnik (pon. pred svetnico). 29. Rajhenburg. Sv. Jurij ob Taboru. 30. Rakek. 31. Dobova pri Brežicah. Februar. 1. Jurklošter. 2. Spodnja Polskava. 3. Krško. Loški potok. Lukovica. Gornja Radgona. Sv, Jurij ob Ščavnici. Škofja Loka (nima živ. s.), Žužemberk. Dobrna (poned, po svečnici). Murska Sobota za živ. in bi. (prvi ponedeljek), Ormož (prvi ponedeljek). Trbovlje. 4. Metlika (torek po svečnici). 5. Sv. Pe>ter pod Sv. gorami. 6. Gornji grad samo za blago. Črnomelj (prvi četrtek) veliki sejem za blago in živino. Št. Jernej na Dolenjskem (četrtek po svečnici). 7. Gorenji Logatec za živ. in bi. 9. Grahovo. Mengeš. Pilštanj. Zagorje >ob Savi za blago, živino, svinje in konje. 10. Sv. Jurij ob južni železnici. Konjice. 11. Kamnik (drugi torek) samo za živino. 12. Motnik. 14. Brežice. Dob pri Domžalah. Dolenja vas pri Ribnici. Ponikva. Semič. Sevnica ob Savi. Št. Lambert (srez Litija). Žalec, Žerovnica za živino. 15. Bogojina v Slov. Krajini. 16. Ljutomer za blago in živino. 17. Višnja gora (ponedeljek pred pustno nedeljo). 18. Tržič samo za blago. Šmartno pri Litiji za živino in blago (torek po 14. febr,). 19. Lož pri Rakeku. Pišece pri Brežicah. 20. Gornji Tuhinj. Videm ob Savi. Šoštanj (četrt, pred pustom). 22. Sv, Filip v Veračah. Teharje. 24, Bučka. Kozje. Rogatec. Radohova vas (pustni pon). Braslovče (ponedeljek pred sv, Matijem). Velike Lašče (poned. pred sv. Matijem). Loče pri Poljčanah. 25. Laško. Slovenska Bistrica za blago in živino. Beltinci. Cerknica. Črmošnjice. Lesce, Moravče (dan sv. Matija). Žubina (dan sv. Matija). 27. Ig pri Ljubljani, Velenje (četrtek po pepeln.). Toplice pri Novem mestu (četrtek po sv. Matiju). 28. Veliki Cirnik (prvi petek v postu). 29. Boštanj (1. soboto v postu). Vuzenica (1. soboto v postu). Marec. 1. Krka. Marenberg samo za živino. Nova vas na Blokah. 2. Konjice. Planina pri Sevnici. Velike Poljane (srez Kočevje), Murska Sobota za živino in blago (prvi ponedeljek). Sv. Lenart pri Št. IIju pod Turjakom (prvi ponedeljek). Radeče pri Zidanem mostu (prvi ponedeljek v poistu). Vrhnika (1. poned. v postu). 3. Gornji Tuhinj. Koprivnica (srez Šmarje pri Jelšah). Vransko, Št. Janž v srezu Krško (prvi kvatrni torek). 4. Oplotnica. Petrovče, 5. Sodražica (četrtek pred »T. Gregorijem). Škocijan pri Mokronogu (kvatrni četrtek). 6. Mengeš, ' Sv. Peter pod Sv. gorami. 7. Slovengradec samo za živino (vsako 2. soboto v postu). 8. Pilštanj. Velika Loka. 9. Kotoriba. Višnja gora (ponedeljek po 1. kvatrni nedelji). Poljčane (ponedeljek po krat, nedelji v postu), 10. Hodoš. Kostrivnica. Raka. Smuk. Spodnja Polskava. Vuhred (se ne vrši redno), Kamnik za blago in živino (drugi torek). Črnomelj (torek po prvi krat. nedelji). Dol pri Hrastniku. Kapela pri Brežicah. Sv. Jurij ob Taboru. 11. Čušperk. Gradec v Belokrajini. Slovenska Bistrica za živino in blago. 12. Dolenji Logatec. Drnovo. Kotredež. Radovljica, Sv. Jurij ob juž. žel. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Turjak. Vesela gora (srez Krško). 13. Loka pri Zidanem mostu. 14. Črensovci. Muta. Rovte. Sv. Vid pri Grobelnem. 15. Ljutomer za živino in blago. Lož pri Rakeku. Prosenjakovci. Motnik (tretjo ned, v postu). 16. Semič. Zdole. MOREMO LI BOLEČINE MERITI? Vsakdo pozna stari spor: če dva razpravljata o svoji bolezni, hočeta drug drugega prepričati o tem, da so njegove bolečine večje. V takem sporu je celo neprizadetemu in ne-pristranemu opazovalcu težko razsoditi, kdo ima prav, kajti merila ali aparata za merjenje bolečin znanost ne pozna. Bolečine moremo le občutiti in s trpečim sočustvovati ter pred vsem svetovati, kako se bolečine dajo olajšati in odstraniti. Aspirin namreč olajša bolečine, da v kratkem času prenehajo. Kako poenostavila nam je medicinska znanost borba proti bolečinam! V lekarni si vzamemo par tablet Aspirina in kmalu se počutimo zopet bolje. SMRT JE NA UMIKU. V teku leta 1840 je od tisoč oseb umrlo povprečno 26, dočim je leta 1925 od tisoč ljudi umrlo le še 12. To nazadovanje smrtnih slučajev je triumf znanosti. K zdravilom, ki so omogočila to uspešno borbo z boleznijo in smrtjo, spada svetovno znani Bayerjev prepa- rat ASPIRIN. Vsak dan prinaša novih dokazov, kako zanesljivo pomaga pri prehladu, pri gripi, pri reumi, Deluje preventivno, lajša bolečine. Aspirin pokrepi krvni obtok in s tem pospešuje izločitev bolezenskih snovi. Kot zanesljivo domače zdravilo bi Aspirina ne smelo manjkati v nobeni družini. Št. Vid na Blokah (poned. po sv. Gregoriju). 17. Podčetrtek. Škofja Loka samo za blago. Žužemberk. Frankolovo. Rečica ob Savinji. Trbovlje. 18. Begunje pri Cerknici. Krško. Ptujska gora. Stari trg pri Poljanah. Trebeljevo. Velike Brusnice (delavnik pr. sv. Jožefom). Vitanje (sredpostno sredo). Žiri (sredpostno sredo). 19, Ljubno (srez Gornji grad) samo za blago. Štrigova. 20, Bogojina, Dravograd. Ig pri Ljubljani. Kočevje. Kranjska gora. Sv. Trojica v Slov. goricah. Šmarje pri Jelšah. 21. Rogatec. Sv. Ožbolt (srez Celje). Šmarjeta (srez Laško). Velika Pirešica (Pernov), Slovengradec samo za živino (vsako 2. soboto v postu). Celje za blago in živino (sredpostno soboto). 22, Grahovo pri Cerknici. 23. Šmartno ob Paki. Mirna peč (pon. ,po sv. Jož.), Cerknica (poned. po sred- postni nedelji). Lemberg (pnd. po sredp. sredi). Litija (iponed. po sredp. ned.). 24, Veliko Mraševo. Metlika (torek po sv. Jožefu). 26. Dobova pri Brežicah. Dole pri Litiji. Horjul, Lukovica. Rakičan za gov. Sv. Lenart v Slov. goricah, Teharje (dan po Marijin, ozn.) 27. Dolnja Lendava, 28. Nadlesk pri Ložu, Mokronog (soboto pred tiho nedeljo). Stara sv. Gora (soboto pred tiho nedeljo). 30. Dolsko. Kostanjevica ob Krki. Loče pri Poljčanah. Sv. Helena v Rovtah. Sv. Križ pri Ljutomeru. Št. IIj pri Velenju. Vinica na Dolenjskem. Zdenska vas (v vseh krajih v ponedeljek po tihi ned.). Marenberg (ponedeljek pred cvetno nedeljo). Sevnica (pon. pred cvetno n.). Čakovec (cvetni ponedeljek). 31, Javorje pri Litiji (torek po tihi nedelji). April. 1. Videm ob Savi. 2. Dramlje. Rakek. Turnišče za blago in živino. (četrtek pred cvetno ned). Zagorje ob Savi za blago in ž. (četrtek pred cvetno ned). 3. Gornji Tuhinj. Sv. Pavel pri Preboldu za živ. Zabukovje (srez Brežice) za ž. Braslovče (cvetni petek). Brunik. Cerklje pri Kranju za živino in blago, Hotemaže samo za blago (petek pred cvetno nedeljo). Lemberg (cvetni petek). Ormož (cvetni petek). Slovenska Bistrica za živino in blago (cvetni petek). Spodnje Gorje. Št. Gotard pri Trojanah (petek pred cvetno nedeljo). 4. Loški potok. Slovenigradec samo za živ. (vsako 2. isoboto v postu). Sv. Lenart nad Laškim (cvet, soboto), 5. Mala gora. 6. Dobrovnik za govejo živino. Murska Sobota samo za živ. (prvi ponedeljek). Cankova (pon. po cvetni ned.). Poljčane (pon. po cvetni ned.). Višnja gora (pon. po cvetni n.) Ribnica na Dol. (vel. poned.). 7. Ptujska gora (veliki torek), Črnomelj (torek po cvetni n.). 9. Konjice (veliki četrtek). Laško (veliki četrtek). Rajhenburg (veliki četrtek). Stična (na veliki četrtek). 10. Ribnica na Pohorju samo živ. Tišina. 12. Ljutomer za živino. Št. Jernej na Dolenjskem. 13. Loka pri Žusmu. Moravče (velikon. poned.). 14. Črnomelj (torek po vel. noči). Lesce (torek po veliki noči). Kamnik samo za živ. (2. tor.), Podčetrtek (torek po vel. noči). Šoštanj (torek po vel. noči). Vrhnika (torek po vel. noči). Železniki nima živ. s, (torek po veliki noči), 15. Skaručina. Škocijan pri Mokronogu, Sv. Peter pod Sv. gorami. Št. Janž pri Dravogradu. Št. Vid pri Stični (sredo po veliki noči). Žiri (sredo po veliki noči). 16. Križevci v Slovenski Krajini. Brezovo (srez Litija). Nova cerkev (čet. p. vel. noči). 17. Dolnja Lendava. Grahovo. Kapela pri Brežicah. 18. Dobje (soboto pred belo ned.), Ptujska gora. Trebelno (sob. po vel. noči). Zagradec (sob. po vel. noči). 20. Št. IIi pod Turjakom. Motnik. Leskovec (poned. pr. sv. Jur.). Radeče pri Zid. mostu (poned, pred sv. Jurijem). Ig pri Ljubljani (poned. po beli nedelji). Krka (beli ponedeljek). Rogatec (poned, po veliki n.). Sv. Lenart v Slov. goricah (po_ nedeljek po veliki noči). Turnišče (drugi pon.p. vel. n.), Vače (poned. po beli nedelji). Vojnik (poned. po beli ned.). 21. Novo mesto (torek pr. sv. Jur.). Bušeča vas (torek ,po beli n.). Metlika (torek po beli ned,). 22. Razkrižje (sreda po beli ned.). Vransko (2. sreda p. vel. noči). 23. Ptuj (letni kramarski sejm). Sv. Jurij ob južni železnici. 24. Guštanj samo za živino. Mozirje. Škofja Loka nima živ. sejma, 15* Zdole pri Brežicah. Planina pri Rakeku (na dan sv. Jurija). Radovljica (na dan sv. Jurija). Žužemberk (dan sv. Jurija). 25. Beltinci. Bučka. Dobova pri Brežicah. Dol pri Hrastniku. Grosuplje, Hotedršica. Hotavlje samo za blago. Kostrivnica. : Mozelj. Oplotnica. Sv. Jurij ob Ščavnici, Vuzenica. 26. Kozje. 27. Semič. Lukovica. Velika Slevica pri Vel. Laščah. Vesela gora. Šmarje pri Jelšah (tretji pond. po veliki noči). Vinica (drugi poned. p, beli n.). 29. Draškovec (sreda po Jurijem). Sevnica ob Savi (3 sr, ,p, v, n.). 30. Veliki Gaber. Maj. 1.Bohinjska Bistrica. Libeliče (se ne vrši redno). Ljubno ob Savinji samo za bi Mursko Središče. Muta. Planina (srez Črnomelj). Sv. Filip v Veračah. Tirna. Trava. Velenje. Videm (Dobrepolje). 3. Loka pri Zidanem mostu. Sv. Križ pri Ljutomeru. 4. Domžale. Gornji grad. Jesenice na Gorenjskem. Kočevje. Krško, Litija. Lož. Slovenska Bistrica za živino in blago (dan sv. Florijana). Sv. Jurij ob južini železnici. Črensovci (poned. po 3. maju). Kranj. Murska Sobota (prvi poned.) Ormož (prvi ponedeljek). Ponikva (četrti pond.,p. v. n.). Studenice pri Poljčanah (4. p. po veliki noči). Vrh (srez Logatec) (poned. po ■tretji nedelji po veliki noči). Vrhovec na Dolenjlsk. (četrti poned, po veliki noči). 5. Poljane nad Škofjo L. (nima živinskega sejma). Št. Gotard pri Trojanah, Šmarje pri Ljubljani (torek po sv. Florijanu). 6. Martjanci. Veržej. 7. Črnomelj (prvi četrtek v mesecu). Toplice pri Novem mestu (četrtek po sv. Florijanu). 8. Sv, Miklavž v Polju. 9. Dravograd samo za živino. 11. Brežice (poned. po sv. Flor.), Breg pri Ptuju (2 poned. v m.) Črna (poned. po sv. Florijanu). 12. Koprivnik. Lemberg. Velika Loka. Zagorje ob Savi za blago in živino ter svinje. Planina pri Sevnici. Slovenjgradec (dan sv. Pank.). Kamnik samo za živino (drugi torek v mesecu). 13. Gradac v Belokrajini. 14. Sodražica (četrtek pr. sv. Ja- nezom Nepomukom). 16. Kočevska Reka. Krka. Lukovk. Moravče. Pilštanj. Razikrižje. Studenec (srez Krško). Tržič samo za blago. Vojnik. Ptujska gora (soboto pred kri-ževo nedeljo). 17. Ljutomer za bi., živ. in konje. 18. Rogatec. Tržič (pri Sv. Trojici) samo za blago. Vrhnika (pon. pred vneboh.). Poljčane, 19. Bogojina v Slovenski Kraj. 20. Marija Snežna na Velki samo za blago. Mozelj. Sv. Lenart v Slov. goricah. Konjice (križevo sredo). Sv. Lovrenc v Slov. goricah (sredo pred vnebohodom). 21. Prevalje (četrtek pred sv. Ur- banom). 22. Loka pri Zidanem mostu. Št. Lambert. Videm pri Krškem. Gorenji Logatec (dan po vnebohodu). Žužemberk (dan po vneboh, 23. Sv. Peter pod Sv. Gorami, 24. Nova vas na Blokah, 25. Gornja Radgona. Kotlje (se ne vrši redno). Luče samo za blago. Mala gora. Mengeš. Radeče pri Zidanem mostu. Rogatec. Svetina. Sv. Urban pri Ptuju. Št. Gotard pri Trojanah. Vitanje. 28. Puconci. Turnišče (četrtek pred bink.). Velike Lašče (četrt, pred b.). Vesela gora (četrtek pred b.j. 30. Dolenja vas pri Ribnici. Stara Sv. gora (bink. soboto). 31. Boštanj. Kostanjevica ob Kriki. Mirna peč. 25. Rajhenburg (pon. pred bink.) Stična (poned. po vnebohodu). Velenje (poned. pred bink.). Vinica na Dolenjskem (pon. po vnebohodu). 26. Rakičan za gov. (torek pred binkošti). 27. Veliki Cirnik (sredo pred b.). Žerovnica (sredo pred bink.). NEVIDNI SOVRAŽNIKI! Človeško zdravje je povsod ogroženo, in sicer navadno najbolj tam, kjer se najmanj nadejamo. Bilo bi zmotno misliti, da smo obvarovani, ako se izogibamo vsem vidnim nevarnostim. Večino bolezni namreč prenašajo in povzročajo zelo majhna bitja, imenovana bacili ali bakterije, ki so prostim očem nevidna ter jih moremo opazovati šele ob mnogokratnem mikroskopičnim povečanju. Z vsakim vdihom v velikih množinah vdero v organizem, kjer pod gotovimi pogoji povzročajo težke bolezni, ki jih ne moremo spoznati takoj po infekci'i, temveč se često dajo ugotoviti šele dolgo po infekciji. Predvsem se nahajajo pod malimi drobci prahu, ki se v večjih ali manjših množinah nahaja povsod, in jih vdihavamo posebno v toplih mesecih. Samo ob sebi je torej razumljiva zahteva, da organizem v njegovem odporu zoper imenovane škodljivce podpiramo, zlasti, ko imamo na razpolago tako priročno sredstvo kot so okusne Panflavin-pastile. Vsako uro vzamemo v usta 1—2 pastili, kjer se raztope. Raztopina razkuži ustno duplino in požiralnik in tako prepreči razvoj in razmnožitev bakterij, s čimer se obvarujemo takozvanih infekcijskih bolezni. Vsaka mati storž torej dobro, ako svojim otrokom v šolo da nekaj Panflavin-pastil. »SVETOVNA« BOLEZEN! (Popisuje Josip Horvath, Zagreb.) Poznamo bolezni, ki nastopajo le v nekih predelih zemlje, kakor n. pr. malarija, spalna bolezen ter mnoge druge; so pa tudi mnoge bolezni, pod katerimi trpe skoro vsi ljudje na svetu. K takim boleznim spadajo v prvi vrsti tiste, ki izvirajo iz prehlajenja ter jih poznamo kot nahod, reumo, gripo in influenco. Te bolezni bi po svoji razširjenosti mogli po pravici imenovati »svetovne« bolezni. Le naravno je, da se je medicinska znanost spričo množine področij, ki jih je morala proučiti, že zgodaj začela baviti z boleznimi, ki izhajajo iz prehlada. Iznašlo se je mnogo sredstev in lekov preden je uspelo ustvariti »Aspirin«; danes nas loči že 35 let od odkritja Aspirina in v tem času je Aspirin v pravem pomenu besede zavzel ves svet. Kdor je, kakor jaz, vsaj enkrat stal pred neprestano se vrtečimi stroji, ki izdelujejo Aspirin, kdor je sledil njih napravam skozi več nadstropij, si more približno predočiti velikanske potrebe po Aspirinu po vsem svetu in ve, da gre število onih, ki zaupljivo segajo po tem sredstvu, v milijone. Pogled na te blesteče, svetle prostore brez prahu, na lesketajoče se dele strojev, dokazuje veliko čistočo, skrbnost in higieno, da človek kar obstane in ga prevzame polno zaupanje do tehnične in higienske popolnosti teh naprav. Ko človek zapušča prostore, kjer se tovarniško izdeluje Aspirin, šele prav razume, zakaj Bayerjev križ, ki je vtisnjen na vsaki tableti, po vsem svetu velja kot jamstvo za kakovost in čistočo. Junij, 1. Mala gora. 2. Motnik. Sv. Lenart pri Št. Ilju pod Turjakom. Murska Sobota samo za živ. Ormož (prvi poned. v mescu). Bušeča vas (torek po bink.). Kamnik za blago in živino 'drugi torek v mescu). Laško. Loče pri Poljčanah. Marenberg. Metlika. Mozirje.. Prelog. Pristava (Sv. Ema). Radohova vas. Radovljica (binkoštni torek). Topolovec (binkoštni torek). Zagorje ob Savi za bi. in ž. 4. Slovenska Bistrica. Križevci v Slov. Krajini. Ig pri Ljubljani (četrt, po b.). Mala Nedelja (četrtek pred nedeljo sv. Trojice). Slivnica pri Celju [Sv. Urban] (prvi četrtek po binkoštih). Škocijan pri Mokronogu (kv. četrtek). 6. Breg pri Ptuju. 7. Loški potok. 8. Kapela pri Brežicah, Cankova (ponedeljek po nedelji sv. Trojice). Sv. Jurij ob juž. žel. (poned. po letnih kvatrah). Sv. Trojica v Sloven. goricah (ponedeljek po sv. Trojici). Št. Jernej na Dolenjskem (ponedeljek po sv. Trojici). Tržič [pri Sv. Trojici] samo za blago (ponedeljek pred Telovim). Višnja gora (ponedeljek po 2. kvatrni nedelji). Vrhnika (pon. pred Telovim). Koledar 1936. 9. Pilštanj. Tirna. Žužemberk. Črnomelj (torek po drugi kvatrni nedelji). Vače (torek po sv. Trojici). 10. Lož pri Rakeku. Lemberg (sredo pred Teloviml 12. Turnišče. 13. Brežice. Brunik. Hotemaže samo za blago. Kozje. Loče pri Poličanah. Stari trg pri Poljanah. Sv. Andraž v Siov. goricah. Št. Janž pri Dravogradu. Trebnje. Zdenska vas. Žalec. Žiri. 14. Ljutomer za živino. 15. Dob pri Domžalah. Dravograd. Kočevje. Kostrivnica. Mozirje. Nedeljišče v Medjimurju. Oplotnica. Planina pri Sevnici. Semič. Št. Vid pri Stični. Dobrovnik. Litija. Nova cerkev (pon. po Telov.). 16. Dolnja Lendava, Prosenjakovci. Kotredež (dan sv, Jošta), Št, Vid na Blokah (ponedeljek po sv. Vidu). 17. Št. Vid pri Grobelnem. 18. Dokležovje. Dole pri Litiji (četrtek po sv, Rešnjem Telesu). Loka pri Zidanem mostu (četrtek po sv. Rešnjem Telesu). 20. Žirovnica za živino. Mokronog (soboto po Srcu J.) Poljčane (soboto pred Janezom Krstnikom), 21. Marenberg samo za živino. Moravče. Šmarje pri Jelšah. Velika Loka. Velike Lašče, 22. Bučka (ponedeljek pred 24. junijem). Sv. Tomaž pri Ormožu. Sv. Jurij ob južni železnici. Šoštanj. Žigarski vrh. Tinsko (tretji pon. po bink.). Vinica na Dolenjskem (poned. po sv. Alojziju). 23. Sevnica ob Savi. Tržič [pri Sv. Trojici] samo za blago. 24. Bohinjska Bistrica samo za blago. Bučka. Črmošnjice. Drnovo. Guštanj. Konjice. Laško. Ljubno [srez Gornji grad] samo za blago. Mirna. Podsreda. Razkrižje. Ribnica na Dolenjskem. Rovte pri Logatcu. Sv. Lenart v Slov. goricah. Šk^f a Loka samo za blago. Višnja gora. 27. Beltinci. Kotoriba. Ponikva za živino. Radeče pri Zidanem mostu. Sv. Lovrenc na Drav. polju. 28. Mozelj pri Kočevju. 29. Čatkovec. Ljutomer samo za blago. 16 Ribnica na Pohorju samo za živino (poned. po kresu). Št. Janž na Dol. (poned. po 24. juniju). 30. Šmartno pri Litiji (torek po kresu}. Mirna peč. Rakek. Sp. Polskava. Sv. Peter [srez Ljutomer]. Zagorje ob Savi za blago in ž. Rajhenburg (dan po sv. Petru in Pavlu). Črnomelj (torek po sv. Petru in Pavlu). Julij. 1. Jurklošter. Podčetrtek. Sv. Bolfenk. Zreče. 2. Kočevska Reka. Petrovče. Ptujska gora. Rakičaa. Remšnik (se ne vrši redno). Št. Gotard pri Trojanah. Št. Ilj pod Turjakom. 4. Krško. Rečica ob Savinji. Trava. Veliki Gaber. Vojnik. Vuzenica. Žiri. 5. Dolenja vas pri Ribnici. Hodoš. Mengeš. Sv. Lenard nad Laškim. 6. Murska Sobota za živino in blago (prvi poned. v mescu). Ormož (prvi poned. v mescu). Lemberg (pond. po sv. Urhu). Slančvrh (pon. po sv. Urhu). Trava (pon. po 4. juliju). 7. Kaplja. 8. Gradac v Belokrajini. Pišece. 9. Tirna. 10. Dobova pri Brežicah. Poljčane. Puconci, 11. Brezovo (sob. po sv. Urnu,. 12. Gornji Tuhinj. Horjul. Ljutomer za živino. Rogatec. 13. Breg pri Ptuju (drugi poned. v mescu). Planina pri Sevnici. Šoštanj. Koprivnica. Kotlje (se ne vrši redno). Libeliče (se ne vrši redno). Litija za živino. Loče pri Poljčanah. Planina pri Rakeku. Stari Log. Trebnje, Vinica na Dolenjskem (poned. po sv. Margareti), 14. Kamnik samo za živimo (drugi torek v mescu). Žužemberk. 15. Beltinci. Škocijan pri Mokronogu. Šmarjeta (srez Laško). Zdole. 16. Dobje. 17. Muta. Radeče pri Zidanem mostu. Sv. Filip v Veračah. Zdenska vas. 18. Velenje. Zabukovje. 19. Kropa. 20. Bogojina v Slovenski Krajini. Koprivnik. Loka pri Žusmu. Vitanje. Oplotnica (ponedeljek po ška-pulirski nedelji), 21. Metlika (torek po sv. Marjeti). 22. Jesenice na Gorenjskem Slivnica pri Celju (St. Urban). Sodražica. Štrigova. 24. Semič. 25. Dobrovnik. Kočevje. Kozje, Mežica. Slovenska Bistrica za živino in blago. Sv. Urban pri P4ttju. Velika Loka. Vrhnika. Žalec. 26. Cerknica. Domžale. Leskovec. Radovljica samo za blago. Sv. Križ pri Ljutomeru. Tržič (Sv. Trojica) samo bi Višnja gora. 27. Teharje. Toplice pri Novem meistu Vrh (srez Logatec). Kostanjevica ob Krki. Kostrivnica. Lukovk. Ormož. Prelog. Šmartno pri Litiji. (v zadnjih šestih krajih je sejm v ponedeljek po sv. Jakobu). 28. Dolnja Lendava. 31. Dol pri Hrastniku. Konjice. Marenberg. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Zagorje (srez Šmarje pri Jelšah). Avgust. 1. Pišece pri Brežicah. Ponikva za živino. 2. Dravograd. »DANES IMAM SLAB DAN!« (Popisuje Josip Horvath, Zagreb.) Kdo iz lastne skušnje ne pozna razlik v splošnem počutju? So dnevi, ko se počutimo tako dobro, da bi najrajši »objeli ves svet«, pridejo pa tudi dnevi nerazpoloženja, ko se počutimo slabo, in tedaj nam nič prav ne uspe; obhaja nas utrujenost, boli nas glava, nimamo teka, — kar vse doprinaša k neugodju. Koliko delavne moči izgubimo ob takih dneh, koliko prepirov in jeze ima svoj vzrok v takem nerazpoloženju! Nekdaj so bili ljudje nasproti takim dnem brez moči, čakati so morali pač boljših dni. Moderna znanost je pa ugotovila, da ima vsaka sprememba v splošnem počutju svoj vzrok v človeškem Organizmu. Po trudapolnih znanstvenih raziskavanjih je uspelo s Pyramidonom ustvariti odlično sredstvo zoper neugodje in bolečine. Kako lahko nam je danes pregnati težke ure. V lekarni si enostavno vzamemo nekaj tablet Pyramidona in v par minutah je izginil glavobol ali zobobol ali prenehalo nerazpoloženje (tudi »maček« po preveč zaužitem alkoholu ali nikotinu). Tudi zoper redne ženske tegobe moremo označiti Pyramidon kot dandanes najbolj preizkušeno sredstvo. Pogosto sem čul od znancev, da jim Pyramidon ni pomagal. Če sem se pa podrobneje zanimal za vzrok, sem ugotovil, da je vzel pač res kako belo tableto, ki so mu jo podtaknili kot »Pyramidon«, kar pa v resnici ni bil. Zato vse bravce opozarjam na to, da obstoja samo pravi Pyramidon, ki se ga more spoznati po Bayerjevem križu, ki je vtisnjen na vsaki tableti. Ako torej, dragi bravec, imaš zopet svoj »slab dan«, pomisli na to, da se ti dandanes radi tega ni treba reč mučiti. SENČNE STRANI ŽIVLJENJA. (Popisuje Josip Horvath, Zagreb.) Kje naj bi začeli, ako hočemo govoriti o senčnih straneh življenja? Vsak nosi drugačno breme. Vendar bi mogli splošno reči, da so bolezni največji sovražniki človeka. Ob tej priliki naj poročam o lastni izkušnji, ki bo marsikomu morda dragocena. Upam, da bodo moja izvajanja nekaj doprinesla k temu, da bo marsikdo odstranil vsaj nekatere strani svojega življenja. Radi prepiha ali kake lahkomiselnosti sem se hudo prehladil in nahod, glavobol ter kašelj so mi bili v kazen. Prehlada sem se s par tabletami Aspirina kmalu znebil, le kašelj je ostal in nikakor ni hotel prenehati, ampak se je razvil celo v močan bronhialni katar. Zdravil sem se kakor sem se mogel, jemal razna sredstva zoper kašelj, pil rastlinske čaje, toda svojega kašlja nisem mogel pregnati. Ta zločesti kašelj je bil skozi nekaj tednov prava senčna stran mojega življenja. Nekega dne grem mimo lekarniške izložbe, kar opazim na plakatu močno kašljajočega »kolego«. Mislim si, ljudje, ki se bavijo z reklamo, to kaj lepo predstavljajo, ali moj kašelj radi tega ne bo zginil. Pod plakatom je stalo »KRESIVAL«. Šel sem dalje, ne da bi se zmenil, kajti za taka sredstva sem že otopel. Vendar — in kdo se v svoji duši spozna — sem se le obrnil in zelo nezaupljivo kupil Kresival, Povedati hočem na kratko: V dveh dneh sem bil zdrav in od tedaj bi iz hvaležnosti najrajši vsakomur povedal svoje izkustvo. Upam torej, da bodo te vrstice nekaj doprinesle k ozdravljenju onih, ki trpe na kašlju. 3. Čakovec. Videm ob Savi. Sv. Lenart v Slov. goricah. Ribnica na1 Dolenjskem (pon. po 2. avgustu). Zagorje ob Savi za blago in ž. 4. Sv. Peter pod Sv. gorami. Št. IIj pri Velenju. 5. Dole pri Litiji. Krašnja. Krka na Dolenjskem, Lemberg. « Loka pri Zidanem mostu. Ptuj. Vrhovec (srez Kočevje). Črna pri Prev. (dan sv. Ožb.). 6. Črnomelj za živino in blago (prvi četrtek v mescu). Marija Snežna na Velki. Martjanci, 7. Draškovec. 8. Studenec (srez Krško). 9. Ljutomer za živino. Radeče pri Zidanem mostu. Žužemberk. 10. Brežice, Dob pri Domžalah. Gornja Radgona. Ig pri Ljubljani. Kamna gorica. Podčetrtek, Razkrižje. Rovte pri Logatcu. Slovenjgradec. Sv. Lovrenc na Dravskem p. Sv. Lovrenc (srez Novo m.). Železniki nimajo živ. sejma. Spodnja Polskava (poned. po 3, avgustu), Svetina (poned. po Mar. Sn.). 11. Kamnik za blago in živino (drugi torek v mesecu), 12. Sv. Jurij ob južni železnici. 13. Turnišče (četrtek pr. vel. G.). 14. Leskovec pri Krškem. Ptujska gora. Toplicrf pri Novem mestu. Vinica na Dol. (poned, po n., ki sledi malemu šmarnu). 16. Cerklje pri Kranju, Draškovec. Hotavlje samo za blago. Lož. Planina pri Rakeku. Rakičan. Škofja Loka samo za blago. Šmarje pri Ljubljani. Trebnje. Vače pri Litiji. Vuzenica. Sv, Rok pri Čakovcu (na R.). 17. Mozirje. Oplotnica. Sevnica ob Savi. Pilštanj (poned. po sv. Roku). 18. Sv. Helena pri Čakovcu. Metlika (torek po vel. Gosp.). 19. Hodoš. 20. Blagovica. Mursko Središče. Stična. 21. Dokležovje v Prekmurju. 22. Litija za živino. Nova vas pri Rakeku. Mokronog (sob. pred sv. Jur.). 24. Javorje pri Litiji. Kočevje. Laško. Murska Sobota. Rogatec. Slov. Bistrica za blago in živ. Sv. Duh (srez Ljutomer). Št. Jernej na Dolenjskem. Velenje. 25. Loka pri Žusmu. 26. Breg pri Ptuju. Ljubno (srez Gornji grad) samo za blago. Rajhenburg. Veliki Gaber. 28. Dolnja Lendava. Sv. Trojica v Slov. goricak. 29. Muta. Poljčane. Sv. Filip v Veračah. Sv. Tomaž pri Ormožu, Zagorje ob Savi za bi. in živ, Žalec. 30. Velika Loka. 31. Konjice. Videm (Dobrepolje), Ribnica na Pohorju samo z. ž. (poned. po sv. Jerneju). Št. Vid na Blokah (poned. po po sv. Jerneju). September. 1. Moravče (torek po sv. Jera.). Novo imesto (torek po sv. J.). Guštanj. Radeče pri Zidanem mostn. Skaručina. Višnja gora. Žigarski vrh, 2. Prosenjakovci. Sodražica. Sv. Bolfenk pri Središču. 3. Črnomelj za blago in živino. (prvi četrtek v mesecu). 4. Bogojima. Dolenja vas pri Ribnici. Vuhred. 5. Čušperk. Sv. Lenart v Slov. goricah. Vesela gora (sob, pr. 8. sept.). Krško. Planina pri Sevnici (soboto pr, angelsko nedeljo). Št. IIj pod Turjakom (soboto pred angelsko nedeljo). 7. Sv. Pavel pri Preboldu samo za živino. Cven pri Ljutomeru, Sv. Gora pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Sv. Jurij ob Taboru. Šmarjeta pri Rimskih Topi. Tišina. Topolovec. Vojnik, Zagradec. Žerovnica za živino, Kranj za živino in blago (prvi ponedeljek v mesecu), Mozirje (poned, pred m. Go.). Murska Sobota samo za živ. (prvi ponedeljek v mesecu). Nedeljišče (ponedeljek po angelski nedelji). Ormož (prvi poned. v mes.). Planina v Belokrajini (poned. po angelski nedelji). Slovenjgradec samo za živ. (prvi ponedeljek v mescu). Sv. Lovrenc pri Prožinu (pon. po angelski nedelji). Tinsko (poned. po ang. ned.). Zreče (poned. po 1. ned. v m.). 8. Negova (srez Ljutomer) samo za blago. Boštanj (torek pr. pov. sv. kr.). Kamnik samo za živino (drugi torek v mesecu). 9. Bušečavas. Gradac v Belokrajini. Lukovica. Spodnja Polskava. Velike Lašče. Vrh (srez Logatec). Dobje (sredo pr. prazn. Imena Marijinega), 10. Puconci. Brezovo (srez Litija) (četrtek po mali Gospojnici). 12. Črmošnjice na Dolenjskem. Loka pri Žusmu. Veliko Mraševo. 13. Turnišče (2. dan po mali G.). 14. Breg pri Ptuju (2. pon. v m.). Jezero samo za blago (prvi poned. po mali Gospojnici). Loški potok (poned. po mali Gospojnici). Št. Vid pri Stični (poned. po mali Gospojnici). Braslovče (poned. pr. sv. Mat.) Braslovče (poned. pr. sv. Mat.) Loka pri Zidanem mostu. Šmarje pri Jelšah (poned. po Imenu Marijinemu). Št. Janž pri Dravogradu (pon. po Imenu Marijinemu). Dobova pri Brežicah. Golobinjek. Petrovče. Rogatec. Vitanje. Žužemberk. Trebeljevo (pon. pr. kv. ned.). 15. Šmartno pri Litiji za živ. in bi. (torek po 8. septembru). Zdole. Velike Poljane. Št. Janž (srez Krško) (kv. tor.) 16. Rakek. Sv. Lenart nad Laškim. 17. Kapela pri Brežicah. Št. Lambert (kvat. četrtek). Dobrna (kvatrni četrtek), škocijan pri Mokron. (kv. č.). 19. Frankolovo (kvatrno soboto). Mokronog (3. sob. v mesecu). Velike Brusnice za živino (kv. soboto). 20. Ljutomer za blago in živino. Nadlesk pri Ložu. št. Vid pri Grobelnem. Zabukovje. 21. Črensovci (poned.po 14. sept.). Dravograd. Gornji Tuhinj, Laško. Rečica ob Savinji. Ribnica na Dolenjskem. Sv. Peter (srez Ljutomer). Št. IIj pri Velenju. Bučka (poned. pr. 24. sept.). Sv. Jurij ob j. ž. (poned. po jesenskih kvatrah). Sv. Trojica v Slov. goricah (poned. po kvaitrni nedelji). Višnja gora (poned. po kv. n.). 22. Sv, Helena pri Čakovcu. Šoštanj. Črnomelj (torek po kv. ned.). 24. Cankova. Remšnik (se ne vrši redno). Slov. Bistrica za blago in živ. 27. Krka. 28. Velika Slevica pri Vel. Laščah. Podkoren (zadnjo ned. sept.). 29. Drnovo. Grosuplje. Lesce. Marenberg. Mengeš. Mirna peč. Nova vas na Blokah. Pilštanj. Rovte. Škofja Loka samo za blago. Veržej. Sv. Rok pri Čakovcu (n. Mih.). Vransko. 30. Kotoriba. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Štrigova. Tržič (pri Sv. Troj.) za blago. Oktober. 1. Podčetrtek. Prevalje (četrtek po sv. Jer.). 2. Dobrovnik. 3. Dol pri Hrastniku, Kostrivnica (sob. pr. rožn. n.). Sv. Lovrenc v Slov. goricah (sob. pred rožn. nedeljo). 4. Turnišče. Bitnje (rožnivensko nedeljo). 5. Hodoš v Prekmurju. Konjice. Kostanjevica ob Krki (poned. po sv. Mihaelu). Litija (poned. po sv. Mih.). Jurklošter. Sv. Lenart v Slov. goricah. Žalec. Gornji Logatec (pon. po r. n.). Jesenice na Gorenjskem. Kranj za živino in blago (prvi ponedeljek v mescu). Ormož (prvi poned. v mes.), Slivnica pri Celju [Sv. UrbanJ (poned. po rožniv. nedelji). Slovenjgradec samo za živino (prvi ponedeljek v mescu). 6. Pišece. Metlika (torek po sv.Mihaelu). NAJDRAŽJI MRČES NA SVETU. Mrčes — ki skoro v vseh deželah sveta žre narodno premoženje in ki vsako leto na milijone družinskih oskrbovalcev onesposobi za delo, uničuje milijone in tako sili vlade, da izdajajo velikanske zneske v borbi zoper njega, — ta nepridiprav je komar anopheles, razširjevalec malarije. Naravnost strašne so številke, ki jih kaže statistika: leto za letom oboli približno 80 milijonov ljudi na malariji, od teh jih umre povprečno 2 milijona. Ako bi na vsakega odpadel le prav majhen znesek v račun izpadlega zaslužka, bi vsota narasla v nedoglednost. Želeti bi bilo seveda, da se ta vrsta komarjev iztrebi, vendar je pa taka namera praktično skoraj nemogoča. Najbolj varen in najenostavnejši način pobijanja malarije je torej, ako na človeško kri vplivamo z medikamenti. Seveda se pri tem ni zanesti na kinin, ki se je dolga leta uporabljal kot edini lek zoper malarijo. Dolgo časa namreč že vemo, da kinin pač zmanjšuje temperaturo, vendar pa pri gotovih oblikah bolezni ne doseže ozdravljenja. Veliko število recidiv pri tropični malariji (50—70%) jasno dokazuje nedostatek tega sredstva. Namesto kinina se danes vedno več uporablja Chinoiplasmin, ki uničuje vse bolezenske klice malarije v krvi in s tem onemogoča, da bi povzročitelj bolezni znova oživel. Nezaželeni stranski pojavi in posledice se ne pojavljajo, delazmožnost se zopet povrne in recidive se ob pravilni uporabi sredstva ne dogajajo. Chinoplasmin v pravilni do-zaciji preneso tako otroci kot odrasli. Po dolgotrajnih in neuspešnih poskusih v borbi zoper tega »najdražjega mrčesa* je končno venjarle uspel odpor — četudi posredno v človeški krvi. In ta način je gotovo najučinkovitejši in najcenejši. MATERINA DOLŽNOST. Nobena mati, ki opazuje svojo dorašča-jočo hčer, ne bo prezrla onih znakov, ki razodevajo nastopajočo telesno zrelost: stopnjevana razdražljivost ali nenavadna potreba po opori in naslonitvi ter nagla sprememba barve lica. Ali je prav, da puščamo otroke nepripravljene? Nikakor ne! Posebno nežne deklice more strah hudo prizadeti. Pravočasna in stvarna priprava na dogodek in njegovo enakomerno povrnitev je vsekakor nujno po- trebna. Radi vzdrževanja in dviganja splošnega počutja se morajo v teku trajanja procesa upoštevati predpisi higiene: noDenih utesnjujočih oblačil, pogosta menjava perila, dnevno vnanje umivanje zjutraj in zvečer (nikakor izpiranje!). Za olajšavo tegob vzemite večkrat dnevno 1—2 tableti Pyramidona. To povsem neškodljivo sredstvo odstrani tudi one krče v organizmu, ki povzročajo bolečine. Pyramidon se dobi v vseh lekarnah; vsaka Pyramidon tableta nosi v varstvo pred ponarejanjem znani Bayerjev križ. Sv. Helena v Rovtah (torek po rožnivenski nedelji). Horjul (torek po rožniv. ned.). Zagorje ob Savi za blago in živino (torek po rož. ned.). 7. Motnik. Ponikva za živino (sredo po rožnivenski nedelji). Zdenska vas (sredo po rož. n.). 8. Begunje pri Cerknici. Rakičan v Prekmurju. Sodražica (četrtek pr. «v. T.). Toplice pri Novem mestu (čet. po rožnivenski nedelji). 9. Šmarjeta pri Rimskih toplicah. 10. Rajhenburg. Vuzenica. Poljčane (sob. po rožniv. ned.). 11. Ljutomer samo za konje in ž. Radeče pri Zidanem mostu. Kranjska gora (2 ned. v okt.). 12. Št. Vid pri Stični (2. poned. po sv. Mihaelu). Semič. Teharje. Oplotnica (2. pon, po rož. n.). 13. Kamnik za blago in živino (2. torek v mescu). Kaplja. Sv. Lenart pri Št. Ilju p. Turj. 15. Loče pri Poljčanah. Murska Sobota za bi. in živ. Nadlesk pri Ložu. Planina pri Sevnici. 16. Kočevje, Sv. Filip v Veračah. 17. Loka pri Zidanem mostu. Pristava (Sv. Ema). 18. Bohinjska Bistrica. Guštanj. Lukovica. Podsreda. Poljane nad Škofjo Loko (ni živinskega sejma). Radohova vas. Rateče na Gor. (3. ned. okt.). 19. Mozirje. Trbovlje. Vojnik. Krško (poned. po sv. Lukežu). 20. Črensovci. Novo mesto (torek po sv. Luk.). 21. Celje. Cerklje pri Kranju. Dolsko, Lesce. Mala nedelja. Sevnica ob Sivi. Sv. Peter pod Sv. gorami. Žiri. Žubina. Črna pri Prevaljah (sv. Urš.). 22. Dramlje. 23. Martjanci. 24. Dolenji Logatec. Velenje. 25. Lemberg. 26. Mursko Središče. Videm ob Savi. Ribnica na Poh. samo za živ. (poned. po sv. Uršuli). 27. Križevci v Prekmurju. Vesela gora. 28. Dolnja Lendava. Gornji grad. Lož. Mokronog. Muta. Radovljica. Skaručina. Slov. Bistrica za blago in živ. Sv. Jurij ob južni železnici Sv. Tomaž pri Ormožu. Žužemberk. 30. Studenec (srez Krško). Veliki Gaber, November. 2. Cerknica. Jesenice na Gorenjskem. Mirna. Vitanje. Kranj za živino in blago (prvi ponedeljek v mesecu). Lesično (pond. po vseh sv.). Murska Sobota samo za živ. (prvi ponedeljek v mescu). Višnja gora (poned.,po vs.sv.). 3. Črnomelj (torek po Simonu in Judi). Dravograd samo za živino.^ Zagorje ob Savi za bi. in živ., svinje in konje. Pišece pri Brežicah. 4. Konjice. Sv. Lenart nad Laškim. Sv. Pavel pri Preboldu za živ, 5. Beltinci, 6. Brežice. Kropa. Mengeš. Nova cerkev. Rečica ob Savinji, Sv. Križ pri Ljutomeru. Sv, Lenart v Slov. goricah. Velike Lašče. Vrhnika. Zabukovje za živino. 7. Ponikva (sob. pred sv. Mart.). Št. Vid pri Stični (sobota pr. sv. Martinom). 8. Ljutomer za živino. 9. Braslovče (pnd. pr. sv. Mart.). Št. Jernej na Dol. (poned. po vernih dušah). 10. Puconci. Kamnik samo za živ. (drugI torek v mescu). 11. Bučka. Cankova. Draškovec v Medjimurju. Ig pri Ljubljani. Laško. Marenberg. Moravče. Oplo'tnica. Ormož (na Martinovo). Spodnje Gorje. Šmartno ob Paki. Št. Gotard pri Trojanah. 12. Bušeča vas. 15. Gornja Radgona. Grahovo pri Cerknici. Poljčane. 16. Bogojina. Vransko, Radeče pri Zid, mostu (poned. po sv. Martinu). Šmartno pri Litiji za živino in blago (poned. po sv. Mart.). , 17. Metlika (torek po sv. Mart.). 19. Ljubno (sr. Gornji grad) samo za blago. Podsreda. Raka. SlovenjgraJec (dan sv. Eliz.). Sv. Jurij ob južni železnici. 21. Hotedršica. Podčetrtek. Sv. Jurij ob Ščavnici. Sv. Jurij ob Taboru. 23. Mojstrana. Slov. Bistrica (dan sv. Klem.) za živino in blago. Sv. Lovrenc (srez Novo m.). Šoštanj (poned. pred sv. Kat.). 24. Loče pri Poljčanah. 25. Čakovec. Dob je. Domžale. Gradac v Belokrajini. Gušlanj. Krško. Lemberg. Ptuj. Stična. Škofja Loka samo za blag*. 28. Prosenjakovci, 30. Celje. Kočevje. Kotoriba. Planina pri Rakeku. Rogatec. Sv. Andraž v Slov. goricah. Turjak. Vače. Veržej. Železniki samo za blago. Martinja vas (poned. pred sv. Miklavžem). Vinica na Dol. (poned. po 1. adventni nedelji). December. 2. Novo mesto (1. torek v adv.). Zagorje ob Savi za blago, živino in svinje. 3. Konjice. Planina pri Sevnici. Sv. Tomaž pri Ormožu. 4. Kamna gorica, Mežica. Šmarje pri Jelšah. Štrigova. 5. Lož pri Raikeku. Trbovlje. Videm (Dobrepolje). 6. Sv. Miklavž v Polju. Vuzenica. Žužemberk. 7. Murska Sobota za živ. in bi. Sevnica ob Savi. Kranj (1. poned. v mescu). Ormož (prvi poned. v mes.). Litija (poned. po sv. Nikolaju). 8. Metlika (torek po sv. Nikol.). 9. Kamnik (drugi torek v mes.). Dobova pri Brežicah. Mokrtnog. 10. Sv. Jurij ob južni železnici. 12. Sv. Lovrenc pri Prožinu (sob. po Brezm. spoč. Dev. Mar.). 13. Gornji Logatec. Ljutomer za blago in živino. Mengeš. Mišji dol. Radovljica. Studenice pri Poljčanah. Sv. Duh (srez Ljutomer). Sv. Peter pod Sv. gorami. 14. Jurklošter. Žalec. Kostanjevica ob Krki (kv. p.) Višnja gora (pnd. pr. kv. n.). 15. Žerovnica za živino. 16. Velika Loka. Videm ob Savi. 17. Škocijan pri Mokronogu (kva- trni četrtek). 18. Dolnja Lendava. 19. Brežice. Teharje. 21. Krašnja. Laško. 22. Črnomelj (torek po kv. ned.). 27. Radeče pri Zidanem mostu. Vrhnika. 28. Dob pri Domžalah. Vitanje. 29. Mirna peč. 31. Kočevje. Zagorje ob Savi za bi. in živ. CVETJE IZ DOMAČIH IN TUJIH LOGOV Pod tem starim naslovom, ki ga je dal leta 1861 Anton Janežič svoji knjižnici, s katero je hotel dvigniti našo književnost in nuditi našemu narodu dobre knjige, je začela Mohorjeva družba lani noro zbirko, ki je namenjena najširšemu občinstvu, ki si zdaj lahko nabari naše in tuje najboljše pesnike in pisatelje, ker je cena tej zbirki tako nizka, da jo pač rsakdo zmore. — Izšla so doslej tale dela: 1. Dr. Ivan Pregelj: Simon Gregorčič, Izbrane pesmi. Broširan izvod Din 9"—, v platno vezan Din 18-— 2. Dr. A. S 1 o d n j a k : Fran Levstik, Martin Krpan. Broširan izvod Din 3*—, v platno vezan Din 9-—. 3. Prof. A. S o v r e : Horacij, Pismo o pesništvu. Broširan izvod Din 7-50, v platno vezan Din 13-50. 4. Dr. M. Rupel: Josip Jurčič, Jurij Kozjak, Broširan izvod Din 9*—, v platno vezan Din 18'—. 5. Dr. I. Grafenauer: Valentin Vodnik, Izbrano delo. Broširan izvod Din 9*—, v platno vezan Din 18-—. 6. Dr. A. P i r j e v e c : Matija Čop, Izbrana dela. Broširan izvod Din 9'—, v platno vezan Din 15-—. Nadalje se pripravljajo še tile zvezki: Simon Jenko, Izbrano delo; Janez Cigler, Sreča v nesreči; Josip Jurčič, Deseti brat; Jurčič-Kersnik, Rokovnjači; prof. V. Novak, Izbor prekmurskega slovstva; Gogolj, Revizor; Homer, Iliada itd. Knjige naročajte pri Družbi sv. Mohorja v Celju. Dobite jih pa tudi v knjigarni Mohorjeve tiskarne v Ljubljani oa Miklošičevi c. 19 iiiiiil Ne kupujte enostavno milo - zahtevajte izrečno Schichtovo terpentinovo milo . .. z imenom „Schicht" in varnostno znamko „Jelen" na rdečem ovitku. SCHICHT0V0 Terpentinovo milo domači izdelek ..ampak izrečno pristno zahtevati! Majhni zaslužki in nizke cene pridelkov so povod, da vsak prej dobro premisli, kje bo kupil potrebna oblačila. Znižal sem do skrajne možnosti cene vsemu blagu. Zato je v interesu vsakogar, da si ogleda moje izložbe, ki nudijo bogato izbiro vsakovrstnega manufakturnega blaga, perila in raznih pletenin, katere nudim po najnižjih konkurenčnih cenah. MANUFAKTURNA TRGOVINA VALENTIN H L A OIN PREŠERNOVA 14 CELJE PREŠERNOVA 14 Tvornica suhih, oljnatih in lakastih barv ČUK FRANC CELJE DOMŽALE Tekoči račun pri Ljudski posojilnici v Celju Poštni Čekovni račun št. 16.147 Telefon 162 Priporoča svoje lastne prvovrstne izdelke: zemeljske, kemične, oljnateJ in lakaste barve, barvo in lak za pode, parketni vosek, zajamčeno čisti firnež, terjpentin, brunolin, gorilni špirit, čopiče vseh vrst, karbolinej, prašno in strojno olje, steklarski in mizarski kiej. Gobe. Mavec. So li ozdravljive pljučne bolezni? S tem izredno važnim vprašanjem se bavijo pač vsi oni, ki jih muči astma (težko dihanje), katar na pljučih, zastarel kašelj, zasluzenje, dolgotrajna hripavost in gripa in se doslej niso mogli ozdraviti. Vsem takšnim bolnikom pošljemo popolnoma zastonj knjigo s slikami izpod peresa g. dr. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika Finsenkuranstalt-a, o predmetu: »SO LI OZDRAVLJIVE PLJUČNE BOLEZNI?« Da nudimo možnost vsakemu bolniku, da si preskrbi pojasnilo o stanju svoje bolezni, smo se v korist splošnosti odločili poslati vsakomur to knjigo zastonj in poštnine prosto. Pišite samo dopisnico (frankirano z znamko Din l-75) s svojim natančnim naslovom na: Puhlmann & Co., BERLIN Nr. 417, Miiggelstrasse 25-25a Oglas je registr. od Ministrstva socialne politike, Sanitetni oddelek S.,5t. 2416, 12. XII. 1933. je največji kmetski zadružni denarni zavod na Štajerskem iiiriiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiuiiiiMniitruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin reg. zadr. z neomej. zav. na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice D. RAKUSCH * CELJE TELEFON 11,58 VELETRGOVINA Z> ŽELEZNINO Zaloga paličnega železa, obročja in železnine vseh vrst, plugov, posebno osipalnikov za hmelj in krompir, kos, srpov, brusnih kamnov, motik in lopat kakor tudi gnojnih vil, vrtnega in poljedelskega orodja vseh vrst; zastopstvo svetovno znanega Wolfovega vrtnega in poljskega orodja, vodovodnih cevi kakor tudi črpalk vseh vrst, heraklitnih plošč, posebno pripravne za gradnjo hlevov in kot sredstvo za izolacijo, dalje hišnih in kuhinjskih predmetov, stavbnega okovja. ODDELEK ZA STEKLO IN PORCELAN JUL. WEINER)A NAS1i > CELJE TELEFON 21 ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE V MARIBORU P- RAKUSCH, MARIBOR TELEFON 2373 ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 14 Najceneje se oblečete, ako kupite narejene moške in deške obleke ter perilo domačega izdelka iz lastne tovarne »TRIGLAV« Josip Olup, LJubljana Stari trg 2 — Pod Trančo 1 in Kolodvorska ulica 8 V zalogi imam vedno sukna, kamgarne, hlače-vine, klobuke, čepice in tkanine kakor šifone, frenče itd. iz največjih angleških, čeških in tuzemskih prvovrstnih tovarn. Obleke in perilo izgotavljam tudi po meri, in to po najnižjih cenah in najnovejših krojih. Trgovci znaten popust! Velika zaloga koles Šivalnih strojev ter vseh nadomestnih delov na malo in veliko. — Mehanična delavnica za popravilo koles, šivalnih strojev motorjev in avtomobilov .Avtogenično varenje DRAGO GAMS Poštni predal 31 CELJE, PREŠERNOVA ULICA 16 2348484823534848535348532353232348535348482353484823535353484848484823484823532353482348235323000053 0002232323534853534853535323535323484823534853532323235323532323482323532348482348535353534823482348 Za čiščenje krvi bk „Planinhačaj Bahovec Gotovo je že mnogim znano in se ne da nikdar dovolj toplo priporočati, da se morajo človeškemu telesu od časa do časa, zlasti spomladi, potom naravnega zdravljenja dovajati takšne snovi, ki telo očistijo raz-padkov in kri obnovijo. Da opravite to kri osvežujoče in kri čistilno zdravljenje z najbolj zdravimi, to je najnaravnejšimi sredstvi, pijte po lekarnarju Mr. L. Bahovec v Ljubljani sestavljeni, kri osvežujoči in kri čistilni »PLANINKA«-čaj, ki je preizkušen za najuspešnejšega. Kakor izhaja že iz imena je »PLANINKA«~čaj sestavljen večinoma iz planinskih zdravilnih zelišč. Posebno je pazno in skrbno izbran čas trganja posameznih zelišč, ker ni vseeno, v katerem letnem času se zelišča nabirajo. Zdravilna zelišča, ki se uporabljajo za sestavo kri osvežujočega in kri čistilnega »PLANINKA«~čaja, se namreč nabirajo v onem času, ko se v njih nahajajo zdravilni soki v največji meri. Kakor bomo iz spodaj navedenega kmalu razvideli, se »PLANINKA«-čaj radi svoje sestave in radi zdravilnih snovi zelišč z uspehom lahko uporabi pri nastopnih boleznih: pri zaprtju, pri slabi prebavi, pri napenjanju telesa vsled črevesnih plinov, pri slabotnem delovanju črevesja, pri boleznih jeter in žolča ter pri žolčnem kamnu, pri hemoroidih, pri tolščici [prekomerni debelosti), pri raznih kožnih boleznih (tvorih, kopri-vastem opahu, izpuščajih, mozoljih, ogrcih itd.), pri poapnenju žil (arteriosklerosi). Da se ognete vsem tem boleznim in se lahko veselite trajnega zdravja, je potrebno ter vsem tudi najtopleje priporočamo, da se vsako leto zdravite skozi 6—12 tednov s »PLANINKA «-čajem BAHOVEC, sestavljenim večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Zahtevajte v lekarnah izrecno »PLANINKA«-čaj BAHOVEC v plombiranih paketih z napisom proizvajalca Lekarna Mr. L. Bahovec, Ljubljana Reji. S. St. 2834 od 23. I. 1935. APOTEKA Jiasell ut fvcipamst uMažiio JU. Jšahovcevi »Smreka* - toH&oni. sestavljeni iz smrekovega eks trakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo; kadilcem so pa prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. ,,Snireka"-bonboni služijo pa tudi izvrstno športnikom (smučarjem, turistom [i. dr.) in vsem govornikom (profesorjem, učiteljem, advokatom, pevcem itd.), < Radi svoje sestave hladijo usta, preženejo žejo, razbistrijo glavo ter delujejo oživljajoče na živce in razpoloženje. Zahtevajte v vseh lekarnah in drogerijah izrecno Mr. Bahovčeve „Smrektf-'bonbone, ki se ne prodajajo odprto, temve« samo v zaprtih originalnih zavitkih po Din 3-- in Din 5-- z napisom proizvajalca: Apote&a JU. £. !Bahouec, Ljubljana, Kongresni trg 12 APOTEKA •BAUOVEC GIHt TMXT, mm, REUMA PEYMA PROTI OBOLENJU VSLED SEČNE KISLINE N I BOL »Xibol« tablete - Bahovec jemljemo pri obolenju radi prehlada kakor: pri hripi, dalje pri trganju v členkih, bolečinah v boku, pri glavobolu in zobobolu. „ NIB O L" tablete ublažujejo bolečine pri revmi, protinu in išiasu. Lekarna Mr. L. Bahovec - LJubljana Zahtevajte v lekarnah izrečno prave »NIBOL« tablete-Bahovec v originalnih steklenicah po 20 tabl. za 20 Din, ali po 40 tablet za 35 Din. Pišite po obširno poučno brošuro za bolnike, ki Vam jo na zahtevo brezplačno pošlje proizvajalec: Kongresni t r cj Reg. S. Br. 17.914, 24. VI. 35. Zakaj trpite na revmatizmu in protinu ? Vzemite vendar »NIBOL«-tablete, ki Vam morejo olajšati bolečine. Tudi pri živčnih boleznih vzemite »NIBOL«-tablete Mr. Bahovec in zadovoljni boste! Reg. S. Br. 17.979 , 29. VI. 35 — ZOPER — DEBELOST uporabljajte neškodljive S LATI NSKE TABLETE za hujšanje sestavljene iz naravn h mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Proizvaja: apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana V Tseh lekarnah 100 tablet Din 46-—, iOO tablet Din 74-—. Reg. št. 142/3 od 10. VII. 34. Kupujte samo ZMAJ baterije, ker so najboljše in radi tega tudi najcenejše! ZMAJ DRUŽBA Z OM. ZAV. tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko LJUBLJANA Šmartinska cesta št. 28 Prva specijalna tovarna za žepne, paličaste, anodne in mrežne baterije. Velika zaloga vseh vrst žepnih svetiljk, svetiljk za kolesa in žarnic. — Zahtevajte cenik! Kupujte sam6 domače blago! V NEVARNOSTI je tvoj denar, če ga držiš doma. ROPARJI prežijo za najmanjšimi prihranki. ZAUPAJ denar domačim hranilnicam! NALAGAJ svoje prihranke v HRANILNICO DRAVSKE BANOVINE (PREJ KRANJSKA HRANILNICA) V LJUBLJANI ZANJO JAMČI vsa Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Elegantni in varčni gospodje si naročijo svoje obleke direktno v tovarni, kjer je izbira ogromna in cene letos zopet zelo znižane: obleka iz lilačevine 210 Din, iz mel-tona 270 Din, iz kamgarna 310 Din, trenchcoat 580 Din, »Hubertus« plašč 240 Din, gumasti plašč 215 Din, fantovski pralni kostum 50 Din, ševjot kostum 130 Din, fantovska kamgarn obleka 180 Din. Zahtevajte veliki, novi ilustrirani cenik in vzorce, katere dobite brezplačno. TPG0VSK1 • 00M tmmuM 70W1A • PERILA • 111 • OBLEK CELJE št. 219. Naša Sloga« Ljubljana, Tyrševa 17 prodaja vse cerkvene potrebščine: inašne plašče, pluviale, balda-hine, društvene zastave, bamlere, uionštrance. kelihe, ciborije, svečnike, kipe, slike, podobice, križe itd. — V zalogi ima tudi vse potrebščine za čast. gg. duhovnike! Sprejemala popravila. Cene nizke! Načrti in [g proračuni, brezplačno! ~ Drago Franz, Ljubljana trgovina z barvami in parfumerijo Telefon 20-45 Stari tfg 11 Telefon 20-45 Vam nudi po ugodni ceni firnež, barve — suhe in oljnate — lake, bencin, prašno in strojno olje ter čopiče, omela, krtače, terpentin, veliko zalogo parfumov, kolonj-skih vod, mila in vseh v stroko spadajočih predmetov. Fine švica rske ure Direktno iz tvorniškega skladišča! Zakaj bi nosili slabe in cenene ure, ko morete sedaj dobiti prave precizne TELLUS kronometre z 20letno garancijo po zelo nizkih cenah, duhovniki, državni nastavljenci, učitelji, oficirji, orožniki, finančni stražniki itd. po želji celo na večmesečno odplačilo, ako zahtevate še __danes brezplačni ilustrirani katalog od tvrdke Precizni Tellus kronometer, eleganten model 1-211. Prvi obrok Din 180-—, ostanek po Din 80-— mesečno. Tellus, Zagreb Karadžičeua la Koledar 1936. 17 Spoštovani ritatelj! Preden pričnete citati našo reklamo, selimo na Vas osebno nasloviti'nekaj besedi : Naša reklama je obvezna za nas ! Kar obljubnjemo, moramo tudi izpolniti! Ako pri nas ne najdete tega, kar pričakujete, boste razočaram. En sam razočarani naročnik nam pa več škodi, kot bi nam moglo koristiti 10 zadovoljnih ! Naša reklama nas torej obvezuje, da Vas zadovoljimo v vsakem oziru, kajti Vaša korist ie tudi naša korist, Vaša škoda pa bi bila tudi naša škoda! Samo tako se nam je posrečilo, da smo pridobili toliko somišljenikov in prijateljev našim Elsa-izdelkom v dobi 37 let njihovega obstoja. Obljubljamo Vam izdelke neoporečne kakovosti, nizke cene, vestno dobro postrežbo — ker bi si tudi v Vas radi pridobili zadovoljnega odjemalca. Toliko smo Vam za sedaj želeli povedati, Vi pa izvolite pazno prebrati vse, kar tu sledi. Kako se uporablja Feller-jav „ELSA" lepodišeči fluid Sedemintridesetletne izkušnje naših odjemalcev so vsebovane v niže naštetih kratkih navodilih. Fellerjev blagodi-šeči Elsa - lluid iz rastlinskih esenc je zlato-rumena tekočina, krepkega prijetnega vonja, ki z vodo pomešana pobeli kot mleko. Služi kakršen jie že slučaj, čist ali pome- - - * _ . šain (z vodo, oljem itd.) za zunanjo ali notr, uporabo. 0C1 Proti glavobolu, migreni, omotici, opešanju itd. izvrstno koristi, ako se pravočasno pomaže čelo, sence (če treba tudi glavo), s čistim Elsafluidom. (Hvali se istočasna uporaba Elsa črtnika proti glavobolul) Proti nahodu, kihanju, ozeM, prehlajenju vsake vrste se hvali kot zelo uspešno drgnenje z razvodnjenim Elsafluidom (50—80 kapljic na četrt litra vode). Prosim, da mi pošljete 12 dvojnatih steklenic Vašega izvrstnega Elsafluida, ker ga ne moremo pogrešati. To je naše domače zdravilo. Laze, p. Gorje pri Bledu. Nežika Lipovec. a) Notranja uporaba. Za želodec, proti slabosti, krčem, bolečinam vsake vrste v drobu itd. se jemlje nekolikokrat na dan 20—30 kapljic Elsafluida na sladkorju, vodi ali mleku. Zahvaljujem se za Vaš Elsafluid, ker mi je ublažil bolečine v želodcu in mnogo koristil. Lukoran (otok Ugljen) J. Dunat. Proti kašlju, hripavosti in sluzi, pri odraslih in otrocih zelo hvalijo Elsafluid (10—20 kapljic) na kavno žličko mleka ali Elsa »čaja za prsa«. To jemati češče čez dan in ponoči vedno kadar začne siliti kašelj. (Posebno se hvali istočasno jemanje Elsa zagorskega soka!) Dobro je v takih primerih namazati prsa tudi zunaj z Elsafluidom. b) Zunanja uporaba. Proti revmatizmu, protinu, trganju, zbadanju, bolečinam v živcih, y tilniku in križu se bolno mesto dobro masira s čistim, nerazvod-njenim Elsafluidom vse dokler koža ne postane zelo rdeča — kar je znak, da so se odprle pore in razširile drobne krvne žilice. Kadar se to doseže, tedaj se dotično mesto znova polije z malo količino Elsafluida, ki se tam rahlo razmaže in takoj zavije v robec ali brisačo To :e treba redno ponavljati vsak večer, a če je potrebno, tudi zjutraj. Smatram za dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaš cenj, Elsafluid, ki mi je mnogo pomagal. 2e izza vojne sem trpel na težkem revmatizmu in po porabljenih štirih steklenicah ne občutim nikakih bolečin več ter morem vsakomur priporočiti Vaš reiilni Elsafluid. Zato Vas prosim še za šest steklenic. Teslič (Bosna). Jaroslav Bejček, gostilničar. se zelo hvali 40 kapljic Elsafluida pomešati s pol čaše mlačne ali postane čiste vode za vsakdanje umivanje oči. Po vsakem naporu oči (dolgo gledanje, ročno delo), za rdeče ali nečiste oči; obkladki iste razpojine, dočim je pri vsaki očesni bolezni treba iskati zdravniškega nasveta. Za uho ki kot najnežnejši organ potrebuje mnogo pazljivosti in čistosti, da se vzdrži njegovo zdravje in dober sluh, se zelo hvali mešanica nekoliko kapljic Elsafluida z nekoliko čistega olja, ki se na čisti vodi oprezno dene v uho. Proti zobobolu namažemo zobno meso okrog bolnega zoba s čistim Elsafluidom, a prav tako tudi od zunaj obraz in ga toplo zavijemo z robcem, Ako je zob votel, tedaj položimo vanj še kroglico iz vate, namočeno v čistem Elsafluidu. Dobro je držati v ustih nekaj časa toplo vodo z Elsafluidom (1 kavna žlička na četrt litra vode). Prav posebno ga morem priznati kot najboljše proti zobobolu, ker me je edino Elsafluid mogel rešiti tolikih muk in bolečin; zobje so mi zdravi in čisti ter nikoli več ne občutim bolečin. Skoplje. Ivo Sivec. Za vsakdanjo nego ust, zob in zobnega mesa daje Elsafluid idealno zobno vodo, če se vzame 20 do 50 kapljic na čašo mlačne vode; za izpiranje po vsaki jedi in za grgranje. Kdor vedno tako dela, nikdar ne trpi na zobobolu. Ista razpojin« je obenem tudi najizvrstnejše sredstvo proti neprijetnemu vonju iz ust. Za izpiranje ran, za obkladke na otekline, potolčena mesta itd. služi antiseptična voda, prirejena na eni kavni žlički Elsafluida na četrt litra vode. Opekline takoj namažemo z Elsafluidom, ali če imamo pri rokah mešanico z enakimi deli olja in Elsafluida, — Na ta način se mehurji sploh ne bodo pokazali, Elsafluid nam Jako dobro deluje. Priporočam vsem onim, ki ga niso poizkusili, naj ga poizkusijo. Prepričali se bodo, da je to edino domače sredstvo, ki odstranjuje vse bolečine. Vajska, št. 97 (Bačka). Josip Pečič. Proti ozeblinam priporočamo bolna mesta (na rokah ali nogah) vsak dan kopati v poparku žajbelnovega listja, ki mu dodamo eno žlico Elsafluida in po potrebi tudi 1—2 Elsa boraksove pastile. Nato namažemo z mešanico iz enakih delov olja in Elsafluida. Zahvaljujem se za Vaše Elsa-preparate, ker sem zelo zadovoljen z njimi, posebno Elsafluid dobro deluje. Zato naročam že vdrugič deset specijalnih steklenic. Marija Snežna, Slovenija. Alojzij Stifter. Proti nervozi, slabim živcem, nespečnosti itd. hvalijo drgnjenje telesa in glave s čistim Elsafluidom. Zelo uspešno je, pred spanjem držati noge 5—10 minut v hladni vodi, ki ji dodamo 1—2 žlici Elsafluida, Proti ubodljajem mrčesa (komarjev, muh, čebel, os) itd. priporočajo čisti Elsafluid čimprej namazati na mesto vboda. V imenu vseh znanih odjemalcev se toplo zahvaljujem za Vaše preparate, posebno za Elsafluid. Mnogo mi je pomagal in koristil, kakor tudi mojim znancem ter so se moji prijatelji začeli zanimati zanj. Mostar. Josip Pešutič, vojna muzika. Za šport se vedno bolj uporablja Elsafluid, ki sveži, krepi in jača in s tem omogoča najboljše rezultate. Pri plavanju, lahki atletiki itd. se jemlje za masažo Elsafluid, pomešan s finim oljčnim oljem (kavna žlička na četrt litra vode); izkušeni nogometaši, planinci, turisti, popotniki itd., masirajo noge že vnaprej, a tudi pozne e s čistim Elsafluidom ter tako vzdrže tudi največji napor. Najprej se Vam prav lepo zahvalim za zadnjič mi poslani Elsafluid, ker je meni in mojim prijateljem prav dobro služil. Gor, Lepanjiva, Slovenija. I. Dimec. Za nego las se hvali drgnenje s čistim Elsafluidom. S tem se jača lasišče, preči tvoritev prhljajev, odstranjuje čezmerna mast iz las. (Elsa tannochina pomada in Elsa mila popolnjujejo racionalno nego las.) Vedno sem imela skrbi s svojimi lasmi, zaman sem poizkušala najrazličnejša sredstva, toda brez vidnega uspeha. Že prej sem imela doma Elsafluid zaradi njegove mnogostranske uporabe. Slednjič sem poizkušala uporabiti to dragoceno sredstvo obenem z Elsa-tannochina pomado tudi za svoje lase. Uspeh je bil nad vse pričakovanje. Kočevje. Ivanka Brbančič. Za nego lepote je Elsafluid najboljši in najugodnejši kosmetikum. Vsakdanje umivanje lica v vodi deževnici s pri-datkom Elsafluida vzdržuje in daljša dekliško sve-žost in čistost lica — glavni pogoj lepote. (Kdor ima Elsa toaletne borakspastile, temu ni treba deževnice! Elsa obrazna pomada in Elsa mila popolnjujejo racionalno nego lepote.) Čast mi je najprej se zahvaliti za Vaš Elsafluid, ki je deloval proti trganju moje matere in meni odstranil pege na licu. Jazavica, p. Rajič. M. Horvat. Kot domača lekarna služi Elsafluid v tisoč primerih onemu, ki ga ima vedno doma. Čim starejši je Elsalfuid, tem plemenitejši je. Zato je najbolje, da ga naročimo za delj časa vnaprej. »ELSA « Fellerjev prijetnodišeči fluid z znamko »ELSAFLUID« Dobiva se v lekarnah in zadevnih trgovinah po; G Din, O Din, 26 Din CENE za FELLERJEV ELSAFLUID (z zavojem in poštnino) so: t zav. = 9 posk. ali 6 dvojn. ali 2 spec. stekl. 58 Din 2 zav. = 18 posk. ali 12 dvojn. ali 4 spec. stekl. 102 Tin 4 zav. — 36 posk. ali 24 dvojn. ali 8 spec. stekl. 173 Din 6 zav. — 54 posk. ali 36 dvojn. ali 12 spec. stekl, 250 Din 8 zav. = 72 posk. ali 48 dvojn. ali 16 spec. stekl. 325 Din Če naročite po pošti, naslovite natančno: Lekarnar Eugen V. Feller Stubica Donja589, Savska banovina Odobreno po ministr. socialne politike in nar. zdravja Sp. št. 1006 z dne 7. VIII. 1933, Elsafluid se svobodno prodaja! Se torej ne prišteva med ona zdravilna sredstva, ki se smejo prodajati le v lekarnah. »Elsafluid« se kot staroznano domače sredstvo ter kozmetsko-antiseptični preparat proisto prodaja tudi v drogerijah, pairfumerijah in trgovinah z mešanim blagom in sem »padajočimi predmeti. Prav tako prosto kot »Elsafluid« se prodajajo tudi drugi kozmetični Elsa-preparati, kakor: Elsa krem-pomada, Elsa tannochina pomada za rast las, Elsa mila za zdravje in lepoto (kot: Elsa milo od lilijnega mleka, glicerina, boraksa in katrana), Elsa kolinska voda, Elsa tekoče lilijno mleko, Elsadont zobna krema, Elsa šampon, Elsa dišeča blazinica za perilo, Elsa oibliž za turiste, Elsa ustna voda, Elsa gozdni vonj za sobe. Primešaj krmi „Mastin" Skoro petdeset let se že aporablja to sredstvo za krmljenje živine in se odlikuje v tem, da ne vpliva samo po svoji edino pravi sestavi na odebelitev in omastitev, ampak deluje tudi jako ugodno na prebavne organe tistih živali, ki si po pravkar prestalih boleznih ne morejo opomoči in bi sicer zapadle propasti in poginu. Poleg tega je M as ti n edino varnostno sredstvo zoper vse bolezni, ki tako pogosto uničujejo živali in na ta način onesrečujejo in pogubljajo kmetovalce. Uporablja pa se tudi ob pomanjkanju krme, kjer se nadomestnim krmilnim sredstvom primeša dvojna množina Mast i na med tednom. Zaradi teh odličnih lastnosti je M as t in odlikovan na vseh velikih mednarodnih razstavah z odlikovanji, diplomami in kolajnami, kakor v Rimu, Parizu, Wienu in Londonu. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti in zanesljivega uspeha Masti na pa so tudi brezštevilna zahvalna pisma, ki prihajajo vsa leta obstoja Mastina dan za dnem. — Cena: 5 škatel 46 Din poštnine prosto. Pomnoženi resiifucijski fluid, umivalna voda za konjske ude ... 1 steklenica 20 Din Železnalo vino s kino, daje moč in kri slabotnim in šibkim .... t steklenica 25 Din Turisiin ali prolinski cvel zoper irganje v vseh delih lelesa ... 1 steklenica 20 Din Krčne kapljice zoper krč v želodcu in črevih.........1 steklenica 6 Din Senna Sarsaparilla čaj, vsestransko priznani čistilni odvajalni čaj . 1 škatlica 12 Din Marijaceljske kapljice, želodčne, krepe želodec........1 steklenica 7 Din Ribje olje, pravo norveško................1 steklenica 10 Din 01ympia-Creme, daje lepo polt..............1 lonček 12 Din Vsa nadaljnja navodila in pojasnila Vam daje brezplačno: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana, št. 3169 zraven rotovža Veliki ilustrirani cenik in vzorci zastonj! Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar! SRAJCE za delo, veselice in šport kakor tudi vse moško in žensko platneno perilo, dalje perilo iz cefirja, oksforda, batista ter toplo zimsko moško in žensko triko perilo, dobavljeno po zelo nizkih cenah nudi TOVARNA- PERILA • (TI * OBLEK CELJE št. 219. TOMAN FELIKS KAMNOSEŠKI MOJSTER LJUBLJANA, RESLJEVA C.30 izvršuje vsa cerkvena dela: oltarje, prižnice itd., nadalje stavbna dela in nagrobne spomenike._ Najboljše blago, solidna postrežba, konkurenčne cene. Tudi Vi rabite stroje za obdelovanje železa in lesa, žage, kamnolome itd.; motorje za vsako napetost, za bencin, sirovo olje itd.; poljski železniški materijal, tračnice, kretnice, okretnice, (Muldenkipper) normalne železniške tire; tra-verze, gradbene, kotno železo (Fischeisen), betonsko železo, pločevine; transmisije, ležaji itd.; Cevi za ograje, vodo. Vse dobite kot priložnostno priliko, rabljeno, vendar popolnoma ohranjeno, in tudi razne kovine — v mehanični delavnici Justin Gustinčiž, Maribor Tattenbachova ulica 14, Kopališka ulica 19, , Frančiškanska ulica 20. — Telefon 21-30. V potrebi vprašajte, s tem si prihranite denar! Knjige domačih in tujih založništev; pisarniške in šolske potrebščine; devocio-nalije; nabožne, pokrajinske in druge slike; vsakovrstne cerkvene tiskovine, listine, oznanilne knjige; družinske potrebščine in sploh vse v stroko spadajoče predmete nudi po nizkih cenah KNJIGARNA MOHORJEVE TISKARNE CELJE, Prešernova ulica 17. LJUBLJANA, Miklošičeva 19. Mohorjanj dobe knjige iz založbe Družbe sv. Mohorja po udninskih cenah. .'.!!----- Priporoča se JhltOtt Smeteh manufakturna in modn^ trgovina. ■—UTilimrn CELJE - Prešernova ulica št. 21 Priznana trgovina nizkih eenl Mi bomo vedno cenejši! Ustanovljeno leta 1829 Telefon int. št. 2 ZIMA za žimnice useh urst po najnižjih dneunih cenah uedno na zalogi samo pri turdki J.KNIFIC . tovarna za žimo StražiSče pri Kranju Dravsko banovina Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko in gratis RAFAEL SAtMIC CELJE, NARODNI DOM Najstarejša narodna tvrdka Vam nudi poročne prstane, nre, zlatnino, srebrnino, optiko, jedilni pribor itd. v največji izbiri in po najnižjih cenah Ustanovlj eno leta 18 99 toplice DOBRNA pri (EUU F i I i C Š* A ^ ^araTne termalne ogljikove kopeli 37° C. — Zdra>- ^ w 1B UiC w ^ Ijenje srca, živcev, ženskih bolezni, revmatizma. Od 15. aprila do 30. junija kakor tudi od 1. septembra do 31. oktobra 20dnevno zdravljenje za primerno pavšalno ceno. V tej ceni je zapopadeno stanovanje, kopeli hrana, zdravnik in vožnja z avtom iz Celja na Dobrno in nazaj. (Dravska banovina) Zahtevajte prospekte pri upravi zdravilišča BROŠIRANE KNJIGE in REVIJE niso toliko vredne kakor vezane. Knjiga, ki Vam je draga, mora imeiti tudi dostojno zunanjost. Knjigoveznica Mohorjeve tiskarne v Celju Vam veže za nizko ceno Vaše revije in knjige po želji: preprosto ali v najfinejši izdelavi. Naročila po pošti izvršuje točno in v najkrajšem času. LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7 podružnica LJUBLJANA, Tjrševa cesta 34 Ustanovljena leta 1927. Zahtevajte pristopne Izjave zastonj ln brezobvezno. zavaruje a) vse zdrave osebe od 17. do 70. leta za pogrebnino od Din 1.000— do največ največ Din 10.000-— b) mladoletne od 1. do 16. leta za doto, ki se izplača z dovršenim 21. letom in sicer od Din 1.000-— do Din 25.000-—. Na pogrebninah in podporah izplačali nad 20 MILIJONOV DINARJEV. Zaupniki se sprejmejo za vsak krai Dravske banovine. BOLNI NA PLJUČIH Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Pišite takoj zadostuje tudi dopisnica, na naslov: Zbiralnica za pošto: ERN5T PASTERNflCH, BERLIN SO. Michaelkirchplatz 13. Abt. Z. L XIII. A S ftok Ogla* t> regi.tr. S. Bc. MM t. HI f*35. 21čilišče Moti u c Maribor, Krekova ul. 6 Trgovski tečaji, tečaji za strojepisje, stenografijo in nemščino. Tudi pismeni pouk. Strojepisna dela, razmnoževanja, svetlobno prerisavanje, prevodi. Izposojevanje pisalnih strojev. Manufakturna in Konfekcijska trgovina I vari Mastnak ■■■■MBMHBBBH^^HBBBMMMKSainilllllllllllllllllllllllll Celje Kralja Petra cesta IS priporoča cenjenim odjemalcem suojo ogromno zalogo moških in čeških oblet?, usnjate suknje, kratke površnike, hubertus- in zimske plašče, kakor tudi ueliko zalogo manufakturnega blaga po zelo ugodnih cenah Spvetne veke. Clko naj uspe, ntoca Sodelovati tudi glava— Svetla glava na p&ciitiun fjcashotti/ VSA TISKARSKA DELA knjige, časopise, društvene, industrijske, trgovske, uradne ter zasebne tiskovine (kuverte, pisemski papir, dopisnice, račune, potrdila, razglednice, vizitke, poročna naznanila, letake, lepake, cenike itd. itd,) izvršuje lično, točno in najceneje MOHORJEVA TISKARNA y CELJU ^deluje tudi štampiljke iz gumija po najnižjih cenah Naročila po pošti 9 S HISE _ vseh vrst PARCELE, posestva itd. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov, ugodno proda Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Gledališka lil. V Telefon interurban št. 33-04 Za prospekt pošljite 10 Din v znamkah (nasproti opere) BRHKR BF1RUCH 11, RUE RUBER ^^ TELEFON: O P E R R 98-15 in 98-16 P fj Y\ I 5 BRZCHRUKE: TUBOBRRUCH PRR15 96 Banka jugoslovanskih izseljencev u Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Odpošilja denar u "Jugoslavijo po najugodnejšem kurzu in najhitreje. Izvršuje _ . vse Dančne zadeve najkulantneje. Pose- Dopisovanje v vseh ben oddelek za češkoslovaške, poljske slovanskih iti drugih in romunske izseljence. Poštni ček.računi: jezikih. v Belgiji.......No. 3064-64 - Brnielles V Franciji.......No. 1117-94 - Pariš V Holandiji......No. 1458-66 — Ned. Dienst V Luksemburgu.....No-. 5967 — Lusembourg U držauah Seuerne in Tužne Rmerifce uzčržuje službene zueze z BRNCO HRHOHRL OE mEXICO, Hew York Rgency, 52, UMIliam Street, HEU/ YORK (H. Y. U. 5. R.). 0n nam kaše pravo poti Svež zrak, voda, preprosto in naravno življenje, to so bile osnove njegovega nauka, ... in pa zdrava ,Knei0DOVa* sladna kava s ,Prayim Franckom'. Za zajtrk, za malico in zvečer, trikrat na dan, je rekel, pijte to okusno kavo, pravilno skuhano in vedno s primernim pridatkom ,Pravega Francka'. Skodelica take bele kave je izvor zdravja, uspeha in varčevanja. .Kneippova* Sladna kava se dobi sedaj v trdih kartonskih zavitkih. — Na vsakem zavitku se nahaja kot varstvena znamka slika glave župnika Kneippa. Vzroki in posledice STO Prava kavkaška »Elsa« kr«m-pomada za nego obraza in kože ustreza biološkim potrebam ženske polti, Ima-li ženska preko noči drugo kožo kot čez dan? Nikakor ne! Zato obstoji tudi samo ena »Elsa« krem-pomada, ki služi enako podnevi kot ponoči. Ni »mastna«, ni »suha«, marveč prava, namreč taka, kot jo rabi naravna, neprisiljena nega lepote. Njena izrazita sestava se prilagoduje vsaki vrsti kože in vsaki daje prav to, kar ji manjka. Dama, ki redno neguje obraz, vrat ter roke s to edinstveno krem-pomado, prepreči s tem avtomatski tudi sončne pege in vse druge pogreške, kot so so edci, lišaji, ogrci itd., ki tako zagrenju-jejo življenje ženske. Nasprotno se pa dama, ki je s prejšnjo napačno nego na žalost že dobila sončne pege, nečisto kožo ali prezgodnje gube, reši vsega tega lahko in brez neprijetnosti. — 2 lončka že z zavojnino in poštnino 45 Din, 4 lončki 75 Din. »Elsa« tekoče lilijino mleko (belo ali rožnato). Prijetno dišeča tekočina, ki popolnoma nadomešča vsak puder. Izborno se drži 'n pokrije vsak mo-zoljček ali madež. Obraz, vrat in roke dobe takoj plemenito mat belino. Steklenica 13-20 Din. Pravi blagodišeči Elsafluid iz rastlinskih esenc. To staro, priljubljeno sredstvo, ki je ublažilo že toliko človeških bolezni, se mora vsekaikor omenjati, kadar se govori o pametni, zdravi in naravni nega lepote. Poskusite skozi mesec dni zjutraj in zvečer dodajati Vaši vodi za umivanje po eno žličko blagodišečega Elsafluida! Lica se Vam bodo razcvela, izginili bodo znaki utrujenosti, sijaj Vaših oči in splošna svežost telesa raste z vsakim dnem. V Vaši hiši gotovo ne pogrešate Elsafluida; jemljite ga odslej za Vašo vsakda-nio toaleto. Elsafluid se dobi povsod po 6 Din poskusna, po 9 Din mala ali po 26 Din velika steklenica. Po pošti obenem z zavojnino in poštino 58-— Din za 9 poskusnih, 6 malih ali 2 veliki steklenici. »Elsa« tannochina pomada za rast las. V času, ko se na vseh straneh pojavljajo razna nova in zopet nova sredstva za lase (ne vedno najcenejša!), je dobro, da imamo to staro in dobro sredstvo, ki je dobro služilo že generaciji naših staršev. Ta pomada se vpije v lasišče in ne kvari frizure. Ako tarnate nad izpadanjem las, nad slabo rastjo in cepljeniem las, nad prezgodnjim osivenjem itd. in če so Vas razočarala druga sredstva, poskusite tol Treba pa se ie strogo ravnati po navodilu, ki je priloženo vsakemu lončku. 2 lončka že z zavojnino in poštnino 45— Din, 4 lončki 75— Din, Elsa špirit za lase. Koncentrirana aromatična esenca, ki impregnira lasišče, odstranjuje loj, lišaj in prhljaj. Skrbi za lase prnehajo, frizura postane zopet polna in lepa. Steklenica 27'50 Din. Mamice / Današnji moderni hčerki ne morete ubraniti nege lepote. Morate pa jo dovolj zgodaj poučiti, da se poslužuje čistih, nestrupenih izdelkov »Elsa«. — Posvečajte pozornost tudi Vaši lastni osebi. To zahteva od Vas današnje življenje, Z »Elsa« izdelki boste dosegli, da Vas bodo poleg Vaie hčerke smatrali za njeno sestro! Za obvarovanje Vaše lepote imamo le en nasvet: Previdnost pri izbiri sredstev za nago kole! »Elsa Sampon je najboljši za izmivanje glave in las. Zavojček 3-30 Din, „Elsa" mila zdravja in lepote Opravičenost tega naziva leži v njihovi speci-elni sestavi, ki jim daje neke važne zdravstvene in kosmetiške prednosti pred navadnimi mili. Dobivajo se v 7 specialnih vrstah: »Elsa« milo iz lili-jine kreme, »Elsa« milo iz ffli-jinega mleka za nežno in občutljivo polt, kateri sicer škodi vsako drugo milo. Njegov div-ni, diskretni vonj se skladno spaja s svežim vonjem negovane kože. Mamice I Tudi za nego svojih otrok do 10 let jemljite to milo. »Elsa« glicerinsko milo. Obliž za razpokane, hrapave roke. Moderna gospodinja, ki sama opravlja hišne posle, pa noče zanemarjati osebne nege, izbere to milo. Vsem vetrovom in zimskim neprili-kam izpostavi en obraz ter roke modernega športnika zahteva to milo. Elsa rumenjakovo milo spaja emulzivno moč svežega kokošjega rumenjaka s kosmetiškimi prednostmi »Elsa«-mila. Njegova pena ima izrazito moč čiščenja; idealno milo za kopanje. Ekonomično v porabi, pravo rodbinsko milo. »Elsa« boraksovo milo. Posebno primerno za kožo blondink, ki so podvržene sončnim pegam. Zelo koristno pri preživahnem potenju. Zelo nežno in prijetno v današnji rabi. »Elsa« katranovo milo. Visok odstotek naboij-šega medicinskega katrana mu daje prav posebno desinfekciski in protiparazitni učinek. Kot krepko šampon-milo čisti lasišče prhljaja in lišajev in dviga rast las. Kdor pravočasno z njim neguje glavo, se v starosti ne bo kesal. »Elsa« milo za britje. Med tolikimi brivskimi mili to popolnoma odgovarja svojemu namenu. Radi naglega učinkovanja njegova pena znatno olajšuje in pospešuje brit e. Antiseptično! Parfumi-rano po moškem okusu! Po pošti za poskušnjo 5 kosov Elsa-mila v za-željeni izberi z zavojnino in poštnino 52 Dtn. Zdravilni puder dr. Klugerja, škatla 27-50 Din. Puder za dame v vrečicah 4-40 Din, Šminke, rdeče in bele, za 3"30 Din, Pomada za ustnice 3-30 Din. Brkomaz 5*50 Din, briljantina 5*50 Din, olje za lase 5 Din in 17-50 Din. Sredstva za barvanje las, zanesljiva, črna in kostanjeva 65-— Din. Elsa diSeča blazinica za perilo, vrelec trainega vonja, ki prodre v vsak ko sperila, 6 Din. Fini pariemi raznega cvetličnega vonja po 19 Din. Naročila naslavljajte točno na: Lekarnar EUGEJT V. FELLER, Stnblca Donja št. 589, Savska banovina. Kadar lii kaj v redu v prebavnih organih telesa, se to luaše na razne načine. Tak človek n. pr.nima teka, občuti včasih odvratnost do jedi, nekaj ga obenem draži na ri-ganje, jed mu težko leži v želodcu, muči ga glavobol, čuti se trudnega, težko se loti dela, slabe volje je in nima naravne, urejene stolice. Kadar nismo zadovoljni s tekom, prebavo in delovanjem črevesja, tedaj nam pridejo prav Fellerjeve Elsapilule, ki delujejo zanesljivo in hitro, ne dražijo črevesja in pospešujejo lahko iztrebljenje. Fellerjeve Elsapilule krepe želodec in čistijo telo, čistijo obenem tudi kri. — 6 škatlic 30 Din, 12 škatlic 50 Din že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Fellerju, Stubica Donja št, 589, Sav. ban. Odobreno po ministr. socialne politike in nar. zdravja Sp. št. 509 z dne 24. III. 1932. Elsa sladkorne pastile zoper gliste otrocih in odraslih, vrečica (10 pastil) 11 Din. Elsa mentolno črtalo (migrenštift) proti glavobolu, pa tudi zoper žuželčji pik. Kos 10 Din. Kašelj in motnje pri dihanju lahko postanejo predhodniki težjih pljučnih bolezni, ako se zanemarjajo. Prehlad se često pojavi poleg kašlja in v drugih pojavih, kakor so hripavost, vratobol, težkoče pri dihanju, bolečine v prsih, v ledjih in ramenih. Pri slabotnih osebah in otrocih zamorejo imeti taki pojavi zelo težke posledice, ako se pravočasno ne zaustavi poslabšanje. Zato dobro store oni, ki se zavarujejo z uporabo pravega zagorskega soka »Elsa« od lekarnarja Fellerja, posebno v spremenljivih dneh pomladi in jeseni, ki so tako nevarni za pljuča in dihalne organe. Slabotne osebe in otroci bi ga morali jemati vsak dan ker je poleg prijetnega okusa tudi tako hranilen, da koristno vpliva na telesno moč in odpornost. — 2 steklenici Din 50-—, 4 steklenice Din 92-— že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Fellerju, Stubica Donja št. 589, Sav. ban. Obenem se priporoča uporaba Elsa-iluida. Odobreno po ministr. socialne politike in nar. zdravja Sp. št. 509 z dne 24. III. 1932. Dobro jesti moremo samo, dokler delujejo naši prebavni organi v redu. Čim pa je tek pokvarjen, nastanejo vse mogoče motnje, kakor so: glavobol, naval krvi v glavo, krči, napetost, vzpehavanje, odvratnost do jedi, kar more pri slabotnih osebah, zlasti pa pri slabokrvnih dovesti do resnih posledic. Zato je redna vsakodnevna uporaba prijetne nipone švedske tinkture »ELSA« (švedske kapljice) lekarnarja Fellerja izredno koristna, ker ustvarja poleg tega, da olajša in pospešu e prebavo, dober tek in doprinaša k rednemu delovanju prebavnih organov, a je obenem zelo okusna, fino aromatična pijača, ki ostavlja v želodcu občutek prijetne sve-žosti, vplivajoča s tem tudi na splošno razpoloženje in delovno sposobnost, — 2 steklenici Din 50—, 4 steklenice Din 92-— z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Eugen V, Fellerju, Stubica Donja št. 589, Sav. ban. Odobreno po ministr. socialne politike in nar. zdravja Sp. št. 509 z dne 24. III. 1932. Fellerjevo Elsa ribje olje, pristno, prijetnega okusa! Krepi vsakogar, posebno slabotne žene in otroke. Bleda dekleta postanejo sveža in rožnata. Tudi slabotne žene ga rade pijejo. Povzroči porast teže in zdrav izgled. Velika steklenica Din 20'—. Elsa kina železno vino za slabokrvne in ble-dične osebe, potrebne okrepčila. Steklenica 16-50 Din. Železni liker (Hegaferrin) 19-80 Din. Elsa-prašek za zobe 6-60 Din, dr. Heiderjev prašek za zobe v škatlah 6-60 Din, v vrečicah 4"40 Din. Hega-sladkorčki za prsa in proti kašlju 8-80 Din, Kaiserjeve karamele po 5 in 12 Din. Prava sredstva za zdravje in dom Elsa-kapljice za zobe 7-70 Din. Najmočnejši francoski vinski cvet, izvirna »Radicum«-znamka, velika steklenica 19-80 Din, Mazilo proti ozeblinam 11-— Din. Mazilo za rane 11-— Din. Prašek proti golši 11-— Din. Mazilo za otroke 11-— Din. Jelisava kafrne kroglice 4-50 Din, Rumova esenca 5-30 Din in 19-80 Din, kineški čaj od 2-50 Din naprej. Prava metoda za negovanje nog Zoper kurja očesa, žulje itd. Vam pomaga brez bolečin, brez noža, brez nevarnosti zastrupljenja krvi, hitro in zanesljivo delujoči Fellerjev Elsa turistovski obliž. Mali karton Din 4"40, veliki Din 6-60. Elsa-prašek za posipanje zoper potenje telesa in nog. Škatla z rešetko 7"70 Din. Elsa prašek za nožno kopel 6-60 Din, Elsa-prašek zoper golazen usmrčuje zanesljivo in hitro vso golazen. Velika doza 17-60 Din, Briz-galnica za pokončavanje golazni 25-— Din, Tinktura proti stenicam 17-60 Din. Strup zoper miši in podgane, »F 1 o x«-zrnje, 8-80 Din. Naftalin del od 1-50 Din, kafra od 3 Din naprej. Elsa hranilni prašek za živino kot močan dodatek dnevni hrani za konje, govedo, ovce, prašiče in perutnino. Karton 8-— Din. Mazilo za konje 19-80 Din. Kreolin 10-— Din, Zavojnina in poštnina posebej, a najceneje. Čim več hkrati naročite, tem več prihranite na poštnini. Če se ti preparati prilagajo Elsafluidu, se poštnina prihrani. — Naročila naslavljajte razločno na: Lekarna EUGEN T. FELLER, [tnbica Donja St. 589, Savska^lmnovina I. jugosl. tovarna tehtnic in ključavničarska delavnica ter konces. podjetje za inštalacijo vodovodov IV9N REBERceme dobavlja razne tehtnice, izvršuje vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela, kakor štedilnike, ograje, obhajilne mize itd. Brzojavke: Rebek Celje Telefon 157 Ustanovljena 1894 SKRB ZA SVOJCE - NAJVEČJA SKRB Z delom dobrega gospodarja, z zaslužkom skrbnega družinskega očeta se preživlja vsa družina. Dokler on dela in služi, je vse v redu. Ko ga pa ugrabi nenadna smrt, ostane družina brez sredstev v bedi in pomanjkanju. Zakaj? Zato, ker oče ni pravočasno poskrbel za svojo družino, ker se ni zavaroval za slučaj smrti! Vsak skrben oče se zavaruje v korist svoje družine. Ločitev od žene in otrok mu je lažja, če jih zapušča v zavesti, da je zanje storil vse, kar je mogel. Oče, ki mu ni mar, kaj bo z družino po njegovi smrti, ni vreden imena »oče«. Vsaj za kritje pogrebnih stroškov bi moral poskrbeti! MOŽJE, OČETJE! Če še niste poskrbeli za svojce, storite to takoj, še danes, ker jutri bo mogoče že prepozno! Zavarujte sebe in svoje domače pri KARITAS, ki ima tri vrste zavarovanj: 1. posmrtnino, 2. doto, 3. starostno preskrbo. Zavarovanje KARITAS je dostopno vsem. Najmanjši mesečni prispevek je 5 Din. Kdor težko plačuje prispevke, je zavarovanja najbolj potreben! — Vsa pojasnila o zavarovanju KARITAS dobite brezplačno pri: KARITAS Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS Maribor, Orožnova ulica štev. 8 DOLŽAN FRANJO Telefon 245 se priporoča za: CELJE ZA KRESIJ6 Splošno kleparstvo // Vodovodne instalacije // Strelovodne naprave Izolacije streh s „Conco" izdelki Kritje streh, zvonikov itd. // Avtomatične sesalke za hišne vodovode in za pojačanje vodnega pritiska Solidno delo // Zmerne cene TVORNICA ZA OUŠIK S: RUŠE izdeluje sedem vrst umetnih gnojil, ki odgovarjajo za gnojenje raznih vrst zemlje in raznih kultur. Z njimi se dosežejo prvovrstni uspehi. To so: Apneni dušik oljeni 16% Apneni dušik neoljeni 19% Nitrofoskal 18% dušika, 6% fosforja, 8% kalija Nitrofoskal II 4% dušika, 8% fosforja, 8% kalija Nitrofos 4% dušika,, 12% fosforja 40% sečnina, 58-40% dušika 16% apnena sečnina Oglas je registr. pod S. Br. 6704 od 1. III. 1935. Kdor zaupa svoj denar domačemu denarnemu zavodu, mu s tem omogoča dajanje novih posojil ter s tem pobija brezposelnost! Nova posojila omogočajo stavbe in izvedbo javnih del, pri katerih lahko najdejo zaslužek brezposelni. S tpm se dviga njihova kupna moč in tako dobe zaslužka trgovci, obrt, industrija ter kmetovalci, ki bodo lažje prodajali svoje pridelke. — Vsem bo pomagano, ako pride dpnar iz svojih skrivališč ter začne zopet krožiti! — Zaupajte Vaš denar mestni hrknilhici ljubljanski LJUBLJANA, Prešernova 3 ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. januarju 1933, brez vseh omejitev. — Takih vlog ima že blizu 30,000.000 Din Tloge Din 390,000.000-- Rezerve Din 14,600.000-— Nove vloge obrestuje s 4 — 5% Kili m 532353235353894848485348534823482348482300530023485348534823004853484848 ZADRUZNO PODJETJE NOVA ZALOŽBA REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO LJUBLJANA - KONGRESNI TRG ŠT. 19 poleg nunske cerkve (ob Zvezdi) Na drobno in na debelo Prodajavci na deželi dobš primeren popust! (T < O 51 W>Q CL>W OD CD LU CL O - o s oc 5 h >05 Namen Nove založbe je, da skrbi za izdajanje izvirnih slovenskih knjig. Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi pa cela vrsta drugih pomembnih knjig kakor tudi posebno izbrana dela iz svetovne književnosti to izpričujejo. Zato se njeno delo samo priporoča. Nova založba ima v zalogi vedno vse knjige: šolske, znanstvene, leposlovne in pa najrazličnejše molitvenike. Nova založba prodaja vsakovrstne šolske in pisarniške potrebščine: svinčnike, peresa, risalno orodje, papir za risanje, zvezke, ameriške žurnale, blagajniške knjige, glavne in kopirne knjige. Nova založba ima vedno v zalogi — za darila otrokom in odraslim primerna — tudi nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, preproste in dragocene. — Pisemski papir v največji izberi. Vzorci in veliki ilustrirani cenik zastonj! TUDI VI BOSTE od veselja objeli poštar ja, ko Vam bo prinesel paket od Trgovskega doma Stermecki. Toda prej morate pisati po popolnoma nove vzorce svile, volne, barkenta, delena, cefirja, tiskanine in različnih drugih modernih tkanin za ženske, dekliške in otroške obleke. — Cene so zopet zelo znižane, a izbira je ogromna! TKJOVSK! • DOKU muuicki UMDMA- PEBIIA • ITI • OBLEK CELJE št. 219. Kamnoseška industrija RLCnzn UODHIK CJUBCJRNF) JAKOB KOS I kotlarstvo -MARIBOR poleg glavnega koločuora Ustanovljena leta 1860. Stara, renomirana tvrdka! CERKVENA DELA: oltarji, prižnice, obha-jilne mize itd. Marmornate plošče za pohištvo, elektro-monterje, stro-jarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice ter stopnišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele. Glavni trg štev. 4 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor kotle za kuhanje žganja in perila ter krme za svinje. — Brzoparilniki (Alfa) s pripravo za kuhanje žganja. Škropilnice za vinograde. Stroji za sladoled. — Avto-genično varenje itd. — Cene zelo nizke! Prepričajte se sami! Svoj denar nalagate najbolje in najvarneje pri SPODNTBŠTAJBRSKI LJUDSKI POSOJILNICI = registrovani zadrugi z neomejeno zavezo = V MARIBORU Gosposka ulica 23 Obrestuje hranilne vloge vedno po najugodnejši obrestni meri! .......... »I.f.n. . w.inl L r ~ ] O LVI11_V L)nKt)api. . lorek 8. julija l'«0__STEV. 1»_I. izhaja ftaruCiHoa mciifdo ^^^^^ ^^MHk ^ A Črk. račun: l.juh- Din"—zcne- JT^ m^im^k, W T B * rl % ^r^ K^V ^HB ^^B M a^^^^M ^^m inozemstvo l*0Din _ ^^M M ME ^ ^Bl H Uredništvo Je » ^^M Jf U prava: Kopitar- ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^m^^ ^ jeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna datba 5? p, pWp Tf o L-/-^ rtni7 r>,rir*\ Ithala »tak daD zjutraj, razen 2050. - noina 2996, 2994 in 20W ^ "CUCI/OAU pondeljka in dneva po prazniku KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE Naročajte in čitajte samo katoliški dnevnih in se plačuje naprej. Na željo Vam pošiljamo »Slovenca« 8 dni brezplačno na ogled, ako se sklicujete na ta koledar. Zahtevajte ga po dopisnici na naslov: »SLOVENEC«, Ljubljana. Račun poštne hranilnice št. 10.650. Vsak redni naročnik ima v smislu razpisa za slučaj smrtne nezgode pravico do podpore v znesku 10.000 do 15.000 Din. »SLOVENEC«, najstarejši in najbolje urejevani slovenski jutranjik, izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih in po praznikih. Nedeljska izdaja »Slovenca« doseza STANE MESEČNO 25 DIN 35.000 z zelo zabavno in poučno nedeljsko prilogo. IZVODOV izhaja vsak ponedeljek zjutraj kot dopolnilo »Slovenca« in stane mesečno samo 5 Din. Prinaša nedeljske dogodke in poročila ter vesti o naših zasužnjenih bratih. PONEDELJSKI SLOVENEC Vsa Slovenija in velik del ostalih dežel naše kraljevine se opozori na Vaše podjetje, ako stalno oglašuje v najstarejšem jutranjiku »Slovencu«. — Oglasni cenik pošljemo na zahtevo brezplačno. V NAŠE HIŠE SAMO KATOLIŠKE LISTE! MALI OGLASI Podaljšaj si življenje! Življenje moramo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti odstraniti, nestalne moremo očvrstiti in nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsake bolezni I Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, nepravilen način življenja in mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo je nafboljši zdravniki So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raztol-mačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: EHH5T FflSTEHHflCH, BERLIN 5 D. Michaelkirchplatz 13, Abt. C XVIII. Koledar 1936. OglM je registr. pod S. Br. 6704 od 1. III. 1935. DOBRA KAVA, RIŽ, ČAJ, BANAŠKA MOKA, KORUZA itd. po a j n i ž j i h c e n^a h pri tvrdki: Mnton fazarinc (želje _=- Nakup suhih gob, orehov itd. rža ž! ganlekuho! ima vedno na zalogi brinje, fige in rozine j tvrdka Fran Pogačnik, d. z o. z., Ljubljana j Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33 j v Javnih skladiščih j 18 Čudovit sostav človeškega telesa Človek je v resnici krona stvarstva. Niti en stroj, in če je še tako popoln, se ne more primerjati s čudovito ustvarjenim človeškim telesom. Toda kolikor bolj dovršeno je zgrajen kak stroj, toliko finejši so njegovi deli in toliko večja je nevarnost, da se poškoduje. Človeško telo je podvrženo istim zakonom: to, kar je v tvornicah nezgoda, često povzročena po malenkostih, so v človeških organih nedostatki, ki jih nazivamo »bolezen«. Zdravilna zelišča za preprečitev in zdravljene bolezni Problem zdravljenja z zelišči je od nekdaj zanimal zdravnike. Ti so zelišča zelo cenili in trdili so, da obstoja za vsako bolezen tudi zdravilna rastlina. Pozneje so polagoma vse manj pozornosti posvečevali zdravljenju z zelišči. Očiščene zeliščne sokove so uporabljali v razne svrhe kemije in tako je po'.aigoma nastala kemična industrija, ki ima nalogo, industrijsko pridelovati zdravila, katera enaiko delujejo kot zdravilna zelišča. Danes so se prav iz teh razlogov vrnili na stališče, da pripada zdravilnim zeliščem in rastlinam prvo mesto med esemi zdravili. Dr. PEARSON se je rarvnal po stari izkušnji, da razumen človek ne bo odbijal naravna sredstva, ker je narava še vedno naš najboljši zdravnik. Bog ni ustvaril rastline zato, da se z njimi hrani samo živina, ampak, da jih človek rabi kot zdravilo. Zelišča niso samo zato, da jih gledamo, ona hranijo in zdravijo. SI ako in kdaj je freba nabirati zdravilna zelišča? Zdravilnih zelišč, kakor na primer kaimilic, poprne mete, žajbelja in drugih je dobiti skoro povsod, tudi pri nas. Mnogo zdravilnih zelišč raste na severu na visokih vrhovih pa tudi v drugih delih sveta, posebno v Indiji. Dr. PEARSON-u je uspelo odkriti celo vrsto nahajališč takih zdravilnih zelišč. Ko je dr. PEARSON točno proučil delovanje vsake poedine bilke, se je prepričal, da čaj, sestavljen od več vrst zelišč, mora najbolje delovati. Toda katere rastline in katera zelišča je trebauporabiti v ta namen? Toda to še ni dovolj, ugotoviti je treba, kateri deil zelišč ima največjo zdravilno moč, ali pecelj, cvet, koren, skorja ali listi. Treba je točno dognati v katerem predelu rastejo posamezne raistline najbolje. Treba je še ustanoviti, v katerem letnem času jih je treba nabirati. Nazadnje je še bilo treba določiti, kako se morajo zelišča sušiti, kako jih shranjevati, da ne izgube nič od svojega zdravilnega učinka. — Po dolgotrajnem in napornem delu je sestavil končno dr. PEARSON čaj od 15 izbranih zelišč in trav odrejenega delovanja. Prišli smo do spoznanja, da nabiranje zdravilnih zelišč ni tako enostarvno, da je prav za prav znanost. In ko je dr. PEARSON na tem mnogo let delal, mu je uspelo sestaviti čaj izredno blagodejnega delovanja in mu dal ime »HERSAN«. Reg. Sp. štev. 22.718 — 1935. H*rm ZDRAVJE se zadobi s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč pri uporabljanju »Hersan«-čaja, mešanice posebnih zdravilnih zelišč, sestavljenih po navodilih zdravnika dr. R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkustvih je ugotovljena koristnost Hersan-caja in to z nedvomnim uspehom pri obolenju poapnenja žil, kroženja krvi, ženskih boleznih, pri menstruaciji (mesečno perilo), migreni (glavobol), revmatizmu, obolenju obisti in jeter, pri motnjah v želodcu, zastrupljenju, zaprtosti, gihtu, črevesnih obolenjih, hemoroidih, občem in prenaglem odebeljenju ter pri zgagi. — »Hersan«-čaj se dobi v vseh lekarnah. Knjižico z razlago in vzorec čaja Vam pošlje zastonj M ZAGREB, Dukljaninova ulica T RADIOSAN Reg. S. štev. 14,001/35. Ustanovljeno leta 1912 DEZMAN IVAN MARIBOR, VRBANOVA UL. 2 Zaloga stekla, porcelana, pločevinaste emajlirane posode; specialna delavnica za okvirje. Prevzema vsa stavbna steklarska dela in popravila. - Izvršitev najtočnejša in cene skrajno zmerne. 1 Tovarniška zaloga TIVAR-oblek Klobuke, perilo, čevlje itd. v veliki izbiri nudi [ugodno konfekcijska trgovina Jakob Lah, Maribor Glavni trg 2 Zahtevajte cenik! Kmetovalci! Najboljše kose, srpe, motike, in poljsko orodje, zanesljivo kaliva semena, ^ Mizarji! Okove za pohiStvo in stavbe, orodje, C Kleparji! Pocinkano, cinkovo pločevino in 6) kositer za spajanje, S Gospodinje in gostilne! Kuhinjsko $ posodo, jedilno orodje, „Weckove" kozarce Q za vkuhavanje sadja in soživja, pristni ma-linovec, najfinejšo žgano in surovo kavo, čaj, fini rum in pristno slivovko ter brinjeveo knplte najbolje pri 'Pl ]0S.3ag0diCUf Celje, Glavni trg w. Podružnica: Gubčeva ulica 2. Nakup suhih gob in drugih poljskih pridelkov. ElchtrotcIinfCno podjetje Karol flcriaitcic Celje Cankarjeva cesta 2 Telefon 74 Zaloga elektromotorjev, dtnam, števcev, žarnic, izolirnih cevi, likalnikov, kuhinjskih aparatov, izolatorjev, žic, armatur, svetUjk, zvoncev, telefonov, vsakovrstnega elektromaterijala, radioaparatov in radiomaterijala FOSFATNA ŽLINDRA je domač proizvod in najcenejše fosforno gnojilo Občutno pomanjkanje fosforne kisline v vseh naših zemljah nujno zahteva, da dodamo zemlji razen hlevskega gnoja tudi nujno potrebnega fosforja, kajti šele potem je gnojilni učinek kalijevih in dušičnih gnojil kakor tudi hlevskega gnoja povsem zadovoljiv. Kot umni in šfedljivi gospodarji bomo seveda nabavili ono fosforno gnojilo, ki je najcenejše in domačega izvora. FOSFATNA ŽLINDRA ki se proizvaja iz dalmatinskih sirovih fosfatov in vsebuje okoli 18% celolne fosforne kisline, 10% v 2%-ni ciironovi kislini lopne in 6% vodoiopne fosforne kisline, je vsekakor najcenejše fosfatno gnojilo, kar je razvidno iz dejstva, da je za polovico cenejša od Tomaževe žlindre in za približno 30% cenejša od navadnega rudninskega super-fosfata. Poročila izkušenih kmetovalcev označujejo fosfatno žlindro kot zelo prikladno in učinkovito umetno gnojilo, s katerim se lahko doseže znatno povečanje žetve. — Tako se je dobil pri gnojenju travnikov za skoro 100% večji pridelek pri prvi košnji in okoli 60—80% pri otavi; pri gnojenju hmelja je znašalo povečanje pridelka do 200% donosa; tudi vinogradi in sadovnjaki, ki so bili gnojeni s fosfatno žlindro, obetajo bogato letino in pričajo, da je fosfatna žlindra zares izvrstno fosforno gnojilo. Prodajna cena fosfatne žlindre znaša samo Din 70*- za 100 kg iz tvornice, ki omogoča vsakemu kmetovalcu nabavo tega čisto domačega in zelo koristnega umetnega gnojila. FOSFATNO ŽLINDRO proizvaja TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D., podružnica Celje, ki daje tudi vsa zaželena pojasnila o nabavi in uporabi kmetovalcem in ostalim interesentom brezplačno. Sest velikih resnic o glasbi: Glaisba nam: 1. plemeniti dušo, 2. osvežuje duhai, 3. ostri spomin, 4. ustvarja priljubljenost v družbi, 5. pomaga preko skrbi in razočaranja, 6. služi kot prijatelj in po potrebi tudi kot hranitelj. Dober instrument je torej prijatelj za vse življenje. Odrasli kakor otroci se lahko na-uče igrati na vsak instrument brez učitelja in z največjo lahkoto, ker pošilja svetovno-znana glasbena firma Meinel & Herald vsakemu odjemalcu popolnoma zastonj poučno knjižico: »Kako postanem dober glasbenik«. Harmonike od.....Din 69-— Violine od ..... . Din 69-— Tamburice od.....Din 65*— Mandoline od.....Din 95»— Gitare od.......Din 138"—itd. Velika izbira vsakovrstnih glasbil v ilustriranem ceniku! Odlični godbeniki in svetovno znani orkestri kupujejo svoje instrumente pri firmi Meinel & Herold zaradi njihove zvočnosti, dobre kakovosti in nizke cene. Vsako glasbilo 8 dni na preskušnjo! Zahtevajte takoj krasno ilustrirani katalog, dobite ga takoj popolnoma brezplačno. Zadostuje samo dopisnica na MEINEL & HEROLD E d. z o. z.* zaloga tovarne' glasbil in harmonik MARIBOR št. 241 Vsaka ASPIRIN- TA8LETA nosi Bayer-jev križ kot garancijo za pristnost. Proti vsem bolečinam in prehlada ASPIRIN Oglas i« regislr. Dod S. Br. 6704 od l. UL »35 NAJBOLJŠI DEŽNIKI domačega izdelka se dobo pri flntona FornaraBd0Bl v Celju Glavni trg štev. 15 (na dvorišču) Vsa popravila in prevleke se skrbno izgotovljajo! Cene zmerne! Mihaet^obravc slikarski, pleskarski in črkoslikarski mojster = CELJE, GLAVNI TRG 15 = izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela vestno in po zmernih cenah Thierry-jev BALZAM je edino pristen le samo z zakonom zaščitenim žigom »Zelena nuna" in imenom „Thierry" Ta Thierry-jev Balzam je sestavljen iz zdravilnih zelišč in ga narod že desetletja uporablja zoper slabo prebavo, iz-pahovanje, zgago, napenjanje, pomanjkanje teka, želodčne krče, bolečine v črevesju in drisko. Nadalje se uporablja tudi pri slabostih, onemoglosti, onesveščanju ter otroških boleznih. Narod ga uporablja zoper zobobol, razredčenega z mlačno vodo za grgranje pri boleznih ust in grla ter tudi za ublaženje bolečin in trganja. Thierry-jev Balzam je tudi v inozemstvu že več desetletij znan kot razkuževalno sredstvo. Thierry-jev Balzam se dobi v lekarnah: mala steklenica za Din 10"—, velika specijalna steklenica Din 50-—, a kjer ga ne dobite z zgoraj omenjeno znamko, ga naročite naravnost od Lekarne Jngela varuha" Adolfa pl. Thierry-ja nas!. PREGRADA štev. 29 (via Zagreb), Savska banovina. Cena Thierry Balzama z zavojnino in poštnino: 1 karton s 6 steklenicami Din 60"—, 2 kartona z 12 stekl. Din 108-—, 4 kartoni s 24 stekl. Din 192—, 6 kartonov s 36 stekl. Din 270"—, 1 velika specijalna steklen. Din 55-—, 2 veliki specijalni steklen. Din 100—. Pri večjih naročilih znaten popust. Razpošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. Oglas po uver. Min. Nar. Zdr. in Soc. pol. S. žt. 12947 od 7. VI. 1934. ThierriMeva Gentifolijsha mast fa rune) kije edino pristna le sam o z zakonom zaščitenim znakom križa z ovito kačo, a v sredi križa roža od Centifolije. Ta Thierry-jeva mast iz Centifolije je mast, ki oblažuje bolečine, izvleče iz rane nečistost, pomaga celiti rane, omili lokalno obolenje ter se priporoča pri različnih ranah, ker je razkužilno sredstvo ter kot antiseptično in des-infekcijsko že več let poznano zdravilo v tu- in inozemstvu. — Thierry-jeva mast iz Centifolije se dobiva v lekarnah, a kjer je ne dobite pod navedeno znamko, jo naročite naravnost od Lekarne »Angela varuha" Adolfa pl.Thierry-ja nasl. PREGRADA štev. 29 (via Zagreb), Savska banovina. Cena Thierry-jeve Centifolijske masti je z zavoznino in poštnino: 4 lončki Din 48-—, 6 lončkov Din 66-—, 12 lončkov Din 114-—, 24 lončkov Din 180 —. Pri večjih naročilih znaten popust! Razpošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. To je zašfltni znak edino pristne Oglas, po uver. Min. Nar. Zdr. in Soc. pol. S. it. 12948 od 7 VI 1934 Thierry-jeve Cent.folijske masti. Varujte se ponarejenja! Brzojavke: Thierry, Pregrada Varujte se ponarejenja! Jutri že Vam lahko pogori dom, ali Vas okradejo tatovi, ali doleti kakšna uima in ste ob vse, kar naenkrat, kakor bi trenil, — ako niste ugodno in dobro zavarovani. Stopite takoj v stik z najbližjim zastopnikom »Banke Slavije« ali pa naravnost z nami v Ljubljani in spravite zavarovanje v red. Svari in pozdravlja Vas Jugoslovanska zavarovalna banka „S LAVI J A" v Ljubljani, Gosposka ulica 12. Zahtevajte brezplačno in poštnine prosto Veliki ilustrirani cenik za ure ter zlate in srebrne predmete od sve- tovnoznane tvrdke H. Suttner, Ljubljana št. 201 Lastna tvornica ur -v Švici T Čudili se boste nizkim cenam! Žepne ure že od 35 Din naprej. Budilke že od 44 Din naprej. Ure zapestnice od 98 Din naprej. — Pismene garancije! Kilne pasove (Bruchbander), tudi za najhujše kile, trebušne obveze proti visečim trebuhom, znižanju želodca, za po operaciji, nosečnosti itd., gumijaste nogavice za krčne žile, — umetne noge in roke, d/^r^s. različne aparate proti m( lil telesnim poškodbam B f'/ U itd. dobite najbolje in H 3] najceneje pri tvrdki: w|M Ivan Frle 'f ii^k V bandažist in rokaviiar .V Celje, Glavni trg 16 Zalog vseh vrst rokavic, ^Ž^IkCJ) naramnic, kožnih hlač itd-Postrežba-solidna in točna! Otroški 20 Din. Moški iz črnega boksa 88 Din. Ženski iz črnega boksa 65 Din. Moški iz kravine 69 Din. Kdor je slabokrven, bled, brez teka, mu dajte za okrepitev krvi slabih živcev, Otrokom trikrat na dan po 1 malo žličko, odraslim trikrat na dan po 1 veliko žlico. ENERGIN se dobi v vseh lekarnah: 1 steklenica (pol litra) Din 35'—. Po pošti pošlje Laboratorij ALGA, Sušak 3 stekl. ENERGINA Din 110-— 6 stekl. ENERGINA Din 220*— (1 stekl. povrhu) 12 stekl. ENERGINA Din 440'— (2 stekl. povrhu) Reg Sp. br. 4787 od 23. m. »32. Znižane cene se vedno priporoča masiranj e. Za masažo je najboljša gLGR BOLEČINE in TRGANJE STARCI IN STARKE! V vaših starih dneh trpite največ od bolečin revmatlzma. Natrite vsaj enkrat na dan vaše zmučene žile s preparatom ALGA. Občutili boste prerojenje, občutili veselje do življenja in svežost. v kosteh: v SKLEPIH v MI Šjl C AH v ZOBEH v GLAVI ublažuje takoj iZ9 Masažo ALGA se dobiva povsod. 1 steklenica Din 12'—. Ali pa naročite na naslov Laboratorij „ALGA", Sušak: 4 steklenice ALGA Din 60 14 steklenic ALGA Din 164 8 steklenic ALGA Din 104 25 steklenic ALGA Din 264 Huhertus terpentinovo milo Vaše perilo perite le s sredstvi, ki mu ne škodujejo. To sta „HUBERTUS" milo in „ P E RIO N " pralni prašek. - Naša domača i z d el k a I SEZNAM KNJIG ZALOŽBE DRUŽBE SV. MOHORJA V CELJU (Z * zaznamovane knjige so vezane v platno.) Knjige nabožne vsebine Avrelija Avguština: Izpovedi, v platno......... v polusnje........ v usnje ......... Ehrlich dr. L.: Katoliška Cerkev. Trije zvezki vkup .... v polplatno................. v platno.................. Jeglič dr. A. B.: Mesija. S slikami*.......... Jeglič dr. A. B.: V boj za temelje krščanske vere!..... — V boj za krščanske resnice in čednosti)..... — V boj za krščansko življenjel......... 1.—3. zvezek vkup, v platno ........ Kašpar - Oblak: Vtiski iz Konnersreutha*....... Kocijančič Št.: Kristusovo življenje in smrt. Druga izdaja. V dva dela vkup............... v dva dela, v polplatnu............. v dva dela, v polusnju............. Lampe dr. Fr,: Jeruzalemski romar. S pod.* Oba zvezka vkup Lampe-Krek: Zgodbe sv. pisma. S podobami. I. del: Stari zakon (1.—9. zvezek); II. del: Novi zakon (10.—18. zvezek); polusnje z rdečo obrezo, vsak del zase .... v usnje, z rdečo obrezo............. preprosto v polplatno............. preprosto v polusnje ali v platno......... posamezni zvezki 1.—18., vsak.......... Lesar Anton: Prilike p. Bonaventure......... Lesar dr. Jos.: Apostoli Gospodovi. Lin II. del, vsak del zase oba dela vkup*............... Podgorc V.: Razlaganje cerkvenega leta ali Slovenski Gofiine (516 strani)................. Rogač-Torkar: Življenje svetnikov in svetnic. Stara, popravljena, druga izdaja, I. in II. del, 2192 strani, vsak del zase v polplatno................. v polusnje ................. Seigerschmied J. M.: Pamet in vera.* I., II. in III. del, skupaj Skuhala J.: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S pod.* Slomšek A. M.: Pastirski listi............ Stolz-Majar: Križana usmiljenost ali Življenje sv. Elizabete . Šmuc J.: Nebeška krona. Druga izdaja......... Zore-Jaklič: V tem znamenju boš zmagal!*....... — Življenje svetnikov. Nova izdaja. S podobami. 1.—9. zvezek, vsak zase ............ 10. zvezek.................. I. del (1__5. zvezek)*............ II. del (6.—10. zvezek)*............ Naš kruh (evharistični govori) (kartoniran)....... Molitveniki Finžgar F. S.: Vere mi daj, Gospodi V platnu v pegamoid mehko vezan...... v usnje mehko vezan........ Baraga-Rozman: Dušna paSa. Nova izdaja Rozman: Slava Gospodu! (z velikimi črkami) Cene za ude Cene za neude broš. vez. broš. vez. _ 75— _ 100— — 108— _ 144— — 150— _ 200— 9 — — 12 — — 18— _ 24— — — 21 — — 28-— 9— 24— 12 — 32 — 3— 9— 4— 12— 3— 9— 4— 12— 3— 9— 4— 12— _ 21— _ 28— 15— 12 — 20— 9 — _ 12 — _ 36— — 42— _ 56-— — 68 — 6 — 18-— 8— 24— 135— 180— _ 180-— — 240— _ 63-— — 84— t 69— A. 92— 6— 12— 8-— 16— 3— 9— 4— 12— — 18— — 24— 9 — 21— 12— 28— 12— _ 16— _ _ 27— — 36— _ 33— — 44— 18 — 30— 24— 40— 6— 15— 8— 20— 3— 12— 4 — 16 — 6— 12— 8 — 16 — 6— 15— 8-— 20— 6— 18— 8-— 24— 6— _ 8-— _ 15— — 20— — _ 57— _ 76— — 57— — 76— 9-— — 12— — rd. obr. zl. obr. rd. obr. zl. obr. 27-— 28— 36— _ 33— _ 44— _ 42— _ 56-— 18— 27— 24-— 36-— 18— 27— 24 — 36 — Cene za ude Cene za neade rd. obr. zl. obr. rd. obr. zl. obr. Godec: Lurška Mati božja............................18— 27— 24 — 36 — Kalan: Zlata vrv....................................20— 30-— 28— 40— Kar lin: Priprava na smrt..............................18-— 27— 24 — 36 — Košar: Nebeška hrana. I. del, drugi natisk..................18-— 27— 24 — 36 — — Nebeška hrana. II. del, prvi natisk..................18— 27— 24 — 36— Pire: Šmarnice ....................................20— 30-— 28— 40— Pristov: Presveto Srce Jezusovo........................18-— 27— 24 — 36 — Skuipoli: Duhovni boj................................18-— 27— 24 — 36-_ Škufca: Šmarnice (1886)................................18-— 27— 24 — 36 — Hockenmayer: Sveta spoved.............12— 21— 16'__28"— Kopatin: Pasijonski molitvenik.............12-— 21— 16"__28"— Meschler: Trije temeljni nauki.............12— 21— 16'_ 28"_ Podgorc: Evangeljska zakladnica............12— 21— 16 — 28— Seigerschmied: Krščanska mati ............12— 21— 16"__28-— — Sveta družina.................12— 21— 16 — 28— Slomšek A. M.: Krščansko devištvo. 2. izdaja.......12— 21— 16 — 28— Volčič: Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca (1892) .... 12-— — 16-— — Walter: Sveti rožni venec..............12— 21— 16"__28— Žgur: Marija Devica Majnikova kraljica.........12-— 21— 16-— 28'— Pogačnik: Veliki teden..............................20— 30— 28— 40— vezan v usnje................ ..42._ _ 56-_ — Praznik presv. Rešnjega Telesa......... 9— 12— 12-— 16— broširan izvod..............................6-____8«_ _ Vodušek: Svete maše................30-__36-__40-_ 48-_ vezan v usnje................ ..45._ _ 60-_ Eymand P. J.: Presveti Zakrament . . . •..............18-— 22-50 24— 30— broširan izvod . . . . •.........12*____16"_ _ OKcij za rajne (broširan izvod)............4-50 — 6'— Pesmarice in pesmi Aljaž Jakob: Slovenska pesmarica. 1. in 2. zvezek. Tretji na- bro1 Tez broil- tisk, vsak zase.................12— 18-— 16— 24— 1. in 2. zvezek vkup............... ..33— _ 44__ Lukman dr. Fr. Ks.: Majnik poje, Partitura........9— — 12— — Vsi glasovi..................3.____4._ _ Lovrenčič dr. J.: Brstje*...............3-_ 12.— 4.— 16— Pogačnik Jože: Sinie ozare (pesmi)........... ..15._ _ 20-_ Tnršič Leopold: Uho veselje (pesmi)..........12-— 18-— 16,— 24— Kunčič Mirko: Mlada njiva (samo vez.)*......... - 27— — 36— Razno Krašovec Fr.: Slovenska zemlja v podobah (album slik) . . . 60-— 75 — 80— 100— Za materinski dan Meško Ksaver: Mati (igrokaz):.............3-____4— _ Slovstvena knjižnica Žigon dr. A.: France Prešeren.............18-__24-__24-__32-— — Prešernova čitanka..............18-__24— 24— 32-_ l.in 2, zvezek skupaj*..........................30-— 42-— 40— 56— Detelovi zbrani spisi I, (3. zvezek slovstvene knjižnice)* . . 84-— 100— 84-— 100— > » » II. (4. zvezek slovstvene knjižnice) ... se tiska Znanstvena knjižnica Pitamic dr. Leonid: Država..............66— __88— _ v polplatno..................— 75._ _ 100-— v platno.....................81— — 108— — Slovarček k Državi...............3-____4._ _ Jehart dr. Anton: Iz Kaire v Bagdad. I. in II. po............21— 30— 28— 40— l.in II. zvezek vkup vezana (polusnje)........ ..51-_ _ 68-_ Ušeničnik dr. A.: Knjiga o življenju*....................21— 33— 28— 44— Kelemina: Bajke in pripovedke*............36-__48-__48— 64-_ Cene za ude Cene za neude bro5. vez. broS. vez. Gosar dr. Andrej: Za nov družabni red* I. del....... 99— 111-— 132— 148— Za nov družabni red II. del 1. snopič 30— — 40— — 2. snopič........ 30— — 40— — Veber dr. Franc: Knjiga o Bogu*............ 81— 93— 108— 124— Lukman dr. Fr.: Martyres Christi (Kristusovi mučenci) .... 57— 69— 76— 92— ' Dr, Viktor Korošec in dr. Gregor Krek: Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava ■ '......... se tiska Schneeweis dr. E.: Grundrifi des Volksglaubens und Volks- brauchs der Serbokroaten............ 81— 93— 108— 124 — Zemljepis Bohinjec-Dobida-Kranjec: Naše morje*........... 12— 21— 16-— 28— Karlin dr. A.: V Kelmorajnl S slikami.......... 9— 18— 12— 24— Lavtižar J.: Pri severnih Slovanih. S slikami*....... — 18— — 24 — S tarč J.: Kitajci in Japonci. S slikami.......... 6— 12— 8-— 16— Trunk J. M.: Amerika in Amerikanci. Bogato ilustr. knjiga — 96— — 128— Vrhovec Ivan: Avstralija in nje otoki. S slikami...... 12— 18— 16— 24-— rpouk in zabava Brecelj dr. A.: Čuda in tajne življenja.* S slikami...... 6— 12— 8— 16— Pengov Fr.: Podobe iz narave. Z izvirnimi slikami. 2. zvezek 6— — 8— — 24— 20— 32— Vodopivec J.: Da se poznamo*........... 3— 9— 4 — 12— Remec M.: Kuharica* . . . ............. 21— 30— 28— 40-— Mladika 105-— 75— 105— — 115— — 115— letnik 1928—1935, vsak zase............ 84— 114-— 84— 114— vezan v platno................. — 124— — 124— Življenjepisi • Hrovat p. Fl.: Franc Pire............... 6— 12— 8-— 16— ! Jaklič dr. Fr.: Friderik Baraga*............ 18— 27— 24-— 36— j Kovačič dr. F.: Slomšek L*.............. 15— 24— 20— 32— Slomšek II.*................ 15— 24 — 20— 32— | I. in II. del skupaj vezan*........... — 42— — 56— Medved dr. A.: Anton Martin Slomšek.......... 12— 18— 16-— 24— Pirnat M.: Juri baron Vega.............. 3— — 4— — Vončina dr. L.: Friderik Baraga............ 6— 12-— 8— 16— Koledarji Koledar 1. 1902, 1903, 1011, 1915, 1919, 1920, 1921, 1923 . . . . 6 — — 8— — 1924, 1927, 1931, 1932, 1933, 1935 po........ 6-— — 8— — za leto 1925 in 1936 .............. — 12— — 16— Šolske knjige in slovarji Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole, 4. izd.* . — 38— — 38— Koštial: Brus knjižne slovenščine............ 6-— — 8— — Krošl Amton: Zgodovina trgovine*........... — 44— — 44— Poljanec dr. L.: Prirodopis živalstva*.......... — 60— — 60— — 45— — 60— Bartel-Janežič: Deutsch-slovenisches Handvvorterbuch, 5. izd. . — 60— — 80— Sket-Podboj: Sloveoisches Sprach- und Obungsbuch. 8. izdaja — 30— — 40— — Slovarček (Taschen-Worterbuch). II. izdaja...... — 19-50 — 26— Holeček P.: Izbor nemškega beriva za šolo in dom I.* . . . 24— 33 — 32— 44— Mohorjeva knjižnica 1. Remec Alojzij: Užitkarji*............. 6— 12-— 8— 16— 15-— 21 — 20— 28— Cene za ude Cene za neud« broi. Tez. broi. tcz. 3. Kotnik dr. Fran: Storije............. 21— 20-- 28— 4. Baar-htybaschek: Križev pot........... 18— 16— 24— 5. lolsto); Knez Serebrjani*............ 30-— 28-- 40— 6. Jaklič: Zadnja na grmadi*.......... . 15-- 24— 20— 32— 7. Vadnjal: Otoški puslržeK+............ 9- 18— 12— 24— 8. Tominec: Sonce in senca4,............ . 15- 24— 20— 32— 9. Pengov-Ratajec: Kemija*............ . 12- 18— 16— 24— 10. Pregelj Ivan: Božji mejniki............ 9- 15— 12— 20— 11. Niccodemi D.: Učiteljica............. 12— 8— 16— 12. London J.: Krištof Dimač*........... 24— 20— 32— 24— 20— 32— 14. Dickens: Božična pesem...... ... 9- 15— 12— 20— 15. Malešič Matija: Kruh.............. . 21— SD- 28— 40— SS— 32— 44— 17. Lagerlof: Kristusove legende........... . 15- 21 — 20— 28— 18— 16— 24— 19. Lichtenberger-O.: Moj mali Hlaček......... 18— _ 24— 20. Pirjevec: Slovenski možje........... . 30— 39— 40— 52— 21. Orczy: Za Cezarja.............. . 21— 30— 28— 40-— 22. Malešič: Živa voda....... ..... 21— 20— 28— 23. Jeglič C.: Naše prijateljice'*'........... 33— 36— 44— 24. Turšič Leopold: Tiho veselje ... ..... . 12— 18— 16— 24— 25. Kranjec S,: Kako smo se zedinili . . ...... 12— 8— 16— 26. Jalen Janez: Ovčar Marko* ... . . . . . 21- 30— 28— 40— 27. Pregelj 1.: Peter Markovič*.......... 24— 20— 32— 28. Savinšek SI.: Grče.............. 21— 16— 28— 29. Riha - Bradač: Palček* .... . 12- 18— 16— 24— 30. London: Kralj Alkohol* .... 24— 20— 32— 31. Brieux: Rdeča suknja*.......... 24— 20— 32— 36— 36— 48— 33. Magajna: Primorske novele*...... ... . 12- 21— 16— 28— 34. Brecelj: Knjiga o zdravju*........... 40— 39— 52 — 35. Scoville: V samotah pragozda*.......... . 18- 27— 24— 36— * 36. Skolaster - Kmetova: V oblasti čarodejev* . . . . 27— 39— 36— 52— 37. Bolhar Alojzij: Mati*..... 21— 28— 38. Seljak France: Kamnarjev Jurij*......... . 21— 33— 28— 44— 39. Bordeaux - Hafner: Zametene stopinje* . . 27— 39— 36— 52— 24— 20— 32— 30-— 28— 40— 42. Grafenauerjeva M.: Iz duhovnega življenja družine* . . se ponatiskuje 24— 20— 32— 44. Terseglav: Med nebom in zemljo*..... 15- 24— 20— 32— 45. Josip Brinar: Kosmatin* . . . 15— 24— 20— 32— 46. Jalen Janez: Bratje*...... 15— 21-— 20— 28— 47. Dragaš: Otrok v predšolski dobi*........ 33- 42— 44— 56— 48. Magajna: Gornje mesto*...... 27— 39— 36— 52— 49. Janez Rožencvet: Pravljice* . . 21— 16— 28— 50. Dorfler - Pucelj: Krivični vinar*....... 39— 51— 52— 68— 27— 24— 36— 52. Eastman - Holeček: Ohijesa* . . 21- 30— 28— 40— 53. L. E.-J. P.: Irska*..... 15-— 24— 20— 32— 54. Minclov - Vdovič: Ko so hrasti šumeli* 30— 42— 40— 56- 55. Bevk: Veliki Tomaž*..... 33— 28— 44— 56. Kunaver: V prepadih*....... 18— 27— 24— 36— 57. Zupan: Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje*......... 12— 18— 16— 24-— 58. Dorfler - Pucelj: Mutasti greh*........ foošlol 59. Husova Mara: Njene službe*..... 12— 21— 16— 28--»- 60. Deželic - Golobič: Kragulj*........... 21— 30— 28— 40— 61. Moderndorfer: Koroške uganke in popevke*..... 9-— 15— 12— 20— Ta knjiga se dobi tudi kartonirana .... _ 12— __ 16— 62, Acker - Kotnik: Ljubezen in dolžnost*........ 12- 18— 16 — 24— 63. Bučar Ivan: Čez steno* .... 30— 28— 40— Cene : za ude Cene za ■ettde bro5. vez. broS. Tez. 64. Lovrenčič Joža: Pastir z belo ptico*......... 12— 21 — 16-— 30 — 65. Magajna B.: Graničarji*.............. 12— 18— 16-— 24— 66. Štele France: Cerkveno slikarstvo*.......... 21— 30-— 28— 40— 67. Petelin - Krošl: Pregled občne zgodovine I., stari vek . 9— — 12— — — Pregled občne zgodovine 11., srednji vek...... 15— — 20— — III. (novi vek do 1792)........... 9-— — 12— — IV, del (nada.jevanje in konec)....... se tiska 28— 15-— 21— 20— 69. Lichtenberger - Kuret: Hlačkova sestrica*..... 18-— 27— 24— 36— 70. Hofmannsthal - Župančič: Slehernik* ......... 21-— 30— 28— 40— 71. Ulaga Drago: Knjiga o športu*........... 33— 42— 44— 56— 30— 28— 40— 73. Šedivy Jan.: Oris zgodovine Jugoslovanov*...... 30— 42— 40-— 56— 74. Bevk Fr.: Huda ura*............... 16-50 22 — 25-50 34-— 75. Weiser-Pucelj: Vatomika*............. 6— 12 — 8-— 16— 76. Scoville-Holeček: Za Inkovim smaragdom*...... 18 — 27— 24-— 36— 77. Rožencvet: Pravljice za lahkomiselne ljudi*...... 21— 30— 28— 40— 78. Šimec dr. M.: Zdravstveni nasveti za družino in dom* . . 15— 24— 20-— 32— 79. Dr. Logar in dr. Slivnik: Naši zobje*......... 21 — ,30— 28-— 40— 80. Haluschka-Poznič-Pogačnik: Sin dveh očetov*..... 33— 45— 44-— 60— Leposlovje — povesti (Slovenske Veternice) 12— 21— 16— 28-— Cigler Janez: Deteljica.* Če|trta izdaja......... 6— 12— 8— 16— Detela dr. Fr.: Hudi časi. S slikami . . ......... 6— 12— 8-— 16— 9— 18— 12— 24— Finžgar F. S.: Strici*................. 6— 12— 8— 16— Jaklič Fr,: V graščinskem jarmu*........... 6— 12— 8— 16— Peklena svoboda* .............. 6— 12— 8— 16— 6— 12— 8— 16— Krek dr. Janez Ev.: izbrani spisi. 11. zvezek, 1. in 2. snopič 44— ter 4. zvezek, vsak po.............. 27-— 33— 36— II. zvezek, 1. in 2. snopič, skupaj vezana........ — 69— — 92— Lah Ivan: Uporniki*................ 9— 18— 12— 24— Lesar A.: Perpetua.* Tretja izdaja........... 6-— 12— 8— 16— Malešič Matija: Izobčenci*.............. — 18— — 24— 3— 9— 4— 12— Parapat J.: Robinzon starši. Četrta izdaja*........ 9— 15— 12— 20— Pregelj dr. Ivan: Peter Pavel Glavar*......... 3— 9— 4— 12— Pregelj dr. Ivan: Umreti nočejo*............ 12— 21— 16— 28— Sket dr. J.: Miklova Zala*.............. 6— 12— 8— 16— Slemenik: Izdajavec. Zgod. povest iz turških časov. 2. izdaja* 6— 12-— 8— 16— Slemenik Valentin: Križem sveta. Druga izdaja*...... — 12— — 16 — 3— 9-— 4— 12— 12— 18-— 16— 24— 6— 12-— 8— 16— I. in II. del skupaj vezan*.......... , 6— 12-— 8— 16— Vošnjak dr. J.: Troje angelskih češčenj*......... — 21 — — 28-— Vuk Ivan (Starogorski): Zorislava*........... 6— 12-— 8— 16— Wieseman - Zupančič: Fabijola.* Tretja izdaja....... 9— 15— 12— 20— Zakrajšek: Oglenica. Tretja izdaja* ........... 6— 12— 8— 16— Zbašnik dr. Franc: Boj za pravico*........... 9-— 15-— 12— 20— — 15 — — 20-- 15-— 12— 20— Zoreč: Domačija ob Temenici............. 9— 15— 12— 20— 12— 21— 16— 28— 12— 21— 16— 28— — Stiški tlačan ................ 12— 21-— 16— 28-— Mati božja dobrega sveta.* Povest iz časov turških bojev iz XVI. stoletja. Druga izdaja ............. 6— 12— 8-— 16— 41. zvezek: Življenje svetega očeta, papeža Leona XIII,, pesimi, povesti, zgodovinske kratkočasnice in drugo...... — 12— — 16— Cene za ude Cene za neude broš. vez. broi. vez. 42, zvezek: Na krivem potu. (Povest.) Potopisne črtice iz Italije. Kakšni so strahovi. (Humoreska) in drugo . . . . 6— 12— 8-- 16— 49. zvezek: Vas Kot. (Povest, spisal Žaljski.) Zaklad. (Povest, spisal A. Koder.) Pesmi, itd............ . 6— 12— 8-- 16— 51, zvezek: Dr. Jožef Muršec. (Življenjepis, spisal J. G. Vrba- nov.) Strašen božični večer. (Povest, spis. Žaljski) in drugo . 6— 12— 8— 16— 52. zvezek: Nehvaležen sin, (Povest, spisal Malograjski.) Krivica in dobrota. (Igra v 3 dejanjih) in drugo .... . 6— 12— 8— 16— 53. zvezek: Bog ga je usUšal. (Resnična dogodba, spisal Milo- vršnik.) Ne vdajmo sel (Humoreska) in drugo..... 6-— 12— 8— 16— 55. zvezek: Miklova Lipa. (Zgodovinska povest, spisal Malo- grajski.) Rotijin Blaže. (Povest) in drugo...... . 6-— 12— 8— 16— 57. zvezek: PoSteni ljudje. (Povest, J. Kostanjevec.) Nesrečnež. (Povest, dr. Anton Medved.) Razne povesti in drugo . . . 6— 12— 8— 16— 59. zvezek: Kovač in njegov sin. (Povest, J. M. Dovič.) Kako je Jaka kupoval koze. (Šaljiva dogodba) in drugo . . . . 6— 12— 8— 16— 61, zvezek: Novo življenje. (Detela.) V samoti. (Cankar) . . . . 12— 18— 16— 24— 64. zvezek: Trebušnik na slovanskem jugu. (J. Mlakar.) Druge povesti in pesmi................ . 6— 12— 8— 16— 68. zvezek: Novo življenje. (Povest J. Kostanjevec.) Gozdar- jevi spomini (J. Kostanjevec,) Razne druge povesti. . 6— 12— 8— 16— 72. zvezek: Krščen denar. (Povest, dr. I. Šorli.) Sejmski tatje. (Fr. Milčinski.) Polje. (Črtica, I. Dornik)....... . 3 — 9— 4— 12— Razne povesti. (Vsebina: Fr. S. Tratnik: Konec povesti; J. Kostanjevec: Oče in sin; P. Bohinjec: GlagoljašŠtipko; Lea Fatur: Zvonjenje v gozdu pri Ptuju; Živalske pravljice) , . 6'— 12— 8 — 16— [Naravoslovje — poljedelstvo — živinoreja Černe Fr.: Živinoreja. S slikami............ . 63— 75 — 84— 100-— Dular Fr.: Domači živinozdravnik, S slikami....... , 27- 33— 36— 44— Erjavec Fr.: Naše Škodljive živali. S slikami, 2. zvezek . . . . 6— ___ 8— _ — Domače in tuje živali v podobah.* 2. zvezek: Ptice (1. zvezek je pošel).............. 18— 12-— 24— Humek: Boj sadnim Škodljivcem!* S slikami....... 18— 12 — 24— Lakmayer Fr.: Umni čebelar.* S slikami........ 21 — 16 — 28— Povše Franc: Umni kmetovalec. S slikami. 2. in 3. zvezek (1. zvezek je pošel), vsak zase.......... 9- _ 12— _ Razinger: Kokošjereja.* S podobami.......... . 3-— 9— 4-— 12— Rohrman - Dular: Gospodarski nauki.* S slikami..... 12- 21— 16-— 28— Simonič ing. P.: Splošno poljedelstvo.* S slikami..... 63— 75— 84— 100— Šušteršič ing. Mirko: Naš lov*......... , , . 39— 51— 52-— 68— 30— 28 — 40— Turk J.: Travništvo. S slikami. 1. zvezek........ 12— 8— 16— 2. zvezek............... 9- 15— 12— 20— 1, in 2. zvezek vkup vezano v platno....... — 25-50 — 34-— Zgodovina Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini* leta 1878 _ 42— _ 56 — Gruden dr. Josip: Zgodovina slovenskega naroda. S slikami, 1.—4. zvezek, vsak zase............ 12- _ 16— 5. zvezek (samo broš.)............ 18- _ 24— _ _ 28— _ 123— _ 164— Mal dr. J,: Zgodovina slovenskega naroda. S slikami. (Na- daljevanje dr. Grudnove Zgodovine slovenskega na- roda), 7, in 8. zvezek, vsak........... 15- 21— 20— 28-— . 9- _ 12— _ 11. in 12. zvezek............... 16— _ 13. zvezek . . . •......... 9- _ 12 — _ Kranjec S.: Zgodovina Srbov........... 12- 21— 16— 28— — Dodatek h knjigi Zgodovine Srbov........ 3— _ 4-— _ Križanič dr. Ivan: Zgodovina sv. katoliške Cerkve, I., II. in 36— 28— 48— Petelin - Krošl: Pregled občne zgodovine I. (stari vek) . . . — Pregled občne zgodovine II. (srednji vek) . . . — Pregled občne zgodovine III, (novi vek do 1792) . — IV. del (nadaljevanje in konec)....... Stare J.: Občna zgodovina, 14. in 15. zvezek (vsi drugi so pošli), vsak zase............ • « Šedivy J.: Oris zgodovine Jugoslovanov........ Dr. A. blodnjak - tr. LevstiK; Martin Krpan* ...... A. Sovre: ttoratius Iiaccuss De arta poeuca* — O pesništvu Dr. M. Rupel: Josip Jurčič: Jurij Kozjak*........9—• Dr. J, Graienauer: Valentin Vodnik: izbrano delo* .... Dr. A. Pirjevec: Matija Čop: Izbrana dela*....... Zdravstvo Podgorc V.: Kneipp Domači zdravnik*..............27— Dr. Uebevec irance: Jetika*.............18 Dr, H. Vedenik: kako si ohranimo ljubo zdravje. Trije zvezki, vsak zase .................3* vsi trije skupaj vezani . ..................— Dr. A. Brecelj: Knjiga o zdravju*............30'— Dr. B. Dragaš: Otrok v predšoiski dobi*.........33— Dr. Logar in dr. Slivnik: Naši zobje*...........21- Dr. M. Šimec: Zdravstveni nasveti za družino in dom* . . . Cene za ude Cene za neude broš. vez. broS. vez. 9-- — 12— — 15— — 20— — 9,— _ 12.— — se tiska 6— _ 8— _ 30— 42— 40-— 56— sgov 9— 18— 12— 24— 3— 9— 4-—* 12— 7-50 13-50 10 — 18 — 9— IS- 12 — 2*— 9— IS-— 12 — 24— 9— 15— 12 — 20— 27— 36— 36— 48— 18— 27— 24—■. 36— _ 4— — 15— Mladinske knjige Brinar Josip: Lisica Zvitorepka* ...........6"— Meško Ksaver: Miadim srcem,* 2. in 3, zvezek po . . . , • , 6"— Kotnik dr..bran: Storije...............15-— Vaanjai: Otošni postržek*..............9— Bertelli: Jurček Kozamurček.............12-— Lichtenberger: Moj mali Hlaček.............— Riha Bradač: Paiček* .............. , 12— Scoville: V samotah pragozda*............18— — Za Inkovim smaragdom*............18"— Skolaster: V oblasti čarodejev*............27— Bridges: Jetnik v Gorah meseca*............15— Trdi orehi in veseli smehi*......................15- — Brinar: Kosmatin*.................15— Rožencvet: Pravljice*................12— — Pravljice za lahkomiselne ljudi*..........21— Eastman: Oiiijesa*.................21-— Moderndorfer: Koroške uganke in popevke*........9-— kartonirana ....................— Weiser-Pucelj: Vatomika*..............6— Lovrenčič: Pastir z belo ptico1'.................12-— Parapat: Robinzon*.................9— Verne: Carski sel, I.in II. del, vsak zase.........6-— I. in II. del skup ajvezana*............— Kunčič Mirko; Mlada njiva (Pesmi)...........— 21 40 42 30 24 12— 15— 21— 18— 18— 18-— 18— 27— 27-— 39— 24— 24— 24— 21— 30 — 30— 15— 12— 12 — 21— 15— 12— 21'— 27 — 39'-44.. 28"-20'- 8'-8-20-12-16-- 16-24-24-36-20-20-20-16-28-28-12- 8--16-12-8- 28- 56-40-32- 16-20-28-24-24-24-24-36-36-52-32-32-32-28-40-40-20-16-16--30"-20-16-28-36— Preč. župne urade vljudno opozarjamo na »Družinsko knjižico«, ki naj bi jo imela vsaka družina, da si tako prihrani mnogo stroškov, potov in skrbi. Broš. izvod 5 Din, v usnje vez, 25 Din, V »Seznamu knjig« so omenjene vse knjige, ki jih še imamo v zalogi. Starejših knjig, ki jih ni v tem seznamu, ni več. Prosimo, poglejte seznam naših knjig pazljivo; opazili boste, da smo mnogim knjigam cene zelo znižali, Posebno opozarjamo na »Mohorjevo knjižnico«, zbirko najrazličnejših knjig, ter na ceneno ljudsko zbirko »Cvetje iz domačih in tujih logov«,. Vsa naročila izvršujemo takoj. Neznanim naročnikom pošiljamo knjige po ipovzetju ali pa proti predplačilu, — Udje Družbe sv. Mohorja dobe knjige po udninskih cenah. — Za naročilo zadostuje dopisnica, na kateri nam sporočite, katere knjige želite in ali naj bodo vezane ali broširane.