Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1982, šl. 15, s. 51—69 si Ernest Petrič OSNUTKI ZAKONOV O PRAVICAH SLOVENCEV V ITALIJI V LUČI OSIMSKE POGODBE 1. Po določilih osimske pogodbe! se stranki pogodbenici, Italija in SFRJ, za- vezujeta, da bosta v okviru svojega notranjega prava zagotovili (assure dans le cadre de sous droit interne) isto raven varstva pripadnikom zadevnih manjšin (maintien du niveau de protection des membres des minoritčs respectives), kot izhaja iz določil posebnega statuta? (pravu par les normes du Statut special čchu). Potrjujeta svojo privrženost načelu največjega možnega varstva pravic pripadnikov manjšin, kot izhaja iz njunih ustav in notranje zakonodaje (confirmant leur loyautč envers le principe de la protection la plus ample possible des citoyens appar- tenant aux minoritčs (groupes ethnigues) deculant de leurs Constitutions et de leurs droits internes), ter izražata soglasje, da se bosta glede odnosa do manjšin zgledovali (s'inspirant) tudi po načelih ustanovne listine OZN, splošne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o odpraoi vseh oblik rasne diskriminacije? in obeh konvencij OZN o človekovih pravicah.! " Po tem, ko sta obe stranki pogodbenici osimsko pogodbo ratificirali" in je ta 3. 4. 1977 stopila v veljavo, ni mogoče dvomiti, da so tudi tista določila te po- godbe, ki se nanašajo na manjšine, čvrsta mednarodnopravna obveznost tako Ju- goslavije kot Italije. O tem sicer načeloma ni kakih posebnih dvomov, niti na itali- janski strani niti v političnih izjavah" niti v mednarodnopravni doktrini," kot tudi ni dvomov o mednarodnopravnem pomenu ostalih določil osimskih sporazumov. Narobe, mnoga določila osimskih sporazumov, zlasti določila o meji, so bila uspešno uresničena ali pa so v fazi uresničevanja, stranki pogodbenici pa sta ustanovili tudi vrsto mešanih teles,? ki skrbe za uresničevanje — v skladu z na- čelom pacta sunt servanda — mednarodnopravnih obveznosti, kot izhajajo iz osimskih sporazumov. | Traita entre la RSF Yougoslavie et la Republigue Italienne z desetimi prilogami; podpisana (skupaj z Accord sur la promotion de la cooperation economigue in Act final) v neposredni bližini Osima 10. 11. 1975; stopila v veljavo 3. 4. 1977 po izmenjavi ratifika- cijskih listin; objavljena v francoskem zvirniku in v slovenščini v Osimski sporazumi, Koper 1977, v italijanščini v Gazzetta Ufficciale, št. 77 (21. 3. 1977). 2 Priloga Il k memorandumu o soglasju z dne 5. 10. 1954. 3 International Convention on the Elemination of All Forms of Racial Descrimination; Italija jo je ratificirala 5. 1. 1976. 4 international Covenant on Civil and Political Rights; International Covenant on Eco- nomic, Social and Cultural Rights; Italija je obe ratificirala 15. 9. 1978. 48 O mednarodnopravni obveznosti Italije do slovenske manjšine na temelju vseh teh splošnih mednarodnih aktov glej E. Petrič, La posizione giuridica internazionale della minoranza slovena in Italia, Trst 1981, str. 9—58. 5 SFRJ 1. 3. 1977; Italija 14. 3. 1977. % Omenimo naj kot primer le vlado obvezujočo resolucijo z dne 17. 12. 1976, sprejeto v posSlanski zbornici, in vlado obvezujočo resolucijo, sprejeto v senatu (24. 2. 1977); obe glej v Atti parlamentari, VII, Legisl., št. 407 A, str. 249—296 in 300. 7 Npr.: E. Petrič, op. cit.; B. Vukas, Solution definitive de la »Ouestion de Trieste« par la conclusion des accords entre |'Italia et la Yougoslavie a Osimo, v: Annuaire Francais de Droit International, XXI1 (1976), str. 77—95; T. Veiter, Der neue Jugoslawisch-italiensche Trieste Vertrag, v: Europa Ethnica, št. 3/1876, str. 108—116; M. Udina, Gli Accordi di Osimo, Trieste 1979. K Drugače, kot pri memorandumu o soglasju iz leta 1954, ki ga Italija ni nikoli ratifi- cirala itd. ? Nprr.: Stalna mešana komisija za vodno gospodarstvo, itd. 52 Osnutki zakonov o pravicah Slovencev v Italiji v luči osimske pogodbe 2. Ne glede na to, da so določila osimske pogodbe o manjšinah razporejena delno v čl.8, delno pa v točki 4 preambule te pogodbe, je moč z zanesljivostjo trditi, opirajoč se predvsem na obe osimski pogodbenici zavezujočo dunajsko pogodbo o mednarodnem pogodbenem pravu,'", zlasti njen čl.31, tč.2, pa tudi na mednarodno doktrino in judikaturo," da je osimska določila o manjšinah treba tolmačiti kot celoto, saj je tudi preambula del teksta pogodbe, del soglasno izra- žene volje strank pogodbenic." Celovito tolmačenje osimskih določil o manjšinah pa je pomembno zlasti glede na to, da je vsebina manjšinskih pravic v čl. 8 osimske pogodbe oprede- ljena z vsebino posebnega statuta, ta pa je manjšinam zagotavljal pravice le na območju bivšega STO. Zato velja posebej poudariti, da v osimski pogodbi ni no- benega določila, ki bi uporabnost njenih manjšinskih določil omejevalo le na ozemlje biošega STO. Narobe, v sami osimski pogodbi je najti dovolj čvrstih potrdil? za to, da sta osimski pogodbenici imeli v mislih celotno manjšino, bodisi italjansko narodnost v SFRJ bodisi Slovence v Furlaniji-Julijski krajini. Omenimo naj poleg že omenjenega dejstva, da v osimski pogodbi ni najti določila, ki bi njeno veljavnost, tudi njen čl. 8, omejevalo le na območje bivšega STO, da je po mednarodnem pravu nesporno če pogodba sama izrecno ne določa drugače, da Vsaka mednarodna pogodba zavezuje stranko pogodbenico za vse njeno ozem- lje." Sami osimski sporazumi pa so segli z vrsto svojih določil daleč prek vpra- šanj bivšega STO (npr. mejno vprašanje, gospodarska vprašanja). Iz vrste izjav! ob sprejemanju osimskih sporazumov in njihovem ratificiranju je prav tako očitno, da sta tudi glede manjšinskega vprašanja pogodbbenici imeli v mislih manjšini tudi izven območja bivšega STO. Poleg tega je tudi v Italiji že pred osimskimi sporazumi uresničevanje posebnega statuta seglo prek teritorialnih okvirov STO. Zgovorno je tudi dejstvo, da se tudi zakonski osnutki za uresničitev osimske obveznosti Italije glede pravic manjšin verbis expressis nanašajo na celotno Fur- lanijo-Julijsko krajino. Še zlasti pa seveda ni moč mimo dejstva, da se v pre- ambuli osimske pogodbe omenjeni akti, na katerih naj bi temeljilo načelo naj- večjega možnega varstva pripadnikov manjšin, to so ustava, zakoni, ust. listina OZN, splošna deklaracija in konvencije OZN o pravicah človeka, konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, nanašajo na celotno ozemlje Italije. 3. V sami osimski pogodbi ali njenih prilogah ni konkretneje določeno, kako naj stranki pogodbenici uresničita manjšinsko varstvene ukrepe — razen, da bosta to storili avtonomno, s sredstvi notranjega prava. To je logično in ne izhaja le iz njune suverenosti, temveč tudi iz dosežene stopnje medsebojnega zaupanja, ki ga je prav sklenitev osimskih sporazumov še utrdila. Sicer pa je mednarodno- pravne obveznosti do manjšin in njihovih pripadnikov sploh moč uresničiti le z no- tranjimi pravnimi in dejanskimi ukrepi. Pač pa sta osimski pogodbenici določili nekatere splošne okvire uresniče- vanja osimskih določil o manjšinah. In sicer: da bosta ta določila uresničili avto- nomno, z notranjimi ukrepi; da bosta zagotovili kar »največje možno« varstvo; 10 jtalija jo je ratificirala 22. 4. 1970, SFRJ pa 27. 8. 1970. Lo ue U Npr.: C.P.J.I., Serie B, No. 2—3, str. 22, pravno mnenje o Mednarodni organizaciji dela; |. C. J., Reports 1952, str. 183—198, primer US Nationals in Marocco. 1 Nrp.: G. Schwarzenberger, Mdnual of International Law, London 1976, str. 641; C. De- puis, Regles general du droit de la paix, v RAC. 130, Il. str. 79: »Le prčamble fait partie du traitč... et constitue... un člament essentiel du traite.« 13 izčrpno tolmačenje manjšinskih določil osimske pogodbe glej E. Petrič, op. Cit., str. 68—133. o oa tako čl. 29 dunajske konvencije o mednarodnem pogodbenem pravu. lej op. 8. 1% Npr.: Zakonski osnutek KPI z dne 15. 2. 1980; zakonski osnutek PSI z dne 22. 6. 1979; zakonski osnutek Slovenske skupnosti z dne 10. 2. 1982. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 — 53 da varstveni ukrepi ne bodo pod ravnijo, kot jo je določal posebni statut; da bosta te ukrepe uresničili v skladu z načeli svojih ustav in v skladu z načeli najpo- membnejših mednarodnih aktov o varstvu človekovih pravic in preprečevanju di- skriminacije. V teh okvirih sta pogodbenici, Italija in SFRJ, mednarodnopravno, z osimsko pogodbo, zavezani uresničiti in bona fides, v dobri meri in pošteno, osimska določila o manjšinah. 4. Seveda si velja pet let po sklenitvi osimskih sporazumov zastaviti vpra- šanje, kako je Italija uresničila svojo obveznost, izhajajočo iz člena 8 in točke 4 preambule osimske pogodbe, tj., kako je s svojimi notranjimi akti zagotovila pra- vice slovenski manjšini v Furlanjii-Julijski krajini na ravni pravic, kot jih določa vsebina posebnega statuta; kako je v praksi izrazila svojo privrženost načelu naj- večjgea možnega varstva manjšin, načelom svoje ustave in vseh tistih mednarod- nih dokumentov, ki so našteti v točki 4 preambule osimske pogodbe. Žal še vedno velja, tudi še pet let po ratifikaciji osimskih sporazumov, ugotovitev iz spomenice predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji predsedniku S. Pertiniju z dne 22. 11. 1978: »Tri leta po podpisu osimskih sporazumov moremo ugotoviti, da, karzadeva pravice Slovencev, niso bili storjeni pomembni koraki.«? Res je, da drugače kot za nekatere druge obveznosti iz osimskih sporazumov, ni določen noben rok, do kdaj se stranki pogodbenici dolžni sprejeti notranje ukrepe v prid varstva manjšin, čeprav spomenica, ki jo je senat sprejel na pred- log KPI in PSI, priporoča vladi, da to naredi v 18 mesecih po ratifikaciji spora- zuma. Vendar pa po petih letih pričakovanj ni moč mimo ugotovitve, da odlašanje Italije, da bi sprejela zakon, ki bi za Slovence v Furlaniji-Julijski krajini pomenil uresničitev osmskih določil, ni moč označiti drugače kot neizpolnjevanje med- narodne obveznosti in kršitev načela pacta sunt servanda. 5. Povedano ne pomeni, da se v Italiji po sklenitvi osimskih sporazumov v pravni sferi ni dogajalo prav nič za uresničitev osimskih določil o manjšinah. Vendar so bili bodisi docela nesprejemljivi pravni ukrepi, kakršen je bil npr. osnu- tek pooblaščenega vladnega dekreta z dne 15.7. 1978 za izvedbo čl. 8 osimske pogodbe, ki je upoštevala le Slovence v Tržaški pokrajini in ga je demokratična javnost zavrnila, bodisi za samo manjšino še niso rodili nobenih otipljivih sadov. Slednje velja tako za delo posebne komisije pri predsedstvu italijanske vlade za proučitev problemov slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini? kot za vrsto predlogov zakonskih osnutkov v rimskem parlamentu.? Vsekakor so, kot mo- rebitna osnova za bodoči zakon o pravicah Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini — če bomo njegov sprejem dočakali — najpomembnejši zakonski osnutek Krščan- ske demokracije št. 3153 z dne 10. 2. 1982, zakonski osnutek KPI št. 747 z dne 15.2. 1980,"! zakonski osnutek socialistične stranke št.56 z dne 22.6.1979? in zakonski osnutek Slovenske skupnosti (predložil pa ge poslanec Fontanari) 17 Objavljena v Razprave in gradivo INV, št. 9—10/1979, str. 222. 18 Ustanovljena s posebnim dekretom predsednika vlade 24. 12. 1977. 19 Že po letu 1970 je vrsta italijanskih političnih strdnk (KPI, PSI, PSIUP) predložila osnutke o varstvenih ukrepih v prid slovenske manjšine; poleg tistih osnutkov, ki so v času pisanja tega teksta formalno še v obravnavi, velja posebej omeniti ti. paket SKGZ (Disegno di legge constituzionale della SKGZ-UCES) z dne 15.9.1971 in osnutek Liste za Trst (Norme per la difesa delle minoranze etnico-linguistiche friulana, slovena e tedesco della regione autonom FVG) z dne 15.7. 1980 in nato umaknjen 24. 4, 1982, 20 Tutela e valorizzacione delle caratteristiche etnico-culturali del gruppo linguistico sloveno nel Friuli-Venezia Giulia; predložen v poslanski zbornici, prvopodpisani podslanec F. Piccoli. 21 Norme di tutela per i cittadini italiani di lingua slovena; predložen v senatu, prvo- podpisana G. Gherbez. ?2 Norme speciali di tutela del gruppo linguistico sloveno; predložen v senatu, prvo- podpisani senator Lepre. 54 Osnutki zakonov o pravicah Slovencev v Italiji v luči osimske pogodbe št. 1175 z dne 12.11. 1980. Kako blizu bi utegnil biti morebitni sprejeti zakon kateremu od teh osnutkov bi vnaprej težko sodili. Presodili pa smo lahko,? vsaj okvirno, koliko vsak izmed teh osnutkov dejansko ustreza mednarodnopravnim obveznostim Italije glede odnosa do slovenske manjšine. 6. Vsekakor je zanimivo ugotoviti, da se vsi predlagani zakonski osnutki?" opirajo le na italijansko ustavo kot edini pravni temelj oziroma obveznost Italije za ureditev položaja slovenske manjšine z zaščitnim zakonom. Omenjata se zlasti čl. 6 pa tudi čl.3 italijanske ustave, prezre pa se, da je Italija z mednarodnim pra- vom bila (npr. posebni statut) in je še mednarodnopravno zavezana sprejeti za- ščitne ukrepe v prid slovenske manjšine, tako z določili osimske pogodbe kot tudi s tistimi določili splošnih mednarodnopravnih aktov, h katerim je Italija pri- stopila. Izjema je le zakonski predlog Slovenske skupnosti,? ki, kot pravni temelj, na katerem predlog zakona temelji, omenja tudi mednarodnopravne obveznosti, konkretno tudi čl. 8 osimske pogodbe. Zato je moč zatrditi, da se pri predlogih zakonov za zagotovitev varstvenih ukrepov za slovensko manjšino v Italiji že v iz- hodišču skušajo prezreti mednarodnopravne obveznosti Italije in ohraniti ne- vzdržna stališča, da je zagotovitev ali nezagotovitev pravic slovenske manjšine le stvar politične volje Italje in ne njena mednarodnopravna obveznost. Po tem, ko je Italija sklenila osimsko pogodbo in z njo v čl.8 in v tčk. 4 preambule spre- jela jasne mednarodnopravne obveznosti glede svojega odnosa do slovenske manjšine, po tem, ko je ratificirala obe konvenciji OZN o človekovih pravicah, vključno s čl.27 konvencije o državljanskih in političnih pravicah," ki izrecno zagotavlja posebne pravice pripadnikom manjšin, po tem, ko je ratificirala kon- vencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, in po tem, tudi tega ne smemo pozabiti, ko je podpisala helsinško sklepno listino," je Italija dolžna v skladu z vsebino vseh teh določil zagotoviti pravice slovenske manjšine in njenih pripad- nikov. Ne gre torej le za uresničevanje ustave republike Italije temveč za izpolnje- vanje njenih mednarodnopravnih obveznosti! 7. Da sta osimski stranki pogodbenici očitno imeli v mislih celotno manjšino na obeh straneh meje, potrjujejo poleg drugega tudi obravnavani zakonski osnu- tki v italijanskem parlamentu, med katerimi se nobeden ne omejuje le na območje bivšega STO, temveč skušajo, tako ali drugače, urediti slovensko manjšinsko problematiko v celotni Furlaniji-Julijski krajini. Pri tem pa je značilno, da se dejansko vsi, razen osnutka DC, izognejo konkretni določitvi dvojezičnega ob- močja in to prepuščajo deželnemu svetu Furlanije-Julijske krajine." V tem je nekaj logike, čeprav bi načelu demokratičnosti in »največjega možnega varstva manj- šin«, ki ga tudi Italija v preambuli osimske pogodbe proglaša kot izhodišče svo- jega odnosa do manjšin, najbolj ustrezalo sprejeti predlog same manjšine,? kje 23 Tutela globale della minoranza slovena, predložen v senatu po senatorju Siidtiroli- sche Volkspartei Fontanari-ju. 24 Analiza zakonskih osnutkov temelji na primerjalni študiji Pravno varstvo slovenske manjšine v Italiji (primerjava med zakonskimi predlogi za zaščito slovenske manjšine v de- želi Furlaniji-Julijski krajini), ki jo je kot diplomsko nalogo na fakulteti za sociologijo, po- litične vede in novinarstvo v Ljubljani leta 1981 opravil Karlo Devetak. 75 Upoštevani so le osnutki, ki so že predmet parlamentarne procedure, tj. DC, KPI, PSI in SSk. 28 Čl.1 in 2 osnutka SSk. 27 O vsebini čl. 27 glej F. Capotorti, Study on the Rights of Persons Belonging to Ethnic, Religious and Linguistic Minorities, E/CN. 4/Sub. 2/384. 28 O vsebini manjšinskih določil helsinške sklepne listine glej E. Petrič, Helsinki and National Minorities, v: JRMP št. 1—2/1977, Beograd. 2? Osnutek SSk, čl. 9; osnutek PSI čl.1; osnutek KPI, čl. 3. 30 Tak predlog je oblikovala SKGZ 8. 4. 1979; predlog zajema kot dvojezične 35 občin v videmski, goriški in tržaški pokrajini. Razprave In gradivo, Ljubljana, november 1982, šl. 15 — 55 naj se ji, ne glede na število njenih pripadnikov,! priznavajo posebne pravice, manjšinsko varstvo; ali pa na temelju rezultatov štetij prebivalstva, izvedenih še pred surovim poitalijančevanjem in kulturnim genocidom v dobi fašizma z zako- nom določiti to ozemlje. Res pa je, da obravnavani zakonski osnutki — spet z iz- jemo osnutka DC — načeloma ne delajo razlik glede obsega pravic med Slovenci v Tržaški, Goriški ali Videmski pokrajini in s tem pravzaprav pritrjujejo jugoslo- vanskemu tolmačenju določil osimske pogodbe o manjšinah. Zakonski osnutek Krščanske demokracije sicer tudi v čl.1 proglaša,"? da imajo v deželi Furlaniji-Julijski krajini pripadniki slovenske manjšine pravico »do zaščite in do ovrednotenja etnično-kulturnih značilnosti, tradicij in jezika«. Nato pa Slovence v Italiji takoj razbije na tri skupine glede na načelno priznane pra- vice oziroma obseg »varstva«. Osnutek konkretno navaja občine, v katerih imajo Slovenci največ pravic? (npr. tudi pravico do slovenske toponomastike),?" občine, kjer imajo Slovenci nekaj manj pravic? — prve in druge so vse bodisi v Tržaški, bodisi v Goriški pokrajini — in občine, kjer so Slovenci — to so predvsem Slo- venci v Videmski pokrajini — načeloma obravnavani drugače." Moremo torej ugotoviti, da sicer tudi zakonski osnutek sega prek območja bivšega STO — kar, kot smo videli, zahteva italijanska ustava pa tudi itaijanske mednarodno- pravne obveznosti — razbija pa slovensko manjšino glede načeloma priznanih pravic na tri oziroma bolje rečeno na dve kategoriji. Zlasti Slovence v Videmski pokrajini postavlja v načeloma neenakopraven položaj, za kar ni nobene osnove ne le v osimski pogodbi, temveč je tudi v očitnem nasprotju z načelom enako- pravnost, temelječim na ust. listini OZN, splošni deklaraciji o človekovih pravicah, konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, obeh konvencijah OZN o člo- vekovih pravicah itd., ki jih je vse ratificirala tudi Italija! 8. Vsi obravnavani zakonski osnutki dokaj izčrpno, čeprav z številnimi razli- kami v podrobnostih pa tudi v načelih vprašanjih, obravnavajo rabo slovenščine v javnem živlenju. Preseglo bi namen in obseg pričujočega zapisa, če bi podrobno posegali v to problematiko. Nekatere načelne ugotovitve pa so potrebne. Najprej velja ugotoviti, da bi in bona fides interpretaciji čl. 8 osimske pogodbe ustrezalo le, če bi bil slovenski jezik na dvojezičnem območju priznan kot drugi uradni jezik. Posebni statut — ta pa je po eksplicitni dikciji čl. 8 osimske pogodbe merilo za »raven« zagotovitve manjšinskih pravic — namreč postavlja slovenski jezik faktič- no kot drugi uradni jezik ob italijanskega, saj določa," da smejo pripadniki manj- šine svobodno uporabljati svoj jezik tudi v uradnih stikih, da morajo biti javni dokumenti, vključno sodbe, namenjene pripadnikom manjšine, obvezno oprem- ljeni s prevodom, kar velja tudi za javne razglase, obvestila itd. Nekateri obravna- vani zakonski osnutki grosso modo temu, sedaj osimskemu, izhodišču ustrezajo. Tako npr. osnutek KPI,? osnutek SSk,? pa tudi osnutek PSI," ki bolj ali manj konkretizirajo način uporabe slovenščine in ukrepe, ki naj zagotovijo, da bo slo- venščina res tudi v uradni rabi. Zakonski osnutek DC pa se tudi v tem pogledu 31 Danes je splošno priznano načelo mednarodneg manjšinskega varstva, da manjšin- ske pravice načeloma niso odvisne od števila pripradnikov manjšin; glej npr.: Definition and Classification of Minorities, E/CN. 4/Sub. 2/85 pr. 50 in 62. 32 ČI.1 osnutka. 33 Lista B priložena osnutku zakona. 34 ČI.5 osnutka. 35 Lista A priložena osnutku zakona. 36 ČI. 9 osnutka zakona. 37 Tčk. 5 posebnega statuta. 38 Gl.4, čl.5, tčk,6, čl.7 in čl.8 in čl. 9 zakonskega osnutka. 39 Č].5, čl.6, čl.7, čl. 8, čl. 9 zakonskega osnutka. 40 GI. 2 pa tudi čl.9 in čl. 10 zakonskega osnutka. 56 Osnutki zakonov o pravicah Slovencev v italiji v luč! osimske pogodbe razlikuje; najprej že s tem, da se mu zdi potrebno poudariti, da je v Furlaniji- Julijski krajini uradni jezik italijanščina." Uradna raba slovenščine pa je v osnutku omejena v več ozirih. Najprej velja le za tiste osebe, ki imajo na skromnem dvojezičnem ozemlju, kakršno osnutek priznava (le določene občine v Tržaški in Goriški pokrajini, ne pa v Videmski), stalno bivališče in le v stiku s »krajevnimi« upravnimi in sodnimi oblastmi. S prevodom morajo biti opremljeni le tisti upravni, sodni in drugi akti, ki »ne- posredno« zadevajo pripadnike slovenske manjšine s stalnim bvališčem v krajih, navedenih v tabeli A," priloženi zakonskemu osnutku. Le v krajih, določenih s ta- belo B,4 pa smejo Slovenci rabiti slovenščino tudi v organih oblasti, npr. na zase- danjih občinskih svetov in celo v toponomastiki." Navedene — in druge — ome- jitve pri uradni rabi slovenščine zakonski osnutek DC bistveno oddaljujejo od »ravni« majnšinskih pravic o uradni rabi slovenščine, kot jo določa posebni sta- tut — resda le za območje bivšega STO — in povzema čl. 8 osimske pogodbe. 9. Značilno je, da zakonski osnutek DC, drugače kot ostali, ne vsebuje določil, ki bi zagotavljala Slovencem ustrezno »zastopanost« v upravnih in dru- gih organih. Posebni statut% »pravično zastopanost« uveljavlja in vrsta določil zakonskih osnutkov KPI, PSI in SSk to načelo konkretizira," medtem ko osnutek DC predvideva le zaposlitev prevajalcev" in torej tudi v tem oziru ostaja bistveno pod ravnijo posebnega statuta oziroma čl. 8 osimske pogodbe. 10. Vsi obravnavani osnutki se obširno dotikajo problema slovenskega šolstva v Italiji, zlasti njegove organizacije in avtonomije, manj pa vsebine." Prav gotovo je šolska ureditev, predvidena s posebnim statutom,"? nekaj, kar po več kot četrt stoletja terja drugačno ureditev. Ne da bi posegali tudi v tem pri- meru v podrobnejšo analizo zakonskih osnutkov, velja pribiti, da se vsi dotikajo — seveda različno — tudi slovenskega šolstva v Videmski pokrajini. Tako osnu- tek PSI! določa, da je treba določila zakona o šolah s slovenskim poukom (zakon št. 1012 iz leta 1961) uveljaviti v Videmski pokrajini. Isto določa zakonski osnutek KPIS? in osnutek SSk" čepra slednji določa,"' da bodo izdane »podobne norme« za ustanovitev državnih šol s slovenskim učnim jezikom v Videmski pokrajini. Skratka, omenjeni trije zakonski osnutki v bistvu šolsko ureditev, nastalo na te- melju določil posebnega statuta — čeprav okrnjeno — razširjajo tudi na dvo- jezično področje Videmske pokrajine in v tem smislu grosso modo ustrezajo med- narodnopravnim obveznostim Italije. Odstopa pa tudi v tem pogledu zakonski osnutek DC. Medtem ko sicer v bistvu ohranja prejšnjo šolsko ureditev na dvo- jezičnem območju, (kakršno je določeno v zoženih okvirih v tabeli A, priloženi osnutku zakona), pa za Videmsko pokrajino predvideva le tam, kjer to »zahtevajo 41 ČI. 2 zakonskega osnutka. 42 |bidem. 4% Občine: Devin-Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina, Zgonik, Trst, Krmin, Doberdob, Gorica, Števerjan, Sovodnje. % |sto kot v tabeli A, s tem da odpade občina Milje in da so te pravice omejene v občini Trst le na okrožji vzhodni in zahodni Kras, v občini Gorica le na okrožja Pevma- Oslavje, Štanrež in Podgora ter v občini Krmin le okrožje Plešivo. 45 ČI. 4 in čl. 5 zakonskega osnutka. 46 Tčk. 2 c posebnega statuta. 47 Npr. čl. 8 osnutka KPI; čl. 10 osnutkov PSI in čl. 8 osnutka SSG. 48 Čl. 7 zakonskega osnutka. 4? O pravnih vprašanjih šolstva na Tržaškem in Goriškem glej: D. Bonamore, Disciplina giuridica delle instituzioni scolastiche a Trieste e Gorizia, Milano 1979. 50 Tčk. 4 c posebnega statuta. 51 ČI.3, čl. 4, čl.5 in čl.6, zakonskeg osnutka. 52 Č1.10, čl.11 in čl.12, čl. 13, čl. 14, čl. 15, čl. 16 zakonskega osnutka. 53 Č|.10—14 zakonskega osnutka. 54 ČI. 12 zakonskega osnutka. Razprave in gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 s7 starši«, pouk slovenščine v okviru izvajanja »didaktičnega eksperimenta« oziroma ustanovitev tečajev slovenščine. V vrtcih v Videmski pokrajini pa predvideva, prav tako le tam kjer starši zahtevajo, možnost vključiti v učno-vzgojni program tudi navade, običaje, tradicije in kulturo krajevnih skupnosti v krajevni slovenski go- vorici, v narečju torej, ne v knjižni slovenščini." Negativne daljnosežnosti prav tega določila ni potrebno posebej utemeljevati. Ugotovimo naj le, da se predlog zakona DC izrazito razlikuje od ostalih po tem, da načeloma neenakopravno obravnava, tako rekoč zanika slovensko šolstvo v Videmski pokrajini. 11. Problem slovenske kulturne dejavnosti (vključno s sredstvi obveščanja) obravnavajo trije zakonski osnutki obsežno in v posameznostih različno. V neka- terih primerih presegajo raven posebnega statuta, predvsem pa gre za to, kako razumeti »enakopravnost« manjšine. Danes je jasno" in celo v mednarodni judi- katuri potrjeno,"? da pomeni »enakopravnost« tudi posebne ukrepe, na videz celo priviligirano obravnavanje manjšinskih kulturnih institucij in dejavnosti, če naj se dejansko odpravi neenakopravnost, ki jo poraja samo življenje. Tako pojmovanje »enakopravnosti«, tj. da je v položaju manjšine treba zagotoviti manjšini tudi po- sebne pravice, nuditi posebno podporo, utemeljujejo tudi mednarodni dokumenti, omenjeni v preambuli osimske pogodbe." Da bi se torej zagotovila dejanska, ne le formalna enakopravnost, bi italijanski zakonodajalec moral prav v sferi kul- turnega življenja sprejeti skrb za manjšinsko kulturno dejavnost kot obveznost Italije — torej ne le tolerirati take dejavnosti manjšine — in zagotoviti potrebno finančno pomoč. Nekateri zakonski osnutki gredo v to smer." Značilno pa je, da se zakonski osnutek DC teh vprašanj sploh ne dotakne, razen načelne določbe v čl.1, da »imajo državljani slovenske jezikovne skupine... pravico do zaščite in do ovrednotenja etnično kulturnih značilnosti, tradicij in jezika«. S tem pa ta osnutek ni le v očitnem nasprotju s posebnim statutom, oziroma čl.8 osimske pogodbe, ki v čl. 4 slovenskim prosvetnim, kulturnim, družabnim in športnim orga- nizacijam zagotavlja vsaj enako obravnavanje kot italijansko, vključno s pravico do tiska v materinem jeziku, temveč tudi z tistimi splošnimi mednarodnimi akti, npr. z čl. 27 konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah, ki zagotavljajo pripadnikom manjšin pravico do lastne kulture. 12. Zakonski osnutki KPI, PSI in SSk skušajo zagotoviti slovenski manjšini tudi vrsto drugih manjšinskih pravic, npr. pravico do zastopanosti," pravico do stikov z matičnim narodom," posebne pravice in zaščito na gospodarskem pod- ročju" itd. Vsi se lotevajo tudi problema, kako odpraviti posledice fašistične raz- narodovalne politike. Celo osnutek DC vsebuje določilo o odpravi poitalijančenih imen, sicer pa ta osnutek posebnih pravic v gospodarski sferi, pravice do za- stopanosti, stikov z matičnim narodom itd. ne omenja. Nekatere izmed teh pravic, vsebovanje v osnutkih KPI, PSI in SSk imajo svojo osnovo že v posebnem statutu. Nekatere pa so nove, pomenijo preseganje »ravni« pravic in zaščite iz posebnega statuta, Odsevajo nove, tudi v naprednih krogih Italije že uveljavljene poglede na 55 ČI. 9 zakonskega osnutka. 56 Glej npr.: The Main Types and Causses of Discrimination, E/CN. 4/Sub. 2/40, pr. 7. 57 Ecoles minotaires en Albanie, P. C.I. J., Serie A/B, No. 64. 58 O načelu enakopravnosti glej E. Petrič, Mednarodnopravno vrstvo narodnih manjšin, Maribor 1977, str. 274—277: isti Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji, Trst 1980, str. 24—31. 59 Npr. čl. 17 osnutka SSk; čl. 7 osnutka PSI; čl. 17 in čl. 20 osnutka KPI. $0 Npr. čl. 25 osnutka KPI; čl. 14 in čl. 15 in čl. 18 osnutka PSI; čl. 19 osnutka SSk. $1 Npr. či. 21 osnutka KPI. 62 Npr. čl. 11 osnutka PSI; čl. 20 osnutka SSk; čl. 23 in čl. 24 osnutka KPI. 63 Npr. čl. 26 osnutka KPI; čl. 21 osnutka SSk; čl. 19 osnutka PSI. 64 ČI. 13 osnutka DO. se Osnutkl zakonov o pravicah Slovencev v Italiji v luč! oslmske pogodbe manjšinsko problematiko. Seveda zakonskega osnutka DC v vseh tistih primerih, ko prezre posebne varstvene ukrepe, si jih je vseboval že posebni statut (npr. toč- ki 6 in 7 posebnega statuta), ne bi mogli, če bi bil tak zakon sprejet, imeti za primernega, kot in bona fides izpolnitev mednarodnopravnih obveznosti ttalije glede odnosa do slovenske manjšine. 13. Kako, v kašni pravni formi bo Italija izpolnila svoje mednarodnopravne obveznosti do slovenske manjšine, je stvar politične odločitve njenih odločujočih dejavnikov. Možno bi bilo tudi tako, da bi prenesla vsaj del »manjšinskih« pristoj- nosti na deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Kot vse kaže, pa bo vendarle izbrala pot državnega zakona. Kakšna pa naj bi bila vsebina morebitnega zakona, seveda ni več le stvar politične odločitve italijanskih dejavnikov. Z mednarodnim pravom je namreč Italija obvezana sprejeti zaščitne ukrepe, in to takšne, ki bodo po vse- bini vsaj na ravni manjšinskih pravic, vsebovanih v posebnem statutu. Ne da bi posegali v podrobnosti, smo z analizo predlaganih zakonskih osnut- kov KPI, PSI. SSk in DC ugotovili, da prvi trije grosso modo vendarle ustrezajo ali bi z nekaj dopolnili mogli ustrezati — ne glede na precejšnje razlike med njimi — uresničitvi določil osimske pogodbe o manjšinah in splošnih mednarodnih aktov, nanašajočih se neposredno ali posredno na varstvo manjšin. Za osnutek DC to žal ni moč trditi. Po svoji temeljni koncepciji( načelno razbijanje slovenske manjšine na več kategorij glede na obseg pravic; omejevanje le na problem uporabe jezika in šolsko problematiko; povezovanje manjšinskega varstva s šte- vilom manjšinskega prebivalstva; popolno prezrtje ekonomske in razvojne pro- blematike itd.) ta zakon ne more biti osnova za izpolnitev mednarodnopravnih obveznosti Italije do slovenske manjšine in njenih pripadnikov. Narobe, v svojem bistvu pomeni prej korak nazaj od leta 1975 že obstoječega stanja pravic Slo- vencev v Italiji in nikakor ne korak v smeri zagotovitve največje možne zaščite; niti korak v smeri uresničitve pravic, vsebovanih v posebnem statutu. Ohraniti vsaj tisto, kar je bilo na manjšinskem področju že doseženo do sklenitve osimskih sporazumov, in odpreti perspektivo za globalno, celovito reši- tev slovenskega manjšinskega vprašanja v Italiji, vsaj v sferi prava zagotoviti Slo- vencem v Furlaniji Julijski krajini temeljne pogoje za obstoj in razvoj kot posebne skupnosti, pa je bil nedvomni cilj, bistveni etement, lahko bi celo rekli vsaj za SFRJ conditio sine gua non osimskega soglasja! Rlassunto LE PROPOSTE DI LEGGE DEI DIRITTI DEGLI SLOVENI IN ITALIA ALLA LUCE DEL TRATTATO DI OSIMO Le disposizioni del Trattato di Osimo (la guarta alinea del Preambolo e l'articolo 8 del Trattato) producono nei riguardi dell'italia un obbligo internazionale di accertare alla minoranza slovena nella Regione Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina i diritti also stesso livello dello Statulo speciale (Allegato || del Memorandum di Londra del 1954) ser- vendosi degli strumenti legislativi interni. Attualmente, al Parlamento romano č in corso la discussione sulle proposte di legge dei diritti della minoranza slovena e dei suoi appartenenti, presentate dalla Democrazia Cristiana, dal Partito Comunista italiano dal Partito Socialista italiana e dall'Unione slo- vena, guell'ultima medinte il deputato della SVP. L'analisi comparativa di gueste proposte e le analisi di ciascuna di esse dal punto di vista dell'obbligo internazionale dell'Italia nei confronti della minoranza slovena dimostrano che le proposte del Partito Comunista ita- liano, del Partito Socialista italiano e dell'Unione slovena, gualora fossero accolte, grosso modo significherebbero |' adempimento dell'obbligo internazionale italiano. Ouesto, pero, non si pud constatare per la proposta presentata dal Partito Democristiano. Razpravo In gradivo, Ljubljana, november 1982, št. 15 — 59 Summary BILLS ON THE RIGHTS OF THE SLOVENES IN ITALY AND THE OSIMO TREATY italy is bound by international law (pt. 4 of preambule and art. 8 of the Osimo Treaty) to assure by means of its internal law the Slovene minority in the autonomous region Friuli-Venezia Giulia/Furlanija-Julijska krajina special rights on such a level as stated in the Special Statute (annex ll to the Memorandum of Agreement of 1954). in the Roman parliament are being discussed bilis on the rights of the Slovene mimo- rity, which have been proposed by several Italian political parties. The comparative analyses of these bills and the analyses from the point of view of the Italian obligations according to international law clearly demonstrate that the bills presented by the Italian Communist Party (PCI), the Socialist Party (PSI) and the Slovene Union (SS) would, if passed, mean grosso modo, the fulfilment of the italian obligations as they were stated by international law. The same could not be stated for the bill presented by the Christian Democratic Party (DC).