štev. 20. Poltmi«« t g.t.Ti.1. Ljubljana, 20. maja 1931. " *' ' Leto XII. r: i i - Izhaja rsak« sredo. — Naročnina: ul celo leto 30 Din, && pol leta 15 Din, ia || Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toii se ▼ Ljubljani. — Uredništvo in inozemstvo ca eelo leto 50 Din. — Inserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem i uprava je t Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. naj se priloii znamko ca odgovor. — Netrankirana pisma s« ne sprejemajo. I Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. žvcza slovenskih zadrug V ponedeljek, 18. t. m. se je vršil v dvorani j Delavske zbornice v Ljubljani redni letni občni zbor »Zveze slovenskih zadrug«, tretje najmočnejše zadružne zveze v Jugoslaviji. Od 312 zadrug, ki jih ima Zveza sedaj, se je udeležilo občnega zbora po svojih zastopnikih 215 zadrug. Iz te lepe udeležbe se jasno zrcali zanimanje zadrug za svojo matico ter hotenje za poglobitvijo zadružnega dela. Predsednik g. ing. Franc Zupančič je predvsem pozdravil zastopnika bana, kmetijskega inšpektorja g. ing. Zidanška, nato pa vse delegate. Po pozdravu je predsednik predlagal uda-nostno brzojavko kralju in pozdravne brzojavke predsedniku vlade generalu Živkoviču, ministru poljedelstva in banu dr. Marušiču, ki so jih zborovalci sprejeli z največjim navdušenjem; nato je predsednik nadaljeval: Poročilo predsednika. »Pretečeno leto je naše zadružništvo doživelo notranje silno ojačenje z združitvijo dveh njenih komponent v čvrsto neokrnjeno rezultanto. Ta združitev se je izvršila baš v času, ko nam je najbolj potrebno skupno in solidarno delo. Saj preživljamo težko gospodarsko krizo, kakoršne se pojavljajo le poredkoma. Živimo v izjemnih prilikah in zadružništvo je poseglo tudi po izrednih merah in sredstvih, da to krizo kolikor mogoče lažje preboli in jo po možnosti olajša. Naše podeželje se jezi in tarna nad kmetijsko krizo. Pritožuje se kmet, obrtnik in delavec. Pri tem se pač vsak dobro zaveda, da to ni lokalna, nego splošna gospodarska kriza. Svest si je zadrugar tudi, da mora biti v izrednih prilikah tudi gospodarstvo izredno dobro in da nam je štednja v vseh smereh naravnost zaukazana. Nobenih posebnih želja ne smemo imeti in biti moramo povsem skromni. Ljudje so tudi v resnici pričeli štediti in celo še več ko štediti. Saj si ne nabavljajo nič nepotrebnega in celo onega ne, kar nujno potrebujejo. Pri vsem tem pa je dostikrat polna kašča, polni hlevi, polna vinska klet itd. Ljudstvo pa je v mučnih skrbeh, ker nima komu prodati svojih pridelkov, najmanj pa za pravo vrednost. Ljudstvo trpi, štedi in si želi predvsem, da se izravnajo cene onih potrebščin, ki jih mora kupovati, s. cenami kmetijskih proizvodov. Če ,bi se to zgodilo, bi se kriza vsaj deloma ublažila in ne bi bila tako težka in mučna kakor je. Najbolj je danes brezdvomno prizadet naš kmet. Že lansko leto smo ugotovili občutno nazadovanje cen kmetijskim pridelkom. To nazadovanje pa je zavzelo v zadnjem času take dimenzije, da je postalo kmetijstvo na celi črti pasivno. Poljski pridelki, živina, prašiči, vino, les itd., vse je padlo v smešno nizko ceno. Kdor ima prihranke, jih je.primoran dvigati,,kdor pa je zadolžen, ta se še bolj potaplja v dolg. Vse to nas navdaja s težko skrbjo in to še posebno, ker bridko občutimo, da vrhu tega izgubljamo še trg za trgom. Po svojem položaju smo Slovenci v prvem redu navezani na nemški in ita- lijanski trg. Zanemarjali pa smo že od nekdaj francoski trg, ki ga pa moramo pridobiti. Danes je posebne važnosti, da posvetimo temu vprašanju več pažnje. Tozadevno ima poleg naše vlade tudi naše zadružništvo važno nalogo pred seboj. Nujna potreba je tudi, da vlada z zakonom regulira obrestno mero vseh denarnih zavodov v državi. Žalostno je dejstvo, da se od pasivnega kmeta danes vzame tudi po 12 %. Tu imamo novo važno nalogo našega zadružništva. Z dobrim vzgledom mora naprej za znižanje obrestne mere, ki je nujno in neizogibno. S tega vidika moramo iskreno pozdraviti zakon o stabilizaciji dinarja. S tem je podana možnost za močan pritok tujega denarja na naš trg. Ta pritok denarja iz inozemstva bo brez dvoma ugodno vplival na znižanje obrestne mere tudi pri nas.« Svoj govor je predsednik zaključil z izrazi veselja ob najetju stabilizacijskega posojila, ki bo gotovo omililo gospodarsko krizo. Po govoru predsednika, ki so ga zborovalci sprejeli z največjim odobravanjem, je spregovoril zastopnik bana, kmetijski inšpektor gospod ing. Zidanšck, ki je prinesel pozdrave zadržanega bana ter zagotovil Zvezi nadaljno podporo banske uprave in ji želel mnogo uspeha. Poročilo ravnatelja Fr. Trčka. »Najvažnejši dogodek in obenem velik uspeh našega lanskega dela predstavlja pridružitev organizacije celjske Zadružne Zveze. To vprašanje smo obravnavali z malimi presledki ves čas po vojni. Težke gospodarske razmere zadnjih let so dokončno prepričale zadružne delavce, da bomo mogli čedalje bolj potrebno zadružno delo poglobiti in razširiti le, če ga bomo kolikor mogoče osredotočili in enotno usmerili. Združitev teh dveh Zvez je pospešilo*dalje tudi dejstvo, da ste imeli enak idejni in gospodarski program. Po kratkih pogajanjih obeh uprav, ki so se vršila lansko spomlad, smo izvršili sredi leta prenos poslov celjske Zveze na našo Zvezo. Prestopilo je 127 zdravih in delujočih zadrug. Nekatere zadruge pa so že prenehale delovati in bodo likvidirale z Zvezo vred. Dalje smo prevzeli uradnike, inventar in knjižnico. Od ostalih premoženjskih delov smo prevzeli 6-4 milijonov dinarjev vlog in 5-8 milijonov dinarjev dobro zavarovanih kreditov. Do letošnjega občnega zbora sta zastopala zadruge celjske Zveze v naši upravi predsednik in podpredsednik likvidacijskega odbora dr. Josip Zdolšek in dr. Milan Gorišek. Z združitvijo Zvez je odstranjen razcep iz leta 1907. Ustvarjena je pa tudi enotna in močna zadružna organizacija. Kronano pa je bilo to delo zadnje dni, ko je ban g. dr. Marušič nakazal visoko podporo, s katero bomo lahko pokrili večji del gmotnih žrtev, ki so jih doprinesle zadruge bivše celjske Zveze o priliki sanacije iste. Naj bosta g. ban in kr. vlada, ki Kreditne zadruge so tudi lani delovale najbolj uspešno. Dolgoletna praksa in utrjena poslovna načela varujejo te vrste zadrug tudi v najslabših časih pred večjimi pretresljaji. Vendar je bil lansko leto prirastek vlog sorazmerno nižji kot prejšnja leta. Leta 1928 so znašale 526-7 milijonov dinarjev, predlansko leto 604 Sestanek dveh kraljev na Donavi Dne 4. t. m. sta se sešla Nj. Vel. kralj Aleksander in kralj Karol na Donavi na ladji kralja Aleksandra. je podporo odobrila, prepričana, da jima bo tisoče prizadetih slovenskih zadrugarjev dokazalo svojo hvaležnost z intenzivnejšim in po-žrtvovalnejšim delom za dvig narodnega blagostanja. Poleg gori imenovanih 127 zadrug je pristopila lansko leto k naši Zvezi tudi 21 nov;h zadrug, ki so bile ustanovljene z našim sodelovanjem. Od starih zadrug jih je odpadlo 6, večina vsled likvidacije. Koncem ieta smo imeli 304 zadruge, od teh 147 kreditnih, 17 nabavnih in prodajnih, 22 mlekarskih, 23 živinorejskih in pašniških, 15 kmetijskih strojnih, 22 elektrar-niških, 10 obrtniških, 15 stavbinskih in naselbinskih, 8 vodovodnih zadrug itd. Dasi še niso gotova letna poročila vseh zadrug za lansko leto, vendar lahko rečemo, da so vzlic težkim časom primemo napredovale. Statistika za leto 1929 nam kaže, da so imele vse zadruge 69.439 članov, 3.141 milijonov denarnega prometa, ki je narastel od leta 1928 za 129 milijonov dinarjev. Dalje iso imele 604 milijone dinarjev hranilnih vlog, ki so narastle od prejšnjega leta za 87-4 milijone dinarjev, 517-5 milijonov dinarjev danih kreditov, katerih narastek napram prejšnjemu ietu znaša 71-6 milijonov dinarjev. Lastno premoženje (rezervni zakladi in deleži) pa je znašalo 46-8 milijonov dinarjev in se je dvignilo od prejšnjega leta za 4-2 milijona dinarjev. milijone dinarjev, lansko leto pa računamo, da so dosegle 650 milijonov dinarjev. Posojila so narastla sorazmerno veliko bolj. Leta 1928 so znašala 445-5 milijonov dinarjev, predlansko leto 517-5 milijonov dinarjev, lani pa so že prekoračila 575 milijonov dinarjev. Obrestna mera za vloge jo znašala na deželi 5 do 6%, v trgih in mestih tudi do 7%, v manj razvitem Prek-murju pa celo 8%. Silna gospodarska kriza na deželi se najbolj zrcali pri dviganju hranilnih vlog in v čedalje večjem zadolževanju. Ta proces se je začel v izrednejši tmeri že leta 1929 in traja neprestano dalje, v spomladanskih in poletnih mesecih pa se celo zaostruje, tako da številnim zadrugam grozi likvidacija. To je tudi glavni vzrok, da obrestna mera na deželi ni nazadovala v istem razmerju kot pri bankah. Vendar polagoma popušča. V prihodnje bo moralo zadružništvo tudi glede obrestne mere uspešnejše prednjačiti kakor zadnja leta, zakaj ono ni poklicano, da samo pospešuje šted-njo in nudi svojemu članstvu potreben kredit, temveč je njegova bistvena dolžnost tudi ta, da pospešuje socialno pravičnost. Sprijazniti se bo moralo s predvojno prakso, ko je delalo s pol- do en procentno obrestno razliko. Mlekarske zadruge so prvo polletje zelo trpele radi zastoja mlečne trgovine. Zaloge so rastle, cene pa nazadovale. Da pri nas še ni prave nadprodukcije mleka in mlečnih izdelkov, najbolj dokazuje dejstvo, da ©o bile ob koncu leta zaloge skoraj prazne, cene pa so zopet rastle. Razume se, da se morajo prilagoditi cene svetovnemu trgu in da bo morala biti kvaliteta izdelkov po okusu konsumenta. Tu namreč tiči glavni vzrok periodičnih kriz našega mlekarstva. Z našim sodelovanjem so si lani ustanovile vse slovenske mlekarske zadrugle »Centralno mlekarsko društvo«, ki naj vodi produkcijo in skrbi za ugodnejše vnovčenje mleka in njegovih izdelkov. Ponovno opozarjamo konservativ-nejše zadruge, da izboljšujejo svojo tehnično opremo ter dvigajo sposobnost za izdelavo prvovrstnega blaga, sicer kmalu ne bodo mogle več vzdržati konkurence s tujim blagom in kriza bo čedalje hujša. Lani so prejela od članov okrog 1,900.000 litrov mleka in izdelale iz njega okrog 75.000 kg trdega sira, 6000 kg masla, ostalo mleko pa so prodale v nepredelanem stanju. Produkcija je torej nekoliko napredovala. Članom so plačevale mleko po 1-50 Din do 2 Din za kilogram, sir pa so prodajale po 18 do 28 Din za kilogram. Cene so torej znatno nazadovale, vendar ne pod svetovno pariteto. Najnižje so bile sredi leta. Blagovne zadruge, zlasti one za vnovoevanje kmetijskih pridelkov, še vedno trpe vsled vzrokov, ki smo jih navajali v prejšnjih poročilih. Kakor je bilo opetovano dokazano, da je zadružno vnovoevanje eno izmed sredstev, ki naj leči krizo kmetijstva, vendar v tej smeri doslej nismo mogli zabeležiti večjega napredka. Elektrarniške in kmetijsko-strojne zadruge so tudi lani živahno delovale. Kmetovalci čedalje bolj spoznavajo koristi strojnega dela. Težava je le, ker nimajo dovolj kapitala za nabavo strojev, ki so zelo dragi. Važne bodo postale električne razvodne zadruge, ko se bo pričel izvrševati obsežen banovinski elektrifika-cijski program. Vendar je treba pospeševati ustanavljanje strojnih zadrug, ker strojno delo tudi srednjemu in malemu kmetovalcu do polovice poceni, skrajša in olajša delo. Živinorejske in pašne zadruge delujejo kolikor pač morejo spričo neugodnih predpogojev. Pašne uspešno izkoriščajo planine, kolikor so jih dobile od agrarne reforme in prerijskih odborov, za večje melioracije pa jim manjkajo denarna sredstva. Živinorejske pa so se začele hitreje razvijati po izdaji novega zakona o pospeševanju živinoreje. Prej ko slej pa je glavni predpogoj za uspešen razvoj te vrste zadrug, da se naš kmetovalec strokovno bolj izobrazi in se mu vcepi smisel za selekcijo živine. Vodovodne zadruge so bile prej izjemen pojav, po objavi zakona o sanaciji vasi, kateremu so sledila tudi znatna gmotna sredstva iz javnih blagajn, pa so se pričele tudi te hitro ustanavljati. Samo z našim sodelovanjem je bilo lani ustanovljenih 5 zadrug. Ustanavljanje se letos nadaljuje. Vinarske in sadjarske zadruge se še vedno ne morejo razviti, to največ radi pomanjkanja gmotnih sredstev in smisla vinogradnikov za skupno predelavo in vnovoevanje pridelka. Treba jim bo pomagati na noge z izdatnejšimi javnimi podporami. Izboljšanje pričakujemo tudi od »Izvozne zadruge jugoslovanskih vin v Mariboru«, ki so jo lansko leto ustanovile vinarske in kletarske zadruge kot svojo izvozno centralo. Dosedanje skušnje so pokazale, da prav pri teh zadrugah ne pridemo naprej s polovičarsko organizacijo in malimi sredstvi. Zato bo treba posnemati inozemske vzglede in opremiti zadruge z vsemi tehničnimi pripomočki ter jim iz javnih sredstev nuditi vsaj večji del začetnega investicijskega kapitala. V zadružni tečaj smo poslali in gmotno podpirali 12 učencev, ki bodo sodelovali pri zadrugah. Tako se polagoma ustvarja kader zadružnih delavcev, žal le, da gredo v ta tečaj rajši oni mladeniči, ki ne nameravajo ostati doma. Zato ponovno kličemo našemu kmetu in obrtniku: dajta v šolo svoje sinove^ naslednike, da bodo mogli vzdržati v težkem boju za obstanek! Da se bosta mogla kmetovalec in obrtnik uspešno posluževati zadružne oblike v vseh gospodarskih panogah, bo treba zadružno šolo razširiti in predvsem poglobiti pouk o kupčij-stvu in kmetijski tehnologiji. Posebno in zelo pereče poglavje -tvori zadružna vzgoja naše podeželske inteligence. Pouk o zadružništvu je treba vpeljati na vseh nižjih in srednjih strokovnih šolah, zlasti tudi ina učiteljišču in to ne kot postranski, temveč kot 'gilavni predmet. Sodelovali smo pri ustanovitvi »Privilegirane delniške družbe za izvoz deželnih pridelkov v( Beogradu« in subskribirali za Din 30.000 delnic, t. j. toliko, kolikor je odgovarjalo našim interesom in našim sredstvom. Prav tako smo sodelovali pri končni redakciji načrta novega zadružnega zakona, ki pa je zopet nekje obtičal. Upamo, da bomo vendar dobili v doglednem času enoten zakon, ki bo odgovarjal zadružnim idejnim načelom in praktičnim interesom. Pridružili smo se tudi klicu, naj vlada izda zakon o ustanovitvi kmetijskih zbornic ter izrazili naše mnenje o načrtu zakona, ki nam je bil v jeseni poslan v izjavo. Za propagiranje zadružne misli in obdarovanje zadružnikov in vlagateljev smo sporazumno z zadrugami izdali velik stenski in mali žepni zadružni koledar v 11.400 izvodih. »Zadružni vestnik«. smo izdajali enkrat na mesec v obsegu ene tiskovne pole. 128 zadrug smo revidirali. Denarno poslovanje Zveze je tudi lani napredovalo, to največ radi prevzema denarnih poslov celjske Zveze. Zadruge so ves čas od začetka pomladi pa do zime bile primorane, več dvigati kakor so mogle nalagati. Zato smo izčrpali tudi kredit pri Narodni banki, ki nam ga je konečno dovolila. Vendar smo skozi vse leto lahko vzdržali zadostno likvidnost. Denarni promet je znašal lani 365,767.835 Din in je torej narastel od prejšnjega leta za Din 60,675.254. Vloge zadrug na tekočem računu so ise dvignile na Din 28,752.018. Porast znaša Din 5,239.079. Lastno premoženje (rezervni zakladi in deleži) je narastlo od Din 592.255-40 na Din 788.486'63, torej na nove deleže in predlanski dobiček. Krediti so narastli od Din 19,851.575-41 na Din 23,803.323-91. Ker so nekatere zadruge vrnile višje stare kredite, smo vzlic neugodnim razmeram lahko podelili zadrugam precej novih kreditov. Pri dovoljevanju kreditov smo v prvi vrsti skrbeli, da je bila Zveza stalno dovolj likvidna in da krediti popolnoma zavarovani. Stanje naloženega denarja pri drugih denarnih zavodih je znašala Din 4,121.770 in se je podvojilo napram prejšnjemu letu. Med vrednostnimi papirji v znesku Din 1,047.934 je dve tretjini državnega investicijskega posojila, ostalo so pa delnice Narodne banke, Privilegirane agrarne banke, Privilegiranega društva za izvoz deželnih pridelkov in Tovarne za dušik v Rušah. Vsi papirji se dobro rentirajo in so bili bi-lancirani po kurzni ceni ob koncu leta. Kot končno višjo postavko izkazuje bilanca lastno hišo v vrednosti Din 1,041.334, ki nam ne nudi samo lastnega krova, temveč so tudi rezerve v njej najvarnejše naložene. Čistega dobička izkazuje bilanca samo dinarjev 45.578-35. Ta znesek pač najjasneje dokazuje, da smo ires delali le za zadruge. Prepričani smo, da! zadruge popolnoma uvi-devajo, da stori Zveza svojo dolžnost, saj jim je samo z izposlovanjem davčnih, taksnih in pošt-minskih ugodnosti prihranila na leto nekaj milijonov dinarjev. Zato pričakujemo, da bodo v i bodoče še izdatnejše podpirale njeno delo zanje { s tem, da ji bomo nudile vsa odvišna denarna sredstva in da bodo poslovale samo potom nje. »Vsi za enega — eden za vse!« Predsednik nadzorstva gospod Miiller, župan v Črnomlju, je poročal v imenu nadzorstva, da je isto parkrat temeljito pregledalo poslovanje Zveze in našlo, da je v polnem redu, tako kar se tiče varovanja poslovnih načel, kakor tudi glede varnosti posameznih premoženjskih delov, zlasti kreditov. Občni zbor je brez debate soglasno in z odobravanjem odobril vsa poročila. Volitev uprave. Soglasno so bili izvoljeni v načelstvo Zveze za dobo treh let dosedanji člani istega: ing. Franc Zupančič iz Ljubljane, dr. Janko Kersnik iz Ljubljane, ban dr. Drago Marušič, Stanko Lenarčič iz Nove vasi, Ivan Pipan iz Št. Vida, i Lovro Sušnik iz školje Loke. Nanovo pa so bili , izvoljeni kot predstavniki bivše celjske Zveze: ; dr. Milan Gorišek iz Št. Lenarta v Slov. gori-| cah, ravnatelj dr. Josip Komljanec iz Ptuju in dr. Josip Zdolšek iz Brežic. V nadzorstvo je bil izvoljen namesto izsto-pivšega Matije Brezovarja g. Hinko šumer iz i Šmarja pri Jelšah. Pri slučajnostih so bili stavljeni in sprejeti j nekateri predlogi internega značaja, s katerimi j se bo cela organizacija za bodočnost še bolj utrdila in usposobila za nadaljno trdo delo, ki še čaka naše zadružništvo. Občni zbor Zadružne Zveze v Celju v likvidaciji. Takoj za tem se je vršil občni zbor likvidi-rajoče celjske Zveze, ki je odobril poročilo o dosedanjem ugodnem poteku likvidacije ter zlasti z velikim zadovoljstvom vzel na znanje, da je ban dr. Marušič naklonil izdatno subvencijo za popolno sanacijo zgube, ki jo je utrpela Zveza pri Slavonski banki. Razume se, da je občni zbor izrekel toplo zahvalo g. banu, kraljevski vladi in upravi Zveze slovenskih zadrug za iz- poslovano odnosno podeljeno subvencijo. -- G ^s^S AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE ZA VSE. TUDI ZA NAJFINEJŠE TKANINE Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu! Kmetijske zhov* zizce V petek, dne 15. maja, so iz Beograda uradno sporočili sledeče: »Od ponedeljka do srede je bila v ministrstvu za kmetijstvo širša konferenca pod predsedništvom predsednika oddelka za agrarno politiko ministrstva za kmetijstvo dr. Velimirja Stojkoviča. Na konferenci so razpravljali o zakonskem načrtu o kmetijski zbornici ter o zakonskem načrtu o srednjih in nižjih kmetijskih šolah in posebnih zimskih tečajih. Konferencam so razan načelnikov in referentov ministrstva prisostvovali referenti banskih uprav, predstavniki poljedelskih fakultet v Beogradu in Zagrebu in Glavne zadružne zveze ter ravnatelj nižjih in srednjih kmetijskih šol. Konferenca je končala svoje delo z uspehom. Po zakonskem načrtu o kmetijski zbornici so predvideni v vseh občinah kmetijski odbori, delegati teh odborov sestavljajo sre-ske odbore, delegati sreskih odborov pa ha-novinsko kmetijsko zbornico. Tako bo v državi devet kmetijskih zbornic, za koordinacijo dela banovinskih zbornic pa se ustanovi v Beogradu glavna kmetijska zbornica. Ustanovitev kmetijskih zbornic ne sme nalagati ljudstvu nikakih novih finančnih obremenitev. Kar se tiče kmetijskega poduka, so predvideni razen srednjih in nižjih kmetijskih šol tudi petmesečni zimski tečaji za dobo dveh let. Predvideni so še posebni tečaji za vinogradništvo, mlekarstvo, gospodinjstvo itd., kakor bodo zahtevale krajevne prilike.« Novi zakon o kmetijskih zbornicah bo pomenil, ko bo uresničen, za napredek kmetskega stanu brez dvoma velik napredek, kajti ž njim bodo dobili tudi kmetje svoje stanovsko zastopstvo, kakor ga imajo že skoro vsi drugi stanovi. Svoja stanovska zastopstva so imeli doslej trgovci, obrtniki in industrijci v Zbornicah za trgovino, obrt in industrijo. Delavci imajo svoje Delavske zbornice, zdravniki in odvetniki imajo svoje Zdravniške oziroma Odvetniške zbornice. Pomen vseh naštetih zbornic res da ni posebno velik, ker imajo le pravico posvetovanja, nimajo pa njihovi sklepi izvršne moči, razen kolikor se ti sklepi tičejo njihovega notranjega delokroga, toda tudi posvetovalen glas je nekaj vreden, zlasti če sede v zbornicah razboriti in pametni ljudje, ki se znajo osebno uveljaviti. Naglasiti pa moramo pri tej priliki, da l Zbornice vseh vrst niso nikakor strokovna društva ali strokovne organizacije, ampak so stanovski zastopi, ki imajo prav svojevrsten delokrog. To razmerje se da za naš primer najbolje pojasniti z razmerjem naše Kmetijske družbe do bodoče naše Kmetijske zbornice. Kmetijska družba je v glavnem strokovni zastop. Stvar Kmetijske družbe je, da podpira in pospešuje kmetijstvo v »tehničnem« oziru, t. j. da skrbi n. pr. za dobra semena, da skrbi za plemensko živino, da nabavlja za svoje člane kmetijske stroje in da skrbi za pouk v dobrem in umnem kmetijstvu zlasti z izdajanjem strokovnih časopisov in knjig. Kmetijska družba je torej v prvi vrsti strokovna ali »tehnična« organizacija. Poleg strokovne ali tehnične strani pa zanima vsak stan tudi njegova veljava in njegovo razmerje do drugih stanov in pa njegovo razmerje do celote (države, dežele). Za kmeta n. pr. ni važno samo to, ali bo sadil fižol te ali one vrste, ampak kmeta zanima tudi to, če bo na izvoz in prodajo kakšnega pridelka postavljena kakšna carina ali ne. Dalje kmeta ne zanima samo vprašanje, ali je za njegov okoliš boljša montafonska ali pinc-gavska pasma, ampak ga zanima tudi to, ali Ojaša ko±cfl% am bo hvaležna... ako jo negujete z Elida Favorit milom. Obilna mehka pena Elida Favorit mila prekrasno čisti kožo injo napravi nežno vonjajočo in svežo. Plemenit izraz dobi Vaša polt, ako jo negujete z Elida Favorit milom. LlDAfe^MILO bo država podpirala bolj veleposestnike ali male kmete; ali bo pospeševala privatno trgovino ali zadružništvo? Vsa taka in podobna vprašanja pa so »politična« in zato razločujemo tudi pri kmetih dve strani kmetskih organizacij: strokovno ali tehnično (kakor je Kmetijska družba) in pa agrarno-politično. Bodoča Kmetijska zbornica bo agrarno-poli-tična organizacija, ki se ne bo pečala s pre- j iskavo raznih semen, ampak z od noša ji in z ureditvijo odnošajev kmetskega stanu do drugih stanov oziroma do celote. Važnost te organizacije oziroma ustanove bo tem večja, če bo obvezna, kar bo pač morala biti, če hoče doseči svoj namen v polni meri. V tej organizaciji bodo morali biti vsi kmetje včlanjeni in to bo brez dvoma jako dobra šola za utrjevanje kmetske skupnosti, kmetske sloge in kmetske stanovske zavesti. Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE. Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporaiblja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef«-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ ...... j , .. Tiskovni odsek celjskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet je zboroval preteklo nedeljo v Celju. Podrobno je razmo-trival vprašanje organizacije kmetskega tiska in storil v tem pravcu tudi konkretne sklepe. Zborovanja, ki je bilo dobro obiskano, so se kot poročevalci' udeležili tudi za »Kmetski list« tov. Mravlje, za Kmetijsko Matico tov. Tomšič za »Grudo« ter »Zvezo kmetskih fantov in deklet« tov. Schauer. Upamo, da bodo udeleženci vse sklepe požrtvovalno izvršili in tako ojačili organizacijo kmetskega tiska. — Sledila je nato seja pododbora, ki je razpravljal o tekmi koscev, ki jo priredi Zveza prihodnji mesec za najboljše kosce vseh naših društev. Brezdvomno je celjski pododbor tudi pri tej priliki pokazal, da se svoje naloge zaveda in jo tudi vrši; uspehi ne bodo izostali. Samo še en mesec je čas, da se prijavite za člana Kmetijske Matice in plačate članarino v znesku Din 20'—, za kar boste prejeli na jesen 4 lepe in koristne knjige! Posebno na dve knjigi opozarjamo vsakega gospodarja: na knjigo o davkih in na knjigo v zadružništvu! Naročite! ——i—i r mir m................................m nr»< mi m——imm—mii svefu VAŽNO ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV V ŽENEVI. V Ženevi zborujejo zopet državniki onih držav, ki so zastopane v Društvu narodov. Letošnje zborovanje ima dalekosežen pomen za nadaljni razvoj evropske, pa tudi svetovne politike. Evropa je namreč danes tako razcepljena in razkosana, kakor menda še nikdar v zgodovini ni bila. Ko so 1. 1918. sklepali mir v Versaillesu, so zmagovite države pač imele najboljšo voljo in namen, preurediti Evropo tako, da bi kolikor mogoče odstranili vse spore med narodi in državami in d« bi tako celo Evropo pomirili. Danes, po 11. letih, pa kažejo izkušnje, da tega cilja zmagovalci niso dosegli, pač pa se je pokazalo veliko število novih političnih in gospodarskih težav, ki so trajen vir vedno novih sporov in neprilik. Najhujša nadloga, ki v enaki meri zelo resno ogroža srednjo in zapadno Evropo, j® silna gospodarska kriza in njena posledica — brezposelnost. Ta je občutna posebno v Nemčiji in v Avstriji. Da se reši nevarnosti gospodarskega in finančnega poloma, na drugi strani pa tudi iz političnih ozirov, sta se Avstrija in Nemčija nedavno odločili za važen korak, namreč za sklep carinske zveze med obema državama, s pripombo, da se tej zvezi lahko priključi tudi vsaka druga država. Ta pripomba naj bi služila kot neko opravičilo, da carinska zveza ni naperjena proti nobeni drugi državi ali državni skupini, ampak da je čisto v smislu prizadevanja za ustvaritev »Zveze evropskih držav« (Pan-evrope). Ker pa je jasno na prvi pogled, da bi v nemško-avstrijskem bloku imela prvo besedo vsekakor Nemičja kot najmočnejša država, je razumljivo, da je naletel nemški poskus na hud odpor, zlasti na Francoskem in na Češkem, pa tudi v Italiji. V Angliji je odpor sicer nekaj manjši, nekaj ga je pa tudi. To silno nasprotje naj bi poskusilo sedanje zasedanje Društva narodov spraviti kako v sklad. Na sejah, kar jih je bilo doslej, so se pojavili trije načrti za preureditev Evrope. Prvi načrt so predložili Nemci, drugega Francozi, tretjega pa Italija; manjši načrt, ki naj bi Avstrijo odtrgal od Nemčije in jo izpremenil po primeru Švice v nevtralno državo, je predložil češkoslovaški minister dr. Beneš. Vsi ti načrti so izdelani do podrobnosti; veliko vprašanje pa je, če se bodo dali ti načrti tako zediniti, da bi bili vsi zadovoljni. Dosedanji izgledi na to niso posebno ugodni, ker se naravno nihče noče Ikar tako odreči raznim koristim, ki jih uživa sedaj. O podrobnih načrtih, zlasti kolikor se tičejo rešitve agrarnega vprašanja, bomo poročali posebej. Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo' v čas letošnjega XI. velesejma od 30. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko. Čevljarski mojstri si zamorejo na letošnjem XI. velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija nabaviti vse, kar rabijo v svoji stroki. N. pr. vsakovrstno usnje, kremo za usnje, olje za stroje, lesene in železne žeblje, pasto za brušenje nožev, rinčice, vsakovrstne stroje za predelavo usnja, stroje za čiščenje spodnjih delov čevljev, stroje za izdelovanje igel za pritrjevanje spodnjih podplatov, čevljarske stroje sploh. Vse to so izdelki prvovrstnih, solidnih tovarn. KmelskoL prcsvefa v Eašh&m Zborovanje »Kmetske Prosvete«, ki je bilo v nedeljo 10. maja v Laškem, je treba zabeležiti kot važen dogodek v vrsti poskusov organiziranja naših napredka željnih kmetov. Shod je bil zelo dobro obiskan, govorniki, gg. Goričan, min. n. r. Pucelj in dr. Janže Novak, so imeli pazljive poslušalce, od katerih so mnogi šele iz besed gosp. min. Puclja in dr. Novaka prav doumeli, kako pogubno je vplivala na gospodarsko stanje podeželja pred 6. januarjem zlohotna politična razdvojenost in tisto porazno pretepanje za razne »barve«. Shodu je predsedoval gosp. šrnid iz Jur-kloštra. Prvi govornik, gospod Goričan, splošno znan kmetijski praktik, nam je v domači govorici prikazal velik pomen sadjarstva in živinoreje za naš okraj. Grajal je napake, ki jih delamo v teh dveh panogah, omenjal sadni- izbor, prezgodnje obiranje, nezadostno oskrbovanje drevja. Nadalje je priporočal več zanimanja za naše nazadujoče travništvo, grajal je prepozne košnje, opozarjal na pomanjkanje apna v travniški zemlji, najbolj pa je priporočal sadjarske in živinorejske zadruge za dosego višjih cen pridelkov in živini. Gosp. Ivan Pucelj, min. n. r., je v krasnem govoru obrazložil pomen državljanske vzgoje za kmetijsko prebivalstvo, ki da je prvi pogoj, da dosežemo zanimanje za strokovno izobrazbo, in nje edini namen, blaginja naroda-države. »Kmet ni primerno udeležen pri razdelitvi materijalnih dobrin, ker se vse premalo zanima za svojo usodo,« je dejal gosp. min. n. r. in »da je v njegovih zahtevah vse premalo slišati, vsaj kmeta samega, akoravno je izpolnil vse svoje dolžnosti.« Ko se je govornik dotaknil še strankarskih razmer pred 6. januarjem, je pravilno naglasi!, da je narod sedaj v obče zadovoljen, ker ima mir pred razno agitacijo. »Kritika« pravi, »je potrebna, ampak priti mora iz čistega srca in tudi poštena mora biti«. »Skrbite v lastnem in v interesu svojih otrok, da se strankarstvo nikdar ne povrne v prejšnjih vse uničujočih oblikah, in imejte vedno pred očmi, da je lastna državnost največja dobrina za vsak narod«. Te besede so izzvale živahno odobravanje navzočih. Ko je gosp. govornik tolmačil smernice »Kmetske Prosvete«, je omenil tudi, da se še najdejo ljudje, ki s sedanjim stanjem miru niso zadovoljni; dejal je: »vzbujati med narodom nezaupanje, je strup in to je treba pobijati, ker se tudi zaslepljenost ne sme več povrniti«. Naloga »Kmetske Prosvete« pa bo, »delati tako dolgo, da bo sleherni kmetski fant poučen, kakšni so njegovi odnošaji do države«. Predsednik »Km. Prosv.« dr. Janže Novak je v prepričevalnem govoru orisal gospodarski značaj slov. podeželja in zahteval, da se vsa naša gospodarska politika prilagodi malokmetskim prilikam, ki vladajo pri nas. Ogromna večina malih kmetij (lio tisoč oJ 150 tisoč) to odločno zahteva. Obširno je utemeljeval program »Kmetske Prosvete« v pogledu kulture, ki ni mogoča brez blagostanja vasi, in njene naloge kot prosvetna ustanova. Pozval je vso šolano in nešolano inteligenco na delo, ker je že skrajni čas, da se na deželi nehajo prepiri za razne interese, na to kar je važno, se pa pozablja, zabija. Govor gosp. dr. Novaka je napravil na vse navzoče močan utis in sem prepričan, da so tudi navzoči kmetje z veseljem in hvaležnostjo' odobravali, kar so slišali; gotovo pa si i želi jo še več takih predavanj. Sestavljen je bil na,to pododbor ^Kmetske Prosvete« za laški okraj. Izjava g. Ivana Puclja, ministra v p. in člana VZS o našem posojilu. Bivši minister Ivan Pucelj, član bivše Slovenske Kmetske Stranke, je izjavil povodom zakljuoitve stabilizacijskega posojila naslednje: »Smatram, da je državni kredit, kar je privatni: če je zemlja dobra in dober gospodar, ima kredit, sicer ga pa nima. Tudi nekatere sosedne države, ki imajo parlament, so dobile posojilo, a pod vse težjimi pogoji nego mi. Iz tega je treba sklepati, da je sedanja politika miru in ublažitve političnih strasti dobro odjeknila ne le v političnih, marveč tudi v finančnih krogih Evrope. — Zato smo zadovoljni mi napredni elementi Slovenije brez ozira na to, kateri politični skupini smo pripadali pred 6. januarjem. In zaradi tega uspeha se kot prepričani poboraiki našega notranjega pomirjenja posebno radu-jemo. Znižanje kuluka v Dravski banovini. V pravilniku o uporabi ljudskega dela, ki je bil objavljen v »Službenem listu« dravske banovine od 8. januarja t. 1. je bil določen obseg ljudskega dela za preteklo leto, in sicer v polni višini 3 enot za banovinske in 3 enot za občinske ceste. Za tekoče leto je ban z razglasom v »Službenem listu od 7. marca določil obveznost ljudskega dela na 2 enoti, tako da znaša skupna obveznost za preteklo in letošnje leto 5 enot. Pri obvezancih, ki plačajo manj kakor 100 Din davka, znaša, kakor znano, ena enota 1 dan. pri ostalih obvezancih pa po višini davka 2, 3, 4 itd dni). Sedaj je ban dr. Marušič izdal nov razglas, ki je objavljen v »Službenem listu« od 16. t. m. in odredil, da se za 1. 1930. in 1931. na 5 enot določeno ljudsko delo (in odkupnina) za nedržavne ceste izvede za Obe leti skupaj samo v 3 enotah, in sicer praviloma v dveh enotah za pomladni ter v eni enoti za jesenski termin tek. leta. V ozira vrednih primerih, kadar bi bilo ogroženo kmetijsko gospodarstvo, je sreski načelnik pooblaščen, da dovoli odslužitev ljudskega dela, odrejenega za spomladni termin, v jesenskem terminu. Velika efektna loterija v Vojniku. Kmetijsko ministrstvo je pod štev. 13531/1. z dne 16. marca t. 1. dovolilo Kmetijski podružnici v Vojniku prirediti efektno loterijo, katere žrebanje bo na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne 6. sept. 1931 pod drž. nadzorstvom v Vojniku. Od odbora podružnice je bil izvoljen in naprošen poseben odbor, ki bo vodil že deloma potek, popolnoma pa žrebanje podružnične loterije. Dobitki bodo razni kmetijski stroji in orodje, kakor: glavni dobitek velik trijer, vrednost 5000 Din, travniške brane, sadne in vinogradne škropilnice, sadni mlin, slamoreznice, plugi, brzoklepalni-ki. štiricevni radio-aparat, kolo itd., skupaj nad 200 dobitkov v vrednosti 40.000 Din in se bodo vzeli večinoma iz skladišč Kmetijske družbe v Ljubljani. S pomočjo te loterije bo marsikdo prišel skoro zastonj do potrebnega stroja ali orodja, zato hitite z naročilom srečk, katere stanejo samo 10 Din komad. Naročite jih lahko pri Kmetijski družbi v Ljubljani ali direktno pri podružnici v Vojniku. Ta tedan bo začel odbor pošiljati srečke na razne cenj. naslove in prosi hitre rešitve, ker je čas do žrebanja za tako veliko delo kratek. gr«dba cestnega cmz»ež/ opravičeval tako velik izdatek v sedanji kmetijski krizi, ko mora priti vsak dinar na tehtnico. Če se pogleda na potrebo s strani tujskega prometa, ki bi bila z ozirom na bližnjo kopališče Rogaško Slatino gotovo za uvaže-vati, se vidi, da je nova cesta ne samo nepotrebna vsled tega, ker je stara, kakor že omenjeno, v prav dobrem stanju, ampak tudi radi tega, ker je stara cesta za tujca veliko bolj privlačna, ker se na rahlo vzpenja na hribčke, odkoder so krasni razgledi, dočim vodi nova cesta po dolgočasni dolini, ki je po vrhu pri vsakem količkaj večjem nalivu poplavljena, če računajo Šmarčani, da bojo z novo cesto koncentrirali promet v Šmarje, se gotovo motijo, ker za Pristavljane in Koz-jane bo še vedno železniška postaja Mestinje bližja in cenejša. Računati na kozjanski okraj in Sotelsko dolino pa je tudi kratkovidno, ker bodo tudi ti prej ali slej dobili boljše prometne zveze. Tudi Zibiki sami bo Šmarje predaleč in se bo v trgovskem oziru tudi nadalje držala bližnje Pristave. Šmarja se bodo v bodoče kakor do sedaj posluževali le oni, ki imajo opravka pri raznih uradih, ki so na sedežu sreza. — Tudi socialna stran, t. j. zaposlitev delavcev pri novi cesti, ne drži. V kraju je v poletnem času toliko dela, da bi ne bili ne samo tisti delavci, ki so v tresti zaposleni, temveč lahko bi jih bilo še desetkrat toliko zaposleni samo tisti delavci, ki delajo pri cesti, pridni tudi toliko zaslužili, da bi se hranili in oblačili. Okrajni cestni odbor bi dobro storil, če bi svoj sklep za posojilo za začeetk gradnje nove ceste Mestinjska vas-Pristava umaknil in odgodil začetek dela na poznejši čas, ko bodo prišle za kmetijstvo boljše razmere in se bo davčna moč ojačila. Morda se cestni odbor pri sprejetju tega sklep® niti ni zavedal, da je bil to prvi stotisočak in da mu jih sledi še 19. Tudi račun, da je pričakovati razpust okrajnih cestnih odborov in ustanovitev gradbenih odsekov pri sreskih načelstvih — ter da bo dolgove že prevzela banovina, je napačen, ker davkoplačevalci ostanejo le isti. Če bi hoteli vsi cestni odbori ta položaj izkoristiti, tedaj bi se banovino tako obremenilo, da bi čutila tfc bremena še dva rodova. Varčevati za skupnost' in ne trošiti posamič na račun skupnosti, bodi geslo današnjega časa; Vsak kmet mara BM naročnik KMETIJSKE MATICE! iDoPbt Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. V današnjem neusmiljenem boju za življenski obstanek poedinca in družbe nimamo skoro ne časa, ne prilike misliti in proslavljati različne spomine in obletnice, ki jih prinaša od prilike do prlike čas s seboj Tako bi skoro neopaženo šla mimo nas več ali manj redka in vendar častna obletnica, odkar stoji v našem kraju šola kot javno mladinsko izobraževalisče. Pred nedavnim je minilo ravno 150 let, ko se je ustanovila v našem kraju domača ljudska šola. V tem času je črpalo v tej šoli nad 15 rodov svoje prvo znanje od abecede naprej. Da, v teku poldrugega stoletja se je v namera kraju marsikaj spremenilo v gospodarskem, prosvetnem in nravstvenem življenju našega ljudstva in dobršen del tega napredka in izboljšanja življenjskih razmer je plod tukajšnje šole in njenega učiteljstva. S tem je dovolj upravičena primerna proslava te važne obletnice in svetlih spominov na šolo in na mladostna leta. V proslavo 1501etnice obstoja domače šole priredi šolsko upraviteljstvo v nedeljo 31. maja po rani maši »Uvodni jubilejni dan« s predavanjem o zgodovinskem razvoju domače šole in s počastitvijo spominov pokojnemu učiteljstvu, šolskim dobrotnikom in raznim nekdanjim učencem te šole. Istočasno se otvori tudi šolska razstava ročnih, pismenih in risarskih izdelkov domačih učencev. Čez par dni nato, na Telovo, 4. junija popoldne pa vas bo povabila šolska mladina na veliko šolsko veselico, kjer nastopijo mladi igralci z igrokazom »Kovač hoče biti«, s petjem in poučno-zabavnimi prizori. S posebno vnemo in ljubeznijo se pripravljajo naši učenci za svoj javni nastop v upanju, da »e bodo polnoštevilno udeležili obeh proslav dne 31. maja in 4. junija mnogi bivši učenci in učenke šole, starši in prijatelji mladine od blizu in daleč, da bi tako vsi skupno v slav-nostno-prazničnem razpoloženju preživeli spomin na to častno obletnico šole v domačem kraju. Razen tega pa končno tudi zato, da bi si šola pridobila novih prijateljev in dobrotnikov v vseh slojih ožjega naroda in prebivalstva! Sv. Jurij ob j. ž. V celem našem srezu imamo pasji kontumac, ki je pa obenem prav dobra zaščita za mlade zajčke, ker še nimajo naši psi dovolj izobrazbe, da bi pustili mlad'3 zajčke v miru. Res je, da nam kmetom mladi zajčki ne delajo škode. Privoščimo jim tisto malenkost detelje. A njihovi starejši sorodni-ki so si v letošnji zimi privoščili skorjo naših sadnih dreves. Nekemu posestniku v Krajn-čah so uničili nad 30 že 15 let starih sadnih dreves, pa tudi drugim posestnikom so povzročili ogromno škodo. Ni čuda torej, če se ljudstvo razburja, saj si v dhnašnjih slabih časih obeta le od sadja še nekaj dohodkov. Jasno pa je, da bo treba zajčjo zadevo urediti, a ne tako, da bi imel le kmet zopet škodo. Radomlje. Zelo rad čitam »Kmetski list«, ker najdem v njem vedflb kaj novega, kar I zanima nas podeželatte. Posebno važno i vprašanje se mi zdi vprašanje vzgoje in iz-i obrazke pešblske mladine, katero ste pričeli j obravnavati v »Kmetfckem listu«. Posebno I vzgojo k; lepemuP obnašanju še marsikje po-• grešamo. Ponekod se dobe še vedno take šu-I rovosti? pri fantih, da ne delajo niti' sebi5 čast niti' svoji' vasi: Nedavno sem govoril z nekim mladim posestnikom in mu razlagal razne koristne nasvete. On pa, mesto da bi se zahvalil, me je nahrulil z besedami, ki jih ne mo-i rem niti zapisati. To je pomanjkanje srčne ' kulture,- katera moramo vzeti kot zelo resno stvar, da se v tildi v moralftem pogledu napravi korak naprej. Najbolje kupite nogavice, damske in moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, sifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMO pre-jice, ročne torbice, aktovk«, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri JOSIP PETELIIUC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Z dežele. Moram Vam potožiti žalostne razmere, ki vladajo na deželi. Živine in prašičev ne moremo prodati, ker nimajo nobene cene, če pa že kaj prodamo, moramo dati na pol zastonj. V prodajalni pa so potrebščine še dražje kot prej. Dajatve so na dnevnem redu, zdaj davki, zdaj hišne potrebščine, dohodkov pa celo leto nobenih. Kam to pelje, si lahko vsak izračuna. Lani so kupovali vole za Din 12.000, letos pa se dobi za nje samo 7000 Din. Celo leto jih je redil, mrvo kupoval in ima še 5000 Din izgube. To ni samo pri živini, temveč splošno pri vsem, kar kmet pridela. To nam zadaja težke skrbi. Jlouice G. ban dr. Marušič je iz svoje zasebne blagajne podaril za Grafenauerjev dar 2000 dinarjev. 1 Za novega bana Dunavske banovine je bil imenovan Nikolic Milan, vrhovni inšpektor v ministrstvu za notranje zadeve. Novi podban Drinske banovine. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za pomočnika bana Drinske banovine Ibrahim Hadžiome-rovič, inšpektor ministrstva za notranje zadeve. Poslanik, g. dr. Ivan Švegel je odpotoval pretekli teden na svoje službeno mesto v Bu-enos Aires. Natečaj za ravnatelja kmetijske šole na Grmu je razpisala te dni kraljevska banska uprava. Prosilci morajo vložiti prošnje do 25. t. m. pri Dravski banski upravi v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razglaša: Pri tukajšnji banski upravi je vloženih že tako eliko število prošenj za različna službena mesta, da se spričo pomanjkanja kreditnih sredstev in razpoložljivih službenih mest ne bodo mogle rešiti v dogledneitt času. Radi tega se opozarjajo event. novi prosilci, naj ne vlagajo nobenih prošenj več, v kolikor ne bodo eventuel— • rta prosta službena mesta razpisana s posebnim natečajem. Prošnje, ki se rte bodo nana- f šale na razpisana mesta, se bodo dosledno zavračala radi pomanjkanja kredita. Četaš kralja Petra umrl. V ljubljanski ubožtiici je umrl 14. t. m. Aleksander Toman, • ki se je leta 1875 pridružil tedanjemu princu : Petru Karadjordjevicu v osvobodilnih vsta jati Bosne. Po okupaciji Bosne in Hercegovine od strani Avstrije se je Toman preselil v Ameriko, kjer se je posvetil časnikarstvu. Bil jj je tudi soustanovitelj' največje slovenske or-. ganizacije v Ameriki* Narodne podporne enote, ki šteje riad 60.000 članov. L. 1910 se je i vrnil v domovino ih služboval nekaj časa kot kmetijski strokovnjak jjri Kmetijski družbi v Ljubljani. Umrl ji v 80. letu starosti, Županova I*ermetova jama, bo za bih-I košthe praznike, ob priliki petletnice krasno električno razsvetljena,Ta dan bo prirejena v lepem senčnatem gozdu tudi velika ljudska veselica zdhižena s'plesom in prosto zabavo. Izstopna postaja Grosuplje. m. M * fV < m p v«" Prvo turško vojno ladjo, ki je bila zgrajena po vojni na račun turške vlade, torpedovko »Ada-tape« so nedavno spustili v Genovi v morje. Rabindranath Tagore. znameniti indijski pesnik in modrec, je slavil 6. t. m. svoj 70. rojstni dan Ig N A R 0 e A J T E K M E T S K 1 Argentinski predsednik general Uriburu. — V Argentini se je začelo novo revolucionarno gibanje, katero skuša predsednik Uriburu udušiti. Elizejska palača v Parizu. — Elizejska palača v Parizu je bivališče vsakokratnega predsednika francoske republike. Kongresna dvorana v versailleskem gradu. — V tej dvorani voliio zastopniki francoskega naroda predsednika francoska republike. Š I R I T E G R U D O Gradnja najmodernejše vojne ladje na svetu. — V nemškem vojnem pristanišču Kielu so spustili 19. maja t. 1. v morje najmodernejšo vojno ladjo, ki so jo zgradili Nemci po čisto novih načrtih, ki jih drže v največji tajnosti. Ladja je 10.000-tonska križarka, ker Nemčija večjih vojnih ladij po mirovni pogodbi ne sme graditi. Ladja bo krščena na ime »Deutschland«. Kljub omejenemu prostoru pa ima ladja vse najmodernejše tehnične pomočke in pridobitve, da se v vojni lahko meri tudi z največjimi in najmodernejšimi vojnimi ladjami. (Slika na levi.) «=tvorite v kolonijalne razstave v Parizu. Anamski cesar v svoji svečani obleki pri otvoritvi razstave (na levi). —Razstavo je otvoril predsednik francoske republike Doumergue. Na razstavi sodelujejo vsi narodi in kraji obširne francoske kolonijalne posesti. Arabski vojaki pred italijanskim paviljonom (na desni). Spomenik za ustanovitelja Rdečega križa. Na pokopališču v Curihu so odkrili spomenik ustanovitelju Rdečega križa Henry-ju Dunants-u. Dolžniki, poravnajte naročnino, ne čakajte na pismene opomine od strani uprave. Kajti upravo stanejo opomini čas in tudi denar. Prosimo, da vsakdo, ki še kaj dolguje na naročnini, to uvažuje. Razpisana služba. Sreski cestni odbor v Ljutomeru razpisuje mesto tajnika. Pogoj za sprejem je dovršena nižja srednja ali tej enakovredna šola. Prošnje je vložiti do 27. t. m. Vino — blagovni vzorec do 50 litrov. Kmetijsko ministrstvo je dopolnilo razpis finančnega ministrstva glede izvoza vina v inozemstvo s tem, da se vino v količinah pod tO litrov računa, če se pošilja v inozemstvo, kot blagovni vzorec in da ni podvrženo taksi na izvoz vina. Za daljnovod velenjske električne centrale so postavili pretekli teden v navzočnosti g. bana zadnji železni nosilec pri Domžalah. Cela proga od Velenj do Črnuč, kjer bo v kratkem postavljen transformator, meri 68 kilometrov in je postavljenih 117 železnih ter 356 lesenih nosilcev. Celotni daljnovod bo veljal 17 milijonov dinarjev in bo prenašal električno silo 60.000 voltov. Tri francoske letalce so aretirali v Nemčiji, ko so pristali na nekem letališču, izgu-bivši orientacijo v zraku. Nemške oblasti so zaplenile njihove dokumente in letala. O na-daljnih ukrepih bo sklepala berlinska vlada. Na smrt obsojenega bivšega orožnika Gjorgje Živaljeviča, ki je lansko leto posilil in umoril mlado Beograjčanko Dano Milen-kovic, so preteklo soboto obesili. To je bila prva smrtna obsodba izvršena z obešenjem, doslej so jih izvrševali s streljanjem. Veliko kepo zlata, ki je tehtala 35 kg, so našli v opuščenem rudniku v zapadni Avstraliji. Zlata kepa je vredna 35.000 dolarjev. Himna življenja ne zveni nikdar lepše, kakor v dneh srečne ljubezni! Treba je misliti na dom, ki se ustvarja za celo življenje! Perilo naj bo dobro in trpežno, zato si zapomni nevesta: »Vedno le Zlatorog milo«! 10 Viktor Dyk, znani češki javni delavec, novinar in pisatelj, je te dni nenadoma preminul v Drstenu v Dalmaciji, kjer je bival na oddihu. Kap ga je zadela pri kopanju v morju. Nemci v Jugoslaviji bodo dobili pravico do ustanovitve zasebnih srednjih šol. Novo-sadski »Deutsches Volksblatt« poroča, da je prosvetno ministrstvo že načelno odobrilo osnovanje zasebnega nemškega učiteljišča za ženske. Redna zračna zveza med Prago in Zagrebom je bila otvorjena 15. t. m. Nova papeževa okrožnica. Sedanji papež je izdal novo socijalno okrožnico, ki naj izpopolni znameniti delavski manifest papeža Leona XIII., ki ga je objavil pred 40 leti in ki je ostal žal glas vpijočega v puščavi. Elektrifikacija ruskih železnic. Ruska vlada namerava še tekom prihodnjega leta elektrificirati vse vzhodnosibirske in uralske železnice v skupni dolžini 8834 kilometrov-Pozneje bi se elektrificiralo tudi železniško omrežje do Črnega morja. Celoten načrt predvideva elektrifikacijo 75% vseh ruskih železnic. O smrti Rudolfa Habsburškega je te dni spisal razpravo vseučiliški profesor v Bonnu dr. Marks, v kateri trdi na podlagi zapisnika o umoru, ki ga je sestavil državni pravdnik pl. Langer, da Rudolf ni izvršil samomora, marveč ga je ustrelil ljubimec baronice Vetsere. Kongres obrtnikov iz vse države je sklicala Zveza obrtniških društev v Beogradu. Kongres se vrši 1. junija t. 1. Opozarjamo na oglas družbe Commerce, Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstropje, ki prodaja manufakturo po izredno nizkih cenah. Znižanje obrestne mere v Angliji. Aagle-ška narodna banka je znižala obrestno mero s 3 na 2 in pol odslotka. To je posledica znižanja obrestne mere v Newyorku na 1 in pol odstotka. Nova španska vlada je izdala razglas, ki zahteva, da se mora vsa neobdelana zemlja obdelati, da se s tem odpravi brezposelnost na kmetih. Če veleposestniki ne bi sami hoteli obdelovati zemlje, jo bodo obdelale občine na njihov račun. Če se pa veleposestniki tudi temu upro, jim bo zemlja odvzeta in prodana na dražbi. Najhitrejša ladja na svetu. Na Francoskem so spustili te dni v morje torpedni ruši-lec »Gerfault«, ki prevozi 79 km na uro in je najhitrejša ladja na svetu. Gospa, od Vas zavisi, kako si olajšate utrudljivo pranje. Poslužujte se vedno le pravega terpentinovega mila Gazela, pa bodete videla, da smo Vam nasvetovali prav. V Dobrudži so te dni vsled neurja reke tako narasle, da je voda poplavila več vasi. Utonilo je več ljudi in zelo mnogo živine poginilo. Nenavaden štrajk so vprizorili nekateri japonski delavci, ker so jim delodajalci znižali plače. Neki barvarski pomočnik je splezal vrh tovarniškega dimnika v Tokiju in ostal tam 13 dni brez hrane, v nekem .udniku se je pa zakopalo 200 delavcev v zemljo, ki teden dni niso hoteli vživati hrane. Podivjan bik usmrtil kmeta. V Grlavi pri Murski Soboti je poskušal privezati k jaslim podivjanega bika kmet Janez Herič. Bik se je pa s tako silo zaletel v kmeta in ga potisnil k jaslim, da so Heriču počila čreva. Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer je poškodbam podlegel. Krvave volitve v Egiptu. V Egiptu so se izvršile 15. t. m. volitve volilnih poverjenikov, kateri bodo po določilih volilnega reda izvolili 150 članov v parlament. Pri volitvah poverjenikov je prišlo do ostrih spopadov in bojev med policijo in opozicijskimi stranska-mi. Samo v Kairu je bilo 24 oseb ubith, 180 pa ranjenh. Češka Matica je praznovala te dni v Pragi stoletnico obstoja. ftdlfotd? Jffi Wolker: Uda. (Nadaljevanje.) Za hip se je obotavljal. Potem negotovo: »Bi šla z menoj?« »Kam?« »Kakor zmirom —« Stopil je prav k nama in obstal kraj moje glave. Vrata je pustil odprta. »Zapri!« je zlovoljno kriknila Ilda. »Zunaj je mraz in vleče. Tu imamo bolnika!« Mož se ni ganil. Njegov obraz je okame-nel. Bilo je tiho — le njegovo vprašanje je brez odgovora viselo v zraku. Ilda se je igrala s praznim lončkom. Končno se je mož sklonil in mi položil roko na glavo. Ilda ga je ošinila s pogledom in nervozno pobobnala po dnu posode. Toda dlan moža je zdrsnila preko mojih las in mi obležala na vratu. Čutil sem prste, žulje in zapestje. ( »Kako ti gre, fantek?« je zahropel, stiskal glavo in jo bolj in bolj sukal na stran. Nisem se mogel niti ganiti. Njegove mišice so bile železne in jaz sem bil bolan. Če bi bil zdrav — ibi bil vendarle močnejši, kajti on me je bolj sovražil nego jaz njega. Ilda ga je naenkrat zgrabila za roko. »Kaj mu hočeš?« je siknila. Toda on — kakor bi je ne slišal . Ilda se mu je vrgla na roko in se zasme-jala ostro in neodkritosrčno. »Si ljubosumen?« Mož me je v trenutku izpustil. Nervozno si je zapel ovratnik pod brado. Stopil je k vratom. Na pragu se je še ozrl. »Opoldne prideš za menoj 1« Ilda ni odgovorila. Vrata so loputnila, da se je potresla koliba. Ilda me je pogledala in se nasmehnila s pobledelimi ustnicami. Tako sva zrla drug na drugega in razmišljala, kdo od naju bo moral prvi umreti. II. Ležal sem še tri dni. Četrti dan sem vstal, dasi rana še ni bila zaceljena. Moral sem se paziti pred vsakim naporom; sicer bi mi takoj kri zalila usta. Vendar sem že hodil po taboru, malo po gozdu, misleč, da je varnejše stati na lastnih nogah in videti tudi ono, kar se je odigravalo onstran sten moje kolibe. Ilda je bila večji del dneva z menoj. Mene je to plašilo. Bal sem se, da naju njen mož ne ubije. Na očeh se mu je poznalo, da ve za najino skrivnost. Toda premagoval se je vendarle. Boril se je s svojo ljubosumnostjo in ponosom. Bilo ga je sram, da bi bil ljubosumen na mene. Bil sem dečko, on pa mož. Manjkalo mu je tudi jasnih dokazov. Vedel je le toliko, da sva po ves dan skupaj. Toda vprašal ni niti Ude niti mene o ničemur. Bilo bi pod njegovo častjo. Le na samem se je mučil, se zvijal kakor ranjena zver in si prizadeval, da bi osedlal in ukrotil svojo bolečino, ki ni trpela gospodarja in ga je vlekla proti njegovi volji kakor splašen konj s seboj, Včasih se je toliko premagal, da je postal z menoj in spregovoril par stavkov. Glavno, da bi si jaz ne drznil misliti, da me morda sovraži. Toda razgovor je brzo zastal in on je odhajal z neprijetnim nasmehom. Večkrat sem si mislil, da mi je njegovo ponosno ljubosumje varen porok za življenje. Če bi se ne priljubil njegovi ženi, bi me vsak dan lahko mirno dal ustreliti kot ujetnika. Zdaj mu je bilo to nemogoče. Vsi bi vedeli, da maščuje nad menoj svoje ljubosumje. Če bi bil starejši in močnejši, bi me pozval n2t dvoboj in ubil. Ker sem bil pa bolan mladenič — tega ni mogel storiti. Kljub temu sem čutil, da nekoč vendarle izbruhne njegova strast. Človek se v vojni privadi vsem mogočim izbruhom; navadil sem se tudi tega in pričel ž njim računati kakor z nujnostjo. Medtem me je Ilda bolj in bolj priklepala nase. Jemala me je s seboj na gore. Hodila sva sama — ona naprej in jaz za njo. Zmirom sem imel pred očmi njene krasne, krepko modelirane boke in noge. Vlačila me je s seboj po dolinah in plazovih, dokler se nisem do smrti utrudil. Potem me je objela krog vratu, in me vodila po snegu in se srčkala z menoj s kratkimi, vsiljivimi kretnjami rok. Nikdar me ni vprašala, kdo sem. Niti imena ni hotela vedeti. Tudi o sebi je govorila malo. Iz povedanih odlomkov sem posnel sledeče: Bila je iz precej premožne kmečke družine, naseljene v bližini Beograda. Tam so jo poslali v gimnazijo in hoteli, da postane zdravnica. Pretolkla se je skozi puščobo srednje šole, toda na univerzo ni hotela. Dvakrat je ušla z doma — dvakrat so jo poslali nazaj. Rajša bi se potikala s puško po gozdovih, kuhala pri ognju pod milim nebom in prizivala zvečer z bregov peti odmev. Družba v Beogradu ji je bila neznosna. Sama sebi se je zdela odveč povsod, kjer se ji je že vnaprej vse pokoravalo. (iDalije iprihodnjii?.) 8__ l Fašistična kultura se je pokazala pretekli teden tudi v pretepu. V Bologni bi moral voditi dva koncerta svetovnoznani dirigent Ar-tur Toscanini. Pred pričetkom koncerta so zahtevali fašistični zaupniki, da mora orkester svirati fašistično himno. Dirigent Toscanini se je temu uprl, misleč, da se politika nima vmešavati v umetnost. Tu je pa vdrla v sobo za umetnike večja skupina fašistov in Toscaninija silovito pretepli in izgnala iz mesta. Pretepli so tudi Toscaninijevega na pol slepega sina, ki je branil očeta pred divjaškim napadom. Zaplemba premoženja španskega kralja. Španska vlada je izdala odlok, s katerim pooblašča finančnega ministra, naj takoj zapleni vse zasebno premoženje bivšega španskega kralja Alfonza. Odlok navaja, da si je bivši kralj Alfonz pod prejšnjimi režimi nagrabil veliko premoženje in da si ga je na nezakonit način pomnožil. Finančni minister je nato zaplenil vse zasebno premoženje bivšega kralja Alfonza. Med zaplenjenimi gradovi je tudi poletno bivališče v San Sebastianu. Na Japonskem je požar popolnoma uničil nad 500 hiš v mestu Šione Mahi. V Rumuniji so po nekaterih krajih divjali silni vihar ji, ki so napravili ogromne škode. V Perziji je skoraj popolnoma porušil potres drugo največje mesto Tebris. Cela gora se premika v bližini Budimpešte, od koder je napeljan vodovod v madžarsko prestolico. V nekaj dneh se je premaknil hrib za 60 metrov. Hiše na ogroženem ozemlju so morali izprazniti. Po mnenju strokovnjakov se vrši premikanje vsled velike množine vode, ki se nahaja pod hribom. Sleparjev ne zmanjka. Tolikrat smo že opozarjali ljudi, da naj ne nasedajo raznim vagabundom, ki se klatijo po deželi in izrabljajo nepoučenost in lahkovernost ljudi v svoje sleparske namene, vendar vse to nič ne pomaga. Že dalj časa se klati po krškem okraju neki slepar, ki se izdaja za zivinodrav-nika in prodaja povrh tega. še razne neveljavne srečke in obveznice. Neki ženi v Studencu je prodal stekleničico »zdravilne« tekočine za 15 Din ter 9 obveznic za 480 Din, drugi rja, Bučki pa »zdravilo« za 34 Din in obveznic za 350 Din. Ko je še eni kravi puščal kri na, vratu, je lepo zadovoljen odšel, dokler ga ne prime orožriištvo. Kmetijski kongres se bo vršil od 27. maja do 22. junija v Sofiji* Žreban tobačnih srečk. Pri sedipem žrebanju obveznic na dobitke iz leta i88 (tobačne srečke) so izžrebane za amortizacijo tele serije (vsaka po 16 Din): 184, 208, 399, 777, 489, 1791, 1986, 2222, 2261, 2887, 2005, 3278, 3304, 3414, 3509, 3852, 3904, 4333, 4417, 4675, 4692, 4707, 5262, 5318, 5477, 6194, 6295, 6554, 6581, 6754, 7002, 7058, 7090, 7131, 7272, 7415, 7780, 82l2, 8328, 8451, 8627, 8711, 8917, 8922, 9112, 9557 9697, 9697, 9780, 9860. Obenem so bili izžrebani naslednji dobitki: 20,000 Din serija 6201 št. 13, 1000 dinarjev serija 8583 šti 42, lflO Din serija 5780 št). 14, serija št. 595 št. 44, serija 3027 št. 66., serija št. 3699 Št. 7, serija 4070 št. 10, serija 5867 št. 93, serija 6213 it) 84,' serija 8373 št. 72, serija 8800 št. 98, serija 9672 št. 23, 50 Din serija 809 št. 70, serija 2394 št. 59, serija 4444 št. 84, serija 4505 št. 63, serija 4360 št. 94, serija 5024 št. 42, serija 5444 št. 74, serija 5487 št. 6, serija 7772 št.: 30, serija št. 39. % letujem XI, pomladanskem velpsej-mn od 30. maja do 8. junija t. h bo zopet ^a- Domač izum. Brata Ivan in Ignac Gregorin iz Vnanjih Goric pri Brezovici sta tekom letošnje zime sestavila po lastnem izumu motorno brizgalno, ki predstavlja izredno važen napredek za podeželska gasilska društva. Prvo gasilno društvo v bre-zoviški fari so ustanovili v Notranjih Goricah leta 1898. Društvo si je kmalu zgradilo svoj dom in nabavilo ročno brizgalno. Zadnja leta se je pa vedno bolj kazala potreba po motorki, posebno so se Vnanjičani zavzeli zanjo, ko so videli lani pri požaru v Podpeči, kako so se motorke izvrstno obnesle. Ker ni bilo denarja za tovarniški izdelek, sta se iznajdljiva brata Gregorin, oba mehanika, katerih oče je že sestavil motor za pogon raznih mehaničnih in mi zarskih del, ponudila da sestavita motorno brizgalno. Zadeva je bila hitro dogovorjena in fanta sta šla na delo. Kupila sta nekje motor od starega avtomobila, ga razstavila ter čisto po svoje preuredila in na novo sestavila po svoji zamisli, ki se v mnogem popolnoma razlikuje od tovarniških izdelkov. Strokovnjaki pravijo, da je Gregorinova motorka prvovrstno delo, ki nič ne zaostaja za tovarniškimi brizgalnami, toda je mnogo cenejša. Motor ima 20 k. s. in dviga vodo s pritiskom, 18 atm. do 45 m visok, istočasno po dveh ceveh. Celotna kapaciteta motorke zna- ša 1300 1 na minuto ob malenkostni porabi kuriva. Za izum se zanimajo že razne tovarne, pa tudi razna gasilna društva so si že ogledala lično motorko. Na binkoštni ponedeljek pa bo vnanje-goriško gasilno društvo slovesno blagoslovilo motorko in jo tudi javno preskusilo,. Brezobrestno posojilo. Z ozirom na vpra-! Sanja glede zadruge »Jugrad« so bili v časopisih podani netočni odgovori radi tega, ker dotični gospodje ne poznajo ustroja zadruge. Da se odstranijo vsi dvomi in nezaupanje do zadruge, bodi vsem. pojasnjeno sledeče: Zadruga »Jugrad« je ustanovljena po vzorcih angleških, ameriških, nemških, in avstrijskih zadrug, ki delujejo že dolgo časa s krasnim uspehom (najstarejša angleška zadruga praznuje letos 1501etnico obstoja) v ta namen, da dajejo svojim članom.brezobrestna posojila za zidavo družinskih hiš, za nakup hiš" in malih posestev, za prezidavo hiš in objektov, za prevzem obrestnih hipotek in za prevzem zapuščinskih bremen. Zadruga računa samo upravne stroške. Ako dobi član zadruge v enem letu čakanja Din 100.000-— posojila, plača zadrugi1 nazaj Din 110.400 —, v treh letih Čakanja Din, 109.200-—, v, petih letih čakanja Din 108.500-—. V teh; vsotah so vračunane tudi, tiste obresti, ki jih; je izgubil, ker «e mui hranilni prispevek in mesečni prispe- Vida in Vižmarjev bodo inieUipriliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva. kakor: v raznih interieurih, oblikah arhitekture, tehniko, konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možpost, da zadosti vsem svojim zahtevam na -polju umetnosti; in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano Vseslcozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega ljubljanskega velesejma uporabi to priliko iri si:temeljito ogledi pohiStveno razstavo v paviljonu »fi*. vek v dobi čakanja ne obrestujejo. O kakih obrestih tu ni govora in prosimo vse, ki se zanimajo za zadrugo, naj se osebno ali pismeno informirajo, ker je zadruga s pojasnili vsak čas vsakemu na razpolago. Opozarjamo vse naše čitatelje na današnji razglas, ki: ga razglaša Državna hipotekama banka o mednarodnem stabilizacijskem TU posojila v zliitu iz leta 1931. Požar je uničil lansko leto zgrajeno poslopje celjske cinkarne in napravil za 500.000 dinarjev škode. SEJME 24. maja: Nova vas. 25. maja: Radeče pri Zid. mostu, St. Gothard, Mala gora, Mengeš, Podvelb, Svibno, Rogatec, Svetina, Vitanje, Slivnica, Laško. 26. maja: Radovljica, Metlika, Topolovec, Bu-šeča vas, Radohova vas, Mozirje, Središče,. Loee pri Poljčanah, Sv. Ema, Radgona. 27. maja: Clraik. 28. majat Hihje, Ig, "Škocjan, Puconci. naprej v prodajo slecteCec Beli sifon, 80 cm . ........ Beli sifon, najbolje kvalitete* 80! cm . . Platno za rjuhe* 1501 cm ...... Tiskani poplin........... Etamih v modnih barvah . . . . . . Damast gradi za žimnice, 120 cm . . Umetna svila* najboljše vrste, v modmh barvah . ........ • • • • češki štofi: za moške oblfeke . . . meter a Zemke. in moške nogavice, žepni' robci. L t nizkih cenah! Ostanki te veliko meter' meter meter meter meter meter a Dih 6-a Dih 10-a Dih 19-a Din 10-a Din 12-a Din 23- meter a Din LT— Din 50— do; 90— d:, vse po izredno < ceneje!' Dražba COMfttERCE, Tavčarjeva ul. % I. nads 'Umi"......"n.....................*............i' JaisfecCeizsik Ljubljana Lingar jeva - Stritarjeva ulica. H*c>ze>v J Pred nakupom svojih potrebščin za pomlad in poletje, za ženske in moške obleke oglejte si mojo lepo zalogo najnovejšega blaga kakor: blaga za ženske obleke in plašče (inontelne), perilne svile, žameta, de-lena in drugega. Za moške obleke: modno sukno (štof), ševiot od 60 Din naprej, modni kamgarn, ševiot za modne in športne obleke od 100 Din naprei. Največja izbira svilnatih, volnenih šerp in rut. S&222C Češfoo 212 aziglesfec iblago? Poštenost mojega podjetja je znana. ......i...............................i"".............. .......................................Hi........ Oblastveno koncesi- jonirana šoferska šola (GOJKO PIPEKBACHER Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte informacije inev zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi; Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor! EDIC-ZANKL O. Z O. z. E Tovarne olja,firneža, laka in barv LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE jCdllCZIC ipcpiuc Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: FranjoMedič jCczncn© olje Firncž Emajlne in ostale laike Oljnate barve in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri Kdor oglašuie, ta napreduje! Priznano najboljši OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Kolodvorska ulica 7 nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland - cementa Fabiani jila in je prikladno za vs« posetve in vsako zemljo. Apneni dvlik in Nitrotoskal-Rufie se lahko naroči pri »EKONOM*«", Ljubljana, Kolodvorska ul. 7, ali pa pri: Tvornici za duSik d. d., Ruše pri Mariboru ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo umetnih gnojil. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ r"-"n r—1—— Denar naložHe najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmefsfei hvemilmi in posojilni Aom Vrsta 3635-13 Nizki čevlji na zadrgo so še ve-ino priljubljeni, zlasti radi svoje "■^bne forme in lepe oblike. Vrsta 2975-22 Na kmetih brez teh čevljev ne morete biti. Izdelani so iz mehkega boksa, z udobno nizko neto. Vrsta 3767-22 Široka oblika tega čevlja zagotovi udobnost tudi ob največjem štrapacu. Ortopedski iz Spvroia za isto ceno. Vrsta 3967-22 Vrsta 9897.76 Moški čevlji iz Ia boksa za . štrapac. s kovanim podplatom. Škorn ji iz gumija, določeni za dela Trpežni in udobni, ne žuliio v vodi in na mokrem terenu. ne noge ne žepa. Vrsta 2842-05 Omogočite svoji deci, da se ji nožice normalno razvijajo. Kupite ji udobne in lahke čeveljčke široke oblike. '»sta «945-03 Ženski čevlji za vsako priliko. Izdelani iz prvovrstnega boksa, široke, udobne forme, zelo poceni. Cenimo Vašo delavnost in varčnost! Vrsta 3762-22 Trpežni čevlji iz močne kravi kože. Podplat kovan. Ti čevlji ® za živahne dečke. Vrsta 1945-11 Ženski čevlji iz boksa z nizkim podpetnikom. primerni za vsak dan in za praznike, zlasti za popoldanske izprehode. Znano nam je, da poleg svojega velikega truda, ki ga imate, dobite razmeroma malo za svoje pridelke. Gotovo porabite ves svoj zaslužek za svoje dnevne potrebe in si ne morete ničesar prihraniti! Zato si prizadevamo, da Vam olajšamo Vaše težave. Cena naši obutelji je tako nizka, da morete prihraniti del svojega zaslužka za druge potrebščine tudi tedaj, ako kupite pri nas več parov čevljev. Nudimo Vam za Vaš posel dobro in udobno obuvalo za najnižjo ceno. Veselilo nas bo, ako nas boste izvolili obiskati!