2S J. Honigmann: Pouk in vzgoja slepcev. »O, Bog vas živi!« vzklikne strijc veselo, ko stopi Erazem ne nadoma v sobo. »Nocoj se vas sicer nismo nadejali, ali zato ste nas razveselili tem bolj; dobro, da niste prišli opoludne.« »Zakaj ?« čudi se prihodnik. »Postili smo se«, pravi strijc in se nasmeje poredno. »Postili? Danes?« čudi se Erazem čimdalje bolj, »saj ni ne petek, ne kvaterni teden.« Strijc se smeje še bolj in mu pove, kaj se je pripetilo kolinam. Erazem se je sprva jezil, potem pa se je smijal tudi sam, in bili so dobre volje do pozne noči. (Konec prihodnjič.) Pouk in vzgoja slepcev. Berilo J. Honigmanna v seji »Slovenskega kluba« na Dunaji, dne" 8. listopada leta 1890. dje te družbe so pokazali lani, da se zanimajo za pouk in vzgojo gluhonemcev. To me je vzpodbudilo, da razpravljam danes o pouku in vzgoji slepcev, katera sta zanimiva prav tak6, kakor pouk in vzgoja gluhonemcev. Radi preglednosti hočem razdeliti razpravo svojo v naslednje dele: I. Vzroki in nasledki sleposti; II. zgodovinska črtica; III. vzgoja v domači hiši; IV. pouk v zavodu in skrb za prihodnjost slepcev V. statistika. I. Vzroki in nasledki sleposti. Slepost je prirojena ali pridobljena pozneje. Prirojena slepost se nahaja primeroma le malokdaj. Provzroči jo 1.) podedovanje po roditeljih; tako je n. pr. jako velika kratkovidnost roditeljev časih vzrok, da so slepi otroci, in 2.) sorodnost roditeljev. Posebno jedna očesna bolezen se pogostoma pojavlja takrat, kadar so si sorodni roditelji, to je takozvana Rhetinitis pigmentosa, katera nastane, ako se vrinejo barvine snovi v čutnično mrežico v očesi. Podeduje se slepost po očesnih boleznih, po boleznih vsega života in po zunanji poškodbi. J. Honigmann: Pouk in vzgoja slepcev. 29 Očesnim boleznim pripada: 1.) Blennorhoe, t. j. vnetje cčij no-voporojenega otroka. Ta bolezen nastane po okužbi. Kadar so ženska spolovila bolna, izteka jim namreč neka kužnoba, katera ostane otroku na trepalnicah in provzroči, da se vname vse oko. To je jako nevarna bolezen, in nad tretjino vseh slepcev je oslepela za njo. Dr. Hugon M a gnus računa celo y/°j0 takih slepcev, kateri so oslepeli za to boleznijo. Proti nji se rabi uspešno, ako je še čas, salicilna kislina. 2.) Trachoma (egiptovska očesna bolezen), katero je vojska Napoleonova zanesla v Evropo. Kaže se dostikrat po vojašnicah in zavodih, sploh kjer biva mnogo ljudij. v 3.) Otrplost očesne čutnice. (Črna mrena). 4.) Glaucon. (Zelena mrena). Splošne telesne bolezni, katere provzročujejo slepost, to so: Vnetje možgan, skrofuloza, osepnice in skrlatinka. — Otrok tudi lahko oslepi, ako se zbode v oči. Takisto oslepi časih na obeh očesih, ako si poškoduje samo jedno; poškodovano oko mu, kakor pravimo, izteče, in drugo potem zboli simpatiški. Nasledki sleposti so: Oko slepčevo je navadno videti jako ostudno, očesnega jabolka čestokrat ni (anophtalmus), ali pa je nepopolnoma razvito in tak6 veliko kakor grah ali lešnik (mikrophtalmus), in napcSsled je jabolko tudi časih jako veliko (duphtalmus). — Ako na oko pritiskamo, ugledamo svetlobo; taki slepci, kateri še imajo jabolko, tudi čutijo svetlobo, in ker jim prija, prično s prstom zbadati v oko. Ali to je jako slaba navada, ker slepec lahko ves dan čepi v kotu in se zbada v oko, ako ne paziš nanj; tudi ga ni moči odvaditi takšne nevarne zabave. Nemec imenuje to navado »Lichthunger«. — Nekateri otrok tudi malo vidi svetlobe in zato zmiraj maha z rokami pred očmi, ker mu to ugaja. Na take navade morajo že roditelji paziti doma in jih odpravljati ali zatirati kolikor mogoče. Ker slepec ne vidi, zato mu ni do tega, da bi hodil; rajši čepi kje in iztika po očeh, maha pred očmi, ali si grize nohte. Ker se giblje premalo, ne pretaka se mu kri dobro po žilah; telo zboli, noge in roke oslabe, in posledica je cesto jetika. Tudi se ne drži dobro kvišku, kadar hodi; ker mora paziti na vsak šum, nagiba se naprej in se ziblje pri hoji. Ker jednega čuta ni, razvita sta posebno druga dva, namreč sluh in tip, ali pa sta zmožna posebnega razvoja, ker ju mora slepec rabiti češče nego zdravi ljudje. Prav to mu je velika dobrota za prihodnjost, 3° J. Hdnigmann: Pouk in vzgoja slepcev. ker se na sluh in tip opira ves pouk njegov. V duševnem oziru je globokih mislij, lahkega razuma in dobrega spomina. II. Zgodovinska črtica. V starem veku so mislili, da je slepcem moči prerokovati, in zato so jih jako spoštovali. V srednjem veku so jeli skrbeti zanje, ali samo v telesnem oziru. Ko je šel francoski kralj Ludovik IX. na križarsko vojsko, oslepelo je v tej vojski 300 njegovih vitezov, in tem je leta 1260. v Parizu ustanovil zavetišče. Ker jih je bilo petnajstkrat dvajset, imenoval je tudi zavod tako, namreč »Cjuinze vingts«. — Dolgo so mislili, da je bil to prvi zavod za slepce. Ali nemški pesnik in pisatelj dr. Ludovik Avgust Franki je dokazal, da temu ni tak6. Našel je namreč, da že Walther von der Vogehveide nekje omenja zavoda, katerega je ustanovil vojvoda Welf VI. v Memmin-genu leta 1178. V omenjenih dveh zavodih so samo skrbeli za slepce, ali poučevali jih tam niso. Prvi, kateri jih je začel poučevati, bil je Valentin Haiiy v Parizu. — Prišel je nekega dne v gostilno in videl ondu 8 do 10 slepcev, kateri so z maskami na lici prav disharmo-niški igrali znano simfonijo. To naključje ga je dovedlo do tega, da je začel premišljati, kako bi bilo moči poučevati slepce. Osebno je zato začel občevati s slepci in se pri tej priliki seznanil s slepo Du-najčanko po imeni Tereza pl. Paradis. Ta je bila sloveča pevka in umetnica na klavirji, in je prav tačas igrala v javnih in imenitnih družbah pariških. Videl je pri nji zemljevid, kateri je bil prešit s svilo različne debelosti. Šele, ko je videl ta zemljevid, in mu je'; Paradis pokazala, kako se rabi, jasno mu je bilo, kako je treba poučevati slepce. Odprl jim je leta 1784. v Parizu prvi poučni zavod. Prvemu učencu njegovemu je bilo ime Le Seur. Haiiy je ostal do leta 1801. ravnatelj zavodu pariškemu. Leta 1806. ga pokliče car Aleksander I. v Peterburg. Napotil se je s svojim prvim učencem v Rusijo in ga izpraševal vpričo carja. Carju je izpit tako prijal, da je sklenil ustanoviti zavod, katerega je vodil Haiiy od leta 1807. do leta 1817. Ali Haiiyu se je tožilo po domovini; vrnil se je domov in umrl pet let pozneje. To, kar je bil Hauy Francoski, bil je Janez Viljem Klein Avstriji. — Proti koncu minulega stoletja sta posebno slula dva slepca, in sicer Nemec po imeni Weissenburg, sin dvornega služabnika, in Tereza pl. Paradis, o kateri sem že govoril. Bila je tudi znana radi dogodka s spiritistom Messmerjem. Ta jo je hotel ozdraviti magnetiški in jo je pripravil do tega, da je končno že sama mislila in si prigovarjala, da J, Honigmann: Pouk in vzgoja slepcev. 31 vidi. Vse se je takrat zanimalo zanjo, in gosposka je morala zatreti to sleparstvo. Weissenburg in Paradis sta bila jako izobražena, in to je napotilo magistratnega uradnika na Dunaji, Gaheisa, da je leta 1802. izdal knjižico, v kateri dokazuje izobražnost slepcev. Seveda Gaheis in pozneje tudi Klein pri takratnem razmerji nista vedela o pariških uspehih Haiivjevih. Bržkone je dobil J. V. Klein, takratni vodja okrajnega urada za siromake, to knjižico v roke. V dosedanjem poslu svojem je dostikrat občeval s slepimi otroci. Gotovo ga je to primoralo, da se je začel pečati s temi ubožci. Prvi učenec njegov je bil Jakop Braun iz Brucka ob Litvi. Tega je izpraševal vpričo komisije, v kateri so bili razni visoki uradniki državni. Glede na ta izpit dovolila mu je vlada podporo, in tako je nastal c. kr. zavod za slepce na Dunaji leta 1804., ki je zajedno najstarejši nemški zavod. III. Vzgoja v domači hiši. Vzgoja v domači hiši je jako važna za slepega otroka in njega bodočnost, zakaj izkušnja kaže, da taki otroci, kateri so bili zanemarjeni doma, nikoli ne dospo do one izobraženosti, bodisi v telesnem ali duševnem oziru, katera jim je potrebna za prihodnjost. Zlasti greše oni roditelji, kateri slepega otroka zanemarjajo ali ga pomehkužijo. Prvi dnevi novorojenčevi so odločeni telesnim potrebam. Cutje začno delovati šele pozneje, sluh n. pr. v tretjem tednu po rojstvu. Um se razvije v tretjem letu i. t. d. —-S sluhom spoznava človek govor in voljo drugih ljudij. Mati torej vplivaj na sluh slepega otroka. Igra naj se ž njim in mu prepeva lepe pesmi, nikar pa naj ne toži in plaka, ker bi tudi otroku vcepila tožnost za vse žive dni. Z otrokom je treba govoriti in sicer jako mnogo, kazati mu različne stvari, da jih potiplje ter imenovati mu, kar je potipal. Pozneje se pričnd vaje v hoji in orijentiranji. Mati mora otroku postavljati noge, kazati mu, kako naj hodi ob steni i. t. d. Kadar je otrok že vajen hoje, kliče naj ga iz razne daljave, da se navadi paziti na klic in hoditi po klici prosto, brez vsake opore. — Tudi mu je treba pokazati, kako naj sedi, povedati mu, da je treba stol potipati, predno sede nanj, da si ne onesnaži obleke, ali se celo poškoduje. Potem se prično ročne vaje. Otroku se mora dati raznovrstnih igrač, da jih tiplje in se igra ž njimi, ali tudi, da se utrde mišice in da ne čepi tiho v kotu in se ne zbada in ne iztika po očeh, ali da ne maha z rokami pred njimi. Otrok mora potipavati dokaj stvarij in se mnogo gibati, ker sicer mu bodo roke gobaste, mehke in brez moči, kar je 32 J. Honigmann: Pouk in vzgoja slepcev. velik nedostatek pri poznejšem pouku. Mnogo slepih otrok ima gobaste roke, katere se jim lahko popolnoma prikrive, in vender ne čutijo nikakih bolečin. Dobro je tudi, ako se da otroku voska ali gline, da si napravlja raznotere stvari. Paziti je tudi nato, da se otrok ne opeče na rokah, ali da mu ne zmrznejo, sicer ne more dobro tipati. Ali to bi bila velika škoda, ker so roke slepcu to, kar so oči zdravemu človeku. Da se vežba tip, mora se otrok sam oblačiti. Potipati mora obleko in vse nje dele; tudi mu je treba pokazati, kako se oblačimo. Takisto naj se slepec navadi redu. Zvečer, ko se sleče, položiti mora obleko redno na stol, da jo drugo jutro najde v istem redu. Tudi mora slepec sam jesti, sam se umivati i. t. d. — Pri mizi mora biti žlica na desni strani in kupica na levi strani. — Posebno ugodne so za slepce take igre, katere vplivajo na njih sluh in gibanje. Ko je dospel otrok do šestega leta dobe svoje, hodi naj v ljudsko šolo, ako ni bil še vzprejet v zavod, zakaj naučil se bode tudi tam dosti koristnega za življenje, tako n. pr. veronauka, računstva in še mnogo druzega. Ako se bodo roditelji vsi ravnali po tem, kar sem tukaj omenil na kratko, prihajali bodo otroci dobro pripravljeni v zavod, breme se bode olajšalo otrokom in učiteljem, in uspehi bodo mnogo večji. Zal, da se to dandanes dogaja le malokdaj! -- IV. Pouk v zavodu in skrb za prihodnjost izobraženih slepcev. Pouk slepcev v zavodu je trojen: šolski, glasbeni in obrtni pouk. Ko pride otrok v zavod, prično se vaje v orijentiranji po šolski sobi, po dvoranah in končno po vsem zavodu. Te vaje trajajo 4 do 6 tednov v prvem in drugem letu. Ta čas in sploh v prvih dveh letih se poučujejo slepci v nazornem nauku, kateri je bil uveden že za J. V. Kleina, t. j. leta 1804. v zavodih za slepce, ko v ljudski šoli o njem še ni bilo ne duha ne sluha. Učenci se uče spoznavati in imenovati stvari okolo sebe. Nazorni pouk je jednak nazornemu nauku v ljudski šoli, samo da morajo učenci tipati, kar vidi zdravi učenec z očmi. Pri pouku v čitanji se dajo učencem v 1. razredu lesene in izbočene črke latinske abecede, da jih otipljejo in jih tako zajedno spoznavajo. Pozneje dobe knjige, katere so tiskane z izbočenimi črkami, poleg tega knjige, katere imajo črke prirejene od raznovrstno stavljenih izbočenih pik. To abecedo je izumil abbe Braille na Francoskem, po ka- ¦ J. Honigmann : Pouk in vzgoja slepcev. 33 terem se tudi imenuje abeceda Braillova. Nadrobneje o tem hočem govoriti pozneje. Slepci ne pišejo tako kakor mi, temveč tiskajo. Abecedo rabijo latinsko. Posamične črke so od kovine, v katero so vlite igle po obliki posamičnih znamenj glasovnih. Ako pritisnemo tako črko na popir, pokaže se nam nje oblika, katero slepec radi izbočenih pik lahko spozna po tipu. Posamične črke so uvrščene po redu v posebnih predalih. Pišoč rabi slepec takozvani Kleinov aparat, v katerem so uvrščene one črke. Popir se dene na klobučino pod okvir; potem se nastavi ravnilo od dveh kosov lesa, med katera pride črka. — Slepec hoče n. pr. zapisati besedo »rak«. Črka »r« se postavi med ravnilo in se pritisne; poleg te se postavi črka »«« in pritisne; črka »r« se dene zopet z desno roko v dotično predalo, dočim drži leva roka črko »««; poleg črke »a* se postavi »L«, in končno se vzameta obe črki in se uvrstita v predala. — Pisati se prične spodaj na levi strani. Ako hoče potem slepec brati, kar je napisal, treba mu je sam6 vzeti popir iz okvira in ga obrniti. Pokažejo se mu črke v tem redu, kakor so tiskane naše knjige. Ta aparat ima to prednost, da slepec lahko sam čita, kar je pisal in se tudi pismeno sporazumlja z drugimi ljudmi. Izumil je ta aparat prvi ravnatelj c. kr. zavoda za slepce J. V. Klein na Dunaj i. Privedel ga je do tega slepec sam, kateri je pisal roditeljem svojim, naj mu pišejo pismo s črnilom z velikimi črkami in potem v te črke zabodejo luknjice. Druga pismenica, katero uporabljajo slepci, to je Louis Braillova. Črke te abecede so označene z raznovrstno postavljenimi izbočenimi pikami. Da govorim jasneje, pokazati hočem to abecedo; aparat, s katerim se piše, zove se Pablaskov aparat in je zložen od okvira, ravnila in pisala. Louis Braillova abeceda: I vrsta: -Q>--------O--------O-O—Q-Q-—O--------9-0—Q-Q-—0»------------Q-------Q~ -------------Q-------------------------Q---------O----Q--------Q-Q----Q-Q----O---------Q-Q>- d e f g h i j O-O—O--------Q-Q—O-O—O------------Q— —3- —Q--------O—O--------3-0—O-O—O--------O-G - O--------O— — O— — O— -O--------O— — O— n o p q r s t II. vrsta: -O---------Q— m 3 34 J. Honigmann: Pouk in vzgoja slepcev. III. vrsta: U V X V Z IV. vrsta: au eu ei ch sch au w u 6 a Ta abeceda ima 10 glavnih znamenj, katera pomenjajo prvih deset glasov, to je od »a« do »/«. (Glej prvo vrsto.) Črke druge vrste, to je od »L« do »/«, izvajajo se iz črk prve vrste tako, da se naredi pod vsako črko prve vrste na tretji črti in sicer na levi strani še jedna pika. (Glej drugo vrsto.) Črke tretje vrste se izvajajo iz črk druge vrste; napraviti se mora poleg teh na tretji črti na desni strani še jedna pika. Tako dobimo črke u, v, x, y, z, 13, st. (Glej drugo in tretjo vrsto.) Črke četrte vrste se dobe, ako naredimo pod črkami prve vrste na tretji črti in sicer na desni strani še jedno piko. Tako se zazna-menujejo glasovi: au, eu, ei, ch, sch, u' in 6. Samo glasovi d, au in w se zazna menujejo izredno. Črke prve vrste tudi pomenjajo številke, kadar stoji pred njimi to znamenje: Ako pišemo dokaj številk zaporedoma, treba je znamenje za številko zapisati samo jedenkrat. Tako se n. pr. piše število 1890: zn. za štev Torej je : —O—Q>—3-Q—O-O—O---------0>- a=i;b=2;c=3; d=4; e=5; f=6; g===7;h=8; 1=9; j=o. J. Honigmann: Pouk in vzgoja slepcev. 35 Prav tako pomenjajo črke prve vrste tudi ločila, samo da ne smejo stati na prvi in drugi črti, temveč na drugi in tretji. -O--------Q--------9-Q—Q-Q—O--------Q-Q—O-O—Q------------3------------ ------------O-----------------------O--------Q—Q--------Q-Q—Q~0—O-O--------O- ; : ¦ ? i O »Ljubljanski Zvon« se piše v tej abecedi tako: -----------------------Q>------------Q-----O-------------Q>----------O-------------O-------Q-------&-0---------- --------O-----—O------Q-0----------------Q--------O------O-O-------------:-----O-------- --------Q-0—Q----------------Q-Q----------------O---------------------------Q------------ »Lj ubl jan ------------Q------Q----------Q------------Q--------O--------Q--------Q_Q------------------- --------O-------------------Q---------------------O—O------------O--------O--------O-------- --------a----------9-------------------------Q~Q—Q-Q>—Q>--------Q--------&-&-------- s k i Zvon« Tudi note se pišejo po tej abecedi, ali zavedlo bi me predaleč, ako bi razpravljal o tem. Slepci si dopisujejo po abecedi Braillovi, ker jo tipajo lože od latinske. Pouk v zemljepisji se vrši tako, kakor v ljudski šoli, samo da se reke, gore, mesta i. t. d. na zemljevidih zaznamenujejo izbočeno. V godbi poučujejo slepce na raznovrstnem glasbenem orodji. Ozirajo se pa vedno na zmožnost učenčevo in njega prihodnjost. Vaje se vrše po sluhu in po notah, katere so pisane po Braillovem sistemu. Vsak učenec se izobražuje tudi v onem obrtu, kateri mu je naj-prikladnejši, ali o katerem se je nadejati, da ga bode živil pozneje. Obrti, v katerih se poučujejo navadno, zlasti so krtačarstvo, ple-tarstvo, vožarstvo in uglašanje klavirjev. Za te stroke so nameščeni v zavodu mojstri, kateri poučujejo slepce v svojem obrtu po šolskih urah. Ko je slepec v zavodu dovršil leta svoja in je dovloj izobražen v znanostih, godbi in obrtu, pride ali domov, kjer se bavi z obrtom svojim, ali v preskrbovalnico, ali v delavnico za slepce. V posamičnih deželah radično skrbe za prihodnjost slepcev. Na vadno dobi slepec ob troških zavodovih orodje, katero mu je potrebno-za obrtovanje njegovo, in nekaj denarja, da si kupi tvarino za svoja dela in služi kruh z obrtom. Zavod ga tudi podpira časih, ako je potreben, in mu pošilja tvarino po nizki ceni. V drugih deželah so usta- 36 J. Honigmann: Pouk in vzgoja slepcev. novili delavnice za slepce, kjer videč mojster nadzira njih delo. Vsak teden dobivajo ondu plačilo za svoje proizvode; stanujejo pa in žive ob svojih troških. V. Statistika slepcev. Omenivši to, kar je treba vedeti o vzgoji slepcev, povedati hočem samo še, koliko slepcev živi v posamičnih deželah in koliko se jih uči v zavodih. — Statistika kaže, da je v deželah, katere niso dokaj izobražene, tudi več slepcev nego v kulturnih deželah. V prvih pride povprek jeden slepec na tisoč prebivalcev, v drugih pa že trije slepci na isto število. Kakor se je izračunjalo površno, živi na vsem svetu i milijon 400 tisoč slepcev. Relativno največ slepcev v Evropi ima Finska; ondu pripada na 1000 prebivalcev 3 — 5 slepcev. V Egiptu je celo med 100 prebivalci jeden slepec. V deželah naše monarhije jih je relativno največ v Galiciji, Bukovini in Dalmaciji; vzrok temu je gotovo ta, da je v teh deželah narodno gospodarsko in zdravstveno razmerje jako žalostno. Najmenj slepcev ima velika Vojvodina Badenska na Nemškem. Tamkaj štejejo 1 slepca šele na 2500 prebivalcev, dočim je pri nas razmerje i : 1000. Pod 40. letom dobe svoje sploh sta 2 slepca med 1000 prebivalci, ali nad 40. letom jih je 16 med 1000 prebivalci. To nam kaže, da je mnogo več takih slepcev, kateri oslepe v poznejših letih. Zavodov za slepce je na vsem svetu 180. — V Ameriki jih je 33, v Avstraliji 5, v Afriki 1 (in sicer v Kajiri), v Aziji ni nobenega. V Evropi je 141 zavodov, namreč: na Danskem 1, na Irskem 1, na Grškem 1, (na otoku Korfu, ki ima samo jednega učenca), v Švici 3, na Holandskem 3, v Belgiji in na Švedskem 5, na Laškem 7, v Rusiji in Avstriji 9, na Španskem 12, na Francoskem 23, na Angleškem 30 in na Nemškem 32 zavodov. V Avstriji imamo še zmiraj 1752 za šolo godnih slepih otr6k, katerih ne preskrbuje nobeden zavod. Poučuje se v Avstriji samo 425 slepcev v devetih zavodih. Treba je torej še dokaj storiti v tej stvari. — Hvala Bogu, na Kranjskem je samo 367 slepcev in med temi le 25 za šolo godnih otrok. Upati je, da se poskrbi tudi skoro za te. .-T.R