GLAS Ksak čas ljubi le prijatelj, in brat se izkaže v stiski. Svetopisemski pregovor NARODA et.i^ 40’Jr Ljubljana, sobota 27. junija I9 6. Leto II. Dardanele, jabolko preskušnje evropskega nfru Ljubljana^ 36. junija. Dardianelska konferenoa, ki jo zborovala v MonteuKu, je imela re. 6iti važno vprašanje: Ali naj se ta važna morska ožina med AaLjo in Evropo spet uredi kot trdnjava in k alko naj potem Turčija, ki bo lastnica teh utrdb, uredi svoje odnose * drugimi državami- Stara nasprotstva Turčija je postaivila vrsto točk, ki najj urede to kočljivo vprašanje. Medtem ko so vse druge na konferenci bolj ali manj gladko bile sprejete ali vsaj prijateljsko obravnavane. je naletela ena izmed poglavitnih točk na močna nesoglasja.: Kaj bo namreč z vojnimi ladjami? Turčija je postavila zahtevo, da ne anejo skozi Dardanele vojne ladje z več kakor 14.000 tonami. K tej zahtevi je takoj stavil svoje pripombe ruslkii delegat Lit vinov, bi je čisto upravičeno utemeljeval posebni položaj Rusije, ki ima skozi Orno morje in Dardanele svoj edini naravni izhod v Sredozemsko morje, ''avbo je zahteval, da se pogodba primor no prilagodi in dovoli posebne prednosti državam ob Ornem morju. Turški delegat je nasproti tenr zahtevam ostal samo miren opazovalec, pač pa je postala razburjena Anglija katere zastopnik je salomonsko izja. 'Vlil, da nima za ta primer navodil svoje vlade. Angleže namreč skrbi dvojo: Prvič dovoljena« posebnih pravic Rusiji, hi bi imela tako nevarno nagel izhod v Sredozemsko morje; drugič pa denar. Turčija namreč potrebuje m utrditev Dardanel okrog 200 milijard dinarjev. Angleški finančniki se zanimajo za investicijo svojega kapitala v to velikansko podjetje, angleški Imperijalizem pa jim delo onemogoča. Kako se bo to notranje trenje končalo, je vprašanje. Verjetno je, da bo zmagal kapitali; kajti imperijalizem brez kapitala je končno le gluh ideal, kakor zgovorno priznava tudi nemški imperator Adolf Hitler v svoji knjigi »Mein Kamipf«. Drugi ki »o je čutil prizadetega, je bila Japonska Japonski delegat je izjaviti, da ne more pristati na ruške predloge, ker smatra, da morajo biti tu vse pogodbene države enakopravne- Hkra-tu je pripomnil, da pri izvajanju ob. v e znositi Japonska ne bo mogla sodelovati. ker je pred časom izstopila iz DN, Vsekakor pa je važno, da je s to konferenco mednarodni diplomatski sveti priznal in pristal na revizifo mirovnih pogodb. Čs se je namreč Turčijii posrečilo, spraviti na dne v mi red revizijo dosedanje pogodbe in so prizadete države — razen Italije — na to v načelu pristale, je s tem revizija uradno priznana- To se nam zdi najvažnejša ugoto. vitev pri tej konferenoi. Italija se konference ni udeležila, kar je pa v ostalem čisto v soglasju z njeno politiko. Ne da bi nagla šali, vemo mi in svet, česa vsega ona ni priznala in kako je izvedla revizijo — z orožjem. Samo naravno in dosledno je, da ne seda za diplomatsko mizo vse dotlej, dokler ji siile ne priznajo njenih sadov. Ob teh problemih za temne vsi drugi, vendar nas posebej kot neposredno prizadete sosede zanima habsburško vprašanje ki dviga toliko prahu v Avstriji!. Nekateri glasovi vedo napovedati že dan, kdaj bo v tej državi vzpostavljen habsburški prestol, na katerega naj bi sede! Oton, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, drugi pa to odločno zanikajo. Nepristranskemu opazovalcu pa ne more ostati brez pomena izjava vodje avstrijskih le. gitimiishov (pristašev habsburškega cesarstva), da živi danes v Avstriji 2 milijona legitimistov ki žele obnoviti habsburški prestol. Tam nagla šal jo sicer, da je to no- tranje vprašanje avstrijske država, ki ne krši pogodb m dogovorov — oziroma, da so se tozadevne pogodbe že preživele. Ako poj demo po tej pobi dosledno dalje im bodo prizadete države pristale nanjo, potem smo lahko prepričani, da moralna kriza to se pravi — neveljavnost časti in načel ter iz tega Izvinajočah obveznosti ni samo krik bogoslovcev in vzgojiteljev, ampak smrtna rana bele rase bi nas nevzdržno tima v propast in pogin. Če namreč mednarodne pogodbe ne valjajo, potem močnejši lahko pogoltne šibkejšega, kadarkoli se mu to zdi primarno. Ako bodlo velesile in države Male antante pristale na to, potem svet priznava, da noša zapadna soseda ni zmagala samo v Ahešimi ji. Kdo uaij odgovori, s čim ga bomo nadomestili? Nekoč so učili: — Ek oriente lux — z vzhoda prihaja luč, To je bilo nekoč, fcaij je danes, ne vemo Vemo in čutimo pa. da tavamo v neprodimi lemi, v kateri ee izgubimo. ako se kmalu odkod ne za-svilta. Jdt. Beseda tedna Ljubljana, 29. junija. Težko bi se na tem drobcu vesoljstva, ki mu pravimo mati zem Ija, našel še kak narod, ki bi bil tako razdvojen, tako razcepljen, tako nesložen kot smo Slovenci. Tako svojstvena in karakteristična je ta maša lastnost, da smo radi nje že prišli v pregovor. Pravil nam je zadnjič prijatelj, da je tam v Beogradu neko društvo imelo svoj zbor, nA katerem so bili duhovi precej razburjeni in je bilo dosti prerekanja. Dokler se toliko ne prepirajmo, sa-j nismo so toliko ne prepiramo, saj nismo Slovenci, saj smo Shbi!« Znana je tuidj šaljlvka. da če se Sestaneta dva Slovenca, usta.novita takoj tri stranke: vsak svojo stranko, potlej pa še stranko, id je proti enemu kakor drugemu. Koliko nam je nesloga že škodovala, o tem jfl sploh odveč govoriti, saj smo to vsak čas bridko občutili na svoji koži in občutimo tudi danes. NI ga med nami preudarnega človeka, ki bj se ne zavedal, koliko smo si sami krivi, Moprav radi to svoje razcepijeno-Mi da se nam sHabo godi, In ga tudi ni med nami preudarnega človeka, id bi se ne zavedel, kafleo silno in nujno potrebni nam je složnost In vendar — složnosti nj in je noče biti, čeprav imamo lepi, modri pregovor: sloga jači, nesloga tlači. In čeprav je bilo že dokaj poizkusov doseči slovensko slogo-Pa zakaj je ta lepa in pametna reč, ki se ji pravi sloga, med Slovenci nedosegljiva ? O tem vprašanju so mnenja zelo rustična in seveda tudi — nesložna. Metafizično navdahnjeni ljudje so mnenja, da je nesložnost nekako slovensko prekletstvo, realisti — ljudje stvarnosti — pa so takih misli, da je razcepljenost povsem naraven pojav, da jo je najti pri vseh narodih, le da se pri nas bolj pozna in občuti, ker smo pač majhen narod >Poglej Srbe, — tako mi je zadnjič razlagal takšen realist, — saj so danes tudi razcepljeni na toliko in toliko strank in skupin in taborov, zato pa .. » Realist ni dovršili stavka, dovršil sem ga Jaz idealist: »Zato pa vseeno držijo skupaj, kadar gre za srbske interese!« sem dejal. »Vidiš, to je tista velika razlika med njimi in nami. Pri Srbih o vsakem sobratu navsezad nje odločuje le narodni moment: Srbim. Je —; pri nas Slovencih pa odločuje v prvi in zadnji instanci vedno le politični moment: klerikalec je, liberalec je ..«. « A kako bi se vendarle dala skovati slovenska sloga ? O tem sem debatiral zadnjič tam nekje na kmetih z modrimi očanci. Pa je sivolas ded pravil, kako je pred kakimi 60 leti moder župnik obvaroval občino pred hu dim razdorom, šlo je za novega župana Bili so pa trije možje, ena ko vredni in spoštovani, katerih vsak bi bil rad župan, oziroma katerih vsakega bi billi občani radi imeli za župana. Kaj storiti ? Pre. tila j#> nevarnost, da se doslej složna občina razcepi v tri nasprot ne tabore- Teda j je gospod župnik stavil tale predlog: Možje, — je dejal, — župan mora biti izvoljen enoglasno, da bo imel večjo veljavo in da mu ne bo nihče nasproten, on pa tudi nikomur ne. Trije pošteni možje so tu, ki eden ko drug zašlužijo naše zaupanje, toda treh županov ne moremo izvoliti. Zato naJ pa vadija jo: višja roka naj odloči, kdo bo župan. V nedeljo bom vse tri povabil v fa-rovž in pa cerkvene ključarje za priče. Pa bomo vrgli v moj klobuk tri enake listke, eden bo pa zaznamovan z rdečim križcem. Pa naj naši brije kandidat je vadi ja jo. Tako bo najbolj po pravici. In tako se je zgodilo. Sosed Ja-! nez je potegnil listek z rdečim križcem in je bi[ potlej enoglasno Izvoljen z a župana. Ta lepi primer složnosti, ki ga I je povedal stari ded, je bil nam vsem močno všeč in smo vsi Mii teh misli, da bi se dalo tako napraviti tudi v politiki in med našL | mi politikarjt žreb naj odloči, Mb j je najboljši politik. In kdo naj bo ; narodni voditelj, »Dajte no to v javnost vi, ki ste pri časopisih, da se bo videlo, kaj drugi k temu pravijo!« tako some pozvali naš j očanci- Zato pa kar stavljam ta prod-j liog: bratje Slovenci, poizkusimo to i stvar pri prihodnjih volitvah. So reče: pred volitvami- Postavimo, da bo po novem volilnem zakonu, ki se obeta, voliti 30 slovenskih p slancev. Oglasilo j se pa bo — postavimo — 300 kan ; didatov različnih strank Ln tabo. rov. Tedaj priredimo veliko narodno slavnost na Kongresnem trgu v : Ljubljani — veličastno manifesta. | cijo narodne sloge. Vsi narodna društva z zastavami, Sokoli, gasilci, godba, narodne noše ... na slavnostno okrašeni tribuni vsi od lični narodni predstavniki In predstavnice. Na sredini tribune pa Sara. ovita s trobojnico. V žari 300 Javna beseda Ta naslov jc danes sicer malo neprimeren, ker ste pa v svojem cenjenem listu otvorili rubriko pod tem naslovom, se tega držim, čeprav ste se sami prepričali, da naslov ne odgovarja dejanskemu stanju. Upam, da me vsakdo razume, zato preidem takoj k stvari, ne da bi prej prečital priobčene odgovore, ki so Vam jili poslali Vaši čitatelji na štiri vpra-'žanja: Na prvo vprašanje vam ne odgovorim, ker bi odgovora ne mogli priobčiti, odgovora, ki bi značll strah in kiečeplastvo, ne dam, ker ni to moja navada. Pač pa vam zelo priporočam (in tudi drugim), vzemite v roke list »Domoljub« in sicer vse številke pred marčnimi volitvami leta 1923. Tam boste našli tudi — morda najbolj za-1 n im iv — odgovor na to vprašanje in ne bilo bi napačno, da potrdite, ozi-juma upravičite naslov rubrike in dotično politično notico, ki se tiče predvsem Maribora — ponatisnite. To bi bilo za kresni večer lahko mesto pravega kresa, gotovo tudi nič manj simbolično. Na drugo vprašanje je in bo moral biti moj odgovor čim krajši; Kako si zamišljam rešitev denarstva? Trav enostavno in preprosto; Odpravite sedanji denarni sistem, to je odpravite zlato denarno podlago in jo nadomestite s produkti manuelnega in duševnega dela! Da ni sedanji denarni sistem več uporaben, je dokazal tudi minister g. dr. Kožulj, — kakor je poročal avstrijski list »Der Pionier der Wirt-schaft« — na svoječasnem shodu v Osijeku. Zlasti se za takozvan blagovni denar, kot sem ga že leta 19S2 ■predlagal, zanimajo visoke osebnosti na Dunaju. Le pri nas so vsi slepi in gluhi; in ne puste človeku o tem niti razpravljati. Od leta 1932 pa vse do danes so doli dogodki meni prav! Nobena druga gospodarska teorija nebo rešila človeške družbe listkov z imeni tistih tristo kandi. datov. In lepa devica v belem ob Jacilu žreba. Iz žare potegne z drobno ročico drugega za drugim 30 listkov: to so bodoči poslanci. Nato še trideset listkov: to so nji. bovi namestniki. Izžrebana imena se oznanijo sproti po zvočnikih ob zvoku fanfan. •. Na tej slavnosti narodne sloge izžrebana tridesetorica kandidatov in njihovih namestnikov pride potem na skupno in edino volilno listo. za katero oddajo vsi slovenski volilci svoje glasove. Tako bodo slovenski poslanci enoglasno izvoljeni in bodo imeli legitimacijo, da zastopajo celokupni slovenski narod. In ta složna enotna slovenska delegacija bo imela potem tudi primerno veljavno pozicijo v par lanientu! Na enak način, v znamenju narodne sloge, lahko Izvedemo tudi banovinske, občinske, korporacijske in druge volitve. Ker se sami med seboj ne znamo sporazumeti, naj vselej odloča žreb — višja sila. Kaj pravite k temu predlogu? Ali se vam zdi naiven? Prosim, te daj pa stavite boljši predlog, kako bi se prišlo do slovenske sloge! Prosim uredništvo »Glasa,« naj v javno besedo postavi tudi to tako važno in pereče vprašanje. Zn najboljši odgovor p« naj razpiše S tem sem v glavnem odgovoril tudi na tretje in četrto vprašanje, ker bi po uvedbi blagovnega denarja ti dve vprašanji bili namalo rešeni. Hvaležen bom, če bo »javna beseda« pri-šlav saj toliko do veljave, da to v Vašem listu pove 1 '• ' Ivo B. * Tako je prav, da se vprašanja, ki se tičejo javnosti, rešujejo in obravnavajo javno! Le na ta način komo pritegnili k sodelovanju najširše plasti naroda in jih zainteresirali za stvar, če na svobodni tribuni vsak lahko javno in odkrito ter svobodno pove svoje mnenje. In tudi na mah hodo utihnili zakotni godrnjači. V nasprotnem slučaju jih pa samo navajamo v nezadovoljno brundanje! Vsekakor: čestitam Vam na dobri ideji! Takih ljudi je bodočnost! Med Slovenci pa smatram za najboljšega polilika in gospodarstvenika (in to bi moral biti vsak politik) g. šrb-ca, lesnega industrijalca iz Ljubljane. Njegovi nazori so zdravi in kleni, ves je bojevit in ves bojevnik za radikalne, a tudi zdrave reforme. Je dober govornik njegova beseda užiga maso, a tudi žge in pali ter tako izžiga mar sikatero rak rano v našem javnem življenju. 2. Predvsem denar mora domov iz tuje zemlje! Rojim ne pa, da kaj takega ne bo lahko doseči, zakaj, pač ve vsak sam! Zaenkrat pa: pojdimo se ven učit! Svet je pogruntal marsikatero dobro. Ali ne bi kazalo tudi kaj dobrega presaditi k nam in ne samo slaboI 3. Razdolžitev bi se izvedla za enkrat z brezobrestnim posojilom, potem pa edino le z delom in zopet z — delom, seveda je pa tega treba nagrado gospod bam, ki je prvi in teresiran na tem, da bi zavladala v deželi sloga in mir Spominjamo se. kako si je prejšnji ban kot glasnik sloge od prvega dne prizadevaj — toda, stop! To ne spada semkaj. To je že preteklost. Zdaj pa gre za bodočnost. In slo venska bodočnost je samo v slovenski slogi, o tem smo sj na jasnem vsi, od prvega do zadnjega. Aemonus. Današnja dekleta znajo izhajati tudi brez zardevanja, ne morejo pa izhajati brez barvila za ustnice! Hvnlitj se s svojo zvitostjo, pomeni hiti šP vedno zelo naiven! ---«»---- »Soča — Matica v Ljubljani na. znanja svojemu članstvu, da naši dobrovoljci razvijejo na Vidov dan svoj prapor, dar Nj. Veličanstva Kralja Petra II. Naša dolžnost je, da polnoštevilno počastimo to slav nost. Pridite vee In vsi (dobrodošle tudi narodne noše) v nedeljo 28 t. m. točno ob 9 % v drevored Zvezde na Kongresnem trgu nasproti čast ne tribune proti Nunski cerkvi pod naš prapor, da se udeležimo tudi mi slavnostne povorke g Savezom Jugoslovanskih emigrantskih udruženj. Odhod od tu pred magistrat je točno ob 9.45. UdeTžba obvczna. Odbor. tutll ljudem preskrbeti. To more pa edino država. 4. Zaenkrat bi bilo pomagano vsaj s kontrolo takili tujih podjetij, seveda pa morajo potem slediti tudi energični ukrepi proti tujim podjetjem. Tudi delovna moč se mora smatrati kot udeležen kapital na podjetju, ne pa samo tuje zlato. Vse te ukrepe pa edino lahko izvede država, pa le tedaj, če ne bodo isti ljudje ministri in upravni svetniki istočasno, ker vrana vrani še nikdar ni izkljuvala oči! In ravno iz teh razlogov večkrat obupujem, ,da bo sploh kdaj boljše tudi v ostalem! J. Z. v Lj. ★ Na Vaša štiri aktualna vprašanja Vam odgovarjam kratko kkor želite: 1) Najboljši in edini dober politik r Jugoslaviji je bil pokojni vitežki kralj Aleksander I. Zednttelj. a e I' ’ 4 .'H- PV" če« m dalekovideri politik ,ker je padel iz okvira jugoslovanske skup. nosti, mesto da bi ta okvir širil in utrjeval — S'ovencem se najboljši politik še ni rodil, zato ga tudi nimamo. 2) Denarstvo in gospodarstvo je mogoče urediti samo z brezobzirno poštenostjo. Vse pijavke pred puške, pa naj bodo voljene in vsiljene! vsiljene! 3) Razdolžitev je takoj izvedljiva, kakor hitro bodo za skupna bremena odgovorni vsi sloji. Dokler bo pa lačni sitega krmil, je razdolžitev fraza. 4) Tuj kapital mora biti v naši službi, če hoče delati pri nae! — To načelo bi morala osvojiti država, nakar bi vse drugo našlo pravo pot. Dokler pa se bodo odličniki tepli za provizijske milosti tujcev, je to vprašanje — odveč. Ce smo psi. nam pač gre korobač. A. Z. iz H. f Josip Mazi Direktorja 1. državne realne gimnazije Josipa Mazija ni več med živimi, odšel je po plačilo za ves svoj trud in vse svoje veliko delo. Pokojnik se je rodil 21. januarja 1. 1872. v Zireh. Študiral je realko v Ljubljani ter tehniko na Dunaju, specializiral pa se je za matematiko in opisno geometrijo. Po dovršenih študijah se je vrnil kot profesor na isti zavod kjer je študiral — na ljubljansko realko. Kmalu je postal direktor na tem zavodu in ostal tu do svoje smrti. Predi januarja je krepka sila vendarle opešala mož se je podal na dopust, iz katerega se ni več vrnil. S pokojnim direktorjem je bil združen lep kos študentovskega življenja na naši realki, sedaj I. državni realni gimnaziji Mnogo sedanjih inženjerjev in .tehnikov ga hrani v najlepšem spominu Poleg soproge gospe Rele zapušča pokojni še. tri otroke: go. Meto, soprogo prof. Jurkoviča, gdč. Leo in sina g. Vladimirja. Preostalim naše sožalje, pokojnemu mir in časten spomin! — Oprostite, gospod profesor, kaj pa ste lukajle na robu naloge napisali z rdečilom? — Čakajte, da vidiml Profesor je Študiral svoj rokopis, po dolgem trudu pa vzklikne: — Aha, že vem: Pišite lepše iu raz- ločnejše! Opozorilo naročnikom Današnji številki smo priložili čekovne položnice in. prosimo cenjene naročnike, naj nam naročnino nemudoma nakažejo, zlasti pa tisti, ki so e naročnino v zaostanku, da jim bomo mogli list še nadalje redno pošiljali. Cenjene naročnike, ki imajo naročnino že predplačanp, pa prosimo, da oddajo položnico kakemu prijatelju, ki bi se tudi naročil na naš list. Tedenske novice Sredi Pariza sta pri belem dnevu dva neznanca napadla dva uradnika mestne blagajne, ki sta nesla 120.000 frankov, namenjenih za podpore brezposelnim , ha rotovž v St, Qiieritin. Roparja sta pobila uradnika na tla, ugrabila denarne vreče in ušla v u-kradenem avtomobilu. Pri Soehu (Korea) se je pogreznil motorni čoln. v katerem je bilo 126 Korejcev, ki so po tihotapskih potih hoteli priti na Japonsko. Skoraj vsi so utonili. Na nekem jezeru v državi Maine (Amerika) se je prevrnil čoln s 15 šolarji, ki so se udeležili šolskega izleta. Samo dva otroka so mogli rešiti, vsi drugi so utonili. V Španiji se dogajajo še vedno krvavi pokolji in bombni atentati. V Valladolidu je med generalnim štrajkom skupina marksistov ustrelila starega moža, ki je slučajno prišel mimo. Sina, ki je hotel umirajočega očeta obiskati v bolnišnici, so pred vhodom tudi smrtuonevarno obstrelili. V Albacete so se politični nasprotniki spopadli in je bila ena oseba ubita, več pa ranjenih. V Valladolidu je na dveli stavbah eksplodiralo devet bomb, ki so napravile veliko škodo. Neka hiša pa je bila od sedmih bomb popolnoma porušena. V vasi Dubnica je umrl srbski kmet Milan Stojadinovič v starosti 112 let. Do zadnjega je bil duševno čil in vse življenje nikoli 'tiolani V mesta Kaluž na južnem Poljskem, pa je umrl te dni mož. ki je dosegel starost 115 let. Zračna ladja »Hindenburg«,' jc na svojem tretjem potovanju iz. Evf-ope v AmerikV) potolkla svoj lastni dosedanji rekord: preletela je Atlantski ocean v pičlih 59 urah. V južni Mandžuriji so kitajski1 roparji odpeljali nekega katoliškega misijonarja Amerikanca. Zahtevajo zanj pol milijona dolarjev odkupnine. Neko francosko bombno letalo jo iz višine 1000 m strmoglavilo na veliki prekooceanski parnik »Norman-die«. Letalo se je popolnoma razbilo, pilot je na čudežen način ostal nepoškodovan. Ladja je le malo poškodovana. Pri Boticheville (Francija) je vlak povozil avtobus v katerem je bilo pasnžirjev. Osem je mrtvih. 12 Pa težko ranjenih. . Nemška vlada je izdala zakon, ki kaznuje nasilno ugrabitev otroka s smrtjo. Za otroka velja vsak mladoletnik izpod 18 let. Poznate krizo morale7 Da. sebno krizo načel. So ljudje, ki p sedaj prodajajo po zelo zaiižanin cenah- ¥ Sumničenje ima za posameznika zelo visoko ceno. navadno 8e kot je vreden dolični predmet, k je izzval sumničenje!______ Glas za malega Teden v verzih Ej, kaj naj bi povedal vam ta teden v tolažilo? Da ni na bolje ae pri nas še prav nič obrnilo. Imamo Bodijev kot arak, dolgov kot peaka v morju, šo preden se konča škandal, rodi se novi na obrnrju Sicer pa lo počasi, n» — saj svet baje vrti se . . . In česar včeraj ni bilo, pa jutri pripeti se. Tako uči nas »Domoljube da naše kmetsko delo slovensko vas, slovenski rod pohujševati je sačelo. Po perju srake ločimo in ptičice po petju — t Modras nikdar se ni doslej odrekel svojemu početju. Pustimo to, saj vsi vemo, da kmet je steber bil in bo — in v delu steber ta ostane, čeprav premnogim je hudo. Po svetu je prav kot pri nas Ko Blum reforme svoje uvaja, ki jth zahteva novi čas — kriči kot bes starokopitna staja. A trde, žuljave roke, roke miru spet gibljejo ae v ritmu dela — In r.tll se, da sedaj vendar »e doba nova bo začela. Rusija se za dih bori: Na vrsti zdaj so Dardanele — Pa zdi se, prav močno se zdi, da silo ae se spoprijele. Anglež pošastno se krivi Japonec pest oholo dviga in tu in tam se vmes rodi, kar času treba je: Intriga. Intriga tu, intriga tam, intriga danes je parola. Zato pa s tem naj se konča politična ta — harkarola. — Čuješ prijatelj, ali si sploh še živ, Ves čas se mi je zdelo, da vlečem •as« sam. Mnogo pozabljivih ljudi aemšže v življenju, ali tako pozabljive-8» pa še ne kot je blagajnik Novak, —- Kako ta? Pobegnil je v Ameriko, pa Je Puz-aldl vzeti « seboj denar Iz bančne Mauraiaei Med velikimi In malimi trpini Naš reporter v kirurgičnem paviljonu splošne bolnice Ljubljana. 26 junija. Okoli 10 ure dopoldne je. Prestopam se po majhni, tesni veži — vse je tukaj majhno in tesno, — v kateri strujijo« skozi stalni prepih težki špitalski duhovi, po. medani s hlapovi znojnih človeških teles in sladkim vonjem lipovega cvetja, zanešenega od nekod — od zunaj pač. kjer zeleni narava ica sije sonce . . , živahno vrvenje je tukaj, ki ni ti hip ne* prestane. Sem In tja, gor in dol, iz vrat v vrata ljudje: pacijenti sestre bolničarke, zdrav, niki, strežaji, nosilnice ... in od prvega trenutka imam občutek: samo napotje delaš tukaj, prijatelj Mož gre mimo, zamavčeno roko na čudni mehanični konstru--ciji, ki zavzema pol širine hodnika; malo da me ne dregne v nos železni komolec, ko se stisnem k zidu. Pozor! V napotita... Nihče me ne vpraša, kaj iščem tukaj A da opravičim svojo nav. ročnost, ki dela očitno napotje, vprašam prvo prijazno se smehljajočo sestro po gospodu šefu. Katerega šefa želim? Tukaj sta namreč dva oddelka: oddelek I- šef dr. Blumauer, oddelek It. šef dr. Lavrič.* Dr. Lavriča poznam osebno, njega želim. »Bo vsak čas tukaj,. ro na vsaki postelji po dva bolnika. Strašno je to. Predstavljajte si samo: že z zdravim človekom ležati telo ob telesu, ja muka, a bolnik z bolnikom na eni postelji, to je trpljenje, za enega hujše ko za drugega . . . Postarna žena leži tam, neprestano stokajoč, poleg nje mlado dekletce z obupnim pogledom, Id mi pove: In to moram poslušati noč in dan, kako je to hudo! Gneča je v dvorani, vednj sem-tertja, žamor glasov, nobenega miru — ljudje trpijo . . . »Ampak zdaj čez dan je še dobro,« mi pravi moj vodnik, »ko so tisti, ki se morejo gibati, zunaj v parku. Zvečer bi vi morali, videti! Ko ljudje iščejo kem bi legli ... To so preglavice! Problemi . . . Veleobrat Soba, kjer stoji na vratih: Mir! Tu sem pridejo bolniki, ki so prestali težko operacijo. Tukaj ima vsak svojo posteljo, tukaj je tiho in mirno. A čim se je tak bolnik malo oddahnil oziroma prišel sipet do sape. da se tako izrazim, mora že iz tega zatišja ven v vrvež, v veliko dvorano, da naredi prostor drugemu »težkemu« . . . Prostora, prostora! Ali imate pojma, gospoda moja, kakšen veleobraj je tu v kimrdič. nem paviljonu? Nekaj številk samo: v pisarni mi pove črna tabla, da je prejšnji dan bilo izvršenih 10 operacij. Povprečno na dan 8-9 primerov. V maju je bilo 130 velikih operacij! Lani je bilo spre. jetih na kirurgičnem oddelku 5656 bolnikov, letos doslej (torej niti še pol leta) 2750 bolnikov tako, da bo do konca tega leta število naraslo gotovo na najmanj 6000 Na vsakega v tem paviljonu zaposlenega zdravnika odpade na dan povprečno 60 bolnikov v oskr bo — predstavljajte si ta napor! Tukaj ni počitka, tukaj je delo dan in noč, tukaj ni nedelje ne praznika. In pri tem pomanjkanje vsake udobnosti, -— soba dežurnega je kletka, v kateri se moreš ko_ maj obrniti, — in nešteto nevšečnosti, ki se porajajo v tako tesnih in siromašnih razmerah- Povrh pa tako sijajna plača! Kaj pravite, koliko znaša mesečna gaža šef—zdravnika oziroma primarija? Sram me je zapisati: takole 2200 dinarčkov, dva jurčka in še majhen nameček. Volonterji, ti pa sploh nič ne dobijo; ti delajo samo za božji Ion. Tako so plačani možje, ki oprav Ijajo težavno in odgovornosti polno služlbo, ki je od njih spretnosti in vestnosti odvisno toliko življenj ! Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin,: ter Strokovnjaško zmasiramo noge v naSl pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega viog Din 10.— Ljubljana, Selenburgova 7. Gsnn Porečete: pa saj imajo tudi še privatno prakso. No. da, kot postranski zaslužek; toda koliko časa pa jim preostaja za privatno prakso, pri dnevno dvanajst in še več ur špitalske službe? Garanje *Ej, garajo gospodje tukaj in te uboge sestrice!« pripomnim mo jemu vodniku. »In jih občudujem — v resnic j — sama požrtvovalnost in ljubezen do poklica daje potrebno moč in voljo •..«« »In pa dobri zgled!« pristavi mladi medicinec praktikant, ki občuduje svojega mojstra. Da, da, ni mi treba praviti, poznam dr. Lavriča iz mariborske bolnišnice, kjer sem bil nekaj dni tudi jaz njegov pacijent in imel priliko opazovati ga na njegovem torišču. Zmeraj neumoren, zmeraj veder, zmeraj ljubezniv, zmeraj do brotljiv — vse ga je ljubilo in spoštovalo. Spominjam se, kako so bolnikom sijale oči, kadar je govoril ž njimi; ni zdravil samo njegov nož. ampak tudi njegova beseda. Redek človek — in zares operater z blagoslovljeno roko!« mi je izjavila dama, Id jo je bil iztrgal smrti in ki še danes hvaležno moli zanj . •.« Tudi jaz sem mu hvaležen. Saj mi je izrezal iz zatilnika gadjo mast in sem odtlej vseskozi lojalen državljan. Imponira mi vsak režim, pa naj je še tako zanič. Mali mučeniki V otroški sobi! Glušen vik in krik me skoro vrže nazaj — in pa duhovi. No, da, takle majhen črviček, saj ves ljubi dan im vso ljubo noč ne dela drugega ko vleče cucljo, lula, kaka in veka ■. .• In ko if. zdravi otroci toliko jokajo in vriščijo, koliko šele bolni! Vse posteljice so jih polne, ma. lih bolničkov in trpinčkov. In če je že pogled na odrasle bolnike presunljiv, tem bolj je presunljiv na takele drobne sirotice, ki jim je že začetek tega bornega življe nja bol in muka. Stopam od posteljice do posteljice, gledam te bolne, otožne, skremiene obrazke in se čudim, kaj nesreč vse ne zadene takele nebogljenčke. Neverjetno, da ko. maj nekaj mesecev staro otroče že ima zlomljeno nožico, pa mora ležati tu na miru, nožico v mavčnem oklepu navpik obešeno na zanjko, — ej, ej, hudo je to! A dečko tiho vleče svoje duljo in se celo smehlja. Ta bo optimist. Ta se bo že prerinil skozi to trnjevo džunglo življenja.. .• Tam sloni v blazinah dekletce. Lep obrazek, temni svilen; kodrčki, temne sanjave oči, M se žalostno obračajo k odprtemu oknu. Ah, da. tam zunaj pojo veseli ptički in sije zlato sončece. »Dete, kako ti je ime?« »Sonja« dahne njen žlalositni glasek. »Ali te kaj boli, Sonja?« Sonja ne reče nič, Sonja se tudi me sme premikati, da se ne iztakne tista cevka, ki skoznjo iz njenih bolnik rebrc kaplja gnoj v posodo ob postelji...« V zlato knjigo Tri sestre usmiljenke imajo opravka v tej sobi in ne pridejo iti hy> do Venvmtir j® tja od postelje do postelje, predevajo, brišejo, sušijo, pitajo, mirijo. tolažijo, uspavajo .. .* z neznansko potrpežljivostjo, z voljno, vedro vdanostjo, ki me gane. To so dobre, skrbne, ljubeče mamice teh ubogih bolnih otročičev. Sploh: sestre usmiljenke! Pred nobeno žensko se ne priklonim s toliko spoštljivostjo kot pred sestro usmiljenko. To so tiste tihe neznane junakinje, ki jih ne slavijo človeška peresa — zato pa zapisujejo angelci njih dobra dela v nebeško zlato knjigo •. ,i Pomoč v stiski Dovolj! Zdolaj v pisarn; počakam na g. dr. Lavriča, ki je še na bolniških vizitah, in medtem malo pokramljam z g- primarijem dr. Guzeljem o tem in onem, kar me zanima. »Če dovolite, gospod primarij, kako dolgo že delujete na tem mestu?« »Trinajst let. In poznam vso zgodovino tega paviljona.« pravi in tih smehljaj pobegne čez njegov resnobni, zamišljeni obraz. Vprašanje mi leži na jeziku, kako je mogoče zdržati tako dolgo v takih razmerah, pa si sam odgovorim s tem, kar je nekje zapisal menda Krafft-Ebimg: Zum Spitals. arzt taugen nur Manner mit unerschopfliehem Idealismus.« V tem ee povrne dr. Lavrič. »No, ali ste si vse pogledali«? ki jih mislim zapisati..«. — A sov, ki jih mislim zapisati. — A kako stoji zdaj vprašanje kirur-gičnega paviljona?« »Rešeti Zidamo!« veselo pove g. šef in ze tudi razgrne pred menoj načrt dograditve im preadap-tacije. »150 postelj pridobimo! In tole se bo preuredilo in tole in tole .».. « In tako izvem, da je bil tu gospod minister za narodno zdravje, videl vse, kako je, in n « k.'<\r In je vprašal: »Ali imate nncrie in kalkulacije za vse. kar nujno treba?« »Imamo vse in treba bi bilo 2 in po; milijona dinarjev, gospod minister!« In zasluži ta mož, kj je storil nekaj za Slovenijo, da se njegovo ime zabeleži v našem cenjenem in uglednem listu: To je gospod minister Dragiša Cvetkovič. Čast, komur čast! 150 postelj več! V kimrgičnem paviljonu ljubljanske bolnišnice bo zavladalo novo življenje. Joe. Pri nas doma Ljubljana, 26. junija. Pretekli petek se je zgodil v vasi Dol4u pod Gorjanci atrašen zločin. Janez Gredenc je napadel 76 letnega posestnika Ivana Zelingerja, ko je ta zaklepal zidanico. Pograbil je ročico ter ga potolkel. Poškodbe so bile zlasti hude na levi strani glave ter po rokah. Iz žepa mu je pobral 42.530 — Din ter zbežal v Dolž. Zločin so odkrile Zelingerjeve hčere ter spravile očeta k zavesti, da je povedal ime napadalca, nakar se je zopet onesvestil. Ljudje so pre iskali Gredenca ter ga hoteli linčati. Rešila ga je šele orožniška patrulja. Zelingerja bodo le e težavo rešili smrti. Ljubljansko sodišče je obsodilo 50 letnega dnevnlčarja banske uprave Oskarja Schillerja radi poneverb pri banski upravi v Ljubljani v viišni 11.000 Din na 1 leto in 2 meseca strogega zapora. Naš časopisni koJega »Domoljub« se je zaletel v Sokola! Zavzema se za popolno enakopravnost državljanov. kar pa zopet »Jutro« smatra kot očitek, da si Sokoli lastijo nekatere predpravice »Domo-lub« trdi, »da bi ne bilo pravično, ako bi Imelo kakršnokoli društvo na račun patrijotizma prednosti.« Vsekakor prezrizno, kam pes taco moli-za zlomka, če ni . . . Notranji minister dr. Korošec je izdal novo uredbo o pregrupaciji občin v dravski banovini. Odredba se nanaša na občine Kropa, Zagradec, Struhovcl, Leskovec, Studence v La6kem sreau itd. Bodijevo afero počasi zaključujemo. Gradivo so zdaj izročili carinskim oblastem. V skladiščih Rečne plovidbe se nahaja tudi več stare robe, seveda dragocene, o kateri ne vedo, komu pripada. Najbrže bo to last Bodija in tovarišev Jugoslaviji se obeta nov žitni režim. Na zadnji seji gospodarskega finančnega odbora ministrov je bilo sklenjeno, da bo država intervenirala v prihodnji žitni kampaniji. Cena pšenici bo določena okrog 120 Din za 10q kg. žita bo smel izvažati v države, ki so nam dovolile kakšne kontingente, samo Prizad. Stari politični kalibri so zopet v veljavi. V Beogradu je bil velik shod zemljoradniškega krila združene opozicije. Glavna govornika sta bi la Joca Jovanovič In dr. Milan Ga-vrilovič. V Varaždinu je biio zboro. vanje radničkega saveza ,kj tvori del dr Mačkove fronte. Zborovanje 80 poskušali motiti komunisti, pa ko jih zbrani delavci pometali iz dvorane. V Sremski Mitroviči je imela shod Po naši banovini jc pretkli teden divjala h"da nevihta . v ' ,• ••,• tr v vinogradih nad Središčem Je strela ubila dva moška, poškodovala pa več ljudi. Istotako je tudi strela oplazila ter opekla ženo organista in cerkovnika Turnška v Kamniku, ko je zvonila k hudi url. V okolici Celja je padajoča toča napravila milijonsko škodo. Finančni minister je izdal odredbo o sestavi izdatkov in dohodkov za leto 1937/38 Najzanimivejše je to, da sedaj napoveduje reduciranje državnega uredništva aa 10% im re dudranje mateorjetmih izdatkov na 20%. Nova navodila aa sestavo banovinskih in mestnih proračunov na ročajo, da naj iste redukcije veljajo tudi za te. ★ Zaposlenost v Jugoslaviji stoji v čudnem razmerju, ki ni prav nHS razveseljivo za Slovenijo. Dočim ee zaposlenost (vsaj po uradnih podat, kah!) v vsej državi približuje najvišjemu stanju iz leta 1930., zaosta jamo v Sloveniji če vedno za 13.7 % • -L Prosvetno ministrstvo pripravlja obširen odlok o premestitvah učiteljstva. Upoštevali pa bodo želje učiteljstva ter Izvedli vee premestitve še tekom počitnic, da bodo z novim šolskim letom v«j že na novih mer stih. Da bi le bilo res. Vpis na ljubljanskih narodnih šolah za šolsko leto 1936-37 bo za novince in ves ostale učence v torek 30. t. m. otl 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Novinci naj se vpišejo na podlagi krstnih listov in spričeval o cepljenih kozah, ostali pa proti izkazu zadnjega spričevala. Na manjšinski šoli je vpis 80. junija od 11. do 12. ure. Zdravniški pregled novincev bo v sredo 1. julija; uro določi mestni fi/.ikat, ki jo starši zvedo pri vpisovanju. Starši naj poskrbe, da se vsi otroci zdaj vpišejo, ker bo v jeseni samo vpis za tiste otroke, ki se med počitnicami preselijo. Vpis na novi bežigrajski šoli bo isti dan. Okoliš, ki spada pod šolo za Bežigradom, sc razteza na vzhodno kamniške In gorenjske proge, do južne železnice in proti severu do Savske ceste. Istočasno je tudi vpis v otroški vrtec na bežigrajski šoli. Dan bona To je bil v Zedinjenih državah Amerike velik dan — 15. junij. Ta dan je bil namreč izplačam — P° dolgoletnem pravdanju — bon, ki so ga svoj čas prejeli ameriški bojevniki, udeleženci svetovne vojne, <* so morali potem tako dolgo veka tj na izplačilo. Ke-r so morali biti vsi boni izplačani na 15. junija, je imel8 pošta dela čez glavo. V ta namen je bila poštna uprava namestila 500 p°' možnih uradnikov in denarni pismonoše so samo v New-Yorku dostavili prejemnikom 135 milijonov dolarjev-Časopisni reporterji so izpraševali pismonoše o razpoloženju prejemnikov in so zvedeli, da je bil oveliko zabavljanja na Rosevelta, ki ie s 10 zadevo talko dolgo odlašal. Boni s° bili izplačani tudi t teti m bojevnikom, ki sploh niso odšli na froto, ampak s0 ostali doma v vojnih taboriščih- Sicer ho pa ta denar kmalu spel potrošen. Kajti Čeprav so bonovci danes vSl že v zreti starosti, ima večina namfn si zn teh 500 dolarjev privoščiti nC' kaj veselja. In talko si obetajo od lc' ga denarja, ki naj poživi ameriško gospodarstvo, še največ razna zahfl' višča. Bogataš jo vpraševal mladega zdravnika začetnika; , — Gospod doktor, boste tudi v drevi pomagali s kako šalo in zal>iv" vali goste? — Bom. rade volje! Najbolj se do pa gostje zabavali, če jim nazn»' niti mojo zaroko z — vašo hčerkol •* m. 2 POD PlSflfllji ZpflJEP JVUrndanin je spet zadovoljno kimal, jaz pa sem premišljeval, kaj bi na,pravni, da se mu še boli prikupim. Lokal se je med tem polnil z gosti: prihajale so vesele razigrane družbe, gospodje s svojimi damami, večinoma znani mi obrazi, ihrdi nekaj imenitnikov našega mesta te bilo med njimi. A kar me je silino začudilo, nihče da se ne zmeni za ekscelenco mandarina! Kaj ga ne poznajo? Najbrže še ne vedo, da ie že prišel v deželo, da, že biva med nami... Torej sem laz prvi, k; to ve! me je radostno prešinilo. Ha. to bo zdaiile senzacija! Prsi so se mi kar napenjale zanosa in ponosa. Zdai je prilika za-te, bratec, sem si dejal, po sto letih je vendar enkrat prišla pniiika, da se tudi tj prerineš do vlogice tu v Mariboru. To bodo ljudje zijali, videč, da si velemož-nega gospoda mandarina osebni prijatelj in zaupnik takorekoč ... To bo naenkrat zrasla tvoja veljava! Njegovi ekscelenci se boš pa tudi silno prikupili, ko mu bo na tvojo pobudo zbrano občinstvo priredilo navdušene ovacije... Torej dve muhj na en udar! In že sam sem se dvignil en se odhrkal za blesteč nagovor: Posluh. gospoda moja! Srečen sem. da vam morem oznaniti prera-doshu) vest-------- Tedaj pa je mandarin, ki je uganil, kai nameravam, položil prs* na usEta, in strogo zaukazal: »Tiho! Nihče ne sme vedeti. Jaz sem 'tukai ineognito. Nad me imajo ra potujočega kitajskega trgovca. Jaz hodim kakor slavni kalif Harun-al-Rašid nepoznan do deželi ,da se prepričam na lastne oči in na testna ušesa, kako se godi ljudstvu.« >0 steber državniške modrosti, o svetli zgled vsem vladajočim, kako neizmerno je moje občudovanje!« sem se mu priklanjal in Prilizoval... »O. ko bi smel vašo ekscelenco spremljati na teh blagorodnih potih, kako srečen bi bil, »m kako dragocene bisere bi lahko nabiral za zgodovino tega slavnega veka!« »No, bomo videli. Morda vas vzamem s seboj,« je milostno do-ma'al z glavo. Jaz pa sem brž po-rabil priliko, da storim nekai domo- in rodoljubnega. ^Prepričan sem ekscelenca,« ta-ko sem zgovorno pričel, »da boste 'm tch svojih potovanjih po naši deželi zadobili najboljših vtisov. ya.i so simpatije Slovencev do pitajcev in Japoncev takorekoč 2e starodavne. Dovolite, da ome-mm predvsem zgodovinsko dei-»tvo, da sta med prvdmi misiionar-M' ki so se podali na Kitajsko, bi-J(t dva slovenska patra. »Mhm, yes, spominjam se ti-di dveh malbarjev,« je kimal mandarin. »Sem jima dal našteti Sitkenm petdeset na podplate!« H a dovolite, ekscelenca.« sem 'moteno nadaljeval, »da spom-m na dejstvo, da je naše dobro. rn°, 'jndstvo vedno imelo odor v ,P0'(e za uboge kitajske sirote, ase revne dekle §o st utrgavale ROMAN SKRIVNOSTNIH razodetij marsikak trdo prislužiem groš za misijonske namene.« »Ce se ne motim, sem tistima malbarjema pobral tudi ves denar,« je mrmral mandarin v svojo brado in se zalivat z riževko. To tega starega lopova nič ne gane, sem sd dejal na tihem. Moram že izigrati kak večM trumf. Pa sem nadaljeval: ^Takrat, ko so Japonci navaliti na Šanghaj, so bile naše siimpa>tije odločno na strani Kitajcev. Vam lahko pokažem časopise iz tistih časov, ekscelenca. Pa tudi sicer nam je bila kitajska kultura vedno simpatična. V Mariboru smo celo priredili sijajno reduto pod imenom »V zemlji smehljaja« in z devizo: »Kinezarji vseh dežela — zedinite se!« »V Šanghaju je tekla kri, tukaj ste pa norce brili!« je zarenčal mandarin, in brki so se mu grozeče zazibali. Prestrašil sem se. Zdaj sd ga pa polomil! sem si dejal. Vražja ri-' ževka, saj se mi že kar meša v glavi. Brž kaj drugega, da spraviš ekscelenco spet v dobro volio. Pa sem dejal: »In tudi kiitia,jsko trgovino smo podpirali. Po prvi svetovni. vomi so vaši krošnjarji detali pri nas prav dobre kupčije. In tudi japonski dumping je prišel pri nas na svoj račun. Jaz osebno, ekscelenca, gojim do vašega trgovstva še posebno tople in rekel bi. hvaležne simpatije. Sem kupil nekoč od kitajskega krošnjarja opico, takole majčkeno, srčkano, iz pisanega alabastra izrezljamo opico. Ta opica je postala moi talisman. Še isto leto sem si pridobili liubezen najlepše deklice.« »In kje Imate zdaj tisto opico?« »Ušla mi je z deklico, pardon: deklica mj je ušla z opico!« sem rekel z otožnim obrazom. Zdaj se je pa mandarin snet grohota!, da mu je debeli trebuh kar poskakoval. Pa sem se žuri'1, da njegovo dobro voljo še bolj podkurim. »Tudi kitajske in japonske Literature imamo že veliko prevedene na slovenščino, ekscelenca. Gradnik, eden naših najboljših poetov, je na primer prepesnil vašega slavnega Li-TaiL-Poa. Imeniten dečko ta Li-Tai-Po! Kakor naš Prešeren. Nekatere njegove znam na pamet. Na primer tisto o treh pajdaših. »V cvetočem vrtu sam sedim pri vinu. Zakaj bi sam se dolgočasil? Hoj/ Kaj ni nikogar, da bi pil z menoj? Pa pride mesec: Tu sem bralec, Zdravo/ Za njim ie tretji: moja senca. Bravo/ O senca, mesec, vraija mi pajdain, prisedite saj ni Se prazna Čaia. Pozdravljena mi, dobrodoila druga/ Hoj pijmo/ Naj gre solit vsa tuga! »Okrogla pesmica, kai ekscelenca? Prava pivska. Ej. na zdravic!« Trkala sva im si nalivala iz vrčat Mandarin ie bil čedalje boljše volje. prišla sva na razne pogovore in mi ie zaupal celo to in ono državno tajnosEt. Tako sem izvedel. da namerava Tokio germansko raso sploh iztrebiti. Prvič iz osvete. ker se je Hitler predrzni! Japonce proglasiti za manjvredno raso, pa tudi iz pacifističnih interesov, kajti dokler ne bodo ti dam-med Germans docela zatrti, ne bo na svetu ljubega miru. Japonci pa hočejo zdaj, ko so ves svet ugnali v kozji rog, enkrat za vselej imeti mir. Samo v muzejske svrhe nameravajo Japonci nekai čistokrvnih germanskih rodbin (če se bodo še našle) naseliti na samotnem otoku sredi Tihega oceana, da ne bi to pleme popolnoma! izumrlo. Zakaj, kar je ustvarila narava, to treba ohraniti. Ali bi ne bilo škoda, ako bi na zemlji ne bilo več vran? ie za primer postavil mandarin. Kakšne ptice bi mogli potem še slikati melanholični slikari! v melanholično pokrajino? dotnacifi gatev Aegroti salus Aegroti salus guprema lex esto! Ta izrek v bolnici se čuje Često, Zdravniki izpolnjujejo ga zvesto, Kljub temu, da postavljajo jih vsi na — zadnje mesto! Če hočemo v zdravljenju imeti uspeh J.ežati pač ne sme bolnik na tleh, na eni postelji se zdraviti ne more bolnih dveh. To v bolnici prepričanje zdravnikov je vseh. Pred zdravniki strnjeno leže bolniki, da ne razlegajo se njih obupni kriki, tolažijo jih z žegnom in svetniki, duhovni, patri mali in veliki. A kaj? S prepričanjem se bolnic ne gradi! Denar, kredit in volja, to so tri stvari, stvari, ki jih žali Bog pri ljudstvu ni, bolnikov tisoče zato trpi. Ker pač na svetu je navada taka, da le na mesto gleda družba vsaka, poedinec naj na milost božjo čaka, če pa se naveliča — naj vda se volji pekla spaka! Zdrav rod naj bo in zdrava rasa! Z besedo živo naj se zdravi masa! Z 1 tolniki ukvarjati se nimamo časa! Tako vam vsakdo pravi — in to brez špasa. Če si bolan, umri! Napravi drugim mesto. Čeprav si domovini služil zvesto! Aegroti salus suprema lex esto! Ta rek velja ie za na shod in — za na cesto! Ljubljana, na dan Sv. Antona padovanskoga. Največji sovražnik Francoski pesnik Claude Ema. imel Chnppe (1626—1686) je bil velik ljubitelj vina. Na stara leta sploh ni pokusil kapljice vode. Ko je bil zelo bolan in je že skoraj umiral, pa je poprosil prijatelja za — čašo vode. — Sedaj hočeš vode? se je začudil prijatelj, ki je vedel, kako je sovražil Chappe vse življenje vodo. — Hm, je dejal pesnik kaj ne veš, da se mora človek pred smrtjo pobotati s svojim največjim sovražnikom. A Zenske med seboj: Dvignila sem ves denar iz na&e hranilnice ter ga vložila v abnkol — Res? Ali je v banki denar bolj varen? — Ne vem. ali v banki imajo mlajšega in lepšega blagajnika! Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehomi naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče. Slatina Radenci (pri Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon la Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. Pri g ih tu, sladkorni bolezni in zaprtju poskusite znamenito ROGAŠKO MINERALNO VODO »DONAT« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika! Reg. pod br. 3369/36 Hotel,Madeira4 Vrboska (na otoku Hvaru) Dalmacija. Daleč na okrog je znan ta kraj ne samo radi krasnih plaž. velikih borovih gozdov In modernega hotela, temveč radi svoje pozicije, kjer absolutno ni komarjev tako, da lahko gostje nemoteno uživajo večerni mir zabave. Garantiramo tudi za prvorazredno čistočo (brez vsakih golazni ! !) Pension od Din 60.— do 60.— dnevno. Dobrna pri Celju nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči. Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni. Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne! Pension od Din 35.— do Din 90.—. PROSPEKTI NA ZAHTEVO! Gospodinja (kuharici, ki išče službe): »Al; imate kaj spričeval? :>Seveda, vse polno.1« »ZaEkaj pa jih pokažete?« »Veste, milostljiva, z mojimi spričevaJi jc kakor z mojimi fotografijami. Na nobeni nisem dobro zadeta-« * Gospod sosed, vaš sin je vrgel za menoj kamen, skoraj bi me za. del!« »Skoraj zadel? To ni bil naš dečko! On bi gotovo zadel!« SKRIVNOST s § 1 d ■sr S II d IZ / A PISKOV DR ANDERSOlio Grški tempelj Netooiliiko v sit ran od glavnega kaznilniškega poslopja stojii čudna stavba, nekakšen grški tempelj z mogočnimi vrstami stebrov. Iti so tta vrhu bogato okrašeni Ne vem, v kateremu arhitektu »e je porodila čudna zamisel, oo-$itavito ob obali Hudsona grški Čempelj; dejstvo je, da je ta pre-Cudna stavba, v času ko ie bil Sing-Sing še mešana jetnišnica, »lužila kot oddelek za ženske kaznjence. Kaznjenci seveda niso videli Deli žensk, pač pa so skozi okna »vejiti celile in pri skupnih izpre-hodih videli streho tega grškega templja, in ta okolnost je zadoščajta, da jim je vzelo vso razsodnost... Od časa do časa je imel kak kaznjenec priliko, da je v skupnih Obratih, kot je to bila pekarija, pralnica ali kuhinja, za trenotek zagledal kako kaznjenko. Tedaj se ie žarečega obraza vnnill v svoj oddelek in radostno rašepetal tovarišem: »Danes sem, >eno« videl!« Trideset glav se je hkratu nagnilo naprej, da ne bi zamudili ali preslišali kako besedico ... »Povej, kako izgleda? Velika? Majhna? Plavolaska? Temnolaska? ...« Kaznjenec pa je pripovedoval in opisoval... In čeprav je morda bila že stara. grda in brezzoba, je kaznjenec vendarle, poln pesniškega zanosa, opisoval njeno pravljično lepoto ... Če pa je kaznjenec dvakrat zapored zagledal eno in isto kaznjenko, jo je že smatral za svojo veliko ljubezen... Če mu je bila sreča mila, je lahko videl svod ideal dva do trikrat — na leto! Če pa mu je bila usoda posebno naklonjena, potem se mu je mogoče enkrat na leto posrečilo pretihotapiti pisemce do svoje izvoljenke; govoriti z izvoljenko svojega srca pa ni mogel nikdar... In vendar je to nedolžno ljubimkanje prav pogosto privedlo do katastrof, kajti čeprav zaljubljenca nista mogla med seboj spregovoriti niti besedice, sta vendarle lahko umrla skupno in pn tem ju ni mogla ovirati niti kaznilniška uprava... In tako se je zgodilo, da so ljubavna pisemca,' namesto priseg o večni ljubezni in zvestobi, pogosto vsebovala le nekaj besedi: 3. junija, ob 8. uri zjutraj!« Ob navedenem času je kaznjenka v pralnici skočila v kotel poln vrelega luga, kaznjenec pa sl je v mizarski delavnici prerezal žile. Sčasoma se je ta epidemija dvojnih samomorov tako pogubo-nosno razpasla, da je guverner države New-York odločil, odstrani-ti ženske od Sing-Singa. Odpra-yili so jih v Albanv, tempelj pa fe ostal in je še danes predmet tisočerih sanj. polnih želia ... Nikdar videna ljubica Odkar je ta grški tempelj uporabljen v druge svrhe, ne vidijo kaznjenci, ki niso poročeni ali pa nimajo sorodnikov, nikdar nobene ženske več! Izjemo napravijo le enkrat — za kaznjence ki čakajo v »celici smrti« na svojo poslednjo pot... Te okolnosti privedejo do tega, da se skoroda vsak kaznjenec prične zanimati za ženska bitja, ki pridejo obiskat katerega njegovih »srečnejših« tovarišev. Komaj se je tisti, ki se je le za kratek čas skozi železno mrežo nazgovafjail s svojo sestro, vrnil v skupno celico, že ptaniijo vsi njegovi tovariši k njemu in ga prično milo izpraševati: »Kako izgleda tvoja sestra? Kakšne lase ima? Kako It je ime? Kakšne kretnje ima, kakšne navade? ... « Sčasoma si ujetnik ustvari lasno sliko svoje oboževanke. In če je tovariš dober človek, potem naprosi svojo sestro za rokavico, robček ali pa staro blazinico za pudramje in to izroči nesrečnemu zaljubljencu, ki potem uganja s to borno stvarco pravcati kult... Pogosto nastane iz tega drama, ki se zdi nepoučenemu pravcata uganka. Nekega dne so prinesli k meni kaznjenca, s težko rano na glavi. Neki njegov soietmik mu ie razbil lobanjo. Po dolgih tednih je kaznjenec končno okreval in sem mu vneto prigovarjal, naj mi pove. kdo ga je tako hudo ranil. Kaznjenec pa je trdovratno odklonil vsak odgovor. Ker pa je v Sing-Singu. kot v vseh jefcnišnioah, dovolj ovaduhov, sem izvedel naslednje podrobnost#: Ranjenec se je Ml zaljubil v sestro nekega svojega tovariša, ki mu jo je bil opisal; brat pa je tudi nekemu drugemu svojemu tovarišu izročil rokavico neznane lepotice. Slučajno sta oba »tekmeca« to izvedela in se, v neodoljivi ljubosumnosti radi ženske, ki je še nikdar v svojem življenju nista bila videla, besno zagnala drug v drugega. Slabejši je obležal na bojišču s prebito lobanjo... Čuden slučaj, kajne? Nadaljevanje pa, je še sledilo, šest mesecev kasneje so našit brata, ki je izročil rokavice svoje sestra obema svojima tovarišema, na tleh mizarske delavnice — zadavljenega ... Umoril ga je tisti kaznjenec, ki sem ga takrat zdravil, — radi oči nikdar videne lepotice... Nogomet, orkester in nurmila Priznati moranio, da si kaznil-niška uprava na vso moč prizadeva, da odvrne kaznjence od njihovih fiksnih idej. Ustanovila je orkester, ki igra vsako nedelio ort mašah, nogo- metno moštvo, ki trenira dvakrat na teden, in pa kaznilniški časopis. Ganljivo je gledati, kako se tudi tisti kaznjenci, ki sploh nimajo posluha, trudijo, da bi Se naučili igrati na kakšen inštrument, in kako se najnespretnejši trudijo z žogo; vse, prav vse storijo, samo da bi ušli strašni duševni osamelosti Toda to razvedrilo traja le kratek čas. Cim je kaznjenec zopet v svoji celici, prične znova delovati njegova razburjena in neurejena domišljija in tedaj išče pozabe —v mamilih. Čudno je. da kaznjencem vedno znova in znova uspe. vtihotapiti mamila v svoje celice. To dejstvo sem večkrat ugotovil, toda nikdar nisem mogel dognati, na kakšen način se jiim to posreči... Heroin, morfij In kokain so predragi. Zato uporablja večina kaznjencev takozvani »eng shee.« Na dnu pipe pušča zgoreli opij neke vrste črno žlindro. Z noži odluščijo Kitajci to žlindro in jo prodajajo. To je »eng shee«, nai-navadnejše mamilo, drobtinica z mize bogatina, katere namen je, najbednejšim med bednimi za bežen trenotek pričarati umetni paradiž ... Navadno uporabljajo »eng shee« tako, da ga raztopijo v alkoholu in si ga potem vbrizgajo pod kožo. Ker pa je kaznjencem nemogoče skriti stekleničko alkohola in injekcijsko igio, napravijo to povsem drugače. Ce kaznjencu po dolgem trudu končno uspe priti v posest told zaželjenega koščka »eng shee-ja«, ga zavije v vlažen robec, potem si naredi na stegnu majhno ranico in pritisne nanjo »eng shee«. Mamilo se potem počasi raztaplja in preide v kri. In tako nesrečno-sreč-nj sen p ničte... Po nekaj urah, ko »eng shee« ne deluje več, se prične trpljenje. Rana povzroča strahovite bolečine; prične se gnojiti in bolečine ne dajo kaznjencu spaiti. Toda on vse to trpljenje potrpežljivo prenaša, samo da sl lahko z mamilom zopet ustvari n "km srečnih ur pozabe Sončne kopeli In blaznost Pni kaznjencih, ki so bili obsojeni na dolgoletno ječo-, sem pogosto opazil nekaj zelo čudnega. Njihovo duševno stotnije, ki je bilo ves čas nijhovega zapora povsem normalno, se tik pred njihovo odpustitvijo iz ječe, nenadoma spremeni. Primeri blaznosti so v »klubu sončnih kope®« zelo pogosti. S tem imenom označujejo v kaz-nilniškem narečju tiste kaznjence, ki bodo v kratkem odpuščeni. Dolgoletno bivanje v Sing-Singu d A namreč koži karakteristično bledo polt, in tako porabijo kaznjenci, ki so pred odpustom, zadnje mesece svojega zapora v to, da se pridno sončijo in tako popravijo barvo svoje kože. Igraijo se »Miami«, kakor se norčavo Izražajo njihovi ter varlšil, in se vlečejo, točno kot v tistem elegart'nem morskem kooar llšču, z golim telesom na pesek kazmiliniškega dvorišča, da jih Krnce ožge. Toda dolgoletni zapor ni ostal brez posledic. Cim boli se bliža dan prostosti, tem nervoanejši postaja kaznjenec. Ne more več spati. Ponoči ga slišijo, kako stoka v svoji celici. Čeprav si vsak dan zaznamuje v koledarju, se mu vendarle prično mešati pojmi o času. V delavnici ni več za nobeno rabo... Astrološka napoved za 27. Junij Prijazen dan. Poslovnim zadevam kaže dobro. Dan je ugoden za duševno delo, za študije, izpite in vse, kar jo v zvezi s šolo. za 28. junij Ta dan je nasprotje včerajšnjega; slabi vplivi ozvezdja, ki zbujajo pri ljudeh nizke nagone in strasti in kvarno razgibavajo domišljijo. Laž in prevara bosta danes na površju. Za pustolovce in hohštaplerje dober dan. Pretijo vam zavratni sovražniki, zato se danes pazite. Pazite tudi na svoj dom, da ne boste okradeni. — Za ju-nljoe in septembrovce vznemirljiv dan. za 29. junij Spet dober dan, zlasti za ljubavno življenje in nova prijateljstva, Dano« bo v splošnem domače in rodbinsko življenje v prijaznih aspektih. Za stanovanjsko zadeve ugodne okoliščine. za 30. junij Dan ni ravno slab, vendar jo ozračje nekoliko napoto, in zato je dane« priporočljivo, da v vsem ravnate previdno in premišljeno. Rodbinskemu življenju pretijo motnje. V poklicnem in poslovnem življenju se bo pojavljalo nerazpoložen jo za delo. Za važne zadeve ni ugodna konstaiaoija, zato danes rajši ne sklepajte pogodb in važnejšo korenspondenoo, odložite. V politiki utegnemo slišati nedobro vest dalekosožnega pomena. za /. julij Mesec pričenja v znamenjih, ki bodo močno vplivala na duševnost ia čutnost. Fantazija bo razgibana in zbujala so bodo nagnjenja k drznim dejanjem tor pustolovščinam. Moški bodo kazali danes borbenost, revolucionarnost, fanatizem. V ženski duši pa bo prevladovala zasanjanost, hrepenenje po nečem neznanim; v splošnem bodo ženske danes notranje vznemirjeno in zelo občutljive. — Današnje sanje so pomenjljlve. za 2. julij Današnji dan je precej enak včerajšnjemu, vendar z boljšimi vplivi na moško dušo: zbujala se bo ener-žija, odločnost, podjetnost. Pri ženskah pa bo bolj nestalno razpoloženje pojavljala se bo nekaka kljuboval-1 no st z nagnjenjem k nepremišljenim korakom. Zato v rodbinskem in ljubavnom življenju danes manjše in' večje motnje. Nesoglasja, zmote, razočaranja. Pretijo tudi sovražnosti. nova spoznanja va:Žen dan. za 3. Julij Nič kaj prijazni aspekti. V vsatoV njem praktičnem življenju ovire, t#' žave, neuspeli!. Zato bo ta dan * splošnem slabo vpliva! na poslovne zadevo, zlasti glede na posest. Tum potovanje ne kaže dobro. V poklic* nevšečnosti s šefi, ki bodo danes sl«^ bo razpoloženi. Rodbinsko življenj® je prizadeto: moškim in ženskam P1^ tijo obrekovanja. — V splošnem vladalo dane« nervozno razpoložen}* aegrotl salu s 300DDO[X03DlX)UUuUL)UUL)LnJUULJD r¥ ir ii » BTT-innnnnnrini»» ii n nn » i » OJXOJX3LlL)LXj-iJUtAjtXOJUJDDCr^ ^SLAVUJ™zrbe iai’"roi'o,"a b"nbo Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split aaoaDDDaDDDacxo3DDDcmnDDmnDDDDnmnnnrtt-irinnnnrinnnnnDa[: Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176. 2276 Ladja duhov GršSi narod je zelo vraževeren-Marsikateri Grk veruje, da še vedno obstoje ladje duhov, torej nekakšni »leteči Holandci,« ki plovejo po morju brez posadke in pot mikov. , Nedavno so prebivalci rtiča Fle_ ves trdili, da so večkrat videli, kako ob obali plove ladja, ki nima žive duše na krovu. Vendar so čuli z ladje krasno žensko petje, ki Jih je naravnost omamljalo. Petje je trajalo precej časa. Nihče od stanovalcev tega rtiča si pa ni upal z ladjo ali čolnom slediti tej zagonetni ladji in tako rešiti zagonetko. Kmalu je ladja izginila nu niti enega prostora, odkoder bi se slika videla slabo ali kakorkoli pokvečena. kot smo to često vajeni pri nas. Zanimivo je pa posebno eno: kino je vedno poln in razprodan ! Vsakdanje misli Če oni, komur smo napravili kakšno uslugo ali napravili poklon, molči, je to prav za prav glasno In jasno povedano: nisem zadovoljen! ★ Tudi med prijatelji so pogodbe potrebne! Dokler so prijatelji, jih itak ne rabijo, čim se pa skregajo, šele spoznajo, da se pr; denarju prijateljstvo neha! ZAHVALA za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, svaka, strica, gospoda ANTONA ZUPANA In mnogim darovalcem prekrasnega cvetja m vencev, izrekamo vsem našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili rajnkega na zadnji poti, čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, vsem zastopnikom organizacij in ustanov. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto ob 7. uri. V LJUBLJANI, dne 25. junija 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Pogrebni zavod Gajšek Ivan v Ljubljani oskrbuje pogrebe, ekshumacije in prevoze umrlih iz Ljubljane na deželo in obratno. Prevoze izvršujem z mrliškim avtomobilom, vozovi ali po železnici strogo po dogovoru in strokovnjaško. Na zalogi imam vsakovrstne lesene in kovinaste mrliške krste. Za slučaj potrebe se priporoča lastnik P 0 “ 3 c,t IVAN GAJŠEK, Ljubljana, Zaloška cesta št. 1-1. in 6. CENE KONKURENČNE 1 Telefon št 33-69 ha obzorju iti za večno odpeljala skrivndst tega »letečega Holand. ca« s seboj v daljavo! Sto let staro jajce na dražbi V Londonu so te dni imeli res ®enavadno dražbo: dražili so nad 300 let staro jajce! Učenjaki in strokovnjaki sc se v prav obilnem številu zbrali na tej dražbi, posebno ker e j bilo čudežno jajce od izumrle ptice z obale severnega Atlantika. Sčasoma je ta ptica po, Pclnoma izginila. JaJce so prodali ^ tej dražbi za 1500 funtov ster. lingov Najbrže se pa iz tega Jaj-ca ne bo izvalila nikdar več nobe. živa stvar in je in ostane sa->bo Se — redkost! Husi zopet pred nami Te dni so v■ moskovskem »Par ^ kulture im odmora« otvorili %'t'omen kinematograf »Gigant,« lahko sprejme do 20.000 gle-dnlcev. Projekcijsko platno je ve. ru ma (27 m’ je navadno ve. največje platno!) Projekcij aparat je oddaljen od tega ^ 110 metrov. Kljub tem °6i'omnim dimenzijam ni v tem ki. ... ^ ; k •••: f ■ f Mirno je v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, papa, brat, stari papa in tast, gospod $€>Sip mMaZ.1 direktor I. državne realne gimnazije, član glavnega prosvetnega sveta pri ministrstvu prosvete, imejiteij reda sv. Save III. stopnje. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto 27« junija 1936. ob 5 uri popoldne izpred hiše žalosti, Vegova 4* V LJUBLJANI, 25. junija 1936. Žalujoče družine MAZI, JURKOVIČ, PERNE. Za poletje ni udobne ših, elegantnej-ših ter cenejših čevijev kakor so ti Eleganten čeveljček s polvisoko peto Iz lanenega blaga, drap barve z belim mellran, obrobljen belo-rjavo. 61965- 8t70 Poslednji parlčkl model z navadno leneno peto, Iz pletenega lanenega sukanca, ekri barve e rlst zaponko, napravi notico majhno In elegantno. 698OS-*»<,$ 6lk čeveljček Iz grobega lanenega platna, peplta desen, z belim In rjavim, ali drap obrobljen. 79295-8o5i Glejte kaj prlnafta London: Kdor goji Šport, kdor hodi na Izlete, kdor Je vitek In kdor ne preneee vlsokih pet, naj kupi te elegantne Športne čeveljčke. Izdelane Iz grobega platna s kombinacijo Iz scmlS drap usnja. Ta model smo prinesli Iz Nlzze. Vsaka boljSa 'f dama nosi na plati In za udobne Izprehode take-le čeveljčke, ki so Izdelani Iz lanenega platna v raznih barvah, ki odgovarjajo vsaki obleki. rw-M2/ Najenostavnejši, najpraktlčncJSl In najbolj potreben moški čevelj za poletno obleko iz belega lanenega platna s kromovim podplatom. Podplat Je poleg tega Se na robu Šivan. Hali oglasi .Vsaka beseda 50 par. Najmanji! fcnesek 5 Din. Drž. In ban. davek I Din. Oglasniki, ki tičejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo, pla pismena vprašanja Je priložiti |a odgovor 2 Din v znamkah. — Hali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu KAUCE, )mane, modrece, posteljne mreže, ižljive postelje, fotelje, rolete, zale, preproge, sploh vso tapetniško re'mo nudi najugodneje Egon Zakrajšek, »etniStvo, Ljubljana, Miklošičeva c. telefon 34-84. Prodajamo vsako-itno blago za pohištvo, zavese, adl za modroce, vse tapetniške trebSčine. Izdelovalnica harmonik izdeluje tango harmonike, hromatlčne, sprejemajo se vsi godbeni instrumenti v popravilo. DRAGO JANC Ljubljana, Sv. Petra cesta 55. 'A TELEFON 20-59 Suha drva, premog in k a r-hopakete dobite pri L. POGAČNIK - Bohoričeva 5 VA*E VAM pisalno stroje, računske stroje, registrirne blagajne poceni in strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Kolodvorska ui. 11, telefon 24-37. HRANILNE KNJIŽICE pročU« ali kupke mjbolje potom moje obburt veno doroljonfl pisarne. — Denar takoj. Motite en&rake. RUDOLF ZORE, Ljubi.jeuifl Gledal tike ollea 18. Telefon 86(10. Oglašuj le v Glasu čevlje točno po Vaši nogi — specijalna vsakovrstna obuvala Izdeluje : Dermastija Ivan prej PolniSka čevljarstvo, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 18. Ureditev dolgov potom sodnih in Izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah In vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava In aprobaclja bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog In plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaSčite. Edina koncestjontrana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ul. 7, tel. 88-18, V lepoti je moč i Izraz lepote pa povdarl lepa moderna frizura, izgotovljena v frizerskem salonu Franchettl Engelbert NOVO VODSTVO TyrSeva c. 20, vls-S-vle kavarne Evrope, In to potom trajno ondulaclje na najnoveJSem aparatu brez elektrike, brez ?lo ter dovršeno Izdelane vodne ondulaclje. Obtičite Slamičev© restavracijo j Izborna vina In najboljša kuhinja! naj b o L jam TAMBURICE In mojsterske kitare ter mandoline z jamstvom priporoča znana izdeloval-nlca tamburic Mimo 1.6iol Sisak St. 18 JUGOSLAVIJA Natočite novi veliki l|u»trvvaul cenik tamburic, katerega pošljemo na zahtevo vsakomur brezplačno. Odlikovan s tremi zlatimi kolajnami in diplomami. Dobavitelj tamburic za vsa sokolska društva v državi kakor tudi za vsa naša dručtva v Ameriki, Avstraliji ‘In Novi Zelandiji. OKVIRJENJE SLIK NajnoveJSI vzorci okvirov KNJIGOVEZNICA: IzvrSuje vsa v to stroko spadajoča dela iATKO POGAČNIK LJUBLJANA, Kongresni trg 1« (Poleg lekarne Bahovec) Izdajatelj: Humbert Mnvrin. — Urednik: Ivan Albreht. — Tiska Narodna tiskarna d. d.; predstavnik Pran Jpzerftok, vsi v Ljubljani. — Urod« in uprava: Nebotičnik, Telefon 88-55. Cek. račun Ljubljana, St. 14.(114. — Izhaja vsako soboto, —- Naročnina na mesec Din (I.—, za tujino Din !*• Posamezna Številka Din 1.60.