Štev. 48 Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 27. novembra 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko Štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up- N ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, • vp. pleb. nar. poslanec. oglase sprejema ared-nlžtvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20 % 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči po! D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom« 2‘50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Čuvajmo se! Pisali smo ne davno v naši novinaj, da je dnes jako potrebno, da naše lüdstvo nikelko več čté. Pravili smo, da že či samo gučimo z ednim človekom, včasi Znamo ali čté té Človik kakše knjige ali novice, ali pa nikaj ne čté. S tistim, šteri kaj čté, si Človik lehko vse poguči: Záto ka preci razmi, zna, ka se godi domá, v državi, po sveti, vidi se njemi, da je tüdi dobro podkovem v gospodarstvi i, da se pri vsakoj priliki zna obrniti tak, da ne trpi velke škode. Póvedali smo pa tüdi, da ravno za toga volo, ar je naše lüdstvo jako potrebno čtenja, ščemo zdaj prav posebno gledati v naši novinaj na to, da bodo napunjene z najbogšem pa najbole hasnovitim čtenjom. Kak Vidite, prinese zdaj skoro vsakša naša številka konči mali Spomin na šteroga našega domačega vučenjaka. Na té [način pomali 8 spoznamo svoje dobre pa velike lüdi i to ne Samo tiste tam prek Müre, šteri so po krvi i jeziki naši, nego tüdi Svoje domače, šteri So Se rodili i živeli med nami v našoj krajini. Skrbeti pa ščemo tüdi, da spozna naše lüdstvo dobro |tudi svojo krajino i Počasi celo državo. Poleg vsega toga pa moramo včasi v začetki dobro poznati tüdi tiste, šteri nam samo škodijo. Že v zadnjoj številki J naši novin smo pri spisi Franc Lev-stik, (gde se nam je zgodila ma- la pomota, — dén njegove smrti je 16. ne 26. november) zapisali, da se najdejo med pisateli i pesniki tüdi božni lüdje, šteri svoj lepi dar od Boga rabijo v to, da z lepimi rečmi lüdi na slabo pot spravlajo. Povedati pa moramo tüdi včasi poleg, da so lüdje, šteri so bili v istini vučeni i velki, meli vsigdar globoko i živo vero v Boga, i so ravno zavolo toga nigdar nikaj nej takšega napisali, s šterim bi lüdi na božno pot šteli spelati. Na takšo pot, Slaboga pisanja pridejo navadno lüdje, šteri samo štimajo, da so modri i vučeni, za njimi pa te po navadi idejo samo takši lüdje, šteri majo v Sebi več gizde, kak drügi dobri lastnosti, i ,bi Samo radi bili nikaj več kak drügi i bole vučeni kak drügi, čitüdi So v istini daleč za vsemi drügimi. I dnes, gda Prihaja od vsej Strani cela Povoden novin i knig i se človeki edne bole ponüvlejo kak drüge, moramo jako dobro gledati na to, či vse te novi-ne i knige pišejo v istini vučeni i v istini pošteni lüdje i poglednoti tüdi to, či Ščejo tej lüdje s Svojimi novinami spravlati tüdi nam hasek, ali pa samo Sebi. Poglejmo si malo te lüdi! Pri nas, v našoj krajini, Silijo dnes na vse viže med naše lüdstvo svoje novine lüdje, šteri zovejo sebe za napredne. Či samo malo z razumom poglednemo tó ime. napreden, s Šterim ščejo tej lüdje povedati, da so oni nekaj naprej, nekaj več, kak drügi, včasi lehko malo znojimo, či je to istina. Že stara resnica je, da so lüdje, šteri sami sebe za jako vučene i jako napredne držijo, navadno jako ne-zvučeni i bi samo radi nekaj več valali i bole modri bili kak drügi. V niednoj vesnici nemajo lüdje radi takšega, šteri se sam za najbole modroga drži i sam nájveč guči, drügi pa nemre níšče poleg njega nikaj pametnoga pnvedati. Lüdje znajo, da takši človek pri vsakšoj reči zná samo dosta brbrati i kričati, da Čeden človek nemre priti tam do svoje reči, zna pa tüdi za kaj božnoga, dosta nemškov za seov potégnoti i napraviti s tem občini največkrát velko škodo. Kakši lüdje so to? Voditelje takzvane napredne misli i napredni novin, okoli šteri se zbirajo lüdje, med Slovenci malo spoštüvane Samostojno demokratske Stranke, Só lüdje S šolami ali pa tüdi brezi nji. Prí tom nesmimo misliti, da je že vsakši šolani človek tüdi jako vučeni i jako pošteni. Sami Znamo, či poglédamo malo naše dijake, da dostakrát ravno s takši nika ne gráta, šteri majo dobro glavo za včenjé. V šoli nikelko malo več zna kak drügi i že misli, da je nikaj več kak ovi drügi, da je že bole napreden i njemi več ne trbe šole. Knjige vrže od sebe,^ šolo püsti i te začne gospoda špilati. Svoje lüdi večkrat gde znori i lüdje so sami tak nespametni, da začnejo gu- čati, kak je té moder, pa kak zná dobro noriti. Z ednov rečjov, to že mi sami Znamo, da so nej vsi lüdje šteri so gda v šole hodili, tüdi vučeni, pošteni i dobri. Od naši demokratski voditelov bi pa lehko pravili, da so ništerni naprej pisane velke šole toti zvršili, da pa zavolo toga sebe za bole vučene držijo kak so v istini, vse-šérom bi radi samo oni prvi bili, samo oni gospodarili nad vsemi, i vse bi moralo Slüžiti Samo njim v hasek. Delati pa znajo za sebe. Najbole So tej lüdje začnoli zdigavati Svoje glave po bojni. Že med bojnov, so si ništerni znali na račun Siromaškoga lüdstva, lepe peneze spraviti, nájveč Sreče So pa meli včasi po bojni. Različne bogate ustanove v našoj državi, štere so meli lüdje drüge narodnosti v Svoji rokaj, so na-cionalizirali, kak oni pravijo. To je, znali so od države izsiliti, da je držáva tem bogatašom odvzela njüvo imanje i je te prišlo v roke našim demokratom. Ravnotak so njim morale biti te, gda so meli vlado v rokaj podložne različne banke i njim davati velke šume penez. Tak ešče vsi dobro Znamo, da je bogata Slavenska banka zavolo toga na nikoj prišla i je tüdi pri nas preci lüdi, šteri so pri tom svoje teško prišparane peneze zgübili. Demokrati so si na té način spravili lepe peneze i dnes lehko skoro kšenki obsipavlejo vse kraje s Svojimi novinami. Pot k autonomiji. Povedali Smo že, ka pomeni autonomija. Ka je to automobil, vsi Znamo. Reč je sestavlena iz grčke i dijačke reči i pomeni tisto, ka se samo gible. Reč autonomija je tüdi sestavlena iz dve reči auto i nomos. Nomos pomeni zakon, cela reč pa pomeni pravico, da si lüdstvo v Svojoj krajini samo postavla zakone. Mi Znamo, da so različne krajine, naše nove velke države mele pred bojnov pod svojov oblastjov drüge države, kak Aust-ro vógrska, Törska, Grčka, Bolgarska i tak dale. Té krajine ešče dnesdén majo svoje stare zakone. Ništerni zakoni so namreč takši da majo pomen i valavo samo za edno krajino v našoj državi, drügi pa lehko valá za celo državo. Naša Stranka se je borila vsigdar za to, naj má konči v gospodarskom pogledi vsakša krajína pravico, da s Svojim imanjom Sama ravna. Proti tomi so bili najbole naši samostojni demokratje, zato, ar so znali, da čí iz cele države vse bogástvo pride vküp v Belgradi, te v takšem mesti oni dosta lehko zaslűžijo. Doma pa, gde je že vsi dobro poznajo, njim vsakši jako na prste gleda. Tak So oni glasali za nesrečno centralistično Vidovdansko ustavo Samo za to, da bi meli pri tom oni sami kakši hasek. Počasi pa, gda se je držáva razdelila na posamezne pokrajine ali samouprave Se je posrečilo našoj Stranki, da je spravila tem krajin am či duže več pravic. Tak držáva Počasi prepüšča tem kra-jinam različne zadeve, štere so prle snadale pod Belgrad, da pokrajine s tem same gospodarilo. Mariborska oblast, na priliko, je v zadnjem časi sprejela od države v našoj krajini sobočko bolnišnico, kmetijsko šolo v Rakičani i semenogojsko postajo v Beltinci, cesto iz Lendave v Soboto i skrb za državno mejo. Poleg toga pa od države tüdi vse potrebne dohodke zato.Tak zdaj velki del naši penez nede več romao v Belgrad pa dno ga te od tam nazaj več ne dobili, nego ostane lepo doma i bomo tű sami z njim gospodarili. Želemo samo, naj bi Sčasom kak nájveč zadev prišlo iz državne uprave v roke našim samoup-ravam. Novo znižanje dače. Po deli se pozna, da se Vlada briga za to, da se siromaško kmečko lüdstvo nikelko pomore. Tak je ministrski svet Sprijao, da odpadejo vse državne doklade med njimi tüdi invalidski i komorni davek. Hišni davek bo zdaj samo 20 procentov od dohodka (mesto 38 kak do zdaj). Dohodnina se po tistom načrti kak je bio sprejeti meseca marca, tüdi nikelko zniža. Davek, šteroga je podpisao demokrat Žerjav, na ročno delo našim delavcom, se zniža, tak, da plača vsakši delavec poprek na leto 60 din. ali pa na pol leta 30 din. Pravili smo že večkrat, da Se pozna, gda so naši lüdje na vladi i to tak, da v takšem časi gračüjejo bremena našega siromaškoga lüdstva či duže menša gda So pa naši dični demokratje na vladi, te pa či duže vekša. Automobil Martinišča je dobo Horvat Ivan posestnik iz Pečarovce (Sv. Sebeščan) on sam je Siromaški človek, pa gda je meo kaj penez je spoküpo celoj Svojoj familije srečke. Vseh srečk je meo okoli deset i od teh njemi je prinesla edna velko srečo. Obečao je da dá vékšo šumo za Martinišče, gda automobil odá. Ravno tak je dála že naprej lepo podporo za Martinišče Maučec Julika iz Gančan, štera je zadela Singer šivalni mašin. Kola je zadeo i odpelao dober kmet Baša Štefan iz Dokležovja tüdi slamoreznicó ma že doma Žökš Ignac iz Satahovec. Bicikl pa ešče čaka svojega dobrosrč-noga vérta, šteri pri svojoj sreči gotovo ne pozabi tüdi na siromaško Martinišče. R O f 1 N I 27. novembra 1927. Kakši nam en majo napredne novine ? Nesmimo si misliti, da majo demokratske novine, štere oni sami zovejo za napredne, za takše, štere so nikaj naprej, nikaj več vredne kak drüge, namen, lüdstvo kaj pametnoga včiti! Kabi! To oni sami znajo, da med razumnimi lüdmi nemrejo nika napraviti. Rávno tak dobro znajo, / da nad nezvučenimi lüdmi dosta ležej ladajo kak nad takšimi, Šteri kaj znajo. Zato je glavna skrb njüvi novin, da si vzgojio trumo lüdi, šteri do vsigdar volili demokratsko stranko, či že tá stranka kaj dobroga napravi ali nikaj. Pri tom deli pa morajo lüdi najprle odtrgnoti od Cerkve. Oni dobro znajo, da božne lüdi dosta ležej koma štéč naženejo kak dobre. Zato trbe med lüdi sejati brezverstvo, stem bodo začnoli lüdje eden ovoga sovražiti, gračüvati bodo nezavfipni eden proti drügotni i nad takšimi bodo te demokratje zlehka vladali. Njim pa tüdi ide samo za oblast i vlado nad drügimi i za dobro živlenje na račun siromaškoga lüdstva. Či bo pa lüdstvo v nevoli i siromaštvi, te bodo kazali v svoji novinaj na vse drüge vzroke, samo na sebe ne. Ka pa mi včinimo pri tom ? Čuvajmo se takši novin! Naše Novine morajo priti v vsakšo hišo v našoj krajini, različne Domovine pa naj ni edna poštena hiša naša ne sprejme pod svojo streho. Zakaj bi plačüvali mi takšim lüdem za novine, šteri so že itak Siromaškomi lüdstvi stepli milijone iz rok. Poleg toga pa, či mamo dobro čtenje, zakaj bi s slabim čtenjom kvarni sami sebe. Moramo pa te lüdi, šteri bi radi med nami ribari]!, do dna spoznati, da mo se ji tüdi znali od drüge strani dobro čuvali. Za zdaj, naj nam bo glavna skrb, da vse njüve novine iztrebimo iz naše krajine i na njuvo mesto spravimo svoje stare poštene Novine i včinoli smo že jako velko delo. Prihod. S tov nedelov se začinja palig ona izredno lepa doba cerkvenoga leta. Po Anderseni. Mikloš pa Klošek. (Pripovest.) (UL) »Nej, nej,« kriči kovač v škrinje »Püsti me prle vöi“ l »Hüü,< mrmra Miškec i se dela. kak da bi ga bilo straj. ,,Šče je notri. Li včasi z njim v potok, naj se vtopi!" »Oj, nej, nej,« prosi kovač. »Smili se me i püsti me. Dam ti merico pejnez." ,,Oho, to je drüga reč. dene Klo-šek i odpre škrinjo. Kovač splezi vö i süne prazno škrinjo v potok, doma pa lepo zmeri Miškeci merico pejnez. Tak je prišao Klošek do dvej mehči pejnez. »Viš,« pravi sam pri sebi. »Dobro mi je poplačani kotiček. .Mikloša bo čemerilo, kda Zvedi, kelko pejnez mam. Liki fo njemi že ne povem kak sam prišao do tej penez.« Pošle pa sina k Mikloši, naj njemi posodi merico. „Čemi pa merico ?" Advent, v našem jeziki prihod, špomin na dobo, gda je lüdstvo želno čakalo svojega Zveličara. Poglejmo kak lepo, puno bogástva i zadovolnosti je versko živlenje! Ali more malomi deteti što vekše veselje napraviti, kak pripelati je v našo cerkev i njemi razlagati pomen božega hrama ? Pa gda dete začne raz-m sva ti, njemi razlagani lepe, globoke misli cerkvenoga leta, pomen Adventa, Vüzma Risalov, odpre se njemi neizmerno lepa doba Zveličarovoga živlenja i je primorani, da vzliibi pošteno versko živlenje. Zdaj nam pa povejte, ka nam majo dati zato tisti, šteri ščejo vero zbrisati iz src našega lüdstva? Ali majo oni kaj takšega s šterim nam lehko nadomestijo edno samo našo nedelo v cerkevnom leti? Nedele, gda se vsi naši lüdje očistijo prsšnatoga dela v celom tjedni i pridejo v božo dvorano, v cerkev s srečnimi, zadovolnim! občüti i jasnitn, ponosni^ Celom ? Naj nam povejo tisti, šteri pravijo naj pride v vsako občino mesto cerkvi, Sokolski dom, da bo lüdstvo kaj melo od tistoga, naj nam povejo, či nam bo moglo sto Sokolski domov nadomestiti eno samo nedelo ? Ja, mi, šteri živimo s cerkevnim letom, nam je nedela ne najbole püsti den v tjedni, kak vam, ki ste vajeni celi tjeden robskoga bičá i ste zavrgli svojo düšo, pa nevete, da v nedelo sija düševno sunce, lepše od vsakšega zemelskoga sunca. Zdaj bi nam pa radi tej ludje brez sunca, pokazali na ieuko i nas Zagotovili, da je to najlepše sunce. Nas bi radi Zagotovili, ki poznamo najlepše sunce! Iz življenja svétoga püšpeka. Anton Martin Slomšek — prvi mariborski püšpek-svetnik l Dosta je med nami takši, šteri so ešče od toga svétoga človeka nikdar nikaj nej čüli — če ravno je naš človek — Slovenec. Prle kak bomo pisan, na kakši način se to godi i še šče bo, da dobimo v njem — svetnika, si poglejmo, kje je bio doma > kakši starišov je bio. A. M. Slomšek so se narodili 26. novembra 1800. K na Stomi; to je tam, če se pelamo po železnici od Pragerskoga proti Celji, med postajama Ponikva i Grobelno. Kda se bo što se začüdiva Mikloš. Nameže dno s smolov, da bi se kaj zgrabila, ka bo miškec mero. I rejsam so se držali trije srebrajaki dna, kda njemi -je Klošek prineso nazaj merico. »Ka to pomeni?« se pita Mikloš i se včasi napofi k Klošeki. „ Odked si pa žeo telko pejnez?" „ Viš, vse sam dobo za konjičkovo kozo, štero sem včeraj odao." »Šment, dobro je plačana« skrči Mikloš, beži domou, zgrabi sekero, i pobije vse svoje konje, je odere i se odpravi s kožami proti varaši. »Kože! kože 1 Što küpi kože!« kriči po vulicaj. Črevlari i krznari so bežali vküp i ga spitavali za cejno. „Merico pejnez za vsakšo 1“ odgovori Mikloš. ,Te pa nema pameti 1" so si pravili lüdje. »Misliš ti norec stari, da mamo na merice pejnez?" »Kože! Kozel Što küpi kože!« se dere dale Mikloš i odvrne vsakšemi, šteri ga pita po cejni: »Merico I pejnez 1“ pelao v Ljubljano, naj pazi med tema Štadjama na levo lepi bržiček, na njem bela cerkvica, ne daleč od cerkvice pa njihovo rojstno hišo. Slomškova stariši so .bili Pobožni kmečki lüdje. Mati je bila posebno pobožna i je tudi svojega sina tak od-gajali. Mladi Slomšek so bilí že v lüd-kí šolaj jako razutnni i pobožna. Bili so pa tudi veseli dečkec. Kda so opravili doma šole (nesmimo misli na takše šole, kak so zdak, liki kakši kaplan je zbirno deco v fari i je sam včio), so ji poslali stariši v gimnazijo v Celje. Bili so kak domo, tak tüdi v gimnaziji vsigdar med prvimi. Po dovršenoj gimnaziji so stopili v semenišče v Celovci (zdaj pod Avstrijo, na Koroškom). Kak kaplan so slüžili v razni krajaj. L. 1888. so prišli za plivanoša v Vuzenico ob Dravi na Štajerskom. Zatem so pa bili ešče v drügi mestaj kak Opat, šolski nadzornik i kanonik. L. 1846. pa so postali püšpek v mariborskoj püšpekiji. Mrli so Slomšek stari 62 leti. Slomšek so pisali jako dosta. Škoda, da mi ne poznamo njüva dela. Tüdi pesmi so zlagali na pr. : Što ne pozna pesmi: Preljübo veselje oj kje si doma ? Tüdi vižo so oni spopevali. Takši njüvi pesmi je ešče dosta. Skratka püšpek Slomšek so bili svojemi lüdstvi lübezniv! vučiteo. Oda so meli kakši govor, so lüdje pravili, da tak lepo gučijo, kak či bi rožice sadio. Knjige, štere so pisali, so bile prava Šola vsej znanosti za lüdstvo, štero je te ešče daleč ne melo telko šol kak ji dnesdén jeste. Dobijo se ešče fil pa tam med našimi lüdmi knjige z naslovom Drobtinice, štere so oni pisali. Slomšek so prenesti püšpekov stolec iz Lavantinske doline v Maribor i tak gratali prvi mariborski püšpek. Cela püšpekija se pa ešče dnes imenuje po toj dolini — lavantinska püšpekija. Poleg vsega so pa Slomšek živeli v istini sveto živlenje. Zato se zdaj močno dela tüdi na te, da bolo proglašen! za svetnika. To pa dugo ide, zato, ka v Rimi strogo preiščejo vsakšega, prle kak ga prcglasijo za svetnika. Mi samo iz vsega srca prosimo Boga, da bi se to kem prle zgodilo, da bi mogli čsatiti mi svojega velkoga püšpeka na naši oltaraj. Ka je zdaj z našov gittinazijov? Ka se je pravzaprav*v zadnjem časi zgodilo za našov gimnazijov, se je dozdáj skoro nikaj ne Pisalo. Da bodo pa starši naši dijakov i vsi drügi, šterim je pri srci gimnázija v našoj Soboti, znali, kak stojimo zdaj v tom pitanji, na kratko opišemo, ka se je nazadnje v kratkom časi vse zgodilo. Ministrski odlok. .Minister za prosveto je 26. okt. toga leta dao pod S. n. 34.819 odlok, da dovoljuje, da se začasno privatno otvorijo 5. 7. i 8. razred na našoj gimnaziji i fo s pravicov javnost!. S tem je gratala naša gimnázija popuna osemrazredna gimnázija, mora se samo te ministrski odlok izvršiti. Kakpa, da je ta rešitev ne takša, kakšo smo si mi želeli, pomeni pa vseeno velki sfopaj naprej. S tem, da je bilo ministrstvo prisiljene izdati takši odlok, je stem samo neposredno priznao, da je za našo krajino potrebna popuna gimnázija. Lokalni šolski odbor v Soboti. Gda je g. gerent Benko dobo v roke te ministrski odlok, je stopo včasi vküp z gimnazijskitn ravnatela, da bi se mogli dovoljeni razredi kak naj prle odpreti. Zato se je ustanovo posebni šolski odbor, šteri bo skrbo za to, da postane naša gimnázija tüdi v istini osemrazredna, ne samo na paperi. DaIe prihodnjič. Občinske volitvi. Vidi se, da so te občinske volitvi, štere se zdaj vršijo v naši občinaj, v istini prve. Vidimo pa pri tom tüdi, da je naše lüdstvo pridobilo v kratkom časi preci dobre politične vzgoje. Občine, štere so bile že od nigda naše i v štere Prihaja zadosta dobroga čtenja, so nastopile tű -di pri tej volitvaj z imeni naše stranke. Ništerne občine so v tom pogledi ešče preci nestalno, močno se je pa opazilo, da se je večina občin pri postavlali kandidatni list ogibala iména demokratske stranke. Či so pa že ništerne občine, kak na priliko naše evangeličanske občine, ne štele »Norčüje se z naši" se razsrdi-jo šoštari i krznsri, pograbijo pojasa i rernene i vudri po Mikloši! .Kože 1 Kože!« se delajo norca z njega. »Čakaj, mi ti že napravimo kozo, da ti postane zolena i rdeče mezlikastal Vö z njimi Vö iz varaša I« so kričali i Mikloš je morao na vso moč bežati. Tak pošteno je ešče nikdar nej bio bit. »Čakaj!« pravi, kda pride domou ves zmantráni i Zbiti, »to mi poplačaš, Klošek; bujejo te li!“ Te čas je pa mrla Miškecova punica. Z Miškecom sta si toti nikdar nej bila zdobra, liki zdaj je bio strašno žalosten. Položo jo je v svojo toplo posteo, misleč, da bo oživela, či se malo segreje. Na njegovi posteli je ležala celo noč. Sam pa si Je legao na kamen pri peči i je lepo zaspao, kak se je to že zgodilo večkrat. Na ednok se v noči dveri odprejo i Mikloš se I prikaže s sekirov v roki. Ide proti posteli i vdari mrtvo punico po glavi, misleč, da je to Klošek. ,,To zdaj imaš,« I pravi »zdaj je konec tvojim norija.nl« i odide. »Te človek pa je resan hüdoben* si pogučij Miškec za pečjov, »bujti me je šteo. Sreča za mojo punico, da je že mrtva, če nej, bi jo on zdaj s svejta Spravo.« Mrtvo punico pa ob-liče v svetešnjo obleko i »posodi pri sosidi konja i kola, punico posadi tak na kola, da ne bi mogla spadnoti a kol i se odpela z njov z domi. Oda se je delala že prva zarja, je prišao že do krčme; se je stavo, da bi zajtrk opravo. Te krčmár je meo dosta pejnez i je bio toti dobra düša, ii nagle nature je bio i te se je razsrdo, kak da bi sam prdaš meo v sebi. ,,Dobro jütro!“ pozdravi Miške-ca, »dnes si se pa rano nekam Spravo.« »Ja«, pravi Klošek, „s punico? morem v varaš. Ona je ostala na kolaj ; nešče v krčmo. Te njoj nesli kupico vina? Liki gučte glasno z njov, zato ka ne čüje dobro." (Dale sledi.) 27. novembra 1527. NOVINE 3. V nedeljo 27. nov. popoldne v kavarni MEH postaviti liste z imonom naše stranke, so postavile ráj radikalsko, kak pa demokratsko. Kakpa, da se je pri občinski volitvaj ne gledalo telko na stranko, kak na različne lüdi v občini, i na različne občinske potrebščine, itak moramo drügoč že bole paziti na to, da nemo tak preveč raztrgani, zato ka svet tüdi po tom sodi našo politično zrelost. Samo naše liste so bile vložene i izvoljene do zdaj v sledeči občinaj: V sobočkom okraji: Boreča, Cankova, Domajinci, Gederovci, Krajna, Krog, Lukačavci, Mlajtinci, Novi Beznovci, Pečarovci, Rogaševci, Sv. Jurij, Tišina, — poleg naše lisje so bile vložene ešče liste drügi strank: Bakovci, Borejci, Budinci, Bodonci, Domanjšovci, Gor. Lendava, Gradišče, Martjanci, Moščanci, Pertoča, — liste z ^političnimi imeni so pa bile vložene v občinaj: Andrejci, Brezovci, Čikečka ves, Kramarovci, Križevci, Küpšinci, Kuštanovci, Mačkovci, Predanovci, Šalovci. Iz lendavskoga okraja smo dobili ešče samo iz ništerni občin poročila. Samo liste naše stranke so vložite i bile izvoljene v občinaj: Beltinci, Bogojina, Gančani, Ižekovci, Bukovnica, Filovci. Slovenska Krajina. — V Törnišči so tolvaji vdrli v stanovanje trgovca Glpota i odnesli postelino, od črevlara Ceha pa 18 pa-' rov črevlov, leder i 5 kg. bele mele. — V Radmožanci so tolvaji Okradnoli brate Rudeč i odnesli iz trgovine kavo, nože, glaže za ogorke. Prí ednom drügom kmeti pa 12 kokoši i ednoga kokota. Vidi se, da različna lüdem s kelečimi prsti pa nikelko zača pogajati grebenček. — Nova industrljska železnica mala, štera vozi drva iz naše krajine i puni žepe drügim, skim lüdem, je napravila že dvej nesreči. Ednomi konji je odrezala obe zadnjivi nogi, ednomi kmeti, delavci pa zlomila edno nogo. — V meseci decembri toga leta pridejo zemljiške knjige (grOntne knjige) za občine Šalovci, Hodoš, Domanjševci, Kroplivnik, Veliki Dolenci, Mali Dolenci, Čepinci, Markovci, Trdkova, Budinci i Matjaševce od okrajnoga sodišča v Monoštri k okrajnomi sodišči v M. Soboti i lehko vsakši od toga časa naprej pogledne v nje pri sodišči v Soboti. — Stariši, poslüšajte 1 Edna poštena drüžina brez dece, vzeme edno dekličko za svojo. Stara je lehko do 14 ali 16 let. Šteri stariš bi bio pripraven dati svoje dete toj drüžini, naj se zglasi v posredovalnici dela v M. Soboti, gde tüdi ešče vse bole na tenko Zvedi. — Štefan Lozar, paler Iz Stanjevci je imel 860 delavcov zaposle-nih v Bački i Banati. En del teh bi rad Spravo za polovično vožnjo svoje zaslüženo zrnje domo. Ar je pa to ne bilo mogoče zavolo zaduženosti^ naših železnic, je železniški minister na prošnjo našiva g. poslanca Klekla i Jeriča dovolo tem delavcom, da so se sami lehko brezplačno vozili na svoj dom iz okolice Bačkoga Monoštra. — Fin. okr. ravnateljstvo Maribor. Št. 3197/1. Gledališko predstave prosveto društev in čitalnici. K okrožnici z dne 14. 6. 1927. št. 3197. se obvešča, da je generala direkcija davkov z odlokom od 26. 7. 1927. broj 60, 623. odločila, da morajo vsi prireditelji Umetniška koncertov in Umetniška diletantskih gledališko predstav, imeti overenje umetniškega odseka ministrstva prosvete, da imajo prireditve umetnimi karakter, torej tudi prosvetna društva in čitalnice. Po tej Odločitvi se je od [sedaj naprej ravnati; do konca tega leta je pa püstiti drüštvam čas, da si poskrbijo potrebna potrdila. — Loterlja Martinišča je zvršena. Sreča nam je bila naklonjena v tom pogledi, da so vsi glavni dobitki prišli v roke lüdem v našoj krajini, či tüdi je bilo dosta" srečk zodani prek Müre, posebno ešče v Ljubljani. Z veseljom pa lehko Povemo, da se je ešče za niedno loterijo naše lüdstvo ne tak jako pobrigao, kak ravno za to Martiníško. Dosta j« bilo naši Siromaški lüdi, šteri so meli po deset dvajsti, petdeset da tüdi 100 srečk. Redki so bili takši, šteri so meli samo ono srečko. Zato nam je pa Sreča tüdi tak mila bila, pa so vsi naj-najlepii dobitki ostali doma. — Zdaj smo ga pa vroke prišli! Nesrečo so meli naši Ciganje, Šteri so si tak za večne časa odili na posodo jemat v Bratonce različno blago. Pred par dnevi so prišli žandarom v roke, od šteri pravijo, da ne poznajo špnjsa. Ja, vnogomi nepošteno™ deli napravijo komaj žandari konec! Tjedenske novine. — Vucje v Hercegovini. Mraz je prisilo divjačino, da ”I3e iz velki hercego vinski gošč proti vesnicam. Cole trume lačni vukov včasi napadnejo kakšo vesnico i začnejo trgati živino, lüdje se pa v prvom strahi največkrát sposkrijejo. Ne dugo je v ednoj vesi v Hercegovini prišeo k 14 let Staromi dečaki vuk i skočo na ovce, štere je fé dečak pazo. Dačak je začno z botom tüčti po zverina, nego vuk je skočo na njega i ga je ščista raz-tnesaro. Gda so njemi lüdje pribežali na pomoč, je bio že mrtev, — Sezonskl delavci se vračajo. Večkrat pripela železnica cele trume delavcov iz Belje i drügi krajov, gde si naše lüdstvo slüži svoj težki krűh. V Preminoči dnevaj je prišlo vnogo naši delavcov s kufri i kosami domo, da si doma med svojimi lüdmi palig nikelko odpočinem. — Sneg. Pri nas se je v zadnjem časi vreme nikelko spremenilo Po par dnevnom snegi je nastopno neprijetno deževno vreme. Po celoj Europi je pa vreme strašno smečeno. V nemčiji, po severnom deli države, vláda velki mraz do 7 stopinj Celzija pod ničlov, v Južnom deli je pa pá preci velka toplota. Na Angleškom i okoli Londona divjajo velki viheri, tak da se je zavolo toga že več menši ladij potopilo. Ravno takši viheri vladajo na Španskom, gde se je na morji v par dnevaj okoli BO ribiŠki čunov potopilo. Pri Jesenicaj sta Štela dva dečka priti prek planin na Koroško. Pot je bila duga, Sneg je pa Šou tak, da je že 1 meter visiko zapadno. Siromaka je pot ščista zmantrao i sta ostala v snegi. I da jiva duže ne bilo domo so jiva šli iskat i najšli pri ednom drevi oba zmržnjeniva, Domača politika. Naš minister dr. Gosar je podelo kak brezvestno posojilo ljubljanskoj invalidskoj zadrugi 120 jezero dinarov. Ravno tak je podelo vekšo podporo tistim našim izseljencom, šteri so se pelali na zdaj že potopleno]' taljanskoj ladji Mafalda i so si srečno rešili golo živlenje. Vojni minister je obečao na prošnjo poslancov naše stranke, Škulja i Bedjaniča, da bo skrbo za to, da bodo naši slovenski vojaki slüžili svoj vojaški rok bole v naši [bližnji krajaj. Slovenija dobi zvezo z morjom. Najbogše i najkračiše železniške proge, stere vodijo iz Slovenije kj morji, pelajo v Trst, šteroga majo zdaj Taljani v rokaj. Da bi se pa Taljanov ognoli, je moralo blago iti na Sušak, či je štelo priti do morja. Na Sušak je pa do zdaj bio po železnici iz Slovenije preveč velki ovinek. Tomi se je odpomoglo na te način, da je železniški minister podpisao odredbo, da se začne graditi Vednaka železnička linija štera bo vezala Slovenijo z morjom. Svetovna politika. Na Balkani delajo v zadnjem časi nájveč zmešnjav takzvani Make-donstvujušči, to so lüdje, šteri bi radi napravili iz Macedonije samostojno državo i bi na te način pa nikeliko lüdi prišlo do oblasti i penez. Mi smo že parkrat pisali od Macedonije i tüdi povedali, da je pravzaprav glavni krivec nemirov v Macedoniji Italija, štera se boji preveč močne Jugoslavije. Macedonci delajo na svoj stari način nemire naprej. Ednok razrüšilo gde Železnico, drügoč vržejo bombo v kakši hotel, ali pa vmorijo kakšo višišo osebo i tak naprej. Zdaj ne dugo so vmorili na grškoj meji ednoga grŠ-koga vojaka. Grška se je obrnila za pomoč k Drüštvi narodov, štero' je poslalo ta ednoga Švedskoga pukovska, naj dogodek preišče. Nego make-donstvujušči so si ne dugo premišla. vali, ka se zdaj zgodi z njimi, začnoli so strelati na pukovnika, tak, da je komaj živ vujšao. Kakpa, da je s tem vsa zadeva li nikak ne v red spravlene. V Rumuniji se je vršila v zadnjem časi sodba proti državniki Ma-nuilesci, šteroga je vláda tožila, da dela na to, naj pride Prestolonaslednik Karel, šteri je bio prisiljeni odpovedati se svojim pravicam, nazaj na prestol. Manuilesca je sodilo vojaško sodišče, ne je pa najšlo tiste krivde na njem kak ga je tožila vláda, zato je bio oproščeni. V Budapešti so odkrili spomenik Košut LajošL Pri tom so kakpa meli vogrski državniki različne velke govore, gde so nikak ne mogli pozabiti stare, velke vogrske države. Ednoga se je pa niti eden ne Spomno, namreč toga, da je Košut niti daleč ne bio takši nazadnjak, kak So dnješnji vogrski državniki. Na Rusoskom so Preminoči pondelek z velkimi slovestnostmi obslüžavali desetletnici obstoja bolševiške vlade. Kak so se pa pri tom čütili Siromaški rusoski kmetje, je pa drügo pitanje. Ka vse je Taljanom ne povoli? Taljanom je ne zadosta, da so po krivici pridobili najlepše krajine i bogate varaše, šferi so naši i morajo ednok pripadnoli našoj državi, nego obüdilo so se njim skornine tüdi po našoj lepoj Dalmaciji. Nikak bi radi sveti pokazali, da je Dalmacija taljan-ska i, da tam prebivlejo sami Taljani. Ar pa v istini v Dalmaciji nega pravi Taljanov, zato so začnoli naši taljanski sosidi na vso moč küpüvati zemlo, grünte, hiše, sploj vse, ka le bilo k odaji. Peneze so dobivali od taljanske države i so plačüvali vsakšo ceno, samo, da bi mogli kem več svoji lüdi naseliti v našoj Dalmaciji. Zdaj pa je bio v našem novom finančnom zakoni sprejeti eden Člen, Šteri veli, da v širini 50 kilometrov od meje proti notranjosti naše države, nesmi nikši drügi državlan küpiti v našoj državi nikšega imanja. S tem so bili Taljanje po nosi vdarjeni. Ka se je pa na to zgodilo? Taljanski poslanik v Belgradi g. Bodrero je protestirao proti tomi členi, zato ka se prej iz toga člena vidi sovraštvo Jugoslavije proti Italiji. Joj I Taljanje na zadnje že mislijo, da mi sami moramo zdaj vse njüve lüdi hraniti, gda njim je Amerika zaprla pot v svojo državo. Da smo pa v svojoj državi ešče izda mi sami svoji gospodje 1 Živinsko in kramarsko senje se vrši v Veržeju 30. noy to je v sredo. Pridite vsi. Vas vabi Županstvo. Pošta upravništva. Vsem. Kalendare si naj iščejo naročniki iz sobočkoga okraja na tajništvi v Soboti. — Flisar Alojz, Skakovci. Naročili ste 10 Marijinih listov i teliko smo Vam tűdi vseli pošilali. Ve je teliko tüdi na Vaš naslov štampano. Če maja neste vseh dobili, bi se mogli meseca maja taki javiti, ne pa zdaj novembra. Pošljemo Vam je pa od maja kelko jih mamo kak prosite. Za sept. okt. Ž nov. pa tak prido te dneve. — Küzma Jožef, Sobota. Penez 4 Din. za kalendar dobili. Kalendar izročili na našem tajništvi. — Baradič Treza, Sobota. Ravno to odgovorimo. — A Moho-rlč, Odžak. Katekizem naročili, kalendar gratis dobite za kratek čas. — Pilo Franc, Rakičan. Penez 4 Din. za kalendar dobili. Dobite ga pri tajniki. — Gomboc Peter, Andrejci. Novine smo Vam poslali. Do novoga leta plačate 7 Din. 50 par po čeki, šteroga smo Vam priložiti — Sčančar Jožef, Küpšinci. Kalendarov 24 dobite pri tajniki, M. Liste pa po pošti. Din. 5, ka pošljete na Poštnino, de šlo na podporo M. Lista na hasek sirotam. — Holcman J., M. Črnci. Naročnine na letos ne plačate, to povejte vašemi širiteli, mi smo v knigo to že vpelali. — Gaber Er. Srdica. Naročnino sprejeli. Bog plati. Vse vredi na lani i letos. Kalendarov 54 dobite na našem tajništvi. — Sukič Anton, Trdkova. Naročnino na leto 1928. hvaležno spr'jeli. Kalendar smo Vam poslali. — Šadl Janoš, Večeslavci. Dužni ste ešče 110 Dinarov. Kalendarov dobita 45 falatov vse vkűp, plačate nam za nje ka so na odájo za polovično ceno 72 Dinara. Ovo Vam ostane za Poštnino. — V. g. K. G. Osijek. Vse plačano. — Dužnikom. Spunite svojo dužnost 1 Mi smo svojo verno spunili i Vam celo leto pošilali redno naše liste. Zdaj je red prišo na Vas, redno pla-. čajte naročnino, štero bi že davno mogli. 4 NOVINE 27, novembra 1927. Zdravje. Obečali smo svojim naročnikom, da ščemo, da bodo Novine v prišest-nora leti, kak najbole pune i bogate hasnovitoga čtenja. Poleg drügoga, bomo, kelko bomo samo meli prostora, pisali tüdi nikelko od toga, kak si očuvarao svoje zdravje. Za to smo dobili dovoljenje od uredništva ednoga doktorskoga lista z imenom Zdravje, da smemo našim čtevcom s toga vsigdar kaj hasnovitoga napisati. Uredništvo je bilo cilo tak prijazno, da nam je dalo na razpolago tüdi za to potrebne slike. Mi drage vole damo nikelko prostora v naši novinaj za kaj takšega, ka je našemi Siromaškomi lüdstvi samo na hasek. Prosimo pa Obenem vse naše naročnike, da bodo gledali na to, da bodo No> vine v prišestno«! leti najbogši prijateo vsakše naše poštene hiše. V boji proti sühomi betegi ali tuberkulozi priporoča profesor dr. Pirquet eto: Pazimo na malo cecatjo deco, štera najhitrej dobijo klice sühoga betega, da je občuvamo zdrave. Nigdar ne smemo kašlati njim v obraz I Ne hodimo z malov decov obis-kavat betežni ali kašlavi lüdi! Ne dajmo dece v roke lüdem, šteri kašla jo ali pa cilo somlimo od nji, da majo klice sühoga betega. Ne dopüstimo, da bi mala deca spala v tistoj sobi kak na plečaj betežni lüdje 1 Gledajmo, da bodo dobi Vale deklice od 12 do 18 leta i dečki od 15 do 20 leta zadosta zdrave hrane. Mladi lüdje morajo meü jako dober ték i dosta pojesti, to je znamenje dobroga zdravja. Ledje s sühim betegom nemajo teka i morajo nücati različne začimbe, da bole jejo. Najbogše vrastvo proti sühom! betegi je dober zrak i dosta zraka. Znano je, da so ništerni lüdje meli že močne klice toga betega, pa stem, da so bili dosta na čistom zraki, se njim je nazaj vračao ték, začnoli so več jesti i gratali so zdravi. Zdrav zrak, hvala Bogi skoro nindri ne fali. Potrebno je pa, da ga vživamo vsigdar i vsešerom. Jako pametno je spati vsigdar prí odpretom okni i to tak, da je okno nikelko vkraj od naše postele, da nam nagla sprememba zraka nemre škoditi. Glavno je pa, da vsi poznamo té beteg. Tüdi či nemamo Bog zna kakšega bogástva i dobre hrane, čuvati se moramo samo da ne pridejo do naši plüč klice toga betega, i skrbeti moramo za dober zrak pa smo lehko Zagotovim, da nam te beteg nede mogao škoditi. Vceplavanje proti sühomi betegi. Nemški državni Zdravstveni svet je nočno to pitanje, ali je vredno, da se dajo lüdje, betežni na tuberkulozi vceplavati. Znano je namreč, da je vceplavanje betežnim dozdáj ne dosta pomagalo. Zato se je sklenilo, naj se z vceplavanjom ráj nikelko počaka, da doktorje vsa vrastva, štera so dozdáj znana, na živini sprobajo. Doktorje majo namreč za takše probe različne zavce, podgane, golobe i tak dale, na šteri probajo svoja vrastva. Pa gda se vrastvo na tej žaréči siromaka] sproba, te začnejo komaj pomali z njim lüdi vračiti. GOSPODARSTVO. Gnojenje z umetnim gnojom. Kak smo že v zadnjem članki napisali, mamo več vrst umetnoga gnojila ki ma različna iména i je tüdi na raz-lični način sestavin. Za nas je nájveč vredno takše gnojilo, štero se je skazale na našoj zemli za hasnovito. Ne je vsakše gnojilo za vsakšo zemlo i vsakšo krajino. Znano je, da se pri küpüvanji Umetni gnojil človek dostakrát vkani i to či nepozna gnojil, posebno pa či so gnojila ne bila pri pošilatvi plomblrana i kemično preiskana, kelko procentov vsebüjejo tisti snov! štere majo svojo vrednočo. Tak vidimo na priliko na vreči ali pa že prle v ceniki označeno ,,rudninski Superfosfat" 16—18°/0, ka pomeni, da ma sto kil toga praha, 16 do 18 kil fosforne kisiline. Kelko več procentov kisiline ma gnojilo v sebi, telko drakše je, zato, ka je za hrano rastlioam telko več vredno. Mamo pa dve jvrsti superfosfata i to rudninski i kostni, vidimo pa tüdi med njima razliko v ceni, zato, ka ma eden več kisline v sebi kak drügi. Razlika je pa tüdi v tom, kak hitro dela gnojilo? Poznanivi fosfatnivi gnojili v našoj krajini Thomašova žlindra i Superfosfat. Obej tevi gnojili mata zadosta fosforove kisiline, štera ravno našim zemlam jako fali. Razlika med supei-fosfatom i Thomasovov žlindrov je ravno ta, da Superfosfat v zemli hitro dela, iosforna kisilina se namreč v njem jako hitro raztopi, v Thomaso-voj žlindri se pa Počasi topi. Zato, či se gnoji v jeseni, je bogše gnojiti s Thomasovov žlindrov, Superfosfat je pa dobro, či se pred oraojom za setvo potroši na njivo samo Polovica, drüga Polovica pa na sprotoletje. Superfosfat dela hitreje kak žlindra, zato ka se v njem iosforna kislina hitro spreminja v rastlinsko hrano, priporoča se pa zavolo toga tüdi za težko zemlo, Thomašova žlindra pa za ležejše zemlo. Na Splošno se pa v našoj krajini potroši nájveč superfosfata, zato ka ne toga pridela v našoj državi več kak samo za domače potrebščine Thomasovo žlindro pa moramo voziti iz Nemčije. Pred bojnov so naši lüdje strašno radi trošili Thomasovo žlindro po travnika]. Štera gnojila so za našo zemlo najbogša? Kak je že gori bilo povedano, ma naša zemla najmenje fosforne kisiline, zato je dobro trositi poleg drügi gnojá, vsikdar tüdi nikelko superfosfata, ali Thotnasove žlindre. Posebno potrebno je pognojiti s Superfosfat^ ali žlindrov naše travnike. V te natnen trbe vzeti poleg kali-jove soli i vapnenoga dušika na eden oral (plüg) 150 do 250 kil superfosfata ali žlindre i se potroši to v meseci februari ali marci. Posebno koristne i uspešno je gnojenje s fosfornimi gnojili silji. To pa tak, da se pridene poleg drügi gnojil na en plüg 150 kil superfosfata i to prvo polovico ob sejali, drügo polovico pa na sprotoletje. Sprotoletnoj sejatvi se pa dene včasi pri oranji. Dosta hasni Superfosfat, či gnojimo z njim detelici, krumplom, burgundijí. Superfosfat se pomeša z drügimi gnojili i se trosi z rokov ali pa z mašinom. Uspeh, šteroga smo dosegli na ednoj velkoj, jako Zapüščeno) njivi na gospockom v našoj krajini, na te način, da smo za hajdino gnojili s super-fosfatom, je vreden, da ga nikelko omenimo. Na površini 10 oralov zapüščene njive se je pofrosilo na vsakši plüg 150 kil superfosfata. Na tistoj zemli je bilo prle posejano žito, štero je pa pozeblo i so je nato pokosili i domo zvozili za krmo. Na tom s superfos-fatom pognojenom felafi je bila posejana hajdina i je zraslo vsega vküp 113 metercentov hajdine (na 10 plügov) i fo jako dobre hajdine. (Dale sledi.) Prí zadnjem članki nam je prišla zmes mala pomota. Pridelek 32 metercentov je mogoči na 1 ha ne pa na 100 m2 kak je bilo zapisano, ka je itak večina sprevidila, Jda je to samo pomota. Prekusnice. Loterija Martinišča. Razmeni Goričanec pod gos-tonami v Soboti, gda se je vršilo žrebanja, si muvi: Ga dao I To so vsi vküp Ciganje. Te motor okoli vozijo i nam ga kažejo kak teleti Skončo, samo záto naj bi mi srečko küpili. Te si ga pa lepo domo odpelajo pa do si s penezami Mikali, mi bomo pa vedro gledali, kak da bi nam pišče žgank odneslo. V ednoj vesi je nikak pravo, da je automobil dobo Z. Števek, Po vrsti so ga vsi hodili spitavat, či je v istini on tisti srečni človek. Na konci se jé že razčemero, zato ka je nikšega mira nej meo i pravo. Lüdje boži, püstite me primeri. Vej fak znate, Čí bi motor dobo, da bi me te boži žlak vdaro od same sreče i bi ne bio več med živimi. V vesi B. sam prišao k gospé'] M. záto, ka je že naprej pravila da motor ona dobi, pa mi je ze Ozdaleč kričala ka nej motor, nego vilo Stadi-on dobi ona. No, Bog dáj srečo 1 Ka je pa te to loterija? pita sinek očo. Znaš sinek, loterija je to, či Jez po škegnji hodim pa pipo kaditi visiko v zraki pa prileti »raka, pa ir svojega zadnjega dela nekaj spüsti doli, pa to meni ravno v pipo spadne. Vidiš, to je loterija moj sinek njemi odgovorijo oča. Pošta upravništva. Ludvik Žökš, Francuzko. Naročnine 25 frankov z zahvalnostjov sprejeli. Kalendar Vam naskori tüdi pošljemo i v novom leti Vam bomo nadalje pošiljali naše liste. — Š. Štefan, Šülinci. Sprejeli 48 Din. Stem le vse plačano za L 1927. Vaše se ne računa. Bog plačaj. Specialist za ženske bolezni in Porod dr. BENJANIM IPAVIC v Mariboru, Gosposka ulica 46, zopet ordinira od V2IO-V2I2 in od 15—16 (3—4) ure. Cene: Zrnje j 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 290 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12*— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza:ž 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 290 D. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Mali oglasi. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji in perilo FRANC REPIČ, sodar v LJUBLJANI, Kolizejska cesta 18. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri 1. HAHN trgovina s papir-jam, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. BRDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüstvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarfije se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od I. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi,po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. PL V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važne jših operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 dol., za 2 oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči. Predsednik: Ivan Horvat 2050 W. 23 rd, St., podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. PL, blagajnik . Ivan Denša 2730. Arlhington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki: Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Društva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. Zt PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HA HM. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC