r- " J L X ■■ I- Ol .TÍi., ; ijtit; KU ntú | k b'-* ™ " F 4-n .pfi.vi uJ'fi I " [»!■_. ^ .f Ljbe h il Lï'l -.7 ri t."- OGLASI KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Fax: 01/723-80-15 www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: - Domžale, garsonjera, 36,44 m2, V lega, 5/11 nad., 2 dvigali, kletna parkirišča, l. 1986, menjane talne obloge, svetlo, lepo vzdrževano, velika loggia. - Kamnik - Duplica, Jakopičeva, enosobno stanovanje, 40m2, delno adaptirano, velik balkon, urejen blok, l. 1976, vselitev po dogovoru. Cena: 93.000 EUR - Domžale - Bistra, trisobno stanovanje, 81,22 m2 + atrij 79 m2 + klet 5,90 m2, dve parkirni mesti v garažni kleti, takoj vseljivo. Cena: 230.000,00 EUR Hiše: - Horjul, hiša v dveh etažah, skupne bivalne površine 120 m2, spodnji del starejši, cca. 100 let, zgornji del kot nadzidava iz l. 1968, potrebna finalizacija. Etaži imata ločen vhod, 430 m2 zemljišča. Priključki: javna kanalizacija, elektrika, telefon, CK na trda goriva. Vsa infrastruktura v neposredni bližini. Cena: 100.000,00 EUR - Domžale - Količevo, dve enoti v stanovanjskem dvojčku, zgrajenem l. 2007, neto velikost posamezne enote (P + M) je 120 m2 + atrij, velikost pripadajočega zemljišča k enoti je cca. 200 m2. Stavba je zgrajena do III. pod. grad. faze (fasada, okna, vhodna vrata, zunanja ureditev), vsi priključki, možnost izdelave na ključ. Posamezna enota vključuje dve parkirni mesti. Cena: 185.000 EUR/enoto - Domžale - Količevo, stanovanjska hiša, l. 2007, 217 m2 neto površine, dve etaži, V. grad. faza, 457 m2 zemljišča. Cena: 385.000 EUR - Moste pri Komendi - dvo-stanovanjska hiša, 400 m2, l. 1983, zemljišče 1500 m2. V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Cena: 480.000 EUR Poslovni prostori: - Moste pri Komendi - gostinski lokal, 234 m2 , letni vrt 82 m2, l. 1992, zemljišče 1556 m2, parkirišča urejena. Cena: 700.000 EUR - Kamnik - gostinski lokal, kava bar, 60 m2, možnost uporabe letnega vrta 30 m2, l. 1992. Cena: 180.000 EUR - Ljubljana, Sp. Šiška, Drogerija - poslovni prostor, 52,50 m2 + shramba, parkirno mesto v garažni kleti, l. 2005. Cena: 118.094 EUR - Moravske Toplice - center, neposredna bližina kopališč; posl.-stan. kompleks: gostinski lokal s teraso in kuhinjo, 10 sob s kopalnicami za goste, 4-sobno stanovanje, kotlovnica, pralnica, skladišče, urejena zunanja parkirišča, 211 m2 zemljišča. Cena: 870.000 EUR Zemljišča: - Dolsko, Križevska vas, parcela v izmeri 5032m2, cca. 400 m2 zazidljivo, ostalo kmetijsko zemljišče (gozd). Zazidljiv del se nahaja ob javni cesti, možnost gradnje eno-ali dvodružinske hiše. Cena: 55.000,00 EUR 10. 3., 25. 3., 7. 4. □ b 1 s.aa liri PRIČNEMO BREZPLAČNI TEČAJ CPP VABLJENI!!!!! TEL.: ai f '7'Z'^ 1 □ 2& fax: Ol /729 ÍO 27 BSML D^G / aa □□ E-MAIL: rctosi^SIOL.NET HTTP/'/: www. PieTQ s . SI URADNE URE PONEDELJEK, SREDA IN ĆETRTC.K OO 1Ô.DQ DO 16.OD UHĚ TOREK IN PETEK □ O DO 1 2.0D URE Februar velja za kulturni mesec in tako je tudi številka pred vami bolj kulturno obarvana. Vesela sem tako številnih prispevkov kot kulturnih dogo-dk-ov. Pa se vseeno sprašujem, ali je udeležba na kulturnih dogodkih v mesecu februarju pravi pokazatelj posameznikovega kulturnega delovanja? Društva in avtorji, ki so nam v tem mesecu postregli s kulturnimi poslasticami so v glasilu prisotni že dalj časa. Njihovo aktivno delovanje na področju kulture v Občini Mengeš je prineslo občini pomemben pečat kulturno glasbene občine. To je prav gotovo rezultat delovanja, največkrat prostovoljnega, številnih posameznikov. Ponosni smo lahko na njihov prispevek, kot tudi na njihovo pripravljenost vzgajanja mladih, svojih naslednikov. Tako kot vsi kulturni ustvarjalci se bodo tudi mladi našli pred komercializacijo kulturnega področja, pred dilemo ponuditi všečne, komerci-alizirane vsebine ali pravim kulturnim sladokuscem ponuditi kval- uvodnik itetno vsebino. Težko rešljiva dilema, ki zahteva jasno opredelitev in umestitev ustvarjalcev v eno izmed skupin. Podobno pa lahko razdelimo tudi obiskovalce kulturnih vsebin, ki se od resničnih kulturnih privržencev premikajo do površnih obiskovalcev nujnih kulturnih slovesnosti v mesecu februarju, mesecu kulture. Iskanje teh posameznikov, ki jih mnogi opredeljujejo kot kulturne navdušence, si lahko vsak razlaga po svoje. Po mojem mnenju so še vedno najbolj pomembni ustvarjalci, zaradi kulturnega užitka - zadovoljitve, ki jo nudijo tako sebi kot obiskovalcem. Posebej pomembno se mi zdi stati jim ob strani, saj njihovo ustvarjanje zanje predstavlja potrditev njihove identitete obstoja. Vsem želim še veliko ustvarjalnih idej in seveda užitkov pri njihovi predstavitvi. Z veseljem bomo obeležili vaše dosežke. urednica Vsem ženam, dekletom, mučenikom, materam želim prijetno praznovanje njihovih posebnih dni. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je petek, 14. marec 2008, do 12. ure. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorna urednica: Tina Železnik, gsm: 051 684 404, e-pošta: tina.zeleznik@t-2.net, mengsan@menges.si Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek Uredniški odbor: Urban Ropotar, Urška Vahtar Naslovnica: fotografija Proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, avtor: Peter Škrlep Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e-pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje: Občina Mengeš, ga. Marta Kuret, tel. (1) 723 70 81, e-pošta: marta.kuret@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06 občinska uprava UVODNIK K FEBRUARSKI ŠTEVILKI Ko smo v januarju še šteli ure sončnega vremena, nismo vedeli, da nas bo v februarju razvajalo cele dneve. Kako nebogljeni in majhni še zmerom ostajamo ob vsej tehnologiji in lahko rečem - k sreči! Človek se že postavlja v vlogo »vsemogočnega«, pri tem pa pozablja na elementarne stvari življenja. Zakaj tak začetek mojega uvodnika? Prejšnji teden sem prebral, da so se svetovni politiki (med njimi smo sedaj ob predsedovanju Evropi tudi Slovenci) začeli dogovarjati o svetovnih nevarnostih, ki jih povzroča človek ob tako imenovanem pregrevanju ozračja. Kar naenkrat je iz prvega plana in poročil agencij terorizem postal številka dve. Naravne ujme, segrevanje, suše in podobni naravni pojavi so kot posledica politike le »prisilile«, da so začeli razmišljati o ukrepih. Leto 2008 je napovedano za leto dejanj na tem področju. »Kaj pa se nas to tiče,« boste mnogi morda rekli. Veliko, oziroma - skoraj vsak človek lahko prispeva k temu. Sedaj smo bili razvajeni, da je bilo vsega dovolj in se nismo zavedali svojih napak! Koliko žarnic manj bi lahko gorelo vsako noč, koliko vode bi prihranili. To sta le dva elementa, ki vplivata na okolje, pa jih imamo vsak dan v posesti - vsak posameznik. Veliko pa je še drugih stvari okoli nas - le ozreti se moramo nanje iz drugačnega pogleda. Zadnjič, ko sem si umival zobe, pristopi k meni 10-letni sin Rok in mi pripre pipo! Začudeno sem ga pogledal. Razložil mi je, da so se v šoli podučili, da je potrebno pipe sproti zapirati. Bravo, naša šola! Tako moramo pristopati in učiti najmlajše, saj sem prepričan, da nas bodo oni najlažje spreobrnili in pokazali na naše napake - na vseh področjih. Razmislimo o teh stvareh in začnimo kakšno stvar tudi sami - navsezadnje se bo to pokazalo tudi v naših denarnicah. Mesec februar je tudi mesec kulture. Leto 2008 je na državni ravni razglašeno za Trubarjevo leto. Člani ZKD so pripravili program, ki je navzočim predstavil življenje in delo velikega slovenskega moža. Ob tem dogodku so zaslužni kulturniki iz Občine Mengeš prejeli priznanja za svoje delo. Čeprav se je proslave udeležilo veliko Mengšanov, pa smo pogrešali določene politike in tudi kulturnike. Včasih pravim, da obstaja tudi »obveza«, da se takih dogodkov javni delavec udeleži - ne samo tik pred volitvami! Jože Vahtar LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE MENGEŠ V skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem energetskem programu Slovenije, zahtevami Energetskega zakona ter potrebami po razvojnih projektih se je Občina Mengeš odločila, da izdela lokalni energetski koncept občine. Za izvajanje projekta je bilo izbrano podjetje Eco Consulting d.o.o. iz Ljubljane. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju razvoja občinske energetske politike. V njej so poudarjeni načini in ukrepi, s pomočjo katerih občina zagotavlja svojim občanom in podjetjem učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve. V okviru energetskega koncepta bo najprej analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni Občini Mengeš, nato bodo primerjane možne alternative oskrbe z energijo, na koncu pa bodo podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe in oskrbe z energijo. Poglavitni cilji izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta Občine Mengeš so: - učinkovita raba energije pri vseh porabnikih, predvsem v javnih zavodih in ustanovah, ki lahko služijo kot vzor celotni občini; - uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin); - uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja; - uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kajti obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji; - informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije; zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije v industriji in široki porabi. V začetni analizi sedanjega stanja rabe energije v Občini Mengeš se na podlagi statistične baze podatkov najprej pregleda stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj v občini, ki se ogrevajo individualno. Nato sledi analiza rabe energije v podjetjih, javnih stavbah in v objektih, ki se ogrevajo iz centralnih kotlovnic. Podatki za analizo rabe energije pri teh porabnikih se pridobijo preko različnih oblik neposrednega anketiranja. Po celotni analizi sedanjega stanja na področju rabe energije se prične drugi del energetskega koncepta. občinska uprava Pregleda se potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v občini, oceni se tudi potencial prihrankov pri rabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine s toploto in električno energijo, učinkovita raba energije pa lahko že z dokaj nizkimi vložki privede do bistvenih prihrankov. V tretji fazi projekta bodo podani predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike, tako na strani rabe kot tudi na strani oskrbe z energijo. Občina si ob poznavanju trenutne energetske situacije in na osnovi pridobljenih podatkov o potencialu obnovljivih virov energije ter možnostih uvajanja ukrepov učinkovite rabe energije zastavi konkretne cilje na tem področju. Na osnovi zastavljenih ciljev se izdela akcijski načrt, ki vsebuje aktivnosti oziroma projekte, ki omogočajo doseganje teh ciljev. Dejstvo je, da je proces izdelave dobrega lokalnega energetskega koncepta tesno povezan s sodelovanjem občine, strokovnjakov in predvsem občanov. Uresničevanje ukrepov, ki jih energetski koncept podaja, pomeni izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev za vse občane. Hkrati pomeni tudi nove razvojne možnosti, poživitev lokalnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Proces izdelave in izvedbe energetskega koncepta je uspešen le takrat, ko se občani zavedajo, da oskrba in raba energije v občini nista le stvar občinske uprave, ampak nas vseh, zato vas še posebej pozivamo k sodelovanju. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da v zvezi z omenjeno tematiko pošljete svoja mnenja, predloge oziroma pobude na sedež občine ali izvajalcu energetskega koncepta na elektronski naslov: ursa.kmetec@eco-con.si. Občina Mengeš Uradne ure Občine Mengeš: PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00. Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret, na telefonu 01 723 70 81. VABILO NA 16. SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ ki bo v četrtek, 20. marca 2008, ob 18.00 uri, v sejni sobi - poročni dvorani Občine Mengeš. Vabljeni! Knjiga pohval in pripomb na delo Občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret. Želim Vam veselo praznovanje velikonočnih praznikov! Franc Jerič, župan ^bc>oooc^^ I J >c>c>oo<^ Za dan žena, 8.marec, in materinski dan, 25.marec, čestitam vsem materam, ženam in dekletom! Franc Jerič, župan intervju TONE MULLER 2 H i" .'f V Mengšu vas lahko vidimo na raznih dogodkih v središču dogajanja z vašo kamero. Kdo in kdaj vas je navdušil za to dejavnost? Fotografija me je začela zanimati leta 1954, pri 12-ih letih. Iz Amerike sem kot darilo dobil majhen fotoaparat, in ker je bil priložen tudi film, sem takrat še brez kakšnega znanja naredil prve posnetke. Odšel sem k mojstru fotografu Majheniču. Ta pa ni naredil le fotografij, temveč me je opozoril tudi na napake. Zato mislim, da je on največ kriv, da me je ta hobi tako zastrupil. Kdaj pa ste potem dobili svojo prvo kamero? Od fotografije do filma je minilo precej let. Potem pa sem izvedel za Kino klub MAVRICO iz Radomelj, kjer sem se srečal s prvo, takrat še 8 milimetrsko kamero. Dejavnost kluba je bila zelo zanimiva, saj smo za takratno kroniko Občine Domžale beležili vse pomembne dogodke. Tehnika se je z leti izpopolnjevala, spomini pa ostajajo. Posneli ste kar nekaj filmov. Kateri je bil pa vaš prvi izdelek posnet s kamero? No, to ni bilo tako hitro, saj smo se morali začetniki piliti ob snemanju kronike, da smo potem lahko naredili prvi pravi film. Takrat sem bil že v Mengšu in naredil sem - skupaj z ostalimi člani - film KOMU, ki je bil posnet na pokopališču v Mengšu z grobarjem Mirom. Dobil je kar nekaj nagrad na festivalih amaterskega filma, med drugim tudi na mednarodnem festivalu v Švici. Tone Muller je zelo skromen človek, ki svoj prosti čas, delo in sredstva žrtvuje za delo, ki ga veseli. Dobitnik zlatega priznanja ZKD Občine Mengeš za leto 2007 je dolgoletni aktivni spremljevalec in ustvarjalec kulture v Občini Mengeš in tudi širše. Tone je ustanovni član KD Mihaelov sejem in aktivni član RK ter Turističnega društva Mengeš. S svojim delom in kamero je nepogrešljiv člen v življenju občine. Njegova kamera na filmski trak ohranja aktualna dogajanja in zgodovinsko važne dogodke v naši sredini. Njegovo delo je poznano tudi izven občinskih meja. Seveda pa je vse njegovo delo že desetletja povezano s Kino klubom MAVRICO. Zastavili smo mu nekaj vprašanj z željo, da ga predstavimo bralcem Mengšana. Ste še na kateri film posebej ponosni? Seveda, ponosen sem tudi na dva etnografska filma: Kamniška majolika in Ko bi sodov ne blo. Z Mengšem ste povezani na različne načine. Kako? No, najbolj preko moje dejavnosti v MAVRICI, saj upam, da je ohranjanje različnih dogodkov v kraju za poznejši čas zelo pomembno. Kar še ostane časa pa sem član KD Mihaelov sejem Mengeš, Turističnega društva Mengeš in Rdečega križa Mengeš. Povsod poskušam delovati po svojih močeh in kolikor morem. Imate sedaj, ko ste upokojenec, več ali manj časa za svoj konjiček? Kot upokojenec, naj bi si dan uravnaval prosto, vendar ponavadi večino dneva preživim v Video studiu, ob montiranju posnetega materiala, potem so tu še priprave na snemanja, ob vikendih smo velikokrat na terenu, tako da za televizijo, kot upokojenca ni časa. Premalo časa mi ostane za naravo in tu bo treba nekaj storiti. Kdaj je vaše delo najbolj naporno? No, najbolj je napeto ob kakšnem snemanju velike prireditve, igre ali koncerta, ko se treseš, da bodo naše kamere in ostalo zdržalo, saj ponavadi ni ponovitev in resnično si oddahnem, ko ugotovimo, da je vse posneto. Je pa ob vsem tem tudi veliko lepih spominov, ki na koncu vse to poplačajo. Kateri dogodek s snemanja vam je najbolj ostal v spominu? V prejšnjem obdobju, ko meje še niso bile »zabrisane«, smo šli v Italijo, v Novo Gorico, snemat trojno novo mašo treh slovenskih jezuitov. Zelo stroga je bila takratna kontrola na meji. Vso opremo smo morali na gram natančno zabeležiti v svoje dokumente. Na meji smo morali povrhu vsega še vso svojo opremo zložiti iz avtomobilov. Bil je zares zelo strog nadzor. Tega danes ne bomo več doživeli, ko so meje proste. Snemanje samo pa je bilo zelo zanimivo, ker je obred potekal delno v slovenščini, delno v italjanščini. Kaj vam po toliko letih daje motivacijo za vašo dejavnost? Mislim, da mora človek v življenju početi še kaj drugega kot svoj poklic. Če pa ob tej paleti dogodkov in dejavnosti še nekaj storiš za zgodovino, motivacije ne zmanjka. Seveda pa je pravi užitek, če te kdaj na cesti kdo ustavi in reče: ''Tole ste pa dobro posneli.'' Kaj načrtujete v prihodnosti in kje se vidite? Mislim, da je to današnje najtežje vprašanje. Tehnika gre bliskovito naprej in težko jo lovimo z nakupi nove opreme. Drug problem je pomlajevanje kluba, saj težko pridobimo nove člane, posebno bi rad še kakšnega iz Mengša. Za sebe pa bi rad videl, da bi naredil še kakšen film, takšen »za dušo«, idej je veliko. Rad bi posnel še kakšen etnografski film o obrteh, ki bodo kmalu pozabljene. No, upam, da tudi to še pride, dokler bo roka še mirna. Za leto 2007 ste prejeli zlato priznanje ZKD Občine Mengeš. Ste nagrado pričakovali? Ne, nagrade nisem pričakoval. Tudi nisem navajen da nastopam na odru, običajno snemam druge, ki dobijo nagrade in morajo na oder. Ob priznanju, ki sem ga prejel, naj povem še, da ko sem prišel v Mengeš, so dejali, da Domžalčan dolgo ne postane Mengšan, kaj šele dobi kakšno priznanje. Mislim, da tudi ta pregovor več ne velja in prav je tako. Še enkrat hvala Zvezi kulturnih društev Občine Mengeš za priznanje. Tonetovo delo znajo ceniti vsi, ki so se že kdaj srečali sfilmskim in dokumentacijskim delom. Ob obilici opreme, ki jo je potrebno poznati do obisti, je važen tudi estetski pogled na dogajanje in ustvarjanje. Poleg tega pa ure in ure sedenja v montažni sobi, da izdelek dobi končno podobo. Našemu Tonetu želimo še veliko uspešnih let za njegovo kamero, posebno pa, da bi uspel narediti tudi stvari, ki si jih želi, pa do sedaj tega ni utegnil narediti. Naj mu bo priznanje ZKD Občine Mengeš vzpodbuda k temu - tako za minulo obdobje, kot za prihodnost. Urška Vahtar dogodki OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Letos mineva 159 let od smrti slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna, po mnenju mnogih največjega slovenskega pesnika, ki se je rodil 3. decembra leta 1800 v Vrbi. Ta dan Slovenci v vedno večjem številu praznujemo „ta veseli dan kulture", ki je namenjen spominu na velikega pesnika in ozaveščanju slovenskih kulturnih vrednot. 8. februar, ko obeležujemo dan smrti Franceta Prešerna, je v naši zavesti precej dlje, saj že od leta 1945 na ta dan praznujemo tudi slovenski kulturni praznik. Na predvečer letošnjega kulturnega praznika so se začele številne prireditve po različnih krajih in mestih v Sloveniji. Osrednja državna proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je bila v Cankarjevem domu. Tudi v Mengšu že nekaj let s proslavo in podelitvijo občinskih kulturnih priznanj obeležujemo praznik slovenske kulture. V Kulturnem domu so se nam ta večer pridružili mnogi, ki v svojem srcu še čutijo kulturo. Proslavo je pripravila scenaristka Nataša Vrhovnik Jerič iz KD Antona Lobode, ki jo je tudi povezovala, v programu pa so sodelovali člani ZKD Občine Mengeš. Scena je bila delo Likovnega društva ter Zorke Požar iz KD Mihaelov sejem. Svečani špalir sveč, ki je obiskovalce prireditve vodil do Kulturnega doma, so pripravili člani KD Franca Jelovška. Slavnostni govornik je bil g. Jože Vahtar, podžupan Občine Mengeš in predsednik Zveze kulturnih društev Občine Mengeš, ki je prisotnim namenil nekaj misli o slovenski kulturi. Nato je skupaj s članico Izvršnega odbora, ga. Tadejo Šušteršič, podelil letošnja občinska priznanja na področju kulture, s katerimi se letošnjim nagrajencem zveza želi zahvaliti za njihov večletni prispevek kulturi v kraju in okolici. Letošnji nagrajenci so Slavko Pišek, Ina Malus in Tone Muller. Kultura je v nas, pravijo. Brez nje nikoli ne bi bili to, kar smo, je torej del naše identitete, ki jo nosimo v sebi od zgodnjega otroštva. To se je pokazalo tudi na letošnji občinski proslavi, saj smo v uvodu prisluhnili slovenski in evropski himni v izvedbi Otroškega zbora OŠ Mengeš, ki ga vodi Nataša Banko. Na šoli skrbijo za to, da otroci ne bi pozabili svojih korenin. Člani šolske folklorne skupine, pod vodstvom mentorice Lidije Ropotar, ki se je občinstvu predstavila prvič, odkar je v Mengšu ponovno začela z delovanjem, so nam predstavili otroške mengeške plese in igre, ki so se jih mengeški otroci igrali pred stotimi leti. Ob koncu prvega dela prireditve se je obiskovalcem predstavila še sekcija harmonikarjev KD Mihaelov sejem. Letošnji večer so ustvarjalci prireditve posvetili velikemu možu slovenske kulture, očetu slovenskega knjižnega jezika, Primožu Trubarju. Njegovo življenje in delo nam je predstavila voditeljica, tega pomembnega moža pa smo še podrobneje spoznali ob prijetnih glasovih g. Draga Plevela in Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik ter ob projekciji fotografij iz življenja pisatelja, ki jo je pripravil Gregor Jerič. Prav je, da se zavedamo, da je bila slovenščina tudi zaradi Primoža Trubarja in njemu enako mislečih že pred pol tisočletja pomemben dejavnik evropske zgodovine, saj je bila med prvimi jeziki, v katerega je bila 1584. leta s pomočjo Dalmatinove zavedne roke prevedena celotna Biblija. V Trubarjevem letu in letu medkulturnega dialoga se zahvaljujemo in želimo vse dobro ter uspešnega ustvarjanja vsem skupinam in kulturnim društvom, ki delujejo v Občini Mengeš in je prav, da jih v mesecu februarju, prazniku slovenske kulture, tudi omenimo: KD Franca Jelovška, ženskemu nonetu Vigred, MKZ Mengeški zvon, KD Svoboda, Likovnemu društvu, KD Antona Lobode, KD Mengeška godba, KD Mihaelov sejem, novonastalemu KD Stoji učilna, letošnjim nagrajencem, mnogim posameznikom in vsem, ki s svojim obiskom na kulturnih prireditvah izkazujete spoštovanje do kulture in vseh, ki vam jo želijo posredovati. Za Zvezo kulturnih društev Občine Mengeš Jože Vahtar in Nataša Vrhovnik Jerič dogodki KULTURNI DAN 2008 Ob letošnjem kulturnem prazniku se ob 159-letnici smrti največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, spominjamo še dveh velikih mož slovenske besede in zgodovine: 250-letnice rojstva (3. februar) Valentina Vodnika - učitelja, jezikoslovca, prevajalca, časnikarja, pesnika in duhovnika ter 500-letnice rojstva Primoža Trubarja. Pomen njunega dela in nasprotovanj je zgodovinski odsev dogajanj, ki so zaznamovala zgodovino slovenskega naroda. Včasih se odpravimo z besedami: to je bilo v tistih časih, s tistimi ljudmi, njihovo stopnjo omike, zaznavanj in zablod. Več ali manj drži, vendar se vzorci dogajanj preoblikujejo s časi našega bivanja in ob analiziranju dogajanj tudi v današnjem času, se nam zgodovina, lahko zapišem, ponavlja! Pa da ne boste rekli - to je predvsem v politiki - ne, v kulturi pa tega danes ni. Pa se lahko motimo? V svojem nagovoru vam bom skušal povedati tudi o sedanjosti, trenutku, v katerem živimo, ki ga oblikujemo in ga nam oblikujejo. Kultura, kot ena najbolj pomembnih prvin življenja in politika. Ne glede na razdvajanje, sta si usodno povezana. Povezana v zavesti moralne in finančne podpore. Spoštovani, v Sloveniji deluje preko 4000 različnih kulturnih društev, ki ohranjajo slovensko kulturno ustvarjanje oziroma se ukvarjajo s temeljnim izročilom kulture slovenskega naroda. Podpora, ki jo država namenja tem društvom je v zadnjem času padla na zgodovinsko najnižjo točko, saj, izraženo v denarju, predstavlja le 2,5 % od tistega, kar se namenja slovenski kulturi. Vstop Slovenije v družino velikih narodov Evrope, kjer vladajo zakonitosti velikih trgov in prevladuje vpliv ekonomsko močnih in kulturno razvitejših velikih narodov nam narekuje, da ob razpravi o kulturi izoblikujemo tudi odnos do temeljnega kulturnega izročila, ki je bistven za prepoznavnost vsakega naroda in skoraj v celoti stoji na ljubiteljski dejavnosti zborov, igralskih skupin, plesalcev, godbenikov, folkloristov in številnih drugih dejavnosti, katerim se je v dosedanji politiki odmerjalo najmanj pozornosti in pomoči. Številni znanstveniki na področju družboslovja iz vsega sveta opozarjajo na izginotje številnih kultur malih narodov, ki se bo zaradi globalizacije še bolj intenziviralo v naslednjih letih in desetletjih. Zato je v tem trenutku pravi čas za zavzemanje za razpravo in odločitve, da ohranimo temeljno kulturno izročilo slovenskega naroda, da ga ovrednotimo in podpremo na najvišjih forumih države. Zdaj je pravi čas, da preobrnemo tok, ki nam ga eni vsiljujejo po zgledu Evrope in obenem polni besed primerjav, kako so v teh deželah organizirani. Obenem pa pozabljajo, da smo več desetletij gradili hišo ljubiteljske dejavnosti, podprto z lastnim delom in podporo družbe. Odraz tako nizke podpore je sramoten dokaz, da se mnogi ne zavedajo ali pa zavestno uničujejo bogato dediščino. Zdaj je zadnji trenutek, da se popravi stanje in z vsemi silami, moralnimi in finančnimi, podpre ljubiteljska društvena kultura. Zavzemamo se za nekoč že dobljeno podporo v približno 10 %, ki jo država namenja za celotno kulturo. Če se v tem trenutku ozremo na občinska sredstva v Mengšu, se lahko zaenkrat pohvalimo z razumevanjem v tej podpori. Zavedati pa se moramo, da mora tak odraz ostati in da mora tudi država aktivno stati na strani te kulturne dejavnosti. Naj bo to apel vsem, ki smo jih volili in imajo v tem trenutku možnost, da voz kulture obrnejo v tako prihodnost, ki bo s kulturnimi sadovi bogatila še generacije za nami. Jože Vahtar DOBITNIKI PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV! ''Danes je trenutek, ko se za minulo delo javno zahvaljujemo trem kulturnikom, ki svoj čas, delo in sredstva žrtvujejo za delo v kulturi. Vsi trije nagrajenci so dolgoletni aktivni spremljevalci in ustvarjalci kulture v Občini Mengeš in tudi širše. V imenu Zveze kulturnih društev Občine Mengeš se jim zahvaljujem za minulo delo ter delo in ustvarjanje v prihodnje, saj smo kulturi zavezani za vselej. Priznanje ZKD Občine Mengeš za leto 2007 prejme SLAVKO PIŠEK. Slavko je desetletja tihi zaveznik in podpornik dela za kulturo. Njegova pomoč pri organizaciji prireditev je neprecenljiva. Svetuje in ustvarja svoje in naše zamisli na podiju prireditev. Pri tem pa nikoli ne reče »NE«! Zato se mu v imenu vseh društev zahvaljujemo s tem skromnim priznanjem. Srebrno priznanje ZKD Občine Mengeš za leto 2007 prejme INA MALUS. O njej so predlagatelji zapisali: »V Likovnem društvu Mengeš od prvega dne opravlja dela blagajnika, je velikokrat tajnica, organizatorka in prva pomočnica predsedniku - pravijo ji deklica za vse! Sodeluje na tekmovanjih za Zlato paleto, dobila je že veliko priznanj za svoje delo. Pred dnevi smo v tej hiši kulture odprli njeno prvo samostojno razstavo. Zlato priznanje ZKD Občine Mengeš za leto 2007 prejme TONE MULLER. Tone je ustanovni član KD Mihaelov sejem. S svojim delom in kamero je nepogrešljiv člen v kulturnem življenju. S svojim delom ohranja aktualna dogajanja in zgodovinsko važne dogodke v naši sredini na filmskem traku. Njegovo delo je poznano tudi izven občinskih meja. Je aktivni član Mavrice.'' Iz obrazložitve ZKD Občine Mengeš Iz še tako majhne iskrice lahko nastane velik plamen ^ ob prvi samostojni slikarski razstavi gospe ine malus Plamen je zažarel natanko 1. februarja 2008, ko se je ob 18. uri v Kulturnem domu Mengeš zbrala številna množica obiskovalcev iz Mengša in širše Slovenije. Niso se zbrali zaradi gledališke predstave, kot smo v Mengšu vajeni, ampak so s svojim obiskom želeli počastiti slikarko Ino Malus. Med množico je bilo opaziti veliko znanih obrazov. Ina je svojo prvo samostojno razstavo povezala s praznovanjem svojega življenjskega jubileja, zato je bil njen občutek ob pogledu na veliko število prisotnih še kako prijeten. Misel, ki jo je zapisal nekdo v knjigo vtisov: »Ina, ti si živ dokaz, da iz še tako majhne iskrice lahko nastane velik plamen!« je bila prav gotovo napisana iskreno, saj se je Ina ob številnih izobraževanjih razvila v uspešno likovno ustvarjalko. V Likovno društvo Mengeš se je vključila kot ustanovna članica že pred dvanajstimi leti. Spočetka je bilo to bolj druženje, ki pa je z leti preraslo v zagnano ustvarjalnost. V teh letih je sodelovala na številnih razstavah, likovnih kolonijah in humanitarnih srečanjih. Za svoja dela je prejela že dve priznanji na tekmovanjih za Zlato paleto v okviru Zveze likovnih društev Slovenije. V društvu vsa leta opravlja delo blagajnika, ker pa je Ina človek dejanj in ji ni težko poprijeti za vsako delo, je v društvu leva in včasih tudi desna roka predsednika oziroma deklica za vse. Prav zaradi njenega nesebičnega razdajanja smo jo predlagali tudi za dobitnico občinskega priznanja za delovanje v kulturi. Prav na dan otvoritve njene razstave smo izvedeli, da bo za svoje delo prejela srebrno priznanje Zveze kulturnih društev Občine Mengeš. Na razstavi smo lahko videli njena najzgodnejša dela slikanja na svilo, manjkale pa niso niti slike na platnu in Inina najljubša dela v tehniki suhega pastela. Njena motivika je povezana z velikim občutkom za opazovanje narave, ki ga ona prav gotovo ima. Velik izziv pa ji predstavljajo barve, ki so drzne, živahne in polne energije. Z njimi izžareva tudi svojo notranjo energijo in dobroto, ki jo Ina nesebično razdaja povsod in vsakomur. Redke so slikarske razstave, ki lahko privabijo toliko obiskovalcev, zato smo bili vsi zelo veseli. Z navdušenjem smo prisluhnili tudi vrhunskemu petju domačinke Urške Urbanija, ki je ob spremljavi pianista Ivana Wombergarja izvedla kulturni program. Vem, da je vsakemu slikarju samostojna razstava velika želja, ki ti po uresničitvi da novega zagona in spodbude za nadaljnje delo, zato se za Inino ustvarjalnost v bodoče ni bati. V imenu Likovnega društva Mengeš Ini čestitamo za jubilej in za prejeto priznanje ter želimo, da v društvu ostane tisti trden člen, ki nikoli ne zataji. Milica Tomšič otroška folklorna skupina v mengšu spet plese V tem šolskem letu je na šoli začel delovati folklorni krožek, ki ga obiskuje 18 navdušenih folklornikov. Na harmoniki nas spremlja izvrsten godec Martin Stopar. Pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Mengeš smo dobili tudi nove kostume - noše, ki jih je zelo lično in natančno sešila gospa Sabina Loboda, tudi dolgoletna folklornica. Mengšanom smo se prvič javno predstavili ob kulturnem prazniku, 7. februarja, v Kulturnem domu Mengeš. Priznati moramo, da smo skupaj z našo mentorico imeli kar nekaj treme, vendar smo z aplavzom ob koncu nastopa dobili potrditev, da se je bilo vredno potruditi in da bomo ob plesu uživali še naprej. Za otroško folklorno skupino, Lidija Ropotar otroški parlament 18. otroški parlament prosti čas in zabava mladih Tema letošnjega otroškega parlamenta je Zabava in prosti čas mladih.Prosti čas je pomemben za vsakega posameznika, kajti to je čas za razbremenitev intelektualnih in fizičnih naporov v šoli oziroma pri delu ali drugih vsakodnevnih obveznostih. Prav to, da prostočasnih dejavnosti ne doživljamo kot obveznosti, jih razlikuje od vseh drugih dejavnosti, kajti vsakdo si lahko izbira, kaj bo počel v svojem prostem času. Ob vsem tem je pomembno poudariti, da mladi razumemo kot prosti čas tisti čas, ki ga preživimo tako, kot hočemo sami. Raziskave kažejo, da organizirane prostočasne dejavnosti obiskuje manj kot polovica osnovnošolcev. Večinoma so vključeni v športne dejavnosti, ki jih organizira šola. Veliko jih obiskuje tudi glasbeno šolo in verouk. Med učno neuspešnimi osnovnošolci je delež nevključenih v organizirane dejavnosti večji kot med njihovimi vrstniki. Učno neuspešni učenci se pogosteje zbirajo po lokalih, kadijo, preizkušajo alkoholne pijače in podobno. »Živimo v času, ko sploh nimamo več časa.« Take odgovore imajo odrasli in tudi mi mladi. Poseben čas! Očitno bi bilo dobro tudi prosti čas nalagati v banko, da bi ga po potrebi koristili, kot pravi neka zgodba. Prebral sem, da je tema letošnjega parlamenta na vrsti že drugič. Res je, da se mladi spreminjamo, res je, da se tudi dejavnosti, ki mlade okupirajo, spreminjajo, vendar se moram vseeno vprašati, čemu spet ta tema, saj imamo mladi in odrasli čisto drugačen pogled na prosti čas mladih. Mi lahko sicer povemo, kaj si želimo, kaj pogrešamo, vendar še ni nikjer rečeno, da bo to kdo upošteval, saj imajo odrasli prav drugačen pogled na ta problem. Kar vprašajte, povedali bodo, da imamo časa preveč, da premalo delamo, ne pomagamo doma, poznamo samo pravice, ne pa tudi dolžnosti itd. Potrebno je ponovno poudariti, da je za nas mlade prosti čas samo čas, ki ga preživimo izven formalno strukturiranih dejavnosti, torej kot čas po šoli in po delu. Iz perspektive odraslih je vprašanje prostega časa mladih videti povsem drugače. Pa še nekaj ne gre pozabiti. Prosti čas nam mladim odrejajo starejši, ponavadi starši. Oni imajo v rokah moč nad pogoji, ki mladim sploh omogočajo prosti čas. Tu mislim na avtoriteto, denar, prevoze in prostore. Vprašam se, ali mladi lahko kaj prispevamo k temu, da bo potreba po zabavi v prostem času omogočena in dovoljena? Strinjali se boste, da če nimamo podpore odraslih, ni nič. Pač, lahko to povemo, to je pa tudi vse. Dokler se ne najde nekdo, ki reče: ^>Ja to je pa res dobro in potrebno, bomo uredili.« Tako smo se v debati v razredu in na šolskem parlamentu spraševali, ali Mengeš potrebuje mladinski center. Zanimiva razmišljanja smo poslušali. Vredno analize. Ampak, kakšna bo usoda, ni odvisno od nas, vsaj sedaj še ne. Ja, mladi imamo različno veliko prostega časa. Eni ga imajo veliko in ne vedo, kam z njim, drugi ga nimajo. Nekaterim ga starši strukturirajo zelo natančno, z urniki in dodatnimi dejavnostmi, drugi zgubljeni tavajo okrog in iščejo naključne zabave. Miha, 9. a slavnostno zasedanje šolskega parlamenta V OŠ Mengeš smo uspešno in odmevno izvedli šolski parlament na temo Zabava in prosti čas mladih. V mesecu decembru in januarju so potekali razredni parlamenti, ki so svoj vrhunec dosegli v slavnostnem zasedanju šolskega parlamenta v začetku februarja. Na njem je sodelovalo 48 parlamentarcev iz vseh razredov od 2.-9. razreda, ki so na zasedanje prišli z ugotovitvami in zaključki razrednih parlamentov. Kot vsak parlament, je tudi naš imel predsednika in podpredsednika parlamenta, ki sta zasedanje vodila. Vsi navzoči smo se lahko prepričali, da otroški parlament res predstavlja eno najučinkovitejših oblik neformalnega učenja na področju izobraževanja za demokratično državljanstvo ter za otrokove in s tem tudi človekove pravice. V slavnostno zasedanje nas je uvedla vokalna skupina osmošolk s slovensko himno. V nadaljevanju smo prisluhnili poročilom in zaključkom predstavnikov razredov, nato pa so besedo dobili tudi povabljeni goste, ki so se lahko z dveminutno razpravo zvrstili pred govornico. V nadaljevanju si preberite nekaj najpomembnejših poudarkov in zaključkov. Prosti čas je pomemben za vsakega posameznika. Mladi razumemo kot prosti čas tisti čas, ki ga preživimo tako, kot hočemo sami. V verzih se sliši takole: V prostem času je lepo, delamo, kar hočemo, se zabavamo In veselimo radost z drugimi delimo. Tjaša, 5. a Mladi imamo različno veliko prostega časa. Eni ga imajo veliko in ne vedo, kam z njim, drugi ga nimajo. Kaj mladi v prostem času delamo? V prostem času največ gledamo televizijo, poslušamo glasbo, smo za računalnikom ali mobilnim telefonom in se družimo s prijatelji. Internet in mobilni telefoni so nas vse okupirali. To je enoglasna ugotovitev. Učenci razredne stopnje so zapisali, da pogrešajo starše, ki bi bili več doma in bi se ukvarjali z njimi. Želijo si več objektov za izvajanje športnih dejavnosti (drsališče, bazen ki bi jim bili tudi cenovno dostopni. Še vedno pa je kar nekaj mladih, še posebej mlajših šolarjev, ki si želijo računalnik, ki ga še nimajo. Na razredni stopnji so ugotovili, da so otroci preveč v zaprtih prostorih in premalo na svežem zraku. Zaželen verz bi se glasil takole: Zdaj dan se že temni in meni domov se mudi. Zunaj sem se dobro imel, lepo svoj prosti čas preživel. Monika, 5. a Denar je pomemben dejavnik pri izbiri dejavnosti v prostem času mladih. Vse je potrebno plačati, nič ni zastonj. Posamezniki ne hodijo na dejavnosti tudi zato, ker jim jih starši ne morejo plačati. Zaskrbljujoče se nam zdi, da je obiskovanje kulturnih prireditev in branje tako na repu izbora po željah mladih. Mladi si predstavljamo, da bi za prosti čas mladih lahko več storila tudi šola. Želimo si več šolskih plesov, več zabave, prostorov za neformalno druženje s prijatelji, kjer bi se družili in pogovarjali na varnem, ne pa na ulicah itd. Želimo si tudi drugih interesnih dejavnosti, kot so šolski radio, ki bi popestril odmore in morda celo popoldneve, prostor za ogledovanje filmov, kjer bi si lahko v družbi prijateljev ogledali filme po našem okusu, ki se vse poredko predvajajo na televiziji, in druge primerne dejavnosti. Šola bi lahko organizirala izlete in obiskovanje kulturnih prireditev za tiste, ki jih to zanima. Pa planinski izleti! Veseli smo, da smo o svojih problemih in predlogih v zvezi s prostim časom spregovorili na parlamentu. Tema letošnjega otroškega parlamenta nas je spodbudila, da o preživljanju prostega časa več premišljujemo. Že to je pomemben cilj. Na vse odgovorne odrasle pa apeliramo, da naše sklepe in predloge vzamejo zares in nam ob priložnosti sporočijo, kaj so storili, da bi bilo preživljanje prostega časa mladih še bolj kvalitetno. Tudi v ta namen smo pripravili zbornik prispevkov parlamentarcev in jih poslali vsem odgovornim v šoli in kraju. Živel prosti čas, mladostnega življenja glas. V njem naredimo vse, kar si želimo. Največ vreden je takrat, ko si utrujen in ko je pomlad. To bo pa vsak čas. Naj bo lep za vse nas! Zaključke zbrali: Maša in Manca, 9. b ter mentorica šolskega parlamenta, Bernarda Pinter. Verze o prostem času so ustvarili učenci 5. a, mentorica Nada Javh. Prosti čas je lep za vse ljudi, majhne in velike, za prav vse, brez razlike. Luka, 5. a Najlepši čas dneva ni sončni vzhod ali sončni zahod, ampak prosti čas. Takrat v srcu vedno sije sonce, pa čeprav zunaj dežuje. Tara, 5. a Prostega časa vsi si želimo in se ga neskončno veselimo. A kaj, ko hitro gre in pusti nas žalostne. Gašper, 5. a Ko bom velik, bom imel veliko prostega časa. Tudi za igro in zabavo. Smisel življenja ni le delo, ampak tudi igra in zabava. Alen, 5. a PROSTI ČAS MLADIH IN NAŠ KRAJ Za šolski parlament smo devetošolci zbrali najštevilčnejše predloge glede preživljanja prostega časa v našem kraju. Predlagamo skrbno branje. Tam, kjer so dohodi na športno ploščad ob šoli, bi bilo potrebno namestili pohodne plošče ali posuti pesek, ker je dostop pogosto blaten in spolzek. Vse več je mladih, ki se odločajo za vse bolj ekstremne športe, kot je rolkanje, rolanje in skakanje s kolesom. Ker so rampe na ploščadi že uničene, razpokane in propadajo, bi se marsikdo razveselil novih. Za športnike bi lahko obnovili športna igrišča. Na gole bi bilo potrebno namestili mreže in obnoviti talne črte. Mladi si zelo želimo igrišče za odbojko, vsaj poletno z mivko. Pozimi bi imeli drsališče na športni ploščadi. Naredilo bi nam veliko zimskega veselja, če so zime s snegom tako neradodarne. Zelo težko čakamo športno dvorano! Res smo že upravičeno nestrpni. V njej si želimo več športnih in drugih zabavnih prireditev za mlade. Tudi drugje po Mengšu ni zabave, npr.: ni kina, ni raznih društev, kjer bi se zbirali mladi, in prireditev, namenjenih posebej za mlade. Ker ni tega, mladi prosti čas preživijo predvsem doma za računalnikom, poleti pa še zunaj na igriščih (nogomet, košarka, po dvoriščih in na ulicah. V bodoče bi lahko uredili tudi kolesarske steze za varno vožnjo kolesarjev in rolarjev. V prej omenjeni športni dvorani bi lahko potekale razne športne ali pa druge zabavne prireditve. Mladi bi si želeli mladinski center, kjer bi se srečevali in imeli popoldanske dejavnosti in varno mesto za neformalna druženja. Brez kvalitetnih animatorjev to ni izvedljivo. Je vse to res nemogoče? Saj pravite, da na mladih svet stoji. Pomagajte, da bo res lahko stal. Urban, 9. b OŠ Mengeš je bila letos tudi organizatorica medobčinskega otroškega parlamenta, ki je potekal 12. februarja, kjer je sodelovalo deset šol. moji zaključki na medobčinskem parlamentu Letošnja tema šolskega parlamenta je bila torej prosti čas nas mladih. Prišli smo do različnih zaključkov, saj se tudi mladi navsezadnje razlikujemo med seboj. Veliko nas je zapečkarjev, ki se po cele dneve ukvarjamo z elektroniko. Ne manjka nas športnikov, ki nikakor ne moremo ždeti med štirimi zidovi, prav tako kakor nekateri, ki hodimo na veliko dejavnosti - v glasbeno šolo, na skavte, jezikovne tečaje ali kakšno drugačno izobraževanje. Prosti čas je torej tisti čas, ki si ga sami ustvarimo, tako kot hočemo mi. Odrasli pa nam pogoje za kvaliteto tega časa lahko izboljšajo ali sploh omogočijo. Prosti čas je za nas pomemben zdaj in tudi kasneje, ko bomo starejši, saj spada med reči, ki dajejo nov zagon za delo in učenje, zato ga moramo jemati resno in odgovorno že sedaj. Maša, 9. b društva PO OBROBJIH SLOVENIJE To je bila rdeča nit izletov Društva upokojencev Mengeš v letu 2007. Pričeli smo z izletom v Italijo. Na pustno soboto smo se podali v Trst. Zanimiv je bil ogled gradu Miramare, nato krožna vožnja po samem Trstu ob prijetnem komentarju domačina Romea. Za zaključek izleta pa je sledil ogled resnično bogatega pustnega karnevala na Opčinah. Bil je mesec februar. Meseca marca smo se podali v Obsotelje. Brez ogledov pač ne gre. Grad Brežice ponuja marsikaj zanimivega, kar je vredno ogleda. Potem pa ob Sotli navzgor do term Olimia. Nekateri smo postanek izkoristili za kopanje, spet drugi za sprehod po lepo urejeni okolici. Po štajerski strani smo se potem vrnili domov, vmes pa napravili še postanek za že kar pozno kosilo v Šmarjah pri Jelšah. Aprila smo zarajžali na Koroško. Lesena kajža Prežihovega Voranca je bila naš prvi cilj. Sledilo je zanimivo potovanje z vlakcem v podzemni svet kralja Matjaža. Rudnik Mežica je res vreden ogleda. Težko in naporno je bilo to knapovsko življenje. Posledice rudarjenja mežiška dolina občuti še danes. Mesec maj je po kilometrini najdaljši izlet v letu 2007. Naša pot nas je vodila najprej na Gorenjsko, postanek v Ratečah smo namenili ogledu spomeniško zaščitene kmečke hiše, pot nato nadaljevali v Italijo - Trbiž in nato po Terski dolini do Čedada. V precejšnji vročini smo pogledali Čedad in stolno cerkev v njem. Naš neumorni vodič Matjaž je celotno popotovanje obogatil z obširnim komentarjem o življenju in ljudeh v teh krajih, kjer nekoč slovenska govorica počasi in vztrajno izginja. Prvič se je zgodilo, da je bil en, pa čeprav velik avtobus za vse udeležence premalo, dodali smo še kombi-bus. Junija smo se Mengšani udeležili tradicionalnega shoda slovenskih upokojencev v Mariboru. Prizorišče je bil Snežni stadion ob vznožju Pohorja. V juliju smo tudi upokojenci imeli dopust. Konec avgusta pa spet na rajžo. Pot nas je preko Gorjancev pripeljala v Belo Krajino. Ustavili smo se v Dragatušu, kjer nas je čakala dobra malica, nakar smo pogledali še v Zupančičevo sobo v samem gostišču. Z avtobusom smo napravili še kratek skok v Pusti Gradec. Zgovorna vodička Ana Klepec nam je vedela veliko povedati o samem krajinskem parku Lahinja, o stari žagi in mlinu ob tej vodi. Šklopot še vedno delujočega mlina nas je spremljal ob našem odhodu. Našo pot smo nadaljvali do Vinice in proti točno ob mejni reki Kolpi do vasi Žaga. Tu nas je pričakala nova, mlada vodička Nataša. Spoznavali smo trdo življenje ljudi ob reki Kolpi, človek se resnično vpraša, od česa ti ljudje sploh živijo. Vse pa le ni tako črno, kajti v neposredni bližini kraja Kostel so odprli novo in moderno polnilnico izredno kvalitetne mineralne vode »Kostela«. Dobili smo jo tudi za pokušino. Nameravali smo pogledati tudi sam grad, a nam je kar močna nevihta s točo žal to preprečila. Zato: skok pod streho! S kosilom »Pri Grofu« in z ubranim petjem smo zaključili ta izlet. Za lepo glasbeno spremljavo pa je poskrbel kar naš član Franci. September, že po tradiciji - shod upokojencev Gorenjske, tokrat v bližnji Komendi. Zagodlo jo je izredno mrzlo vreme, kar je seveda vplivalo na samo udeležbo in čas trajanja prireditve. Tudi Mengeš je bil tokrat slabo zastopan. Konec septembra - tokrat lepo in toplo vreme, ki nas je spremljalo ves čas trgatve. Podali smo se na Ivanjski vrh pri Gornji Radgoni. Svoj delavnik smo pošteno oddelali in potrgali kar lepo količino grozdja. Za lep zaključek pa je poskrbel gospodar, g. Kaučič. Bilo je kot na ohceti, dobra glasba, hrane in pijače na pretek. Oktobra smo se podali v nam vsem dokaj neznane kraje, pogorje Brkinov. V Kozini nas je pričakal prijazen vodič Milan. Z njim smo potem prevozili slemensko pot Brkinov in se povzpeli na njih najvišji vrh, Artviže. Žal oblačno vreme ni omogočilo sicer lepih razgledov. Zato pa smo obiskali BIO kmetijo s pokušino njihovih dobrot. Tu je doma izredno kvalitetno domače sadje, predvsem slive in jabolka. Izletu smo dodali še ogled znamenite kraške jame Dimnice. Tu je še vse prvobitno, le poti za ogled same jame so delo človeških rok. Mesec november je že vsa leta namenjen martinovanju. In tudi letos je bilo tako. Pot nas je vodila v bližino kraja trgatve. Gostišče Kaučič v Zg. Ivanjcih nam je odprlo vrata. Nazdravili smo novemu vinu, zaplesali in zapeli, pa je bila tudi ta »fešta« za nami. December: Izlet v NEZNANO, tokrat v našo bližnjo Ljubljano. Ja, kaj pa je takšnega v Ljubljani? Pa je bilo! Doživeli smo voden ogled hiše RTV Slovenija. Ker nas je bilo veliko, smo se razdelili v dve skupini, eni na »radio«, drugi na »televizijo«. Po mnenju enih in drugih je bilo na moč zanimivo. Izletništvo za leto 2007 smo nato zaključili v gostišču Repnik na Vrhpoljah. Spet je bil naš Franci tisti, ki je poskrbel za lepo glasbo in ples, moja malenkost pa za ostali del programa. Mlada plesna skupina Holly Dolly je prav lepo poživila sklepno dejanje izletov v letu 2007. Program za leto 2008 je že pripravljen. Se vidimo in SREČNO! Lojze Ručman društva KJIZNICA MENGEŠ! Pozdravljeni, v naši in vaši knjižnici se letošnja, s snegom hudo skromna zima počasi že preveša v pomlad. Verjamem, da bo z zadnjimi močmi še skušala premagati toplo pomladansko sonce in opletati s svojim košatim repom, a zvončki in trobentice že vabijo na sprehode v naravo. Pa ni skrbi, da bi bralci (po novem uporabniki) opustili svojo lepo navado branja. Vsi že težko čakamo selitev v nove, večje prostore, kjer bodo našle svoje mesto poleg ustaljenih še drugačne ponudbe, kot so razne delavnice (za otroke in odrasle), okrogle mize, literarni večeri in še marsikaj vsem občanom prijaznega. Predvsem pa se veselimo več prostora za knjige, ki so trenutno že tako stisnjene, da je novosti težko primerno predstaviti. K sreči jih bralci sproti odkrivate. V knjižnici res ni nikoli dolgočasno. Bralci brskajo po policah, mladina po internetu, malčki se igrajo skupaj s starši v mini otroškem kotičku, »pravljični otroci« vsak torek ustvarjajo pod taktirko »pravljičarke« Anje, očki listajo Finance, Delo, Mladino, Sala-monov oglasnik, mamice pa Jano, Našo ženo, Vivo itd. Vrtci nas pridno obiskujejo in vedno prinesejo s seboj kup sveže energije, zato vedno vabljeni in vedno dobrodošli. Šolarji pa sodelujejo pri Nagradni uganki, skupaj z učiteljico ustvarjajo umetnine in nam jih posodijo »na ogled«. Če imajo čas, pomagajo pospravljati knjige in tako dalje in tako naprej. KAJ ŽE POMENI BESEDA DOLGČAS? Nič novega vam nisem napisala. Želela sem vas le čisto malo dregniti, če je v vas morda malce medvedje narave in vas je gospa Zima uspavala. Knjižnica v Mengšu vas pričakuje polna dobre volje, energije in svežih informacij, v upanju, da vam bomo kmalu lahko na voljo več ur dnevno, s še bolj kvalitetno ponudbo! Do takrat pa za vzpodbudo nekaj »utrinkov«. Zdenka Kopač program izletov du mengeš v letu 2008 2. FEBRUAR: Karneval v Beljaku 13. MAREC: Raščica (Trubar l508-l586), grad Turjak 24. APRIL: Otok Krk ali Brioni 22. MAJ: Železniki-Sorica-Bohinj JUNIJ: Srečanje upokojencev Slove nije, kar še ni povsem gotovo, zato je možen naš domač izlet. 28. AVGUST: Logarska dolina - piknik SEPTEMBER: Srečanje upokojencev Gorenjske OKTOBER: Gremo na trgatev (verjetno h Kaučičevim). 13. NOVEMBER: Martinovanje v Sl. Goricah 18. DECEMBER: Izlet v NEZNANO Trenutno neznani termini predvidenih izletov bodo pravočasno objavljeni v oglasni omarici DU Mengeš. Za vse informacije v zvezi z izleti sem vam na voljo Lojze Ručman, tel.: 041 288 952. NA OBISKU PRI GOSPE MARIJI VRHOVNIK - DEVETDESTLETNICI V letošnjem letu bo v naši občini praznovalo 90-letnico šest občanov. Prva je svoj jubilej praznovala gospa Marija Vrhovnik, Omejčeva teta. Njena mama je bila iz Šentjakoba. Poročila se je v Mengeš, z Vrhovnikovim Ivanom. Rodilo se jima je sedem otrok. Marija, ki je bila četrta po vrsti, je vse preživela. Vse svoje življenje je živela na domačiji - kmetiji na Ropretovi 13 - in je tam 28. januarja 2008 tudi praznovala svoj 90. rojstni dan. Prav na ta rojstni dan sva jo obiskali s Fanči Rožman. Omejčeva teta, kot ji rečejo po domače sosedje in prijatelji, nama je pripovedovala o svojem življenju in se ves čas šalila. V osnovno šolo je hodila v Mengeš. Šola je bila 6-letna, a ker je zakon predpisoval 7-letno obvezno šolanje, je morala 6. razred obiskovati dvakrat. Po osnovni šoli je delala na domači kmetiji, kajti živela je pri bratu Ivanu. Takrat so imeli 13 hektarov gozda in obdelovalne zemlje skupaj. V najemu so imeli tudi nekaj »farovških« njiv in včasih so za pomoč najeli tudi delovno silo. V hlevu so imeli par konj, po štiri prašiče, šest krav, bika, kokoši in še živali, ki spadajo na vsako kmetijo (pes, mački ...). Na njivah so pridelali krompir, fižol, koruzo, rž, proso, ječmen, zelje, korenje itd. Hrano so vso pridelali doma. Med vojno so dodajali pšenici rž, ječmen in koruzo, da so lahko spekli kruh. Vedno so jedli veliko zelja, repe in zelenjave, zato je še danes zdrava in živahna. Poleg dela na polju in na domačiji je bila 33 let in pol zaposlena v tovarni Trak. Tam si je prislužila pokojnino. Sedaj živi z nečakinjo Mihelco in njeno družino v lepem sožitju. Gospa Marija je za svoja leta izredno vitalna in optimistična. Vse dogodke iz mladih dni do danes je nizala drugega za drugim, Mihelca pa nam je z dobrotami zalagala mizo. Danes tudi "ta mladi" zaradi bolezni ne morejo delati na polju, sicer pa jim dela tudi brez tega ne zmanjka. Z željo, da bi Omejčeva teta še lepo živela čim dalj časa, sva ji s Fanči še enkrat čestitali v imenu Občinske organizacije RK Mengeš. Majda Trobec društva POROČILO O DELU KULTURNEGA DRUŠTVA FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ ZA LETO 2007 Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš se je v letu 2007 trudilo izpeljati kar največ projektov v danih razmerah in je izvedlo mnogo pomembnih in vidnih izrednih projektov ob stalnem programu, ki se je v Mengšu tako ustalil, da se zdi že samoumeven in prepogosto ostane neopažen. Vse leto člani društva pozorno skrbijo za urejenost ne le kulturnih spomenikov, ampak vse okolice, saj je skrb za naravo nesporen del človeške omike. Leto se je začelo s koledovanjem, ki ga že leta vodi Tone Hribar, to leto pa ga je zaznamoval nepozaben obisk mengeških kolednikov pri slovenskem cerkvenem in političnem vrhu. Več skupin kolednikov je poneslo blagoslov na mengeške domove, ena skupina pa je v Ljubljani blagoslov voščila gospodu nadškofu Alojziju Uranu, apostolskemu nunciju gospodu Santosu Abril y Castellu, v parlamentu gospodu Francetu Cukjatiju in tedanjemu predsedniku Slovenije, gospodu Janezu Drnovšku. Blagoslov so ponesli tudi po središču Ljubljane in voščili mimoidočim. Ob pripravah na svečnico smo 31. januarja pripravili likovno delavnico krašenja in izdelovanja sveč, ki je potekala pod vodstvom Vide Lah. Udeležilo se je je veliko število mladih in starih članov in gostov. Na svečnico so člani Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš pred cerkvijo sv. Mihaela postavili slovesen špalir iz sveč, ki je spremil vernike k maši, kjer so vsak svojo svečo nesli k blagoslovu in nato domov. Slovesni špalir iz sveč so člani postavili tudi ob glavni cesti na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja 2007. Pusta smo zakurili v Pristavi na velikem in lepem kresu ter z maškarami klicali pomlad v dobri družbi. Gregorjevo je čas, ko se ptički ženijo, in ko sonce postane tako močno, da obrtnikom umetna luč za dovolj dolg delovni dan ni več potrebna, zato luč spustijo po vodi. Za spuščanje luči po Pšati smo v društvu pripravili likovno delavnico izdelovanja ladjic iz naravi prijaznih materialov. Tisti, ki so bili najbolj pridni in so si želeli izdelati najlepše ladjice, so se odzvali vabilu RTV Slovenije in likovno delavnico je Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš nadaljevalo v oddaji Na zdravje!, ki je bila na sporedu pred Gregorjevim, 9. marca. Ladjice smo nato po stari navadi 11. marca zvečer z lučkami spustili po Pšati pri Bognarjevem mostu v Pristavi. Pred cvetno nedeljo smo člani društva nabrali zelenje, pripravili in obarvali oblanje, narezali POSTNI ČAS Letošnje leto je res izredno. Komaj so minili božični prazniki, ko smo pospravili jaslice - pri nas običajno na svečnico - že smo vstopili v postni čas. Skoraj ni bilo časa za pustne norčije; kot naročeno, kurentom ni bilo treba pregnati niti hude snežene zime. V zadovoljstvo voznikom, otroškim radostim v zimski idili pa malo manj. Pa menda ne bo velika noč bela? Kakorkoli, nasmejala sem se patru Petru iz nedeljske oddaje Ozare, ko je med drugim citiral vaškega župnika, ki je na zaključku božične maše dejal vernikom, naj gredo kar hitro domov, da bodo pravočasno pripravili letošnji velikonočni »žegen«. Zvenelo je hecno, pa vendar koledarsko še nikoli doslej ni bilo tako malo dni razmaka med obema največjima krščanskima praznikoma. Ali drugače, čas velike noči se bo zgodil ob ranem prehodu iz zime v pomlad. Krepko smo že v postnem obdobju, ki se je začelo s pepelnično sredo. To naj bi bil čas za poglobljene razmisleke o različnih stvareh in dogodkih, ne samo tega trenutka, pač pa obdobja, v katerem smo se znašli - tudi predsedovanja EU, medkulturnega dialoga in zelo pomembnega leta družine. Družina je osnovna celica, križišče vsega dobrega, ljubezni, zaupanja in spoštovanja, hkrati pa tudi vsega hudega, kar morebiti posamezno družino doleti (bolezni, prometne nesreče, nasilje v družini, zasvojenosti vseh vrst _). Da bi bilo slednjega čim manj, si moramo najprej najbolj prizadevati sami, torej v okviru najožje družine. Če naletimo na hude ovire in težke preizkušnje, za katere že vnaprej vemo, da jih sami ne bi zmogli, je prav, da poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Seveda je to lepo napisati ali nekomu povedati in dajati pametne nasvete, ko pa vsi, ki smo kadarkoli bili v kakšni krizi, dobro vemo, kako težko je narediti prvi korak. Kot otrok, ki lovi ravnotežje pri svojih prvih poskusih hoje, ponavadi tudi mi neuravnoteženo omahujemo in včasih predolgo zbiramo pogum za tisti odločilni korak - k rešitvi določenega akutnega stanja. Mislim, da je postni čas idealna priložnost, s katero lahko marsikomu ponudimo različne oblike pomoči. Včasih je veliko že čas za pogovor, saj lepa beseda že pregovorno lepo mesto najde. Pozdravljam akterje oz. vse pobudnike s slovensko Karitas na čelu, za akcijo 40 dni brez alkohola. Krasno. Sploh prepričujoča in všečna zloženka o poudarjenih slabostih in posledicah, ki jih alkohol povzroča, še več, iz rok otrok prejeti zvonček -obesek, kot nalašč za v avto, mi je osmislil še zadnjo trohico omahovanja. Bom zmogla? V tisti znani risanki o mojstru Mihi, skozi pesem ta sam sebi dopoveduje, da bo »zmogel, ja!«, a jaz še ne vem, če mi bo uspelo v celoti, vendar sem že zdaj ponosna na vse dneve, za katere mi je. In kaj naj tisti, ki že tako in tako ne poskusijo alkohola, storijo v tej akciji? Karkoli drugega dobrega, je pravi odgovor. Morebiti odpovedati se kakšni drugi razvadi, ali jo vsaj zmanjšati, narediti nekaj koristnega za svoje telo in za svojo dušo. Veliko dobrih nasvetov nam je podal na predavanju g. Imre Jerebic, takšnih res življenjskih, zato se mu zahvaljujem za vse dobre misli. Doma, v družinskem krogu, je letošnji post tudi nekaj posebnega - sklenili smo se odpovedati določenim »razvadam« v korist drugih ljudi, ki bi bili še kako veseli naše miloščine. Z drobno pozornostjo, ki jo prihranimo pri malih odpovedih, verjemite, so nas vesele humanitarne organizacije, pri tem izpostavljam mengeško Karitas, ki naredi toliko dobrega v hudih človeških stiskah. Še nekaj je zaznamovalo letošnji post - molitev rožnega venca za novomašnika Tineta Skoka. Prav lepo povabljeni vsi, ki želite z molitvijo pomagati njemu na to lepo pot. Predvsem pa v teh postnih dneh, v času velikih preizkušenj in skušnjav ter milosti, skušajmo najti čas zase, za poglobitev vase, za razmislek o do sedaj prehojeni poti. Vprašajmo se, s kakšno hitrostjo smo ovinkarili med čermi, kaj smo se iz tega naučili in koliko dobrih lastnosti smo prenesli oziroma podali še komu drugemu. O tistih morebitnih slabih raje ne razpravljajmo preveč, se jih pokesajmo in predvsem molimo, da bi se obrnile na bolje. Ker molitev pomaga. In spoved tudi. V pričakovanju velike skrivnosti praznika, ki je pred nami, naj bo ravno molitev naše največje prepričanje v vstajenje in večno življenje. Za ŽPS zapisala Ana Jernejčič društva, dogodki leskove veje in se tako pripravili na veliko likovno delavnico izdelovanja žegnov. To delavnico, ki je tokrat potekala 29. marca na trgu pri spomeniku Francu Jelovšku, vsako leto obišče ogromna množica vseh starosti, žegni so krasni, a vsak malce drugačen in lep po svoje. Lepo je videti sijoče oči najmlajših, ki na procesiji na cvetno nedeljo nesejo svoj žegen, ki so ga izdelali sami ali s pomočjo staršev. Vsi pa z občudovanjem zremo na žegne velikane, ki jih vsako leto izdela skupina naših članov s prijatelji. Del programa je omogočiti razstavo mladim umetnikom na začetku njihove ustvarjalne poti. V Galeriji mežnarija smo 19. aprila odprli razstavo Mateje Abram, ki je bila močno konceptualna in je marsikomu porajala vrsto vprašanj, kar pa je bil tudi namen razstave. Leto 2007 je bilo v Sloveniji Plečnikovo leto in v Kulturnem društvu Franca Jelovška Mengeš smo ga zaznamovali z izdelovanjem Plečnikovih motivov v tehniki mozaik. Likovno delavnico smo pripravili 18. maja 2007 v sodelovanju z Mestnim muzejem Mengeš, mozaiki pa so bili izredno zahtevni, saj mojster Jože Plečnik v svojem občutku za detajl ni omogočal površnosti niti v priredbi za drugo tehniko. Izbrani motivi so bili povzeti po stropu krstilnice v mengeški cerkvi. Drugi festival otroške poezije se je na razvalinah kapelice sv. Lovrenca na Gobavici odvijal 24. maja, kjer so nas otroške izpovedi zopet presunile do dna. Poezija otroških src je močna in nepozabna, vsi nastopajoči pa so v zahvalo dobili majice z motivom festivala. Kresovanje v športnem parku pod hribom se je odvijalo na predvečer godu Sv. Janeza Krstnika in v počastitev dneva državnosti, 23. junija. Prijetno druženje ob kresu nas združuje vsako leto v slovesnem vzdušju. V Galeriji mežnarija smo 12. julija odprli razstavo Krištofa Zupeta z naslovom Obraz je popolna šifra stvarstva. Avgust so zaznamovala predavanja, ki so bila predvsem ekološko obarvana. Raziskovalci s kamniške gimnazije so predstavili svoje ugotovitve o (ne)oporečnosti vode v naši bližnji okolici na predavanju Kakšno vodo pijemo. Gostili smo uglednega strokovnjaka svetovnega merila, gospoda Petra Skvarčo z Inštituta za raziskovanje ledenikov iz Buenos Airesa, ki vodi pomembne raziskave sprememb ledenikov in ledenih šelfov na Antarktiki in v južni Patagoniji, ter je prvi Slovenec, ki je član Argentinske akademije znanosti. Ugledni predavatelj je predstavil problematiko vpliva človeka na podnebne spremembe in dokaze, da je segrevanje ozračja zares svetovni problem, ki se ga mora zavedati vsak posameznik. Septembra smo v sodelovanju z Mestnim muzejem Mengeš izvedli drugi del likovne delavnice izdelovanja Plečnikovih motivov v mozaiku, kjer je nastalo še nekaj izredno lepih izdelkov. Namestili smo jih na obnovljeno Slovensko cesto in v križišče, ki vodi k cerkvi. 27. septembra smo v sodelovanju z Mestnim muzejem Mengeš in Kulturnim društvom Antona Lobode Loka v Galeriji mežnarija odprli razstavo del loškega slikarja in frančiškanskega meniha Janka Testena. Nekatera od 80-ih razstavljenih del so bila predstavljena prvič, tako da razstava pomeni pomemben korak na poti predstavljanja slikarja Janka Testena javnosti. Ob tednu otroka smo pred Osnovno šolo Mengeš izvedli likovno delavnico Izdelovanje strahov iz buč, ki so se je udeležili predvsem mlajši otroci s starši. Nastale so lepe buče, nekatere strašne, druge prijazne - vse pa so zasijale s svečo v sredini. Po delovnem letu smo si člani privoščili oddih na kostanjevem pikniku. Oddih je bil potreben pred novo veliko nalogo, ko smo s pomočjo sredstev Občine Mengeš začeli s prepotrebno obnovo društvenih prostorov, ki je zdaj končana. V kletnih prostorih je znatna težava prekomerna vlaga, ki škoduje predvsem premični lasti društva. V Galeriji mežnarija je društvo 27. novembra odprlo razstavo z naslovom Srečevanja, posvečeno žal pokojni častni članici društva, gospe Minki Kompare. Na razstavi so se srečali domala vsi dosedanji razstavljavci naših galerij - mnogi so se odprtja osebno udeležili, drugi so bili z nami skozi svojo umetnost. Decembra smo organizirali miklavževanje za otroke, vendar v letu 2007 le izvedbo, ne pa tudi tistega dela, ki so ga do sedaj opravljali pridni angelčki v našem društvu. Leto smo zaključili v pričakovanju božičnih praznikov in pripravili likovno delavnico izdelovanja jaslic iz gline, na kateri je nastalo nekaj izredno ljubkih izdelkov. Pri svojem programu sodelujemo tudi z Mestnim muzejem Mengeš, pri čemer ne gre zamenjevati obeh organizacij, četudi so nekateri člani društva dejavni še v muzeju. Dejavnosti se ne izključujeta, temveč močno povezujeta in se medsebojno pogosto dopolnjujeta. V letu 2007 je tako društvo sodelovalo pri obnovi kulturne dediščine, kjer sta med najvidnejšimi projekti obnova kapelice v Pristavi in kapelice v Loki, nezanemarljivo pa je predvsem ohranjanje in oživljanje ljudskih izročil in običajev skozi vse leto že ves čas svojega delovanja. Peter Škrlep, predsednik Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš SVEČNICA 2008 Letošnje praznovanje Gospodovega darovanja je bilo res nekaj posebnega. Zakaj? Običajno v tem letnem času brije mrzel veter in tudi sneg se obdrži, če zapade nekaj dni prej. Letos nas je pošteno močilo, ko smo postavljali špalir svečk ob cerkvi. Nič zato, praznik s tem ne izgubi na vrednosti. Nasprotno! Postorili smo vse tako kot je treba, čeprav mokri do kože. Hvala vsem, ki se niste ustrašili vremena in ste pomagali. Naslednje leto se zopet dobimo pred zvonikom. Tone Hribar, Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš KURJENJE PUSTA V KD Franca Jelovška Mengeš smo se po stari navadi s kurjenjem pusta začeli poslavljati od zime. Tako kot vsako leto, smo se tudi letos dobili v Pristavi in se zabavali ob veličastnem ognju. Tekst in foto: Peter Škrlep društva, dogodki DRUŽABNO SREČANJE BIVŠIH KOŠARKARIC IN KOŠARKARJEV _ ter košarkarskih delavcev Mengša se je odvijalo na zadnji novembrski večer minulega leta v prijetnem ambientu v restavraciji Harmonija. Ideja za srečanje se je porodila mesec dni prej, na praznovanju Mičinega rojstnega dne, na katerega smo bile povabljene košarkarice - veteranke. Korak od ideje do izvedbe srečanja je potekal strumno, seveda s povabilom na pomoč moškemu spolu. Odziv na vabilo je bil nepričakovano velik, po skoraj več kot tretjini stoletja pa je bilo lepo ponovno srečati prijatelje, s katerimi smo se veliko družili v naši rosni mladosti na košarkarskem igrišču ŠD Partizan. Prisotne je nagovoril organizator srečanja, veliki strokovnjak v košarki in sedanji direktor KK Helios Domžale, Lado Gorjan. Še prej pa je močnejši spol poskrbel za prijetno nepredvidljivost oziroma presenečenje - vsaki predstavnici nežnejšega spola je bila izročena žametnordeča vrtnica. Hvala, fantje, še so ptice (iz stare dunajske šole), ki znajo leteti. V svojem nagovoru je Ladi toplo pozdravil vse prisotne, še posebej pa Toneta Sitarja, ki je bil svoje čase gonilna sila košarke v Mengšu in je bil upravičeno deležen velikega aplavza. Zatem je eden od prvih začetnikov moške košarke v Mengšu in priznani strokovnjak za športne hiše ter idejni (za)snovalec izgradnje večnamenske športne dvorane v Mengšu, Janez Urbanc (www.e-kolo), podelil šopek Mojci Sitar, ki je bila mnogo let z dušo in telesom predana ženski košarki. Predstavnica mlajše generacije mengeških košarkaric, Gena Arh, se je zahvalila Poloni Kompare za njeno večletno voluntersko delo in velik prispevek k uspehu ženske košarke. Povabljeni predsednik ŠD Partizan, Jože Mlakar, nam je v pozdravu na srečanju zaupal, da pripravlja zgodovino športa v Mengšu v sliki in besedi. Po uradnem protokolu in zdravici 'Kol'kr kapl'c, tol'ko let' _ se je nato zbrana družba, kot se za taka izjemna srečanja spodobi, pozno v noč zabavala ob dobri kapljici in jedači, za plesno glasbo pa je poskrbel DJ Jure. Posebej za srečanje je organizacijski odbor pripravil plakat o zgodovini košarke v Mengšu, ob pomoči Jožeta Mlakarja pa pravo skladovnico zgodovinskih fotografij z naslovom 'Se prepoznaš?', iz časa prvih začetkov moške in ženske košarke. Malce z (opravičeno) zamudo se je srečanja udeležil tudi povabljeni mengeški župan, Franc Jerič, ki ve, da je bil eden od (glavnih) vzrokov, da je poniknila košarka v Mengšu, premajhna telovadnica, ki tedaj (in tudi sedaj) ni več ustrezala normativom za igranje tekem na zveznem nivoju. Na srečanju se je ponovno rodila zamisel in želja, da bi v Mengšu zopet zaživela košarka, da bi ustanovili košarkarski klub, a brez ustrezne dvorane ne bo šlo, kajne župan? Ozračje tistega zadnje novembrskega večera je bilo sproščeno, domače, kakršnega lahko ustvarijo le ljudje, ki se dolgo poznajo in jih druži šport. Še sedaj pa je videti, da je šport še vedno del našega življenja, saj večina prisotnih, obilici let navkljub, še presneto dobro izgleda! Ob gledanju številnih albumov, ki sta jih prinesla Alenka in Milan, smo se z nostalgijo spominjali tistih brezskrbnih mladostnih let, ki smo jih skupaj preživljali na treningih, tekmah, pripravah _ Takrat se je odvijala tudi marsikatera romantična zgodba, a s srečnim koncem se je končala le ena, tista med Milanom Lukanom, ki je bil trener in tvorec uspehov mengeške ženske košarke in Kamničanko Tršinarjevo. Košarkarica in umetniška duša Branka Božič je Milanu v zahvalo spesnila in z igralskim zanosom prebrala stihe (pesem je na tej strani v podtonu) Utrinke s srečanja je na fotografijah ovekovečil Marjan Štrukelj, Jože Mlakar pa jih je opremil s tekstom ter obesil na spletno stran ŠD Partizan Mengeš. Vsi prisotni v mladem decembrskem jutru smo se strinjali, da (p)ostane srečanje košarkaric in košarkarjev tradicionalno. Naše naslednje srečanje se tokrat ne bo odvijalo v restavraciji, temveč na košarkarskem igrišču, kjer ženske, ob praznovanju občinskega praznika, napovedujemo košarkarski dvoboj vam, moškim rekreativcem. Fantje, pozor, začnite s treningom! Vsem udeležencem novembrskega srečanja prisrčen košarkarski pozdrav! V imenu organizacijskega odbora srečanja bivših košarkaric in košarkarjev Mengša zapisala Stanka Jaklič Dragi Milan! Ko daleč v stare čase zdaj se mi zazremo, pravzaprav ne vemo, kje naj sploh začnemo. Nas družila od nekdaj je košarka, o njej prepeval bi Petrarka, da mimo plavala je naša barka, skrbel je on, eden in edini, naš dragi Milan, še v stari domovini. Za košarko res bil prav drobne je postave, a znanje in veščine imel je vse ta prave! Kako le vedel je, kaj kdaj storiti, katero kdaj okarati, katero pomiriti? Je kakšno resda kdaj poslal v čudne kraje, a potem ubogale smo ga še raje. Smo rade se trudile, z veseljem se potile, za takega junaka nar'di to punca vsaka. Kako le to mu je uspelo, da vzdušje vedno je bilo veselo!? Saj prava je umetnost in krepost, da rihtaš vse te babe, ko meče jih mladost!? Je treba b'lo nasvete kdaj dajati, komplekse zbijati in se odzvati kot pravi psiholog za puberteto, ki hujša je bila iz leta v leto. A Milan rekel je:»Oj, punce drage, popeljal vas bom v nove zmage! Če skupej stop'mo, mi smo pravi tim, če z mano boste, z vami jaz zdr-žim.« In mengeška košarka je tako cvetela, izjemne je uspehe doživela. In ti, naš Milan, vedi zdaj, poznati tebe, to je pravi raj. Rajsko pa je tudi to, da jasno je kaj hitro b'lo, da nič drugače ne bo šlo, kot da eno od nas prosiš za roko! Hvaležne smo za vse trenutke s tabo, bilo lepo je, nič ne gre v pozabo! Če koš zadet še znamo al' ne znamo, dragi Milan, rade te imamo! Tvoje košarkar'ce! drobtinice MENGEŠKE DROBTINICE Občinsko glasilo prehaja v 15. leto, prva številka je prinesla veliko zanimivosti, resnih in neresnih. Nekatere so izredne in prav zabavno jih je nekoliko obdelati. »KOLUMNA« nam po njenem avtorju Urbanu želi z vso močjo prikazati čudovite jezikovne »lepote«. Meni, da v novem letu ni novic, v posameznih prihajajočih mesecih pa naj bi bilo veliko raznoterosti. No, marsičesa mi, stari občani, vsled uporabe nadvse modernih besed, ne moremo docela razumeti. Res moderna slovenščina! Kar neprijetno mi je, da smo v naši slovenski domovini postreženi v nerazumljivem, spakedranem pripovedovanju. V bodoče, dragi nepoznani pisatelj, raje piši stolpiče v slovenskem materinem jeziku! DRŽAVA je skupnost ljudi, ki ima suvereno oblast na določenem območju. Pri nas imajo vse politične stranke v svojih pravilih močno poudarjeno zvezo, da se borijo za demokracijo in socialno pravičnost državljanov. Ali ni to lepo slišati? Vse to, kar sem zapisal o strankah pa je močno dvomljiva trditev. V uvodniku Mengšana tako preberemo: »Država je del naših pričakovanj ustavila z novimi podražitvami.« Kako neumna trditev! Glasovali smo za samostojnost, za privatno lastnino, za proste tržne zakonitosti, za drugačen državni sistem! Zdaj pa je za vse naenkrat kriva država, to smo mi, ki smo si jo želeli in jo imamo. Podražitve nastajajo v vseh državah Evropske skupnosti, pa tudi drugod po svetu. Ali niso nič krivi industrijski in trgovski magnati, ki v svojih nenasitnih zahtevah povišujejo dobičke na račun nas, porabnikov? Tudi profesorji, ki se ukvarjajo z gospodarskimi zadevami, še niso izračunali, koliko evrov več potrebuje posameznik za svoje življenje. Vsaj polovica držav EU bi morala statistično spremljati košarico istovrstnih proizvodov, da bi bil odstotek inflacije primerljiv in kolikor toliko stvaren. Znano je, da velike trgovske družbe marsikje zavračajo nakupe raznovrstnega blaga, za katerega ugotavljajo neupravičene podražitve. Taki ukrepi bodo uspešno prispevali k zniževanju inflacije, tudi pri nas bi bil tak koncept dobrodošel. Sprašujem uredništvo, zakaj moj prispevek za decembrsko številko ni bil objavljen? Spis je bil oddan 10. decembra 2007 v tajništvo občine. Zahvaljujem se za neodgovore na vprašanja osebi, ki noče odgovarjati na postavljena vprašanja. Pričakujem, da bo v februarski številki kaj zanimivega o našem kulturnem prazniku, sicer je pa že mimo in pozabljeno! Predvsem je pomembno in (ne)razumljivo, da se nadaljuje medsebojno strankarsko pričkanje v »dobrobit« naše dežele. Nekaj kulture pa le imajo slovenski politikanti. Stane Lužar ZAHVALA OBČINI MENGEŠ IN Zupanu francu jeriču Pred nedavnim je Občina Mengeš odkupila zemljišče, na katerem se nahaja balinišče v Športnem parku, in tako naši sekciji omogočila nemoteno nadaljnje delovanje, ki je bilo pred tem ogroženo zaradi zasebnega lastništva zemljišča, na katerem se nahaja balinarski klub. Zahvaljujemo se Občini Mengeš, še posebej županu Francu Jeriču, ki je z odkupom pokazal veliko mero požrtvovalnosti in hkrati pokazal, da ga resnično zanima dobrobit občanov. Menimo, da so društva pomemben vidik občinskega življenja, katerega sestavni del je tudi Balinarska sekcija Mengeš, ki bo sedaj še lažje skrbela za športno veselje v našem parku. za Balinarsko sekcijo Mengeš, Ludvik Mikola OBČNI ZBOR NA GOBAVICI V petek, 15. februarja 2008, je bil na Mengeški koči občni zbor Planinskega društva Mengeš. Bilo nas je 28 udeležencev. Najprej smo si pogledali zelo zanimive diapozitive. Na slikah so bili vrhovi gora iz Chamonixa. Potem nam je predsednik predstavil dnevni red. Sledila so poročila različnih odsekov: mladinskega odseka, markacistov, alpinistov, upokojencev in planincev iz Leka ^ Sprejeli smo sklep o planinski poti nekje blizu gradu Jablje. Povedali so nam tudi o članarini: koliko stane za posameznike, družine itd. Izvedeli smo tudi, kaj bomo počeli v novem letu, kakšne bodo ture in katere. Dobili smo list s predvidenimi izleti. Sledili so pozdravi predstavnikov drugih društev in gospoda podžupana, gospoda Janežiča. Ko smo končali z uradnim delom, je prišla na vrsto pogostitev. Jedli smo klobaso z dodatki in pijačo po izbiri. Za tem smo še malo poklepetali in se odpravili domov po gozdni poti Gobavice. Občni zbor je bil super, drugo leto bom zagotovo spet prišel. Za Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš, Tim Janežič KULTURA SKOZI PREŠERNA Mesec je naokoli, zato sem se spet spravil za računalnik, kjer dnevno baje preživim preveč časa, da napišem svoj, tokrat kulturno obarvan, prispevek Mengšanu. Ni v moji navadi, da bi se udeleževal klasičnih kulturnih prireditev, priznam. Zato sem bil sam nad sabo kar presenečen, ko sem na predvečer kulturnega praznika sedel v zadnji vrsti Kulturnega doma in opazoval dogajanje na odru. Težko bi se opredelil, kakšno presenečenje je to bilo, saj o pomenu 8. februarja nimam povsem izdelanega mnenja. Po eni strani se namreč zavedam, da je obujanje spomina na Prešerna pomembno, pa ne zaradi pesnika samega, saj ga nisem poznal, temveč zaradi »gverilskega« boja, ki ga je (pijan ali trezen) bil v težkih časih za slovensko besedo. Po drugi strani pa se sprašujem, ali je Prešeren res vse, kar si premoremo predstavljati pod pojmom kultura. Slednji ima namreč zelo širok pomen, saj predstavlja skupek stvaritev človeške družbe v jeziku, religijah, znanosti, umetnosti idr. Vsak delček tega pa sestavlja celotno kulturno identiteto slovenskega naroda. Enako pozornost gre tako posvečati tudi drugim elementom kulture, s katerimi imamo bolj ali manj opravka v vsakdanjem življenju. Težko se torej 8. februarja počutim bolj kulturnega, kot npr. ob pisanju teh vrstic. V izogib morebitnim konfliktom naj zaključim s tem, da je delo dr. Prešerna nedvomno pomembno za Slovence in slovenski jezik. Mimogrede, 21. februarja je mednarodni dan maternega jezika. Praznujmo ga s slovensko besedo, brez uporabe tujk, slenga in podobnih popačenk. Šur, jaz sem za. Ups, pardon! Seveda, jaz sem za. Aja, pa imejte se še naprej radi. Urban Ropotar občinski svet ODGOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA S 14. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Pobude in vprašanja g. Tomaža štebeta I. Vračanje nacionaliziranih zemljišč v Športnem parku Mengeš v naravi Glede na predlog nakupa parcel na desnem bregu Pšate med njenim tokom in drevoredom, kjer sedaj stojita objekta balinišče in transformatorska postaja, me zanima, ali je Občina Mengeš kot zavezanec odstopila od stališča, da je Športni park Mengeš v javnem interesu in da se v njem izvajajo dejavnosti, ki jih ščiti 19. člen Zakona o denacionalizaciji ter zato take nepremičnine (zemljišča) ni možno vračati v naravi.V takih primerih je Slovenska odškodninska družba dolžna, da pošteno poplača upravičence. To se je že zgodilo v primeru Ravbar-jevega gradu, kjer je bila prej Zora.Občina se je na ta način odrekla lastništvu in si povzročila nepotrebne stroške nakupa zemljišč od zavezancev, ki bodo tudi primerno visoki. Občina bi morala vztrajati na stališču, da se zemljišča ne vračajo v naravi, da se postopek denacionalizacije čimprej konča in da so upravičenci poplačani pošteno. Glede na tako spremenjeno stališče občine je velika nevarnost in verjetnost, da bo težko vztrajati na nevračanju v naravi tudi za ostala zemljišča v Športnem parku Mengeš. Odgovor: Glede na vaše opisno opredeljeno območje med desnim bregom struge Pšata in drevoredom gre najverjetneje v danem primeru za dve nepremičnini, ki sta danes označeni s parc. št. 5/1 in 5/2 k. o. Mengeš. Vlagateljici, zdaj že pok. Ivana Svetlin, nazadnje stan. Miklošičeva ulica II, Domžale in Ljudmila Berlot, stan. Miklošičeva ulica 9, Domžale, sta dne 8. 6. 1993 vložili pri Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale zahtevo za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno njunemu pokojnemu očetu Alojzu Kancu, nazadnje stan. Kidričeva 10, Domžale. Dne 24. 11. 1993 in 7. 12. 1993 sta vlagateljici zahtevek za denacionalizacijo dopolnili. Dne 7. 12. 1993 sta k zahtevi za denacionalizacijo dodali parc. št. 5 in 6, ki sta bili ob podržavljenju vpisani v vl. št. 1237 k.o. Mengeš. Vlagateljici sta zahtevo za denacionalizacijo opredelili tako, da sta zahtevali vrnitev premoženja v last in posest, podrejeno pa odškodnino v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, d.d. ter doplačilo odškodnine zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnin. Dne 19. 5. 2005 je Upravna enota Domžale izdala odločbo št. 32100483/93-24171, s katero je zavrnila zahtevo za denacionalizacijo parc. št. 5 in 6, obe k.o. Mengeš, kot neutemeljeno. Na predmetno odločbo se je pritožil vlagatelj Andrej Svetlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (v nadaljevanju MKGP) je dne 5. 9. 2006 izdalo odločbo št. 46406/0509/95-VN, s katero je pritožbi ugodilo, odpravilo delno odločbo Upravne enote Domžale št. 32100-483/9324171, z dne 19. 5. 2005 in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek in odločanje. MKGP je v zgoraj citirani odločbi napotil prvostopenjski organ k ugotovitvi, kateri del premoženja predstavljata tisti del parc. št. 5 in 6, obe k. o. Mengeš, ki nista bili predmet kupoprodajne pogodbe, ki sta jo 30. 4. 1941, sklenila Alojz Kanc in njegov brat Ivan Kanc. V ponovnem postopku se je pri upravnem organu 5. 1. 2007 vršila ustna obravnava. Predmet obravnave je bil potek denacionalizacije podržavljenih parc. št. 5 in 6, obe k. o. Mengeš. Hkrati je bil na podlagi 185. člena Zakona o upravnem postopku na ustni obravnavi, v predmetnem postopku denacionalizacije predlagan izvedenec geodetske stroke. Andrej Svetlin je na ustni obravnavi 5. 1. 2007 za izvedenca geodetske stroke predlagal podjetje Geograd, d. o. o. iz Ljubljane, zato je naslovni upravni organ 9. 1. 2007 izdal sklep št. 32100-483/93, s katerim je v predmetni zadevi denacionalizacije odredil dokazovanje z izvedencem geodetske stroke zaradi ugotovitve današnjega stanja dela podržavljene parc. št. 5 k. o. Mengeš. Za izvedenca s področja geodetske stroke je bilo s sklepom določeno podjetje Geograd, d. o. o., podjetje za geodetske storitve iz Ljubljane. S sklepom je bilo določeno, da mora izvedenec ugotoviti, katere današnje parc. št. oz. njihovi deli danes predstavljajo tisti del parc. št. 5 k. o. Mengeš, ki ni bila predmet kupne pogodbe, ki sta jo 30. 4. 1941 sklenila upravičenec do denacionalizacije Alojz Kanc in njegov brat Ivan Kanc. Predmet kupne pogodbe je bila prodaja dela parc. št. 5, vl. št. 1237 k. o. Mengeš, kot je opisano v 1. točki kupne pogodbe : »... oni del te parcele, ki leži med staro opuščeno strugo Pšate in novo strugo Pšate, razen majhnega severnega dela te parcele, ki ga je pridobila v last občina Mengeš.« Naloga izvedenca je bila tudi ugotoviti površino parcel oz. njihovih delov v kvadratnih metrih (m2), ki po današnjem stanju predstavljajo tisti del parc. št. 5 k. o. Mengeš, ki ni bila predmet kupne pogodbe z dne 30. 4. 1941. Podjetje Geograd d. o. o. je 27. 2. 2007, upravnemu organu predložilo izvedeniško mnenje, št. 35312-23/2007-1. Iz izvedeniškega mnenja je razvidno: 1. Stanje parc. št. 5 k. o. Mengeš, v času sklepanja kupne pogodbe leta 1945: parc. št. 5 k. o. Mengeš, travnik 1 v izmeri 12408 m2. 2. Seznam parcel v letu 2007, ki obsegajo del parc. št. 5 k. o. Mengeš, ki niso bile predmet kupne pogodbe, Alojz Kanc - Ivan Kanc z dne 30. 4. 1941: - del parc. št. 8 k. o. Mengeš, pot v izmeri 145 m2, - del parc. št. 5/1 k. o. Mengeš, travnik 1 v izmeri 1641 m2 in - parc. št. 5/2 k. o. Mengeš, travnik 1 v izmeri 967 m2, skupaj 2753 m2. 3. Seznam parcel v letu 2007, ki obsegajo del parc. št. 5 k. o. Mengeš, ki niso bile predmet kupne pogodbe, Alojz Kanc - Ivan Kanc z dne 30. 4. 1941, vendar ležijo na območju prestavljene struge Pšate: - del parc. št. 2925/3 k. o. Mengeš, vodotok v izmeri 1850 m2, - parc. št. 2925/39 k. o. Mengeš, neplodno v izmeri 443 m2 in - parc. št. 2925/40 k. o. Mengeš, neplodno v izmeri 352 m2, skupaj 2645 m2. Na ustni obravnavi 27. 3. 2007 je predstavnik SOD d.d. podal izjavo, da je v predmetni zadevi potrebno prvenstveno ugotoviti, kateri del podržavljene parc. št. 5 k. o. Mengeš in v kakšni površini je bil ob podržavljenju v lasti upravičenca Alojza Kanca. Iz kupne pogodbe z dne 30. 4. 1941 izhaja, da je bil predmet pogodbe del parc. št. 5 k. 0. Mengeš, prav tako pa je bila predmet kupne pogodbe tudi Alojzu Kancu lastna opuščena stara struga Pšate. Nadalje je predstavnik SOD d.d. na ustni obravnavi izjavil, da pri pregledu spisne dokumentacije, predvsem odpisnih dovoljenj iz leta 1955, meni, da je bil Alojz Kanc ob podržavljenju lastnik le tistega dela parc. št. 5 k. o. Mengeš, ki se nahaja zahodno oz. na desnem bregu nove struge Pšate (površina, ki je v izvedeniškem mnenju navedena v 2. točki oz. tabeli). Predstavnik SOD d.d. je naslovnemu upravnemu organu izročil odpisna dovoljenja iz leta 1955. Nadalje je predstavnik SOD d.d. na ustni obravnavi izjavil, da ne prereka obstoja ovir za vračilo v naravi za del današnje parc. št. 8 k. o. Mengeš ter za tisti del podržavljenega premoženja, ki se nahaja v vodotoku. Na podlagi izpiskov iz zemljiške knjige, katastrskih podatkov, načrta kategorizacije javnih cest v Občini Mengeš, digitalnih orto-foto posnetkov in na podlagi izvedeniškega mnenja je upravni organ ugotovil današnje stanje parc. št. oz. njihovih delov, ki so nastale iz podržavljene parc. št. 5 k. o. Mengeš in niso bile predmet kupne pogodbe iz leta 1941 : 1. del parc. št. 8 k. o. Mengeš, pot v izmeri 145 m2, vl. št. 1666 k. o. Mengeš: ZK lastnik: Občina Mengeš občinski svet Zavezanec: SOD, d.d. Parc. št. 8 k. o. Mengeš predstavlja kategorizirano javno pot, kar je razvidno iz načrta kategorizacije javnih cest v Občini Mengeš. Za vračilo v naravi obstajajo ovire v skladu z določili 3. odstavka 19. člena ZDen, zato upravičencu v skladu z obliko zahtevka pripada odškodnina v obliki obveznic SOD, d.d. 2. del parc. št. 5/1 k. o. Mengeš, travnik 1 v izmeri 1641 m2, vl. št. 1237 k. o. Mengeš: 3. parc. št. 5/2 k. o. Mengeš, travnik 1 v izmeri 967 m2, vl. št. 1237 k. o. Mengeš: Parc. št. 5/1 in 5/2, obe k. o. Mengeš, po katastrskem stanju predstavljata travnik, vendar pa je bilo med postopkom ugotovljeno, da se katastrsko stanje ne ujema z dejanskim, kar je razvidno iz aero-foto posnetkov predmetnih parcel, ki so del dokumentov zadeve. Parceli sta delno pozidani. Na delu parc. št. 5/1 k. o. Mengeš stoji transformatorska postaja, na delu parc. št. 5/2 k. o. Mengeš pa je balinišče. Iz lokacijske informacije št. 463-05-6/2005, ki jo je Občina Mengeš izdala dne 19. 7. 2005, je razvidno, da sta parc. št. 5/1 in 5/2, obe k. o. Mengeš, nezazidani stavbni zemljišči (Družbene dejavnosti. ŠR Šport in rekreacija), iz česar je upravni organ ugotovil, da sta parc. št. 5/1 in 5/2, obe k. o. Mengeš, na podlagi 5. odstavka 57. člena Zakona o javnih skladih (Ur. l. RS, št. 22/00) 25. 3. 2000 prešli v last Občine Mengeš. Glede na dejansko stanje je upravni organ med postopkom ugotovil, da bi bilo tisti del predmetnih parc. št., ki ni pozidan, upravičencu mogoče vrniti v naravi, po ustrezni odmeri gradbenih parcel. V izogib stroškom, ki bi nastali zaradi izvedeniškega dela izvedencev urbanistične in geodetske stroke, je upravni organ na ustni obravnavi dne 27. 3. 2007 vlagatelja Andreja Svetlina in dejanski lastnici parcel, Občini Mengeš, predlagal, da preučita možnost poravnave in pojasnil, da v kolikor do poravnave ne bo prišlo, bo upravni organ s sklepom določil izvedenca urbanistične in geodetske stroke, ki bo določil merila in pogoje za oblikovanje gradbenih parcel objektov, stoječih na parc. št. 5/1 in 5/2, obe k. o. Mengeš. V izogib stroškom (izvedenci, parcelacije, cenilci, itd) in ostalih nepredvideni posledic (legalnost TP in balinišča s spremljajočimi objekti, izveden mostiček in predviden most za povezavo Slovenska cesta - športni park - Osnovna šola, itd), se je Občina Mengeš odločila skleniti poravnavo za nepremičnini parc. št. 5/1 v izmeri 1649 m2 in parc.št. 5/2 v izmeri 967 m2, obe k. o. Menge z upravičenci, in sicer: Stranke te poravnave se dogovorijo, da bodo vlagatelji zahteve po sklenitvi te poravnave in plačilu prvega dela z njo dogovorjenega zneska svojo zahtevo umaknili v delu, ki se nanaša na vračilo v naravi navedenih zemljišč, občina pa jim bo za to plačala znesek v višini 48.798,00 EUR. Zgoraj navedeni znesek bo občina plačala v dveh delih, in sicer: prvi del v višini 25.000,00 EUR v roku 8 dni po podpisu te poravnave ( PR 2007), drugi del v višini 23.798,00 EUR najpozneje v roku 8 dni po objavi proračuna občine za leto 2008, oziroma prej, če bo to omogočal proračun občine za leto 2007. 7. 9. 2007 je vlagatelj Andrej Svetlin podal izjavo, s katero umika zahtevo za denacionalizacijo v delu, ki se nanaša na celotno nekdanjo parc. št. 6 k. o. Mengeš ter na del nekdanje parc. št. 5 k. o. Mengeš, in sicer pri slednji samo v delu, ki se glasi na vračilo v naravi za zemljišče pod sedanjima parc. št. 5/1 in 5/2, obe k. o. Mengeš. 2. Plinifikacija - spremembe višine, strukture in elementov cene pri uporabnikih Če drži odgovor župana, da se ni nič spremenilo v pogodbah o plinifikaciji v Občini Mengeš od uveljavitve novih aktov, z dne 1. aprila 2007, prosim za naslednje odgovore in pojasnila: - Zakaj se ob projektiranju plinovoda ne izdela celovit projekt in se tudi ne izvaja celovita gradnja, kot zahteva pogodba? - Zakaj se ob polaganju plinovoda ne zamenjuje obvezno tudi vodovod, tudi v primeru, ko se več kot polovica lastnikov objektov na trasi strinja z necelovito gradnjo (večkratnim razkopavanjem), kot to zahteva pogodba? - V skladu z Zakonom o informacijah javnega značaja prosim, da objavite vse spremembe cene plina v Občini Mengeš v primerjavi s cenami kurilnega olja od 1. 1. 2007 na način, kot jih je imela zbrane občina do tedaj - s podatki: obdobje veljavnosti, tarifna skupina, nabavna cena plina na meji z občino, eko taksa, marža (omrežnina, prodajna marža), koncesijska dajatev občini, prodajna cena brez DDV, prodajna cena gospodinjskega plina z DDV, prodajna cena kurilnega olja z DDV. Odgovor: V vseh gradnjah, razen na področju Aljaževe ulice in Veselovega nabrežja, smo vgradili manjkajoče komunalne vode ali jih obnovili (Slovenska cesta, Gorenjska cesta, pot za gasilskim domom, Glavičeva ulica, od Testenove ulice do Gasilske ulice v Loki, pot proti mrliškim vežicam). Tudi projekti za leto 2008 bodo bodisi celoviti (Prešernova, Balantičeva) ali se bo vsaj zamenjal vodovod (Lavričeva). Na Aljaževi ulici in Veselovem nabrežju je potrebno vgraditi tudi kanalizacijo, za kar bomo posredovali vlogo za kohezijska sredstva. Zaradi nujnosti oskrbe cone s plinom smo se skupaj s koncesionarjem odločili, da se plin vgradi v bankino ceste, da ne bo kasneje oviral izgradnje kanalizacije. Koordinacija z ostalimi komunalnimi vodi je bila narejena tudi tukaj, in sicer v projektu za izgradnjo plinovoda, kjer so vrisani tudi ostali komunalni vodi. Z uveljavitvijo nove zakonodaje po EZ se šteje za sistemskega upravitelja distribucijskega omrežja (SODO) obveznost objave samo znesek omre-žnine, dobava plina je tržna dejavnost. Na Petrolovi internetni strani so objavljeni ceniki vseh energentov in prav tako cene (omrežnine) zemeljskega plina po koncesijah. Vprašanje ge. Justine Jerič 1. Prvo vprašanje, ki mi ga je posredovala skupina občanov, se nanaša na vračanje preplačanega denarja v telefonsko omrežje. Zanima jih, kdaj, če sploh kdaj, bodo dobili denar vrnjen tudi občani mengeške občine, seveda le tisti, ki so do tega upravičeni. Izvedeli so, da je nekaj posameznikov v sosednji občini denar že dobilo. Odgovor: Vsi občani - upravičenci, ki so Občini Mengeš posredovali vlogo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, bodo prejeli vrnjena sredstva takoj, ko bo Občina Mengeš s strani državnega pravobranilstva RS prejela poravnalno ponudbo in sredstva. Posamezniki v sosednjih občinah, ki so že prejeli vrnjena sredstva iz naslova vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, so imeli sklenjeno pogodbo neposredno s podjetjem za ptt promet. Ti posamezniki so bili dolžni svoje zahtevke vložiti direktno na Državno pravobranilstvo in ne v sklopu zahtevka občin. Večina teh vlog je bila rešenih, zato so že prejeli vrnjena sredstva. 2. Druga stvar je bolj informativnega značaja, a ne nepomembna, predvsem z ekološkega vidika. Govorim o podrtem drevju v gozdu, razmetanem sem ter tja, ki je zato prava vaba za drevesne škodljivce (lubadar), ki bodo prav hitro ogrozili še zdrava drevesa. Ne želim nikogar kritizirati, rada bi le, da opozorite gozdno upravo, le ta pa lastnike, da pospravijo ali morda komu les ponudijo za kurjavo, če ga sami ne potrebujejo. (Fotografije, ki potrjujejo trditev, si lahko ogledati pri avtorici pobude). Ta lokacija je ob poti od gradu Jable do Ručigaja na Dobenem oz. prav ta, kjer sem predlagala ureditev skromne trim steze v eni izmed mojih lanskih pobud. 3. Tretja stvar pa je pohvala oz. zahvala Občini Mengeš od Društva sladkornih bolnikov združenih iz okoliških občin za dotacijo, ki so jo pred kratkim prejeli od mengeške občne oz. se je ta dokaj hitro odzvala na njihovo prošnjo, ki sem jo posredovala g. Vahtarju. Občina Mengeš politika LJUDSKA SAMOINCIATIVA Ko je, pred ne tako dolgim časom, pričel bivši župan, sedanji občinski svetnik, prizadeto javno nasprotovati vikendskemu sklepu Občinskega sveta o opustitvi dosedanjega napajanja Občine Mengeš s pitno vodo iz planin, se je sama od sebe vrinila v razmišljanje želja po spoznanju, zakaj. Uveljavljanje posebnih interesov? Kot uporabniki se zavedamo potrebe razmišljanja o vodi šele tedaj, ko ne priteka iz vodovodne pipe. Nepotrebni »zakaj« nikakor ni hotel mirovati in je pričel odpirati zahtevo sprejete spremembe vzrokov ad hoc oskrbe s pitno vodo s strani občinske samouprave. Kakor, da bi se nahajali na mitingu. Še smo skupaj z občani, ki so v mladosti zajemali vodo iz vodnjakov na dvoriščih svojih domov. Skupna napajališča so bila redka. Tudi se še verjetno mnogi spominjamo vetrne vodne črpalke v Topolah, povzročene iz ameriškega načina oskrbe z vodo na farmah. Toda pred petdesetimi leti so se Mengšani odločili oskrbovati z vodo iz planin. Bistro in kvalitetno, izrednega okusa. Pa bi tedaj lahko črpali vodo izpod nog. Plitvo in na »licu mesta«. Toda, kaj jih je tedaj preusmerilo na planine? Odgovor je priznanje njihovemu dolgoročnemu razumevanju pomena in umovanja pri oskrbi z vodo. Kvaliteta vode in stalnost oskrbe. Ne cenejša postavitev črpališča. Kakor, da bi vedeli, kako obilno bo onesnažena ravnina v bodočnosti. Zagotovo pa je k odločitvi pripomogla tudi samo-točnost zajete vode. Energetsko manj obremenjujoče. Zanimivo, to je pomembno tudi danes in bo še bolj jutri. Odločitev občinska samouprave preko noči o opustitvi sedanjega vodnega vira in prehodu na manj ustrezno in ekološko mnogo bolj rizično oskrbo pitne vode iz ravnine je pri mnogih krajanih naletela na odpor. Posebno zato, ker se občanom ni bilo omogočeno seznaniti z nosilnimi vzroki opustitve vodnega vira Krvavec. Seznanitve s strokovnimi temelji v poljudni obliki podane primerjalne obrazložitve. Tudi zato, ker je Občinska uprava, že pred sprejetim odlokom opustitve vodnega vira Krvavec, pristopila k sosednjim občinam in jim širokogrudno podarjala svoj skoraj tretjinski delež vodne kapacitete vira. Odgovor prizadetih občanov je bilo organiziranje civilne družbe, ki je na svojih posvetovanjih v izraženih mnenjih podala zahtevo Občinskemu svetu in upravi, da pred konkretnim izstopom iz tozadevnega vodnega vira pridobi soglasje občanov. Pravico ljudske iniciative, da občinskim predstavnikom izrazi svoje nesoglasje za njihovo dejanje. Verificirano na referendumu, demokratičnem dejanju izrazu soglasja, za pomembno odločitev v njihovem imenu. Vloga za organiziranje in realizacijo predaje mnenj občanov je bila predana Občinski upravi 14. februarja 2008. Pomembnosti preveritve izraza volje občanov dodajajo samo občinski samoupravi razumljiva njena dejanja, ki jih že izvaja, vendar še ni sprejela pogojev, kateri bi to dovoljevali! Mislimo pravilno, da velja, prav pri oskrbi z pitno vodo, sklep Občinskega sveta, s katerim zavezuje Občinsko upravo k pripravi strategije vodne oskrbe za prihodnja desetletja? Na tej osnovi je nato sprejeta ustrezna odločitev o vodni oskrbi? Se s tem zanika v decembru sprejet lastni sklep opustitve sedanjega vodnega vira? Vse skupaj, preprosto povedano, šele pripravo in osnovo občinskih dejanj, ki jih že izvaja. Pa je to sposoben razumeti doktor znanosti??? Kateri interesi so vključeni? Občinski, osebni? Zato moramo občani polnoštevilno izraziti svoje nesoglasje ob opustitvi alpskega samotočnega vira pitne vode zaradi pristopa na ravninskega. Nihče ne more pri tem podati obsega podzemnega onesnaževanja našega polja zaradi prekritih smetišč od zahoda do vzhoda naše ravnine. Padavine, s pretokom preko odloženih odpadkov, se neprestano zastrupljajo! Morebitno onesnaževanje s strani ljudi na alpskem področju je tehnično in upravno izvedljivo in rešljivo. Ravninsko nikakor. Vsakodnevno lahko pričakujemo samo najhujše, toda brez moči saniranja. Aleksander Markovčič SE RES ODREKAMO ŽIVI VODI? Po vseh objavljenih člankih glede vodooskrbe v Občini Mengeš, mimogrede - vsi, razen enega, so si v razmišljanju popolnoma identični, ne morem kaj, da ne povem tudi svojega mnenja. Po dolgih božično-novoletnih praznikih morda 7. januar letos ni bil najbolje izbrani dan za soočenje o tako pomembni stvari, kot je voda, pa vseeno. V Kulturnem domu Mengeš se nas je zbralo kakih 20 - z županom in vsemi novinarji vred. Nič veselo, pa vendarle nismo menjali lokacije in smo ostali kar v Špas teatru. Najprej so nam pristojni občinski svetniki, skupaj z županom Jeričem in dvema strokovnjakoma na tem področju - g. Faturjem in drugim, ki naj mi oprosti, ker si nisem zapomnila njegovega cenjenega imena, natresli kar nekaj pomembnih podatkov, ugibanj, predvidevanj in zneskov. No, predvsem teh je bilo v prid krvavškega sistema manj. Skratka, stroškov za sanacijo je menda preveč, čeprav naj bi Občino Mengeš stalo ob pridobitvi državnih in kohezijskih sredstev EU tako rekoč zanemarljivo malo - ob dejstvu, da gre za naravno dobrino, ki je osnovni vir življenja. Ga. Stritar je poudarila, da v občini kar šest let ne bi mogli delati drugega, kot obnavljati ta vodni sistem, in vsi skupaj so iz zaodrskega omizja hvalili cenejšo varianto v globinskih vrtinah na Mengeškem polju. Župan pa je bil najbolj prepričljiv z oceno glasovanja o vodooskrbi na Občinskem svetu, kjer se je velika večina svetnikov odločila v korist vrtin - predvsem zaradi zavedenosti s podatki in velikimi stroški, ki bi nastali v krvavškem sistemu. Da niso imeli dovolj časa za preučitev vseh gradiv, pa sedaj ne zanima nikogar. Zanimiva se mi je zdela obrazložitev, da medtem, ko se Mengeš odpoveduje krvavškemu vodovodu, se istočasno za teh lepih 30 %, kolikor je bilo dosedaj dodeljeno naši občini, potegujejo vse ostale občine, ki se nahajajo veliko dlje od sistema, kot Mengeš. Za kaj torej gre - za politični ali kakšen drug interes? In potem podatek, ki me je presunil. Občina Vodice je, pomislite, samo zato pristopila h krvavškemu sistemu, ker dejansko nima več možnosti z globinskimi vrtinami. Pred leti so imeli eno zelo dobro, pa je presahnila, ker so jo preveč izčrpali. Si predstavljate? In mi se bomo zanašali na ravno takšne vrtine? Mislim, da sploh še ne vemo, kakšne količine so zmožne glede na porabo, s katero se strinjam, da narašča. Ampak narašča povsod, po vseh občinah, zato pogojevanje velikih porabnikov, kot je letališče, Lidl, Lek itd., sploh ni na mestu. 30 % po določeni pogodbi je zmeraj isto, zato zavajanja s podatki, da bi Mengeš dobil manj vode iz tega sistema, ni na mestu. Zavedati pa se je potrebno tudi tega, da je, ne samo to, da ne vemo, če bo iz vrtin dovolj vode, pomembna kvaliteta le-te. Dobenci že tako in tako pijemo vodo iz domžalskega odcepa vodovoda, kar pa je po vseh kriterijih še slabše od krvavškega, sem med drugim tudi slišala. Istočasno pa se je potrebno vprašati, kako dobesedno »svinjamo« podtalnico vsi, ki še nimamo urejene kanalizacije (kar dobršen del občine z Dobenom vred), potem mnogi kmetje z uporabo pesticidov ipd. Ob zavedanju, da vse odplake in odpadne vode pronicajo v zemljo, je jasno tudi, da se zlivajo vse do globin, od koder naj bi jo sedaj črpali. Le kakšno? Splošno znano je, da po dolgem obdobju sledi neizbežno - sanacija tega vodovodnega sistema. V katerega je po besedah mnogih prav Mengeš vložil daleč največ sredstev in prostovoljnih ur dela, zdaj pa bi se mu kar tako na lepem odpovedali. Kot je v šali nekdo dejal: vi dali, mi vzeli. Podpisnika ne poznam in to sploh ni pomembno, dejanje govori samo zase. Kot se tudi ne morem strinjati s svetnikom (sicer izvoljenem na listi SDS), ki je poudaril svojo odločitev predvsem s tem, da ni ne čustveno, ne sentimentalno navezan na Občino Mengeš in njegov vodovod. Hudo. Saj tudi jaz nisem, ker sem doma ob pitnem izviru reke Krke, pa se vseeno zavedam pomanjkanja dobre pitne vode, za katero nobena cena ni prevelika. Nobena reč ni za večno, to mi je jasno, zato je bila vrtina Žeček še kako dobrodošla kot vodna rezerva. Vendar alpska voda, ki priteče dejansko iz skale, je živa voda, z vsemi potrebnimi minerali, ki jih potrebuje človeški organizem. Glede na to, da me je poklicalo kar nekaj ljudi, ki jim tudi ni vseeno za ohranitev tega vodnega vira, torej krvavškega sistema, verjamem v zdrav razum občanov, saj bi o tako pomembni dobrini, kot je voda, morali odločati vsi. V stranki SDS smo pripravljeni tudi na skrajno možnost - referendum. Četudi bi ga občani zavrnili (se pravi, da bi se odpovedali krvavškemu sistemu). Šele takrat bi vsi skupaj imeli možnost »se tolči po glavi«, skupaj z občinskimi svetniki. Kajti za vodo gre. Za vir življenja, še več - preživetja. Ana Jernejčič, Dobeno politika JANŠA NIKOLI NI IZGUBIL STIKA Z REALNOSTJO Spoštovana Zares-na poslanka, ga. Oražem. V decembrski številki Mengšana ste zopet natrosili kar nekaj neresnic, zato bi vaš tokratni naslov prispevka malo pokomentirala. Janša po volitvah za novega predsednika - s približno enakimi odstotoki zavrnjenega referenduma o Zavarovalnici Triglav - ni odigral nikakršne scene svoje lastne žrtve. Seveda takšne razlike v odstotkih ni pričakoval, kar je javno tudi povedal. Če vi osebno pravite, da vladne krize ni bilo, je celotna opozicija trdila ravno to - s prikazi različnih vrst anket so vladi dokazovali padanje podpore tudi iz vladnih strank. Janša je odreagiral tako, kot bi vsak sposoben predsednik vlade moral, preveril je trdnost vladne koalicije, kar je praksa mnogih demokracij v EU. Seveda ni pričakoval še dodatnih opozicijskih glasov, vendar iz svoje obsežne obrazložitve nastale situacije, podkrepljene s 571 podpisi novinarske peticije, češ da si vlada podreja oz. pritiska na medije (kar se je izkazalo za veliko laž), je pričakoval obsojanja vredno dejanje na to vsaj od nekaterih poslancev. Pa nič, niti od tistih, ki so podpisali pred časom tako imenovano Partnerstvo za razvoj - izgleda, da s figo v žepu. Sporočilo o »totalitarni« vladi je prebirala vsa Evropa in svet, in ker sta prvopodpisnika, Zgaga in Šurc, podkrepila izjavo še z dejstvom, da ju skrbi, kako bo Slovenija zmogla voditi predsedovanje EU pod takšnimi pritiski, je nekaj tujih novinarjev le preverilo, kaj se dogaja. Še dobro. Sicer se pa ve, kdo trenutno obvladuje slovenske medije. V imenu kapitala Pivovarne Laško so nekateri novinarji za mastne denarje sposobni lagati samim sebi in drugim (Delo), isti nadzorni svet pa je kljub nasprotovanju vseh na uredniškem odboru Maga imenoval novega odgovornega urednika. Tako bomo poslej največ resnic oziroma realno opisanih dogodkov še naprej prebrali v Demokraciji, Žurnalu in novem Tedniku. Žal. Glede »tajkunov« v Sloveniji in glede čiste vesti pri orožarski aferi se pa bojim, da bo ravno v zdajšnji opoziciji nastala najdaljša vrsta (npr. bivši državni sekretar Bandelj, podjetja Viator&Vektor, SIB banka, Merkur, Pivovarna Laško _ in mnoga druga, ki so bila namerno speljana v stečaj in poceni prodana v času Ropove vlade). »S Termami Čatež in SIJ-em ni nič narobe, vpogled v njihove pogodbe oziroma poslovanje je omogočen vsem, ki to želijo,« je Janša povedal javno. In še hura za privatizacijo NKBM, kjer je bilo prvič omogočeno vsem državljanom RS postati imetnik delnic. Seveda tako, da si jih kupil s svojim denarjem ali bančnim posojilom in ne po »tajkunsko«. Želimo si še takšnih akcij. Kljub najvišji gospodarski rasti doslej in najnižji brezposelnosti je inflacija res tista, ki pesti tiste z najmanjšimi prihodki, zato sem vesela tudi zato, da je vlada že naredila prvi korak in jim pomagala z različnimi transferji. Kar pa se ge. Hribar tiče, samo tole. Ona je že nekajkrat »ustavljala« desnico in »žugala« iz ozadja (tudi pod vplivom g. Kučana) z različnimi premišljenimi in nesramnimi potezami, zato naj kalimerovsko obnašanje predpisuje komu drugemu. Moram skleniti tole pisanje, da ne bo predolgo. Samo upam lahko, da mi ga bo odgovorna urednica objavila v celoti in ga ne bo potrebno krajšati, tako kot prejšnjega. Nisem prepričana - v primerjavi z vami, ga. Oražem, ki imate v vsaki št. našega mesečnika menda že vnaprej rezerviran oglasni prostor. Pa je to vendar medijska svoboda, ali ne? Ana Jernejčič, Dobeno vabilo na čistilno akcijo Vabimo vse prijatelje in ljubitelje narave na našo čistilno akcijo, ki bo 1. marca 2008. Dobimo se ob 9. uri pri kamnolomu ob jezeru Pristava. Pobirali bomo ob cesti, ki vodi čez Žeček, in do gostilne Ručigaj, kjer se bomo okrepčali. Vsako leto naberemo veliko smeti in z žalostjo v srcu ugotavljamo, da ljudje v gozdu odlagajo vse mogoče odpadke, ki tja ne sodijo in kazijo naravno okolje, zato pozivamo vse, da smeti oziroma večje odpadke odložijo na mesta, ki so temu namenjena. Hvala lepa pa vsem, ki pazite na čisto okolje, in vabljeni, da se nam 1. marca pridružite na prijetnem in delovnem sprehodu v naravo. OO SDS Mengeš, Zlatka Zebec 10. SEJA ZO GORENJSKE REGIJE V ponedeljek, 4. februarja 2008, smo se predstavnice ŽO gorenjske regije zbrale v prijetnem okolju gostilne Ručigaj na 10. seji ŽO gorenjske regije. Sejo je vodila predsednica gorenjske regije, ga. Milena Černilogar. Tokrat je seja potekala v sproščenem vzdušju, saj smo ob dobri hrani gostilne Ručigaj lahko sproščeno poklepetale o nalogah, ki nas čakajo v tem letu, ki je tudi volilno leto. Večer nam je popestrila naša članica, ga. Glamuzina, ki je predavala o medgeneracijskih odnosih. Da pa nismo bile samo dame, se je našemu vabilu odzval tudi predsednik OO SDS Mengeš, g. Tomaž Štebe, ki nam je namenil veliko vzpodbudnih besed, in pohvalil, da tudi ženske znamo in zmoremo uspešno delati v politiki. Bil je prijeten ženski klepet, zato bi se vsem, ki so se vabilu odzvale, iskreno zahvalila, da so v tako lepem številu prišle v naš kraj. Zahvala gre tudi g. Ručigaju in njegovi ženi, ki sta nam pripravila in postregla dobro domačo hrano. Na koncu pa bi, ker se bliža 8. marec, izkoristila priložnost, in bi vsem ženam in materam voščila ob njihovem prazniku. Predsednica ŽO SDS Mengeš, Zlatka Zebec PREDSTAVITVE AKTIVNOSTI ZA IZGRADNJO OBVOZNICE MENGEŠ V LETU 2008 Predstavitev (peta) bo v ponedeljek, 3. marca 2008, ob 20. uri, v dvoranici središča Naš Slamnik (nad knjižnico) v Mengšu. Projekti so končani. Potekajo še odkupi zemljišč in zemljiškoknjižne zadeve. Javni razpis bo objavljen takoj po sprejemu plana DARS 2008 v parlamentu. Predstavniki investitorja DARS in njegovega 'inženirja' DDC bodo predstavili potek priprav na izgradnjo in odgovarjali na vprašanja. Predlog plana DARS za leto 2008 določa sredstva za izvedbo del na trasi obvoznice Mengeš v višini preko 6 milijonov evrov. Upajmo, da bo plan sprejet v parlamentu že februarja. Upam, da bo tudi Občina Mengeš pripravljena na sodelovanje v tistih delih obvoznice, kjer mora sodelovati pri projektiranju in izvedbi za njen del interesov in obveznosti.Obravnavali bomo tudi potek priprav na izvedbo obvoznice Moste pri Komendi. Spremljam in pomagam tudi pri tej nujni investiciji v sosednji občini. (1.3.1) Želodnik-Vodice: Želodnik-Mengeš z obvoznico V letu 2008 se bo zaključilo izvajanje odkupov zemljišč in drugih nepremičnin ter izdelava projektno-tehnične dokumentacije. Izveden bo razpis za izvedbo del, pričela se bodo pripravljalna dela. Izvajala se bodo gradbena dela na trasi obvoznice Mengeš. (1.3.2) Želodnik-Vodice: Mengeš-Žeje V letu 2008 se bodo nadaljevali odkupi zemljišč in drugih nepremičnin. Izvajala se bodo gradbena dela na trasi obvoznice Moste. mag. Tomaž Štebe, poslanec SDS politika POZIV PO VEČJEM ŠTEVILU NEGOVALNIH ODDELKOV Dejstvo je, da so slovenske bolnišnice v zadnjih letih izjemno racionalizirale in občutno skrajšale ležalne dobe in oskrbne dni za bolnike. To v praksi pomeni, da so pacienti v čim krajšem času po postopkih (operacijah, pregledih) odpuščeni iz bolnišnične oskrbe. Pohvalno in smiselno, saj na mnoge posege že čaka dolga vrsta novih bolnikov. Problem pa nastane, če bolnik po odpustu sam ni sposoben skrbeti zase in opravljati vseh potrebnih opravil, nima pa bližnjih, ki bi lahko ves čas v posthospitalni fazi dovolj strokovno bedeli pri njegovem okrevanju. Na področju negovanih bolnic in ustreznega števila postelj za te namene je Slovenija popolnoma zaspala in s tem so nastale za mnoge bolnike in tudi njihove sorodnike velike in nepremostljive težave, ki jih spravljajo v obup pri iskanju rešitev. V tujini ima skoraj vsaka bolnica v okviru svoje dejavnosti tudi negovalne oddelke, kjer večino kadra pri podaljšani hospitalizaciji in mnogokrat tudi rehabilitaciji predstavljajo medicinske sestre in tehniki, fizioterapevti, _ Pri nas pa si moramo pomagati, kot vemo in znamo: mnogi skušajo z iskanjem rešitev v domovih upokojencev, nekaj takšnih oddelkov, a zdaleč premalo, pa deluje v Sežani, Murski Soboti, na Golniku _ Največji problem pa imamo prav v osrednjeslovenski regiji, oziroma na področju, ki ga pokriva Klinični center Ljubljana. Le-ta namreč nima primernih kapacitet negovalnih postelj. Nekateri zdravniki bolnikom podaljšujejo (na lastno odgovornost) bivanje v bolnici, drugi najdejo rešitev daleč stran od doma, tretji začnejo z zvezami in poznanstvi iskati mesto v prezasedenih domovih _ A tudi to v naši regiji ni lahko, saj na mesto v domovih čaka kar okoli 6400 starejših. Pri večini pomoč na domu, ki so jo občine dobro razvile, ne zadostuje. Prav zato smo se pred časom na Mestni občini Ljubljana na pobudo njihovega Odbora za zdravstvo srečali vsi, ki bi lahko prispevali k razrešitvi tega perečega problema. Ugotovili smo, da Klinični center že ima pripravljene projekte za negovalni oddelek (sprva naj bi imel 60 postelj). Problema, ta trenutek zelo velika, pa sta dva. Zaenkrat ni določenega objekta, kjer bi se lahko uredil negovalni oddelek. Klinični center predlaga, da bi bilo to morda v izpraznjeni nevrološki kliniki (a to je še zelo oddaljena rešitev, pa tudi nezadostna, saj bi KC potreboval najmanj 150 negovalnih postelj), na sestanku pa je bilo omenjenih še nekaj drugih primernih rešitev (npr. lokacija stare Pediatrične klinike). Vsekakor pa bo posebna skupina v okviru MOL skušala čim prej najti najboljšo prostorsko rešitev, pri čemer je Mestna občina Ljubljana ponudila vso pomoč (čeprav je ta naloga sicer izključno v državni pristojnosti), pričakujejo pa tudi sodelovanje drugih občin v širšem zaledju MOL. Večji problem pa se je pokazal s neurejenim financiranjem teh programov, za kar pa sta v prvi vrsti odgovorna Zavod za zdravstveno zavarovanje in Ministrstvo za zdravje. Tu bomo skušali aktivno delovati zlasti poslanci in poslanke s tega področja. Prav zaradi tega sem na problem obe instituciji (Ministrstvo in ZZZS) na posebni tiskovni konferenci 21. januarja javno opozorila in ju tudi pozvala k bolj odgovornemu in aktivnemu pristopu pri reševanju problema negovalnih bolnic in oddelkov. Pri tem sem še posebej opozorila, da je situacija najbolj kritična na območju osrednje Slovenije in da je potrebno k reševanju tega pristopiti nemudoma. Rešitev se ponuja v okviru razporejanja ostanka sredstev zdravstvene blagajne ZZZS. Teh naj bi bilo kar okoli 70 milijonov EUR in majhen del teh bi morali nameniti dodatno negovalnim programom, zlasti v Kliničnem centru. In z malo dobre volje bi bilo to mogoče, saj 100 takšnih postelj letno pomeni okoli 1 (en) milijon EUR stroškov. Pri tem je nujno, da se v akcijo aktivno vključijo tudi različna bolniška društva, saj se očitno problema odgovorni ne zavedajo dovolj močno. Cveta Zalokar-Oražem, poslanka Zares DOLGOROČNA STRATEGIJA OSKRBE OBČINE MENGEŠ S PITNO VODO Mnenje o spornih in neresničnih navedbah župana, g. Franca Jeriča (Mengšan, december 2007, stran 4) Župan, g. Franc Jerič, poskuša predstaviti strategijo dolgoročne oskrbe Občine Mengeš s pitno vodo tako, da navaja razloge za odločitev za preusmeritev na črpališča oz. vire na Mengeškem polju, to je na domžalski vodooskrbni sistem oziroma tako, da navaja razloge za njegovo navajanje za odhod s Krvavškega vodooskrbnega sistema na katerem ima Občina Mengeš 30 % (največ od občin) pravic na količinah pitne vode. Odločalo se je o tem in pojasnjuje se s strategijo, ki je ni. Napisanim razlogom v uvodniku v decembrski izdaji glasila Mengšan navajam okoliščine in strateško, strokovna in politično razvojna dejstva na osnovi navedenih dokumentov in virov ter obsežnih pogovor z akterji. Podrobneje je mnenje objavljeno na www.tomazstebe.sds.si, kjer so dodani viri in njihovi povzetki. Upam, da bodo aktivnosti konec januarja ustanovljene civilne iniciative prispevale k dodatnim razpravam in tehtnejšim premislekom. O športni dvorani in o obvoznici še ni bilo razprav na Svetu občine. Člani Sveta smo seznanjeni o tem samo iz kratkih zapisov v Mengšanu. Lahko pa bi bili iz 'Smernic za izdelavo proračuna 2008, 2009 in iz načrta razvojnih programov od 2009 do 2011', ki so bile sprejete na septembrski seji (10. seja 20. 9. 2007). V delu 'smernic' z naslovom »Oskrba z vodo« ne piše nič o opustitvi krvavškega sistema, nasprotno, navajajo se dejavnosti za njegovo obnovo. Izredna seja ni bila oktobra, pač pa 6. novembra, torej le dober mesec po zgoraj sprejetih 'smernicah' do leta 2011! Župan neresnično navaja »... sprejeta je bila odločitev naše občine o dolgoročni strategiji oskrbe Občine Mengeš s pitno vodo.«. Odločitve ne more biti, saj strategije še ni. Na izredni seji je bil šele sprejet dodatni sklep: »Župana in občinsko upravo se zadolži, da najkasneje v treh mesecih pripravi za občinski svet generalno strategijo oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja.«! Nelogično in povsem nedemokratično in nestrokovno: po sprejemu strateških odločitev - opustitev oskrbe iz Krvavca (voda Kamniških alp) in preusmeritev na oskrbo iz domžalskega sistema (podtalnica mengeškega in drnovkega polja) naj bi se izdelala oz. predstavila »generalna strategija«! Župan v gradivu za odločanje ni dal ali predstavil nobene strokovne študije pač pa le (tabelarično) primerjavo variant na 22-ih straneh: »Zagotovitev ustrezne oskrbe z vodo na območju Občine Mengeš« (Hidroinženiring, oktober 2007); z opisi variant le na dveh straneh! Kasneje sem dobil tehnično poročilo »Povečanje zmogljivosti vodovodnega sistema Krvavec« (Hidroinženiring, 2007). Za župana je to morda strokovna študija. Svetniki je nismo imeli v gradivu. Iz nje povzeti podatki za krvavški sistem v primerjavi variant zagotovitve vodooskrbe v Občini Mengeš je povzeta v najneugodnejši različici. Iz tehničnega poročila z vključeno Občino Mengeš s 30 % deležem je z upoštevanjem sofinancerskih virov znesek Mengša v najdražji varianti 3,3 in ne 4,4 mio evrov. Pri 90 % sofinanciranju je to le okoli 400.000 evrov. S tem bi obnovili (financirali) primarni vod tudi od Topol do Gobavice. Kaj je upoštevano v varianti stroškov na domžalske vire in vrtine, ni jasno. Z lastniki v Domžalah ni sklenjenih še nobenih dogovorov. 'Podana' nam ni bila nobena druga študija. Župan navaja »študijo koriščenja vodnih virov iz mengeškega polja«. Odločanje je bilo tako hitro, da večina verjetno sploh ni utegnila prebrati niti zaključkov, kaj šele, da bi jih pretehtala in premislila. Zapis strokovnjaka, citiram: »Odstop od skupnega projekta rekonstrukcije vodovodnega sistema Krvavec za Občino Mengeš pomeni, da se odpove dotokom vode iz zajetij pod Krvavcem za daljše obdobje, to je do ponovne rekonstrukcije oz. obnove vodovodnega omrežja (50 let)« je hudo poenostavljeno enostransko opozorilo s formalno pravnimi nedorečenostmi. Zelo verjetno, mislim da zagotovo, pomeni prevzem mengeških pravic in količin s strani drugih občin - za vedno. Glede na govorjenje župana in direktorja JKP Prodnik, ki je govoril celo o tem, da krvavški sistem ni vreden nič. Če pri taki oceni kdo ni zagovarjal odhoda s krvavške alpske vode na podtalnico mengeškega polja oz. na domžalski vodooskrbni sistem, je bil enostavno črna ovca. Zaključek strokovnjaka v 'primerjavi variant' je zanimiv. (nadaljevanje v naslednji števlki) mag. Tomaž Štebe Mesec marec je posvečen našim materam in ženam. Kitajski pregovor pravi: »Moški lahko postavijo tabor, samo ženska pa zna narediti dom«. Zato so žene in matere tako pomembne. Ob prazniku jim želimo veliko zdravja, sreče in radosti v krogu najbližjih. OO SLS Mengeš Za vse nas pa je praznik velike noči. Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni. Naj vam osrečujoča zavest Kristusove zmage nad smrtjo vlije novega upanja in poguma za jutrišnji dan. OO SLS Mengeš politika NASTAJANJE BETONSKE DŽUNGLE? Mengeš je kraj, ki se v zadnjih letih hitro razvija, vendar se bolj razvija v smislu naraščanja prebivalstva in ne v skladu z vrednotami bivanja. Vrednote bivanja so tiste, ki kraj naredijo prijazen človeku in te moramo ohraniti, če ne želimo živeti v neprijazni betonski džungli. Že nekaj let spremljamo načrtovanje gradnje nove ogromne športne dvorane, pravzaprav je bila prva volilna priložnost avtorja teh vrstic glasovanje glede športne dvorane v Mengšu. Kljub jasno izraženi volji Mengšanov pred desetimi leti, da dvorana ni niti potrebna, kaj šele zaželena, sedanja lokalna oblast nadaljuje s projekti, ki dobivajo nove razsežnosti in se ne omejujejo več le na telovadnico za potrebe osnovne šole. Športni park v Mengšu je prostor za rekreacijo, priložnost mladih družin za sprehod na svežem zraku, ki ga omogočajo pljuča narave - to je drevje in travnate površine, ta prostor je poln zelenila, na katerem si naše oči odpočijejo. Vsaka nova betonirana ali asfaltirana površina odvzame velik del teh pljuč in v poletnih mesecih postane razbeljena kot peč. Pogled na hrib se odpira z vseh strani, ko zapustimo zazidane površine in zadihamo - to je razkošje, ki nam prehitro polzi iz rok. Mengšani se še predobro spominjamo prelepega pobočja, polnega sprehajalcev spomladi in poleti ter sankačev in smučarjev pozimi na mestu, kjer zdaj stoji arhitekturno ničeva Harmonija, pač ne-vemo-katera različica bornega nadomestka športne dejavnosti, ki naj bi nadomestila naravni športni prostor. Travnato površino je nadomestilo parkirišče, ki sameva prazno, saj je za obiskovalce centra dvajset metrov zares predolga razdalja, da bi jo opravili peš in se že samo od sebe širi prakirišče v novo travno žrtev pod hribom. Tam naj bi v prihodnjih letih zrasel trinadstropni hotel, ki bo dodatno obremenil ulice Malega Mengša s prometom, polnim neuvidevnih in nevarnih voznikov, ki že sedaj močno ogrožajo miren sprehod po Muljavi in Pristavi. Hotel bi zahteval nova asfaltirana parkirišča in znatno manj travnatih površin - kje je opevana harmonija z naravo? Kje je harmonija s prebivalci, ki so del narave? Športni park Mengeš se razprostira okrog osnovne šole, ki z naraščanjem prebivalstva skozi novogradnje postaja premajhna. V nova stanovanja se naseljujejo mladi, ki bodo najverjetneje imeli otroke in bodo želeli, da njihovi otroci obiskujejo šolo in vrtec v kraju, kjer živijo. Šola pa ni zgolj pouk športne vzgoje! Nihče predmetu ne želi odvzemati pomembnosti, opozoriti želimo le, da megalomanska športna dvorana še ne zagotavlja kakovostne športne vzgoje. Športna dvorana naj bi stala na mestu in kot nadgradnja oziroma nadomestilo obstoječe šolske telovadnice. Zakonski akti v sklopu projektov zahtevajo tudi varovanje kulturne dediščine, kar so v primeru gradnje nove dvorane zaščitna arheološka izkopavanja, saj je na tem mestu potrjena rimska naselbina. Uničiti to dediščino pomeni kršiti zakon in posledično kazensko odgovarjati. Da bi se temu izognili, investitorji opravljajo raziskave, kje bi bila manjša verjetnost za arheološka odkritja - a glej ga zlomka, to popolnoma spremeni lokacijo športne dvorane, ki naj bi po novem stala kar nekje v športnem parku, posledično pa zapirala pogled na hrib, popolnoma izničila vrednoto drevoreda, uničila pogled skozi okna šole, in da bo mera polna, pa dvorana zahteva parkirišča. Vsi Mengšani vemo, da ob dnevih iger v Kulturnem domu težko hodimo po pločnikih, se težko prebijamo po cesti, ker je vse zaparkirano, pa je število obiskovalcev navadno okrog 500. Nova športna dvorana naj bi imela možnost gostiti več kot 1000 obiskovalcev!!! Pomnožite količino pločevine z ustreznim količnikom ^ In kaj se bo z Mengšem zgodilo ob dnevih, ko bodo prireditve potekale v obeh ustanovah hkrati? Se bomo morali domačini umakniti na homški hrib? Ali bomo dovolili nastanek betonske džungle med Pšato in Gobavico? Potrebno je pravočasno razmisliti o vrednotah prihodnosti - ali želimo Mengšani živeti ali se kar naprej umikati? Zaslužimo si prostor, ki ni okrnjen. Naši otroci si zaslužijo dovolj prostora v vrtcih in v šoli, v popoldanskem času pa je nedvomno najbolje izkoristiti čas na svežem zraku in ne v kotu nekakšne nečloveške dvorane, kjer se bo sočasno odvijalo še pet drugih dejavnosti. Zato pozivamo Občino Mengeš k resnemu razmisleku o prihodnosti, ki seže dlje od enega mandata, naj preučijo, ali želijo, da bi njihovi otroci in vnuki tvegali med avtomobili med potjo v šolo, ali želijo, da bi otroci zgolj z nostalgičnim občudovanjem pregledovali stare fotografije v knjigi Mengeš in Trzin skozi čas in vzdihovali, kako je bilo včasih lepo v Mengšu. Ker sama graja ni dobra, konstruktivno predlagamo v razmislek še drugo možnost: vrtca sta že premajhna, šola je premajhna in telovadnica za potrebe šole sedaj je premajhna. Zakaj ne bi razmislili o novi lokaciji nove šole z vrtcem, morda nekje med Mengšem in Loko, s primerno telovadnico -tako bi mengeško šolo lahko obiskovali vsi otroci Občine Mengeš in delu loških otrok ne bi bilo treba hoditi v Trzin, sedanja osnovna šola pa bi se razbremenila in bi del stavbe lahko namenili za sovice, najstarejšo skupino vrtca. Telovadnica bi vsaka ustrezala potrebam, otroci bi bili varnejši na krajši poti v šolo. Kaj je prioriteta v kraju - prireditve dvomljive kakovosti ali dobrobit naših otrok in otrok tistih, ki jih v tem času sprejemamo medse v nova stanovanja? Kar bi moralo biti retorično vprašanje, je postalo resno opozorilo ^ OOM.Si Mengeš Čestitamo za 8. marec in materinski dan. Obenem pa vam želimo tudi lepo praznovanje Velikonočnih praznikov. Lista za Mengeš in njen razvoj OO LDS MENGEŠ O OBMOČJU OBČINE MENGEŠ BREZ GSO V Republiki Sloveniji poteka akcija in kampanja »Brez GSO«. Cilj te akcije je, da slovenske občine sprejmejo izjavo o območju brez gensko spremenjenih organizmov in se tako pridružijo več kot 4500 občinam v vsej Evropi. Tako se bo nasproti močnega kmetijsko-gospodarskega lobija formirala civilna družba, ki bo preprečila širjenje gensko spremenjenih organizmov v Evropi. Le tako bomo lahko zaustavili nezaželene učinke na okolje, zdravje in socialno-ekonomske posledice. Gojenje gensko spremenjenjih organizmov v Sloveniji, ki je sorazmerno majhna, pomeni, da v Sloveniji skoraj ne bi bilo več mogoče ekološko kmetovanje. Vsi kazalci pa kažejo, da Slovenija postaja vse pomembnejši subjekt na domačem in tujem trgu ekoživil. Razglasitev za območje brez gensko spremenjenih organizmov je posebej pomembno za vzdrževanje nadpovprečne visoke biotske raznovrstnosti, ohranitev avtohtonih vrst in sorazmerno nedotaknjene narave. V OO LDS Mengeš smo za razglasitev Občine Mengeš za območje brez gensko spremenjenih organizmov, posebej je potrebno opraviti razgovor z Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja v Jablah. Ta center ima veliko območje tudi v naši občini in to celo na vodovarstvenem območju. Kot smo lahko zasledili v strokovnih razpravah, je gensko spremenjen organizem v okolju težko omejiti in se njegova specifika hitro širi (prek oplojevanja čebel itd). Vsekakor pa ti, gensko spremenjeni organizmi, posegajo v zdravje posameznika; to so pokazale obsežne raziskave v Združenih državah Amerike, kjer jih gojijo že več desetletij. Sprva uspešen kmetijsko-gospodarski projekt se je pokazal kot zdravju škodljiv, kar je na koncu botrovalo propadu številnih velikih farm in kmetij, ki za svoje gensko spremenjene pridelke niso dobile kupcev. Zaradi vseh naštetih dejstev v OO LDS Mengeš predlagamo, da se Občina Mengeš čim prej razglasi za območje brez gensko spremenjenih organizmov in da se opravi razprava o delovanju Centra za razvoj kmetijstva in podeželja, povezano z gojenjem gensko spremenjenih organizmov kot uporabe herbicidov in škropiv, saj delujejo na vodovarstvenem območju. Razglasitev posameznih slovenskih občin za območje brez gensko spremenjenih organizmov je skladna z razvojem podeželja, vključno s cilji razvoja turizma, socio-ekonomskimi cilji in ohranitvijo okolja. OO LDS Mengeš Vsem ženam in dekletom želimo prijetno praznovanje 8. marca, materam prijeten materinski dan. OO LDS Mengeš izobraževanje kuharski recepti naših babic V vrtcu Sonček smo konec januarja, v okvirju projekta OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE S POUDARKOM NA KULINARIKI, pripravili razstavo z naslovom KUHARSKI RECEPTI NAŠIH BABIC. To je že druga razstava v sklopu tega projekta. Naši starši so pridno prinašali recepte. Vsi recepti so fotokopirani, kar nam omogoča lažji vpogled. Namen tega projekta je tudi izmenjava dobrih starih preizkušenih kuharskih receptov. Nekaj staršev si je tako že prepisalo recepte in so si mogoče doma že spekli kakšno dobro potico, piškote, skuhali dobro juho, zanimivo prilogo ali cmoke ... Nekateri recepti so kar precej stari in jih danes težko najdemo. Upamo, da vam je bila razstava všeč. Mogoče ste našli kak recept, ki ste ga že dalj časa iskali. Zahvaljujemo se pridnim staršem in babicam za sodelovanje, saj ste nam v veliko pomoč pri zbiranju. Sonja Žargi osnovna šo^ mengeš je prejel nagrado za najštevilčnejši obisk narodne galerije Narodna galerija v Ljubljani se je odločila povabiti deset šol (srednjih in osnovnih), ki so v preteklem letu v največjem številu obiskale njihovo ustanovo in njihove ustvarjalne delavnice. Med temi šolami so bili tudi učenci naše šole. V sklopu praznovanj ob prazniku kulture so povabili predstavnike šol in učitelje spremljevalce na podelitev nagrad. Našo šolo so zastopali najprizadevnejši ustvarjalci, tako na likovnem kot na oblikovalnem področju. Veseli te lepe nagrade, smo se 11. februarja 2008 odpeljali v Ljubljano, kjer so nam pripravili bogat program in čudovite nagrade iz njihove knjižne zbirke. Po programu smo si ogledali še trenutno likovno razstavo in se okrepčali ob obloženih mizah. Nagrade smo veseli in upamo, da bomo tak rezultat dosegli tudi v letošnjem letu. Milica Tomšič GRADOVI To je naš celoletni projekt. Mesec januar pa smo v skupini petelinov namenili pravljicam na gradovih, življenju na gradu, predvsem pa plesu. Izdelali smo tudi svoj grad s kraljico, kraljem, stražarji, _ iz odpadne embalaže. Z otroki smo se pripravljali na grajski ples za vse grajske gospodične in gospodiče. Potrudili smo se, da smo zaplesali ob baročni glasbi kot v starih časih. Poskrbeli smo tudi za grajsko vzdušje z izdelavo nakita in svečnikov. Na ples smo povabili tudi starše, babice in dedke. Starši so nas po plesu prav prijetno presenetili z igrico »Muca Copatarica«, ki so jo zaigrali za otroke. Na predstavo so se starši pripravljali od oktobra, ko so se prvič sestali in izbrali zgodbico, igralce ^ Začelo se je z izdelovanjem scene, vodenje je prevzela g. Tina Kraševec. Teden dni pred nastopom so se vsi igralci dobili na generalki, kjer je bilo sprva malce zadrege, potem pa vedno bolj sproščeno in v četrtek, 31. januarja 2008, so starši (Meta in David Pančur, Petra Mikuš, Andreja Tomšič, Tina Kraševec, Renata Podlipnik in Jernej Jerman) odigrali čudovito predstavo, ki je navdušila starše in otroke. Za otroke in starše, ki niso igrali, je bilo to popolno presenečenje in zelo zanimivo je bilo opazovati obraze otrok, ko so v igralcih prepoznali starše. Sodelavka Mojca Bratovž je ples in predstavo posnela, posnetek pa je na DVD uredil g. Trav-nikar. Hvala vsem pogumnim staršem, ostalim pa naj bo to vzpodbuda za naslednje leto! Marta Gerkman in Petra Smrkolj kultura NOVO KULTURNO DRUŠTVO V MENGŠU V prostorih OŠ Mengeš se je 22. januarja letos odvijal zanimiv dogodek: ustanovljeno je bilo Kulturno društvo STOJI UČILNA. Predsednik in vodja iniciativnega odbora za ustanovitev društva je bil g. Branko Lipar, dolgoletni ravnatelj naše osnovne šole. V uvodnem nagovoru je na ustanovnem občnem zboru povedal, da ga je misel o ustanovitvi društva spremljala že precej časa. Med delavci šole so bili vedno tudi taki, ki so vidneje izstopali na kulturnem področju, bodisi kot ustvarjalci, poustvarjalci ali organizatorji. Zaradi tega je bila šola - in tako je še danes - vedno pomemben soustvarjalec sicer bogatega kulturnega dogajanja v kraju. Nekateri so se povezali v obstoječa društva, večina pa ne. Odločilni »sunek« za odločitev, da je napočil čas za ustanovitev društva, je bil spontan začetek delovanja pevskega zbora učiteljic pred dobrim letom. Že prvi samostojen nastop lansko pomlad je bil izjemno lepo doživetje, tako zaradi kvalitete kot zaradi dejstva, da je kaj takega sploh mogoče. Do takrat ni bilo slišati, da bi se kje v Sloveniji dogajalo kaj podobnega! Pevska dejavnost je torej trenutno edina, za naprej pa verjetno najvažnejša vsebina programa novega društva. Sicer pa naj bi se postopoma širila: organizirani bodo literarni dogodki, likovna dejavnost, predavanja. Na zelo pomembnem mestu bo skrb za šolsko preteklost: zbirali bomo materialne in nematerialne dokaze o šolski preteklosti in na ta način nadaljevali z začetim obsežnim delom, ko je bila pred nekaj leti urejena muzejska zbirka v prostorih šole, kolikor vemo, ena prvih podobnih v Sloveniji. Nalog torej ne bo manjkalo. Med člane društva pa niso vabljeni le učitelji in vzgojitelji, ki so še zaposleni ali že upokojeni, marveč vsi, ki jih tovrstno delo zanima. Delo bo potekalo v sekcijah, in sicer tistih, za katere bo največ zanimanja. Za morebitne odgovore na vaša vprašanja sta vam na voljo predsednik društva Branko Lipar (040/354-111) ter tajnica Martina Šorn-Povšnar (041/273-659). Za uspešno delovanje društva je tudi pomembno, da je vključeno v Zvezo kulturnih društev Občine Mengeš, predvsem pa, da bo vzpostavljeno tesno sodelovanje z OŠ Mengeš. Prvi korak je že narejen, saj je sedež društva na Šolski ulici 11, to je v prostorih šole, uspešno delo pa bo tudi pomembna dopolnitev širšega programa šole ter za njeno večjo informacijo v širši javnosti. Martina Šorn-Povšnar 8. in 25. marec sta dneva, ko praznujejo naše mame, žene in dekleta. Želimo jim mnogo sonca v življenju in veliko dni v objemu ljubezni svojih najbližjih. ZKD občine Mengeš Velika noč pa je praznik vseh ljudi, zato naj vam prinese notranji mir, v srcu srečo in telesu zdravje. ZKD občine Mengeš LARI FARI IZ MENGŠA V ZABAVNI ODDAJI NA ZDRAVJE! V petek, 22. februarja zvečer, smo bili priča novi glasbeni skupini LARI FARI iz Mengša, ki združuje glasbenike dveh generacij. Ideja in stilna zasnova skupine je plod znanega glasbenika na trobenti, Franca Kompareta. V skupini igrajo še Mengšana Urban Ropotar na kontrabasu in Šimen Škrlep na bobnih ter Jože Škorjanc, ki je učitelj klavirja in flavte na glasbeni šoli v Žalcu, na klaviaturah (Hammond). Slednji je pred časom aranžiral polke in valčke Borisa Kovačiča in pevke in njegove žene Stanke. Zanimiva glasba je posneta v različnih popularnih ritmih, ki zvenijo kot nova slovenska inštrumentalna zabavna glasba. Ko je Kompare to slišal, je takoj prišel na idejo, da bi to zvrst glasbe izdali na zgoščenki. Projekt petnajstih skladb v šestih različnih ritmih so posneli v studiu Avsenik v Begunjah decembra lani, pod producentskim vodstvom Jureta Valjavca. Nova zgoščenka z naslovom Znane melodije za neznance bo luč sveta zagledala letos spomladi. Kompare je poznan po vedno novih glasbenih prijemih in ta je eden izmed njih. Rezultat slednjega z veseljem pričakujemo, saj tovrstne slovenske avtorske glasbe primanjkuje. Zaradi zanimive glasbe so skupino z nacionalne televizije povabili v zabavno glasbeno oddajo Na zdravje!. Tam so po nekaj taktih naredili veselo vzdušje, ki je trajalo skozi vso skladbo, kajti melodija »Hitro mine čas« je dobro poznana v polki. Lari fari in Franc Kompare, kot solist na trobenti, pa so jo izvedli v ritmu rock&roll-a. Slogan »Mengeš - glasbeno mesto« ni iz trte zvit, saj se tu rojevajo zanimive glasbene ideje, ki so med poslušalci vedno dobro sprejete. N.R. šport TAEKWON-DO DP SLOVENIJE ZREČE, DECEMBER 2007 Zreče, 16 december 2007 V telovadnici osnovne šole Zreče je potekalo državno prvenstvo v TAEKWON DO-ju, in sicer v dveh disciplinah, forme in borbe-light contact. Tekmovanja se je udeležilo približno 160 tekmovalcev iz 8 prijavljenih klubov: Sonkal - Mengeš, Sun Braslovče, Skala Velenje, Škorpijon Ljubljana, Puma Ljubljana, Unior Zreče, Radovljica ter Tiger Ljubljana. Zaradi časovne in prostorske stiske je tekmovanje potekalo v nekoliko manjši dvorani, zaradi česar so starši oziroma gledalci le stežka opazovali in navijali za svoje favorite. A vendar je, zahvaljujoč enotnosti in sodelovanju vseh klubov, organizacija potekala brezhibno in so na koncu bili zadovoljni, tako gledalci, kot tudi tekmovalci sami. SONKAL-MENGEŠ S KAR ŠESTNAJSTIMI TEKMOVALCI ŠD SONKAL iz Mengša se je tekmovanja udeležilos 16 tekmovalci, kar je zaenkrat najštevilčnejša udeležba na tekmah za državni ali mednarodni pokal. Udeležba bi lahko bila še višja, če ne bi nekateri tekmovalci zaradi bolezni oziroma odsotnosti morali tik pred nastopom odpovedati svojo prisotnost. Sodeč po poročilih s tekmovanj je tendenca uspešnosti ter števila tekmovalcev iz Mengša izjemno naraščajoča in le upamo lahko, da se bodo uspešni nastopi ponavljali tudi v prihodnje. 5 drZavnih prvakov Glede na to, da je to prvi nastop ŠD SONKAL na državnem prvenstvu, so rezultati izjemni, a vendar so tu še rezerve, kajti za mnoge izmed nastopajočih je bilo to prvo tekmovanje in obljubljamo, da bomo s pridnim treniranjem in nabiranjem izkušenj prihodnje leto še uspešnejši. DRŽAVNI PRVAKI SO: - Ana Janežič - forme - Mitja Kregar - forme - Lara Štrukelj - forme - Tanja Brkič - forme - Dejan Zarič - borbe VICE PRVAKI SO: - Aldina Rastoder - forme - Luka Merela - forme - Luka Merela - borbe - Mitja Kregar - borbe TER 3. MESTA: - Mojca Herga - forme - Dejan Šarec - forme - Milan Petrovič - forme - Ivana Strnad - forme ŠD SONKAL MENGEŠKI SKAKALCI V SLOVENSKEM VRHU Na državnem prvenstvu v kategoriji do 18 let, ki se je odvijalo 3. februarja 2008 v Kranju, smo dočakali tisto, za kar smo potihem vsi stiskali pesti. Naš perspektivni skakalec Matjaž PUNGERTAR je v tej kategoriji zasedel prvo mesto in tako postal državni prvak. Slab teden dni kasneje pa smo doživeli pravo presenečenje, ko so nas z ekipnim državnim naslovom v kategoriji do 13 let razveselili Aljaž OGRINC, Jan PAVC ALIBABIČ, Leon ŠARC in Anže LANIŠEK. Tudi ostali tekmovalci dosegajo lepe uspehe in se konstantno uvrščajo na mesta, ki prinašajo pokale in medalje. Kljub skromni zimi in pomanjkanju snega tako doživljamo pravo zimsko pravljico v smučarskih skokih in se že veselimo novih uspehov naših orlov. Za boljšo prepoznavnost kluba in informiranost ljubiteljev skokov ter simpatizerjev kluba je naš Jože Trplan obnovil spletno stran, na kateri najdete vse pomembnejše informacije o našem delu. Najdete jo na spletnem naslovu: http://skakalni-klub-menges.s5.net. Franc Žun NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA EDIGS Mengeš USPEŠNI NASTOPI KAJE SKOK Kaja je namizni tenis pričela trenirati pred petimi leti v namizno-teniški šoli Partizan Mengeš. Po dveh mesecih se je že vključila v 1. selekcijo in se kmalu začela udeleževati prvih tekmovanj na ljubljanskem regijskem nivoju. Ljubljanska regija zajema klube od Jesenic do Dobove in od Hrastnika do Rakeka. Na tekmovanjih se zbere preko 150 tekmovalk in tekmovalcev iz enaidvajsetih klubov, ki so razvrščeni v skupine: 1.-3. razred, 4.- 5. razred, 6.-7. razred in 8.-9. razred. Že na prvih tekmovanjih v kategoriji učenk 1.-2. razred je Kaja na petih turnirjih osvojila skupno 2. mesto. Uspehe je nadaljevala tudi v kategoriji 3.-4. razred. V letošnji sezoni tekmuje v kategoriji 6.-7. razred (devetletke), na prvih treh turnirjih je bila enkrat druga in dvakrat prva. V lanski sezoni je tekmovala tudi na tekmovanjih državnega ranga, in sicer v kategoriji mlajših kadetinj in kadetinj. V obeh kategorijah se je uvrstila na TOP 12, kjer sodeluje štiriindvajset najbolje uvrščenih tekmovalk. Uvrstila se je v dve ja-kostni skupini in osvojila 5. mesto, na odprtih turnirjih pa se je redno uvrščala med osem najboljših. Na mednarodnem turnirju ALPE ADRIA, na katerem nastopajo tekmovalke iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske, je Kaja v kategoriji mlajših kadetinj osvojila 3. mesto. V sezoni 2007-2008 pa je na obeh odprtih turnirjih, kjer nastopijo vse najboljše tekmovalke, osvojila 3. mesto. Na zadnjem 2. ODPRTEM TURNIRJU za mlajše kadetinje, ki je bilo v nedeljo, 10. februarja 2008 na Muti, je osvojila 3. mesto. Na tem turnirju je nastopilo 88 tekmovalk in tekmovalcev iz osemnajstih slovenskih klubov. Kaji čestitamo in želimo uspešno nadaljevanje športne kariere na namiznoteniškem področju. mlaj ELIN TEK ZA LOVORJEV VENEC Topolino - Miki Miška, ki jo je ustvaril sloviti Walt Disney, vsako leto zaznamuje smučarska tekmovanja v kategorijah alpskega smučanja, deskanja na snegu in smučarskega teka. Gre za najpomembnejše mednarodno tekmovanje otrok, ki ga Italijani, z vsem svojim temperamentom, vsako leto organizirajo na nepozaben način. Množica navijačev na prizorišču dveh tekem Tour de Ski in Svetovnega prvenstva 2013 je 19. in 20. januarja vzpodbujala čez 1200 tekmovalcev iz desetih držav in sto evropskih tekaških klubov. Med udeleženci so bili tudi trije učenci Osnovne šole Mengeš, člani TSK Jub Dol pri Ljubljani. Tekmovanje je začela Liza Praznik, ki se je med 142 tekmovalkami po silovitem štartu zavihtela na 8. mesto. Žreb slovenskim cicibankam in cicibanom ni bil naklonjen. Pognati so se morali z najbolj oddaljene smučine na 1,3 km dolgi progi. Tekmovanje je nadaljevala Ela Praznik, prav tako v klasični tehniki teka. Ela je se je pognala v smučino in si že takoj po štartu priborila 1. mesto. Vodila je vseh 9.53 minut in niti za trenutek ni spustila blizu nobene tekmice. Z dvignjenimi rokami je v cilj pritekla prva in, kot vsem zmagovalcem, so ji nadeli lovorov venec okoli vratu. Ta uspeh je podžgal starejšo skupino tekmovalcev, ki se je pripravljala na svoje trenutke naslednji dan. Uspeh ni izostal. Med leto starejšimi tekmovalci si je Aljaž Praznik, na 7,5 km dolgi progi, priboril 6. mesto in s tem najboljšo uvrstitev v svojem letniku 1993. Takole je Ela opisala svoje doživljanje Topolina: »Pred začetkom letošnje sezone sem si zadala cilj - ciljala sem na 1. mesto. Zavedala sem se, da bo težko, a da nič ni nemogoče. Že poleti sem veliko trenirala in se pripravljala, saj sem vedela, da mi bo le tako uspelo. Prišel je dan tekmovanja. Progo sem poznala že od lanskega leta: bila je težka in to mi je bilo všeč, tudi snega je bilo dovolj. Pripravila sem se na start in postala sem malo živčna, saj se tekmovanje ni in ni hotelo začeti. Stala sem v prvi vrsti in starter nas je med čakanjem z mikrofonom v roki predstavljal. Znak za štart - začela sem z vso močjo, živčnosti ni bilo več. Vsa množica ljudi ob progi in na tribuni je glasno navijala, bila sem vesela, ker jih je veliko navijalo tudi zame, bilo je res nekaj posebnega in to mi je dalo še nove moči. Pred drugo tekmovalko sem imela veliko prednost, zato sem se posvetila tehniki in nisem delala napak. Bližje, ko sem bila cilju, bolj mi je igralo srce, vendar sem se zavedala, da je ciljna ravnina dolga in če popustiš, te zlahka prehiti nekdo od zadaj, na katerega nisi pomislil. Obrnila sem se -daleč za mano ni bilo nikogar. Z besedami ne morem opisati trenutka, ko sem prišla prva skozi cilj in so mi okrog vratu obesili velik lovorjev venec. Samo smejalo se mi je, pa ne samo takrat, tudi kasneje, ko so mi čestitali ljudje, ki jih sploh nisem poznala, Italijani, Slovenci in seveda - tisti, ki mi največ pomenijo - klubski prijatelji. Dan je bil dolg, kar ni se hotel nehati, a se mi je zdelo, da bi ga lahko doživljala vedno znova.« Na koncu naj omenimo, da je Ela serijska zmagovalka tekaške sezone 2007/2008, saj je zmagala že na vseh petih tekmah, vključno z osvojitvijo naslova državne prvakinje. Zapisal: A. V. šport, vabila, oglasi odprto prvenstvo občine mengeš v veleslalomu -kobla, 9. februar 2008 Zaradi snežnih razmer smo tudi letošnje občinsko prvenstvo izvedli na Kobli. Prijazni upravljal-ci smučišča so nam tokrat že ob 8. uri zjutraj pognali vlečnico, da smo lahko progo postavili in do 10. ure uredili vse potrebno za start. Ob 11. uri pa je »štarter« že »spustil« najmlajše tekmovalce na progo in hud boj se je pričel. Razen nekaj odstopov, ki so bili predvsem posledica prevelike želje po zmagi, je nekaj nad 60 tekmovalcev in tekmovalk uspešno prevozilo kratek in hiter veleslalom. Na uradni podelitvi je predsednik društva Iztok Maver s pomočjo župana Občine Mengeš, g. Franca Jeriča, in podžupana, g. Aleša Janežiča, najboljšim trem po posameznih kategorijah podelil lične kolajne, vsem najmlajšim in tistim, ki so osvojili 4.-6. mesto, pa diplome. Pokala sta prejela tudi najhitrejša tekmovalca, pri ženskah je bila to Bojana Burnik, pri moških pa Peter Kosec. Rezultati: A - predšolska Deklice: 1. Reven Katja 41.80 Dečki: 1. Fermišek Žiga 45.34, 2. Ručigaj Urban 1.12.58 B 7-10 let Deklice: 1. Štebe Urška 39.42, 2. Brumec Urška 39.49, 3. Letnar Ema 41.51, 4. Janežič Špela 42.70, 5. Gale Maruša 45.30, 6. Ručigaj Kaja 53.96, Rot Mirjam 53.89 (D) Dečki: 1. Maver Luka 30.07, 2. Legat Žan 32.70, 3. Gale Gašper 35.18, 4. Lužar Žan 36.43, 5. Reven Jure 40.97, 6. Sitar Nejc 44.70 C 11-17 let Dekleta: 1. Žulič Katja 30.90, 2. Zobavnik Nina 34.61, 3. Štebe Sara 36.97 Fantje: 1. Janežič Žiga 28.07, 2. Janežič Matic 28.32, 3. Polak Sašo 28.37, 4. Fermišek Tim 28.94, 5. Omahen Klemen 33.14, 6. Arh Anže 33.29, 7. Podboršek Miha 35.77, 8. Dermastja Jaka 36.90, 9. Rot Janez 41.12 D 18-30 let Moški: 1. Lemič Sašo 52.92 E 31-40 let Ženske: 1. Burnik Bojana 24.84, 2. Janežič Vilma 29.58, 3. Reven Mojca 33.55, 4. Gale Mirjam 39.68 Moški: 1. Kosec Peter 22.22, 2. Kosec Klemen 22.81, 3. Gale Peter 24.54, 4. Skok Robi 24.70, 5. Sitar Miha 25.36, 6. Janežič Aleš 25.89, 7. Letnar Franc 28.84, F 41-50 let Ženske: 1. Rot Mojca 27.92, 2. Cimprič Justa 29.18, 3. Uršič Mojca 30.97, 4. Vrhovnik Lija 32.47 Moški: 1. Štebe Matjaž 24.35, 2. Legat Niko 24.89, 3. Berlec Marjan 25.38, 4. Maver Iztok 25.69, 5. Lužar Slavko 26.53, 6. Podboršek Janez 27.98, 7. Polak Rajko 28.13, 8. Ropotar Bogo 28.17, 9. Koželj Tone 28.81, 10. Žulič Franci 29.01, 11. Verbič Igor 29.29, 12. Ručigaj Robert 29.54, 13. Reven Albin 31.46, 14. Zobavnik Igor 37.37, Cimprič Ignac (D) G 51 - 60 let Ženske 1. Volkar Marička 32.45 Moški 1. Kern Jože 25.52, 2. Strehovec Franc 26.23, 3. Volkar Janez 31.01, 4. Vrhovnik Brane 36.22 H 61-70 let: Ženske: 1. Binter Rika 69.44 Moški: 1. Štrubelj Janez 28.82, 2. Šimec Stane 31.28 Najboljši čas Ženske: Burnik Bojana Moški: Kosec Peter Vsi udeleženci so prejeli tudi praktična darila, ki so jih za letošnje tekmovanje prispevali spodaj navedeni sponzorji, ki se jim za le-te toplo zahvaljujemo. Smučarsko društvo Mengeš LCD-TV SERVIS Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel: 01/729-13-03 http://www.inforiinacija.net/kenwood-sharp-servis/ E-maii: avs.menges@siol.net odprto od 9-12 in od 15-18 ure KULTURNO DRUŠTVO ANTONA LOBODE LOKA PRI MENGŠU vabi na GREGORJEVO V TOREK, 11. MARCA 2008, OB 18. URI h kamnitemu mostu na SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI. Tri najizvirnejše ladjice čakajo nagrade. Za tople napitke in dobro voljo bo poskrbljeno! Prisrčno vabljeni! ZRELO LOŠKO KLASJE - DEVETIČ VABILO Se hitro bliža 8.marec, jaz se ga že veselim, da že devetič v veseli ženski družbi, ta prijeten praznik preživim. 8. marca v soboto, ženske zrele si želimo, da ponovno na Dobenu se dobimo, 19. ura, upam, da za vse bo prava, ko naj bi pričela se zabava. Nam žeje in lakote treba trpeti ne bo, je Blaževa kmetija garancija za to, bo dala nam vina, kruha, mesa, za razgibavanje bo skrbela frajtonar'ca. Torej, draga ženska, prijateljica, občanka, letos na Dobenu res nobena naj ne manjka, zato kar hitro vzemi telefon v roke in odtipkaj nanj številke te: 041/285-114 ali 7239-088 (Justi) RS. Večkrat mi katera reče, da je za to že prestara, ampak drage ženske (moški) - stari ne postanemo, ko smo preživeli določeno število let; stari smo, ko opustimo svoje ideale, kajti leta se poznajo le na koži, opustitev idealov pa na duši! oglasi, vabila VETERINARSKI DOM DOMŽALE d. o. o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v Občini Mengeš: RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI SREDA, 27. 2. 2008 10.00-10.30 Topole pri Lužarju, Topole 12 10.45-11.45 Mengeš na parkirišču pred občino Mengeš, za Kulturnim domom 12.00-12.30 Loka pri Mengšu pri Videmšku, Gasilska ul. 12.45-13.00 Dobeno pri Ručigaju, Dobeno Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju. PETEK, 29. 2. 2008 14.00-14.20 Loka pri Mengšu 14.30-15.30 Mengeš S seboj ne pozabite prinesti izkaznice o cepljenju psov! Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice cepimo po odstavitvi. Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 07.00-12.00 in od 17.00-18.00, ter v soboto od 07.00-09.00. Stroški cepljenja znašajo 33,85 EUR. MALI OGLASI Iščem resne delavce z znanjem čiščenja in redčenja gozdov v Mengšu. Plačilo po dogovoru. Ljudmila, 729-12-64. Društvo krajanov Limbarska gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV JUBILEJNI, 20. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, KI BO 9. MARCA 2008. KULTURNI PROGRAM BO OB 11. URI Ob tej priložnosti bo izdan tudi jubilejni zbornik prireditve. ZA ZABAVO BO SKRBEL ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK. Prijetno in zabavno bo! Delovni čas: Pon-čet: 7h - 22h Pet: 7h - 24h Sob: 8h - 24h Ned: 10h - 16h Prazniki zaprto! Kdaj, če ne zdaj in kam drugam, če ne v Trdinov hram v Mengeš? MALICE KOSILA, PIZZE JEDI PO NAROČILU Za informacije in rezervacije pokličite na 01/72-37-822 ali 031/730-772 obvestila KMETIJSKA SVETOVALNA SLOVENIJE Kmetijsko gozdareka zbornica Slovenije KMETTfSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA V LETU 2008 BO KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ORGANIZIRAL IN IZVEDEL NASLEDNJA IZOBRAŽEVANJA: 1. Predavanje v okviru Pomladanskega kmetijsko-podjetniške-ga sejma v Komendi, na teme: hrušev ožig, koruzni hrošč, gliva Phytopthoro ramorum na okrasnih rastlinah, krompirjeva ogorčica, ki se je pojavila tudi že na Gorenjskem, kostanjeva šiškarica ter zelo nevaren virus - krompirjev viroid, ki se z okrasnih rastlin lahko seli na krompir. Te bolezni in škodljivci se lahko prenašajo z rastlinami ali deli rastlin, pomembni prenašalci bolezni in virusov pa so tudi čebele. Zato vabimo vse občane in ostale, ne samo kmete, ampak tudi čebelarje in ljubitelje cvetja v petek, 28. marca 2008, ob 9.00, v Dom kulture v Komendi. 2. Triurno HACCP predavanje za vse kmetije, ki imajo registrirano predelavo kmetijskih pridelkov in turistične kmetije: v torek, 11. marca 2008, ob 9. uri, v Cerknici ali v petek, 14. marca, prav tako ob 9. uri, v Kulturnem domu Medvode. Vse kmetije, ki se ukvarjajo s kakršnokoli predelavo živil živalskega ali rastlinskega izvora (in jih pred prodajo skladiščijo), morajo vsako leto opraviti HACCP izobraževanje v obliki predavanja ali delavnice (Pravilnik o higieni živil, UL št.11/2004). V ta namen za vas organiziramo predavanje na temo: - poznavanje strokovnih izhodišč za higiensko tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prostori, kjer se živila pripravljajo, obdelujejo, dodelujejo in prodajajo; - poznavanje strokovnih izhodišč za izvajanje osebne higiene v dejavnosti in pomen vzdrževanja osebne higiene v preprečevanju okužb in zastrupitev z živili. Cena predavanja je 35,00 na osebo. Dobili boste uradno potrdilo o opravljenem izobraževanju. 3. Tečaj PREDELAVA MESA bo od 19.-21. maja v Litiji. 4. Tečaj PREDELAVE SADJA bo od 15.-17. oktobra, v Zadružnem domu v Zadvoru - Dobrunje. 5. Tečaj PREDELAVE MLEKA bo v jeseni 2008. 6. Tečaj ZA NOSILCE TURISTIČNE DEJAVNOSTI bo v novembru 2008. 7. Začetni tečaj iz EKOLOŠKEGA KMETOVANJA bo 26. in 27. marca, v Zadružnem domu v Zadvoru - Dobrunje. 8. Ostale izobraževalne tečaje za pridobitev ustrezne izobrazbe - certifikat za opravljanje osnovnih ali dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Obveščamo vas, da je spomladanski rok za prijavo kandidatov v postopek za pridobitev certifikata 19. maj 2008, jesenski pa 22. september 2008. Obrazci za prijavo v postopek in zapisnik o svetovanju so objavljeni na spletni strani: http://www.nrpslo.org (izvajalci, dokumentacija, dokumenti za izpeljavo postopka certificiranja). Pri NPK s področja kmetijstva (poljedelec, živinorejec, sadjar, vinogradnik, zelenjadar) je pogoj končana OŠ in vozniški izpit F kategorije. Za vse tečaje je obvezna predhodna prijava pri lokalni svetovalni službi, ki vam bo posredovala tudi program izobraževanja in točne lokacije tečajev. Ostala obvestila: Obveščamo vas, da se bo pričel vnos subvencij predvidoma od 5. marca do 15. maja 2008; predhodno uredite GERKE, registre kmetijskih gospodarstev, potrebne prenose nosilcev, plačilnih pravic _ Vloge bomo vnašali samo po predhodni najavi. Prosimo vas, da na vnos pridete pripravljeni, zato spremljajte vsa javna obvestila, povabila na izobraževanje v Kmečkem glasu, Zeleni deželi in spletnih straneh. Obvestilo KGZS - zavod Ljubljana, Izpostava Kamnik, tel.: 8317533; Berlec Peter, tel.: 8397769; Marta Kos. V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik OM, št. 23/97) Odbor za družbene in društvene dejavnosti objavlja RAZPIS za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade dijakom, študentom in posameznikom za leto 2008. 1. Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in študentom, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevajo k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju Občine Mengeš; posameznikom, ki so opravili diplomsko nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter dijakom in študentom, ki so v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo. 2. Za leto 2008 bodo lahko podeljene naslednje Trdinove nagrade: do tri Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu (1 na področju športa, 1 na področju kulture, 1 na drugih društvenih področjih); do tri Trdinove nagrade za posameznika za diplomsko nalogo; do tri Trdinove nagrade za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo. 3. Predloge za dodelitev Trdinove nagrade za izjemno delovanje v društvu posredujejo društva (kulturna, športna in druga), ki so registrirana za izvajanje svoje dejavnosti na področju Občine Mengeš. Predlog za dodelitev Trdinove nagrade za posameznike za diplomsko nalogo posredujejo posamezniki, ki so zaključili študij z diplomsko nalogo s tematiko, ki predstavlja temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš. Predlog za podelitev Trdinove nagrade za posameznike za projektno ali raziskovalno nalogo posredujejo posamezniki, ki so v šolskem letu oziroma študijskem letu 2007/2008 izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo. 4. Predlog za Trdinovo nagrado za izjemno delovanje v društvu mora vsebovati: točno ime in naslov predlagatelja, ime in priimek, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija potnega lista iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis kandidata, podrobno obrazložitev o kandidatovem aktivnem delovanju v delu društva oziroma njegovih uspehih. Predlog za Trdinovo nagrado za diplomsko nalogo mora vsebovati: ime in priimek kandidata, rojstne podatke, potrdilo o opravljeni diplomi, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija potnega lista iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis, diplomsko nalogo, obrazložitev diplomske naloge v smislu uporabnosti za temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave. Predlog za Trdinovo nagrado za posameznika za projektno ali raziskovalno nalogo mora vsebovati: ime in priimek kandidata, rojstne podatke, potrdilo o šolanju, dokazilo o državljanstvu, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš (fotokopija osebnega dokumenta iz katerega so razvidni zahtevani podatki), kratek življenjepis, projektno oziroma raziskovalno nalogo, obrazložitev projektne oziroma raziskovalne naloge v smislu uporabnosti za temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš oziroma nadaljnje strokovne obdelave. 5.Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 28. marca 2008, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 MENGEŠ, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«. 6.Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval. 7. Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku. Datum: 15. 2. 2008 ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Predsednik: Franc Malus l.r. obvestila Na podlagi 6. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 21/97 in 1/99) je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 14. seji 17. januarja 2008 sprejel SKLEP O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA LETO 2008. 1. Priznanja občine, ki jih podeljuje Občinski svet Občine Mengeš, so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov. Imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem ter humanitarnem področju in na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in širši skupnosti. 2. Priznanja se podeljujejo občanom, skupinam občanov, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim in civilno-pravnim osebam s področja ali z delovanjem na področju Občine Mengeš. 3. Za leto 2008 bodo praviloma lahko podeljena naslednja priznanja: 1 zlato priznanje 2 srebrni priznanji 3 bronasta priznanja Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25-letno uspešno delo na področju sedanje Občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 50-letnico dela. Srebrno priznanje se podeli posamezniku za nad 15-letno uspešno delo na področju sedanje Občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25-letnico dela. Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 15-letnico dela. Predloge lahko posredujejo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, društva in skupine, združenja in druge javne osebe najkasneje do 26. MARCA 2008 v zapečateni ovojnici na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj (ne odpiraj), Slovenska c. 30, 1234 Mengeš. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: - točen naziv, naslov predlagatelja; - ime in priimek, rojstne podatke, naslov, poklic predlaganega kandidata oziroma naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagajo za priznanje; - vrsto priznanja; - podrobnejšo obrazložitev predloga z navedbo kriterijev. Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala. OBČINA MENGEŠ Občinski svet Številka: 126-14/4 Datum: 17. 1. 2008 Župan Franc Jerič ZBIRANJE IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV Obveščamo vas, da bomo v Občini Mengeš v četrtek, 17. aprila 2008, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 17. aprila 2008 sprejemali od 16.30 do 18.00 ure za Kulturnim domom, Slovenska 30, Mengeš. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO: Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. JKP Prodnik Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) PONOVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora v najem na Slovenski cesti 30 v Mengšu 1. Predmet razpisa je poslovni prostor v velikosti 25,85 m2, ki se nahaja v središču Mengša v II. nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesti 30. Prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnost. 2. Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške. 3. Prostor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj trimesečnim predplačilom najemnine. 4. Izklicna začetna cena mesečne najemnine je 5,11 EUR/m2. 5. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. 6. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne; - jamstvo za resnost ponudbe za posameznika v višini 396,28 EUR mora biti plačana na EZR 01272-0100001612 do 25. 3. 2008. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 7. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu; - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju; - število na novo odprtih delovnih mest; - občani Občine Mengeš; - dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri; - prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 8. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš, tel. 724-7106. 9. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov: Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 27. 3. 2008, do 12. ure. 10. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 11. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 3520-18/2007 Datum: 14. 2. 2008 Občina Mengeš Franc Jerič, župan ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. bo v Občini Mengeš 5. in 6. marca 2008 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov ter podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Med kosovne odpadke iz gospodinjstva tudi ne sodijo avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi. Poleg že naštetega ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej, drevja in živih meja. JKP Prodnik horoskop HOROSKOP ZA MESEC FEBRUAR 2008 Oven (21.03. - 20.04.) Kocke usode se bodo zasukale tako, da boste od tega imeli vi korist. Poglobili se boste v neko humanitarno delo in tako osrečili tiste ljudi, ki bodo potrebni pomoči. Zanimivo je, da bodo žarki sreče močno sijali v ljubezni. Na delovnem mestu ne boste pridobili pričakovanega, toda kdor čaka, dočaka. Bik (21.04. - 20.05.) Napredek je razbrati v besednem izražanju. Končno si boste uspeli zavihati rokave in narediti selekcijo, kaj potrebujete in česa ne. Aktivno se boste lotili prenove in tako pridobili tudi motivacijo. V ljubezni boste imeli možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja in na delovnem mestu odprla nova pot ali pa boste prijeli priznanje. Dvojčka (21.05. - 20.06.) Aktivno se boste lotili reševanja določenih vprašanj, ki vas bodo zanimala in privlačila. Študiozna energija bo tista, ki vam bo dala krila. Na delovnem mestu bo veljalo, da prihaja čas harmonije, radosti in pohvale. Mnogi bodo dobili vtis, da boste preprosto cveteli. In ljubezen bo v marcu igra prijateljstva. Rak (21.06. - 22.07) Meseca marca bo pričakovati, da boste postali mnogo bolj pogumni in ambiciozni. Tako se bo zdelo, da boste vendarle le vi tisti, ki imate končno škarje in platno v rokah. Ustvarjali boste umetnine, ki vnašajo svežino. Odpravite se lahko tudi po nakupih s prijateljico in na oddih s srčnim izvoljencem. Lev (23.07. - 22.08.) Odnosi z ljudmi bodo božali vašo dušo in skozi prilagajanja boste ugotovili, da so vam ljudje, ki prihajajo v vašo bližino, učitelji. Narava se bo počasi in intenzivno prebujala in tako boste tudi vi na delovnem mestu naredili sintezo. Res pa je, da boste morali telesu v naravni obliki dovajati vitamine in minerale. Devica (23.08. - 22.09.) Odprla se vam bo neka nova pot in pridobili boste ugodno priložnost. Zdelo se bo, da morate na razpotju življenja nekoliko pohiteti in da se bodo zadeve obrnile tako, kot si želite. Zanimivo je, da boste veliko naredili na sebi in se posvetili tudi srčnemu izvoljencu in tako se bo zdelo, da se v ljubezni cedita med in mleko. Tehtnica (23.09. - 23.10.) Mesec marec bo čas, ko se bodo zadeve odvijale v smislu delavnosti, natančnosti in analitičnost. Privlačile vas bodo modrosti iz sveta mistike in skriti duh Perzije. Naravnani boste odločno in tako boste dosegli vse tisto, kar si želite. Finančno se bodo zadeve počasi pričele obračati v vašo korist. Škorpijon (24.10 - 22.11.) Intuitivna znanja se bodo okrepila, pridobili boste notranjo moč in modrost in tako lažje šli naprej po začrtani poti. Čas bo ugoden za sprejemanje sporočil in za negovanje notranjega otroka. Modro bo tudi dejstvo, da se lotite kakšne kreativne dejavnosti. Ljubezen bo oaza sreče in pesem o lepotah življenja. Strelec (23.11. - 21.12.) Igra življenja se bo v mesecu marcu odvijala spontano in končno si boste upali priznati, kaj vas veseli in kaj ne. Finančno vas še vedno čaka sreča in prijetnosti se bodo dogajale tudi na področju doma, družine in korenin. Lotili se boste neke raziskovalne naloge. In v ljubezni vas čaka neka prijetnost in ugodnost. Kozorog (22.12. - 20.01.) Čas res hitro beži in tako boste naredili določeno bilanco, mnogi lahko tudi finančno, predvsem pa na osebni ravni, da ugotovite, kaj ste se naučili in kaj vas še čaka. Prijetnosti vas čakajo v besednem izražanju in čas bo, da se odpravite na oddih. Uspehi na delovnem mestu se bodo vrstili v skupinskem delu. Vodnar (21.01 - 18.02.) Sreča je na strani pogumnih ljudi, bo vaš moto, in tako boste odkrili vse tisto, kar vam je tako ali drugače neznanka. Ne smete prehitevati dogodkov in partnerjeva pomoč bo dobrodošla. Na splošno boste zaščiteni in tako boste pričakovali mnogo adrenalina. Finančni priliv bo še okrepil vašo samozavest. Ribi (19.02 - 20.03.) Marec bo čas, v katerem boste gradili na zdravi samozavesti in pričeli aktivno izvajati tiste naloge, ki vas privlačijo in vam bodo blizu. Od sebe boste oddajali pozitivno energijo, mnogi ljudje vam bodo potrdili, da ste prav simpatični. Morda je dejstvo v tem, da ste zaljubljeni - resnica bo znana kmalu. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Škofja Loka ali ga pokličete na tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966. Novost je njegova spletna stran: www.tadej-sink.si Tadejev znakoskop za mesec JANUAR ljubezen posel denar zdravje Oven © © € * * * Bik V V V © © € € * * Dvojčka © © © € € * * * Rak rr v © © € * * * Lev © © © € € * * Devica v v v © © © € € * Tehtnica © © € * * * Škorpijon © © © € € € * * Strelec v v v © © © € * Kozorog v v v © © € € * * Vodnar © © © € * * Ribi v v v © © € € * 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično križanka Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 12. marca prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 13. marca izžrebali nagrado in tolažilno nagrado. Nagrado podeljuje gostinstvo Pavovec Halo Pizza, tel.: 01/729 11 11 in 041 726 777. Glavna nagrada: pizza Tolažilna nagrada: osvežilna pijača Glavno nagrado je prejela Valentina Hvala, Jesenje 27, 1281 Kresnice, tolažilno nagrado pa Marija Drobež, Jemčeva 34a, 1236 Trzin. Nagrajence bomo obvestili po pošti. Čestitamo! zahvali DOGODKI S PODROČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DUGIMI NESREČAMI ZA MESEC JANUAR Petek, 18. januar Ob 17.51 uri je prišlo do dimniškega požara v poslovno-stanovanjskem objektu na Slovenski cesti v Mengšu. Posredovali so gasilci PGD Mengeš in Loka, ki so poskrbeli za sanacijo kurišča in dimnika ter prezračili prostore. Zaradi pravočasnega posredovanja gasilcev materialna škoda ni nastala. Gasilska zveza Mengeš SEMINAR ZDRAVA PREHRANA V CENTRU ZA KULTURO ZDRAVJA V Centru za kulturo zdravja smo pretekli mesec organizirali izobraževalni seminar na temo zdrave prehrane. Izhajali smo predvsem iz vprašanj in potreb ljudi, ki prihajajo na masaže. Dragica Rutar je v uvodnem nagovoru predstavila značilne simptome, povezane s prehrano, ki jih razpoznava pri delu s strankami v centru. Človekove potrebe po hrani se skozi različna starostna obdobja spreminjajo. Maja Polak, profesorica biologije, je opisala biološke spremembe, ki se odvijajo v telesu starejšega človeka ter s tem povezane spremenjene potrebe po količini in vrsti hranilnih snovi. Človek naj bi svojo prehrano prilagajal ne le starosti, ampak tudi letnim časom. Mateja Potokar, ki svoje znanje o prehrani bogati in preizkuša skozi dvajsetletno prakso, je pokazala, da je bila prehrana naših prednikov bolj usklajena z ritmom letnih časov, kot je dandanes, ko nam je katerakoli hrana dostopna vse leto. Nato je na osnovi daljnovzhodne teorije petih elementov predstavila vsak letni čas in z njim povezano prehrano. Naše prehrambene navade so pogosto neustrezne. Spreminjanje navad je dolgotrajen in postopen proces. Nevenka Kovač, dipl. psihologinja, je podala nekaj konkretnih napotkov, s katerimi si človek lahko pomaga ob uvajanju sprememb. Izobraževanje smo zaključili v sproščenem pogovoru o vprašanjih, ki so se odprla naknadno, ob polnovredni sladici iz ovsenih kosmičev, oreščkov in suhega sadja. Pripravila sodelavka Centra za kulturo zdravja Mengeš, Regina Bokan Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V spomin v Marija Šiftar (Stepčeva babi) Let deset je že, kar si odšla, nasprotno; čutimo, da si ves čas tu z nami; čutimo, da si mirna in zadovoljna, da siješ na nas s svojo ljubeznijo in dobro voljo, tako kot si vedno, čutimo da si blizu. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate svečke in prinašate cvetje! Vsi njeni Čeprav v grobu sedaj ležiš, v naših srcih še živiš. Zahvala 16. januarja 2008 se je po dolgi bolezni poslovil od nas dragi mož, ata, stari ata, tast, brat, stric in svak Kimovec Rafael Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem skupine Krt ter Leonu Košaku za lepo odigrano tišino. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi zahvale V spomin Stankotu Zaletelju Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni, čeprav te zemlja je prekrila, duh tvoj z nami še živi. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. Naj bosta mir in Bog s teboj, uživaj blaženi pokoj! Mineva leto dni, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke ob njegovem preranem grobu. žena Stanka, hči Anja in sin Matic Kdor živi v spominu drugih ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. Zahvala Ob izgubi našega dragega brata in strica Franca Skoka, Hrastarjevega Franceta iz Mengša Iskrena zahvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter maše. Zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, vsem pevcem, g. Hribarju za izrečene besede, trobentaču in zastavonoši. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Zahvala Ob boleči izgubi naše drage žene, matere, babice, hčerke, sestre, tete in tašče Marije Jerič rojene Žnidar, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, mašo in molitve. Iskrena hvala duhovniku Janezu Avsenik za lep pogrebni obred, pevcem Mengeškega Zvona za zapete pesmi in g. Franciju Stopar za zaigrano tišino. Zahvaljujemo se vsem, ki nam v teh težkih dneh stojite ob strani in vsem, ki prižigate sveče na njenem mnogo preranem grobu. Žalujoči: vsi njeni y v