Politični ogleJ. Deželni abori. Z Duuaja se porofa, da bodo deželoi abori akiicaai k zborovanju okolo 15. aeptembra ter da bodo iborovali do polovice oktobra. Italijanski izdajalci. Mtcoli mesec \n prei«kala polieija v Trstu vslad ovadbe pro~ store cekega italijaaskega telovadnega draStva ter tam naSia zaboj z bombaroi, s katerimi so baje hoteli razstreiiti novi Narodai dom v Trstu. Ti Itahjani bi radi spravili mesto poi it&lijansko vlado, k r so jim pa Slovenci aa pota, deiajo s tako grdimi sredstvi proii ajim. Vsled tega so zelo razbarjeai ter so priredili demonstracije po mestu. Pri tem se je sliflal pogosto klic: Doli z Avstrijo! Živijo Italija! Ia te ljudi av&trMska viada podpira proti Slovencem, ki so bili vedco zvasti Avalrijanc.! Vzgaja si na ta načia kačo na svojih prsih. Rnski minister nmorjen. Mmoli četrtek je bil amorjen v Petrograda raski miaister actraDJih zadev, Plehwo. Neki nibihst je vrgel bombo pod kočijo, ko se je pcljal mini jter k car:a U&nek borube je bil gtozm. Mioistra je odtrgalo giavo, v trebuh mu je zagnalo kosce raletele kofuje šn noge je irael popolnoma zlomljene. Kočijaž, kočija in konja so bdi tudi raztrg-.ai. Mnogo oseb, ki so bile v blifmi voza, so v%& alž mani ranjene. Napadalec ie mlad rcož, ki je bil od bo:nbe tndi precej raajeo Isbilc mu je oko in Ka aa giavi močno poškodovalo. V bolnisnici so ca operirali, in ko je prisel k zavesti, so ga zasliSali. Toda on noče ničesar izdati ter noče povedati sokrivcev. Pravi samo, da je dobii aslogo od revolucijoaarae družbe amoriti raiuistra in da zdaj rad uuirje, ko \e svojo nalogo izvrSil Ko je car izvedei o grozoviti smrti svojt-gA ministra, }e vzkliknil: »Moj Bog moj Bo-g1« Pcgreba sta se udeleiiia car in carica. Vdovi mioistra je po&lal car dolgo tolažilno pisrao. Nasiedaik umorjenega ministra je tajni svetniV. Dutdovo. ki zaCasno vcdi notranje ministrstvo. Mej Francijo in sv. Očetoni so pretrgane vse vezi. Fraacija |e povedals posiariku sv. 05eta, da lahko odide, in ta je res dne 30. jalija zapusiil Paris. Znano je, da že dolgo vih;a aa Francoskem ljat boj proti veri in cerkvi. Zdaj \e dospei torej tako daleč, da Francija noče iaieti uobene zveze več s sv. Očetom. Mnoyo so krivi žalcsinih razmer tudi francoski duhovniki. Ti so sedeii t svojih faroviih ter se niso brigali ne za nobeno druSt^o, nobeno volitev, noben Sasnik. Zdaj pa je prikipelo sovraStvo brezvernikov tikoma do farovSkih poslopij in duhovniki bodo morali hote ali nehote med ljudstvo. Io potem bo gotovo pofiasi tudi boljSe!