AlenkaHafner1,VesnaZadnik2,DarjaZupan3
Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti
na pre se jal ne pro gra me na Go renj skem
ChallengesRegardingCancerDiseasesandResponseRatetoCancer
ScreeningProgramsintheGorenjskaRegion
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:incidencaraka,umrljivost,programSvit,programZORA,občine
IZHODIŠČA. In ci den ca raka v raz vi tem sve tu iz leta v leto na raš ča, zato je ude lež ba v pre -
se jal nih pro gra mih po mem ben ele ment skr bi za zdrav je. METODE. Za sprem lja nje raz -
šir je no sti raka na Go renj skem in v Slo ve ni ji so bili upo rab lje ni po dat ki sple tiš ča Slo ra
za ob dob je 2003–2015. Cen ter za uprav lja nje pro gra mov pre ven ti ve in kre pi tve zdrav ja,
ki de lu je pod okri ljem Na cio nal ne ga in šti tu ta za jav no zdrav je, je bil vir po dat kov o od -
ziv no sti v pro gram Svit za ob dob je 2010–2015. Po dat ki o pre gle da no sti v pro gra mu ZORA,
za tri let na dr se ča ob dob ja v letih 2007–2015, pa so bili pri dob lje ni s splet ne stra ni ZORA.
Po dat ki o od ziv no sti/pre gle da no sti so pri ka za ni na rav ni Go renj ske in na rav ni uprav nih
enot ter ob čin. REZULTATI. Sta rost no stan dar di zi ra na in ci denč na stop nja raka je bila v opa -
zo va nem ob dob ju na Go renj skem viš ja, sta rost no stan dar di zi ra na umr lji vost na stop nja
pa je bila viš ja na rav ni Slo ve ni je. V letu 2015 so bili naj po go stej ši no vood kri ti raki: kož -
ni rak (brez ma lig ne ga me la no ma), rak pro sta te, pljuč ni rak, rak doj ke ter rak de be le ga
čre ve sa in dan ke. Pre bi val ci Go renj ske so naj po go ste je umi ra li za ra di pljuč ne ga raka, raka
de be le ga čre ve sa in dan ke ter raka pro sta te. Pre se jal na pro gra ma Svit in ZORA na Go -
renj skem že ka že ta ugod ne re zul ta te na po droč ju zni že va nja obo lev no sti za ra kom. Po
pre gle da no sti v pro gra mu ZORA je Go renj ska v letih 2012–2015 še pre se ga la cilj no 70 %
pre gle da nost, ven dar se je ta zni že va la. Uprav na eno ta Škof ja Loka in nje ne ob či ne so ime -
le v pro gra mu ZORA naj bolj šo pre gle da nost. Po od ziv no sti v pro gram Svit se je Go renjska
z 62 % v letu 2015 uvr sti la na dru go me sto. Od ziv nost moš kih je bila za 7 % slab ša od od -
ziv no sti žensk. Naj bolj šo od ziv nost je ime la uprav na eno ta Škof ja Loka in vse šti ri nje -
ne ob či ne. Oba ka zal ni ka ude lež be v pre se jal nih pro gra mih sta bila med se boj moč no
sta ti stič no zna čil no po ve za na, ude lež ba v obeh pre se jal nih pro gra mih pa je bila zna čilno
bolj ša v ob či nah z več jo stop njo de lov ne ak tiv no sti in več jo po vr ši no sta no vanj. ZAKLJUČKI.
Pre pre če va nje in zgod nje od kri va nje raka, tudi s po moč jo pre se jal nih pro gra mov, pred -
stav lja ključ ni ele ment, ki lah ko pri po mo re k iz bolj ša nju ka ko vo sti živ lje nja po sa mez ni -
kov in zmanj še va nju bre me na raka v po pu la ci ji.
1 Prim.AlenkaHafner,dr.med.,Nacionalniinštitutzajavnozdravje,ObmočnaenotaKranj,Gosposvetskaulica12,
4000Kranj;alenka.hafner@nijz.si
2 Izr. prof. dr.VesnaZadnik,dr.med.,Epidemiologijainregisterraka,OnkološkiinštitutLjubljana,Zaloškacesta2,
1000Ljubljana
3 Mag.DarjaZupan,univ. dipl. org.,Nacionalniinštitutzajavnozdravje,ObmočnaenotaKranj,Gosposvetskaulica12,
4000Kranj
139MedRazgl.2019;58(2):139–50 • Raziskovalni članek
zdravs tve ni mi ukre pi, med dru gim tudi
s pre se ja njem. Pre se ja nje je v šir šem po me -
nu prei sko va nje na vi dez no zdra vih lju di
s pre pro sti mi prei ska va mi, da bi pri njih od -
kri li mo re bit no zgod njo ob li ko bo lez ni ali
nje ne pred stop nje in jo za če li zdra vi ti, pre -
den pov zro či re sne zdravs tve ne te ža ve.
Sam pre se jal ni test ne da konč ne diag no -
ze raka, tem več iz lo či ti ste, pri ka te rih je po -
treb na do dat na diag no sti ka. Os nov ni cilj
pre se ja nja za raka je pre pre či ti smrt za ra -
di do lo če ne vr ste raka, kar lah ko me ri mo
s spe ci fič no umr lji vost jo v sku pi ni red no
pre gle do va ne po pu la ci je (3–5). Zna no je, da
140 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
aBSTRaCT
KEYWORDS:cancerincidence,mortalityrate,programSvit,programZORA,municipalities
BACKGROUNDS. In the developed world, the constant increase of cancer incidence is a fact,
and participation in screening programs is an important health care element. METHODS.
Data from the Slora website were used to estimate the cancer burden in Gorenjska and
in Slovenia for the 2003–2015 period. The National Institute of Public Health and its Centre
for the Management of Prevention and Health Promotion Programs were the source of
data on the program Svit's response rate for the 2010–2015 period. Data for the three-
year moving average of the 2007–2015 period were obtained from the website ZORA.
Information about the response rate / smear coverage is shown for Gorenjska and at the
level of administrative units and municipalities. RESULTS. In the observed period, the
age-standardized cancer incidence rate in Gorenjska was higher than Slovenia's national
averages; however, the mortality rates were comparable. In 2015, the most common newly
discovered cancers were skin cancer (without malignant melanoma), prostate cancer, lung
cancer, breast cancer and colorectal cancer. In residents of Gorenjska, the leading caus-
es of cancer death were lung cancer, colorectal cancer and prostate cancer. In the Gorenjska
region, the screening programs Svit and ZORA are showing positive results in lowering
cancer incidence. The target of 70% smear coverage in the program ZORA was exceed-
ed in the 2012 to 2015 period in Gorenjska, but it is in decline. The program ZORA smear
coverage was highest in the administrative unit of Škofja Loka and its municipalities.
In 2015, its 62% response rate to the program Svit placed Gorenjska region on the sec-
ond place nationwide. The response rate in men was 7% lower than in women. The best
response rate was observed in the administrative unit of Škofja Loka and all of its four
municipalities. Both indicators of participation in screening programs are statistically
significantly correlated with each other, and participation in both screening programs
was significantly better in municipalities with higher working activity and larger living
area. CONCLUSIONS. Prevention and early detection of cancer, including through screen-
ing programs, are a key element that can help improve the quality of life of individuals
and reduce the cancer burden in the population.
IZHODIšČa
Kro nič ne ne na lez lji ve bo lez ni, pred vsem bo -
lez ni srca in ži lja, rak, kro nič ne bo lez ni dihal
in slad kor na bo le zen, pred stav lja jo naj več -
je iz zi ve za zdrav je in raz voj so dob ne druž -
be. Te bo lez ni so vo dil ni vzrok obo lev no sti
in umr lji vo sti v ve či ni evrop skih dr žav.
V Slo ve ni ji so vzrok za 70–80 % vseh smrti,
med vzro ki smr ti sta na pr vih dveh me stih
bo lez ni srca in ži lja ter rak (1, 2).
Tako kot v sve tu in v Evro pi šte vi lo ra -
ka vih obo lenj iz leta v leto na raš ča tudi
v Slo ve ni ji in na Go renj skem. Bre me raka
je mo go če zmanj ša ti z raz ni mi jav no -
lah ko z or ga ni zi ra nim pre se ja njem dose že -
mo uči nek na po pu la ci ji le, če se preseja -
nja red no ude le žu je za do sten de lež cilj ne ga
pre bi vals tva (naj manj 70 %), zla sti če ga
sprem lja pri me ren nad zor ka ko vo sti na
vseh ko ra kih or ga ni zi ra ne ga pro gra ma (6). 
Svet Evrop ske uni je je leta 2003 na os -
no vi do ka zov iz šte vil nih ra zi skav dr ža vam
čla ni cam pri po ro čil, naj do leta 2008 vzpo -
sta vi jo or ga ni zi ra ne pre se jal ne pro gra me za
raka ma ter nič ne ga vra tu (RMV), raka dojke
ter raka de be le ga čre ve sa in dan ke (RDČD).
Do ku ment vse bu je pri po ro či la za upo rab -
lje ne pre se jal ne te ste, sta rost no ob dob je in
pre se jal ni in ter val (7). 
V Slo ve ni ji po te ka jo vsi tri je pri po ro čeni
pre se jal ni pro gra mi za raka, in si cer Državni
pre se jal ni pro gram zgod nje ga od kri va nja
pre dra ka vih spre memb ma ter nič ne ga vra -
tu (pro gram ZORA), Dr žav ni pro gram pre -
se ja nja in zgod nje ga od kri va nja pre dra ka vih
spre memb in RDČD (pro gram Svit) ter Dr -
žav ni pre se jal ni pro gram za raka dojk (pro -
gram DORA). Pro gram Svit vklju ču je oba
spo la, pro gra ma ZORA in DORA le žen ske.
Pro gram ZORA je bil uve den leta 2003, pro -
gram Svit leta 2009 in pro gram DORA
v letu 2008, a po droč je cele Slo ve ni je po -
kri va še le od za čet ka leta 2018 (8–10).
Tako pro gram ZORA kot pro gram Svit
(od ziv nost na nju v Slo ve ni ji in na Go renj -
skem v na da lje va nju po drob ne je pri ka zu je -
mo) sle di ta vi so kim stan dar dom za za go tav -
lja nje ka ko vo sti pre se ja nja. Od go vor no sti in
na vo di la za iz va jal ce pre se jal ne ga pro gra -
ma ZORA so za pi sa na v stro kov nih smer -
ni cah, do stop nih na splet ni stra ni pro gra -
ma (8). Smer ni ce pro gra ma ZORA te me lji jo
na med na rod nih stro kov nih pri po ro či lih in
evrop skih smer ni cah za za go tav lja nje ka ko -
vo sti pri pre se ja nju RMV (7, 11, 12). Tudi
pro gram Svit ima ja sno opre de lje ne od go -
vor no sti in na vo di la za iz va jal ce v Slo ven -
skih smer ni cah za go tav lja nja ka ko vo sti
pre se ja nja RDČD, ki te me lji jo na stro kov -
nih pri po ro či lih, ob jav lje nih v Evrop skih
smer ni cah za za go tav lja nje ka ko vo sti na po -
droč ju pre se jal nih pro gra mov in diag no sti -
ke RDČD (13, 14). 
Na men pris pev ka je opre de li ti bre me
raka na Go renj skem in prou či ti, ali je ude -
lež ba v pre se jal nih pro gra mih za raka v go -
renj ski re gi ji od vi sna od so ci oe ko nom skih
de ter mi nant ob či ne.
METODE
Po dat ki o raz šir je no sti raka se v Slo ve ni ji
zbi ra jo v Re gi stru raka Re pub li ke Slo ve ni -
je, ki de lu je že od leta 1950 da lje. Za ra di zah -
tev no sti zbi ra nja, pre ver ja nja in ana li ze
po dat kov mi ne jo dve do tri leta, pre den pri -
de do nji ho ve konč ne ob ja ve. Za sprem lja -
nje bre me na raka na Go renj skem in v Slo -
ve ni ji so bili upo rab lje ni po dat ki sple tiš ča
Slo ra za ob dob je 2003–2015 (15). Po dat ki
o pre gle da no sti v pro gra mu ZORA za tri -
let na dr se ča ob dob ja v letih 2007–2015 so
bili pri dob lje ni s splet ne stra ni ZORA. Na -
na ša jo se na cilj no sku pi no žensk, sta rih
20–64 let (8). Cen ter za uprav lja nje pro gra -
mov pre ven ti ve in kre pi tve zdrav ja, ki de -
lu je pod okri ljem Na cio nal nega in šti tu ta za
jav no zdrav je, je bil vir podat kov o od ziv -
no sti v pro gram Svit za obdob je 2010–2015
v cilj ni po pu la ci ji oseb obeh spo lov, sta rih
50–69 let, v letu 2015 je bil pro gram v dru -
gem pol let ju raz šir jen na cilj no sku pi no
oseb, starih 50–74 let. Po dat ki so pri ka za -
ni za vsa ko leto po se bej, ne za dvo let ni ci -
kel (16–21). Vira po dat kov s po droč ja de ter -
mi nant zdrav ja sta pub li ka ci ji Zdrav je
v ob či ni (Na cio nal ni in šti tut za jav no zdrav -
je) in Slo ven ske re gi je in ob či ne v šte vil kah
(Sta ti stič ni urad Re pub li ke Slo ve ni je) (22,
23). Po dat ki o od ziv no sti/pre gle da no sti so
pri ka za ni na rav ni Go renj ske in na rav ni
uprav nih enot ter ob čin.
Bre me raka je opi sa no z in ci den co in
umr lji vost jo ter s sta rost no stan dar di zi ra -
ni mi stop nja mi (SSS) in ci den ce in umr lji -
vo sti. Po ve za va med ka zal ni ko ma ude lež be
v pre se jal nih pro gra mih ter ka zal ni ki s po -
droč ja de ter mi nant zdrav ja in zdravs tve nega
sta nja je opi sa na s po moč jo Pear so no ve ga
141MedRazgl.2019;58(2):
ko re la cij ske ga koe fi cien ta z upo šte va njem
stop nje zau pa nja pet od stot kov. 
REZULTaTI
Bre me raka na Go renj skem
Leta 2015 je bilo na Go renj skem no vood -
kri tih 1.503 pri me rov raka (123 več kot
leta 2014), 835 pri moš kih in 668 pri žen -
skah. Po go stost po jav lja nja no vih pri me rov
raka (in ci den ca) je bila tako pri moš kih
(SSS = 762,1) kot pri žen skah (SSS = 481,4)
viš ja kot v Slo ve ni ji (moš ki: SSS=707,7; žen -
ske: SSS = 473,4). 
Med tem ko se je v Slo ve ni ji SSS in ci -
den ca raka med leti 2003–2015 sta ti stič no
zna čil no po ve če va la, na Go renj skem trend
ni bil sta ti stič no zna či len, je pa bila SSS na
Go renj skem vso opa zo va no ob dob je viš ja
kot v Slo ve ni ji (sli ka 1). 
V letu 2015 so bili naj po go stej ši no vo -
od kri ti raki na Go renj skem: kož ni rak (brez
ma lig ne ga me la no ma), rak pro sta te, pljučni
rak, rak doj ke in RDČD – teh pet vrst je obse -
ga lo kar 60 % vseh no vih pri me rov rakavih
bo lez ni. Pri moš kih je bil na pr vem me stu
rak pro sta te (21,0 % vseh no vih pri me rov
142 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
raka), pri žen skah pa rak doj ke (21,7 %).
V Slo ve ni ji so bili naj po go stej ši no vood kri -
ti raki isti, je pa bila na Go renj skem tega leta
viš ja stop nja in ci den ce vseh kož nih ra kov
(ne me la nom skih in me la nom ske ga) ter raka
pro sta te in pljuč kot v Slo ve ni ji (15). 
Leta 2015 je bil rak na Go renj skem vzrok
smr ti 599 oseb, od tega 337 moš kih in 262
žensk. To je 19 smr ti manj kot leto prej. Umr -
lji vost za ra di raka je bila tega leta na Gorenj -
skem (SSS=222,9) malo niž ja kot v Slo ve ni ji
(SSS = 229,4). SSS umr lji vo sti se je v Slove -
ni ji v ob dob ju 2003–2015 sta ti stič no zna -
čil no zmanj še va la, na Go renj skem pa se ni
po memb no spre mi nja la (sli ka 1). 
Rak je bil s 33 % vseh smr ti v letu 2015
na Go renj skem dru gi naj po go stej ši vzrok
smr ti, ta koj za bo lez ni mi srca in ži lja. Pri
moš kih pa je rak že ne kaj let kar vo dil ni
vzrok smr ti (24). Med rake, za ra di ka te rih
je leta 2015 umr lo naj več pre bi val cev Go -
renj ske, so se uvrš ča li pljuč ni rak, RDČD ter
rak pro sta te. Ob tem je bila tega leta v pri mer -
ja vi s Slo ve ni jo na Go renj skem viš ja stop nja
umr lji vo sti za ra di pljuč ne ga raka (15).
200
250
300
350
450
550
600
500
400
650
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
S
ta
ro
st
n
o
 s
ta
n
d
a
rd
iz
ir
a
n
a
in
ci
d
e
n
č
n
a
 i
n
 u
m
rl
ji
vo
st
n
a
 s
to
p
n
ja
Leto
Gor–incidenca Slo–incidenca Gor–umrljivost Slo–umrljivost
Sli ka 1.Starostnostandardiziranaincidenčnainumrljivostnastopnjaraka,SlovenijainGorenjska,2003–2015(15).
Slo –Slovenija,Gor –Gorenjska.
Pre se jal ni pro gra mi na
Go renj skem
Pre se jal na pro gra ma Svit in ZORA tudi na
Go renj skem že ka že ta ugod ne re zul ta te na
po droč ju zni že va nja in ci den ce, pro gram
DORA pa je bil še le v letu 2018 uve den na
ce lot nem ob moč ju Go renj ske.
143MedRazgl.2019;58(2):
Pro gram ZORA 
RMV tudi po za slu gi pro gra ma ZORA v Slo -
ve ni ji po sta ja re dek rak. Šte vi lo no vih pri me -
rov se od leta 2003 na prej sta ti stič no zna čil no
zni žu je, tako v Slo ve ni ji kot tudi na Go renj -
skem. Na novo so za njim na Go renj skem leta
2015 obo le le tri žen ske, is te ga leta je bil ta
rak vzrok smr ti de ve tih Go renjk (ta be la 1).
Ta be la 1. Incidencainumrljivostzaradirakamaterničnegavratu,SlovenijainGorenjska,2003–2015(8,15).
Leto šte vi lo no vih pri me rov šte vi lo no vih pri me rov Umr li Umr li
v Slo ve ni ji na Go renj skem v Slo ve ni ji na Go renj skem
2003 211 28 55 2
2004 198 17 48 5
2005 182 17 39 3
2006 162 15 62 12
2007 154 13 44 6
2008 130 18 43 0
2009 131 11 50 2
2010 141 12 43 1
2011 142 13 42 6
2012 118 9 43 3
2013 124 13 41 2
2014 114 11 49 5
2015 119 3 50 9
2007 2010– 2008 2011– 2009 2012– 2010 2013– 2011 2014– 2012 2015–
64
66
68
70
74
78
80
76
72
82
Leto
P
re
g
le
d
a
n
o
st
 (
%
)
Jesenice Tržič Kranj Radovljica Škofja Loka Slovenija
Sli ka 2.Triletnapregledanostv programuZORAzaženske,stare20–64let,v šestihdrsečihtriletnihobdobjih
(1. 7.–30. 6.),upravneenotenaGorenjskem(8).
144 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
Ta be la 2. Incidencainumrljivostzaradirakadebelegačrevesaindanke,SlovenijainGorenjska,2003–2015(8,15).
Leto šte vi lo no vih pri me rov šte vi lo no vih pri me rov Umr li Umr li
v Slo ve ni ji na Go renj skem v Slo ve ni ji na Go renj skem
2003 1.220 123 711 65
2004 1.313 109 671 65
2005 1.237 135 645 61
2006 1.311 107 681 44
2007 1.420 125 777 55
2008 1.463 159 759 82
2009 1.582 140 791 76
2010 1.729 172 789 88
2011 1.637 162 771 67
2012 1.544 145 757 64
2013 1.380 133 795 79
2014 1.417 133 738 74
2015 1.357 126 782 65
In ci den ca RMV se je po uved bi pro gra -
ma zmanj ša la v vseh sta rost nih sku pi nah.
Go renj ska je po pregledanosti v programu
ZORA v ob dob ju 2012–2015 še pre se ga la
cilj no 70 % pre gle da nost, žal pa trend ni bil
najbolj ugo den, saj je bila v tem ob dob ju,
pred vsem na ra čun uprav nih enot Je se nice,
Kranj in Tr žič, re gi ja kot ce lo ta že pod slo -
ven skim pov preč jem. Naj bolj šo od ziv nost
(78,7%) je ime la uprav na eno ta Škof ja Loka
(sli ka 2) (8, 15).
Pro gram Svit
Tudi pro gram Svit že ka že ugod ne re zul tate.
Šte vi lo no vih pri me rov RDČD je leta 2010
(leto po uved bi pro gra ma) do se glo tako
2010 2011 2012 2013 2014 2015
50
55
60
65
75
70
80
Leto
O
d
zi
vn
o
st
(%
)
Jesenice Tržič Kranj Radovljica Škofja Loka Slovenija
Sli ka 3. Odzivnostv programSvit,upravneenotenaGorenjskem,2010–2015(16–21).
145MedRazgl.2019;58(2):
v Slo ve ni ji kot na Go renj skem naj viš jo vred -
nost, od te daj pa se zni žu je (ta be la 2), po -
leg tega je več ra kov od kri tih zgo daj ali
pa so od stra nje ne tudi že pre dra ka ve spre -
membe. Na Go renj skem je bilo v letu 2015
v ok vi ru pro gra ma Svit na novo od kri tih 20
RDČD ter 258 na pre do va lih ade no mov. Po
od ziv no sti v pro gram Svit se je Go renj ska
z 62 % v tem letu uvrš ča la na dru go me sto
v Slo ve ni ji. Še ved no, tudi na Go renj skem,
v od ziv no sti moš ki za 7% zao sta ja jo za žen -
ska mi (moš ki: 58,2 %, žen ske: 65,4 %), če -
prav je RDČD pri njih po go stej ši. Naj bolj šo
od ziv nost ima uprav na eno ta Škof ja Loka,
naj slab šo pa uprav na eno ta Je se ni ce (sli ka 3)
(16–21).
Pro gra ma ZORA in Svit po go renj skih ob či nah
Na sli ki 4 in 5 pri ka zu je mo trend od ziv no -
sti v pro gram Svit in pre gle da no sti v pro -
gra mu ZORA v treh naj bolj in treh naj manj
us pe šnih go renj skih ob či nah. Med ob či ne
z naj bolj šo od ziv nost jo so se tako v pro gra -
mu Svit kot v pro gra mu ZORA na Go renj -
skem uvr sti le iste tri ob či ne: Ži ri, Že lez ni ki
in Go re nja vas – Po lja ne. Vse so ve či no opa -
zo va ne ga ob dob ja že pre se ga le cilj no 70-od -
stot no od ziv nost v obeh pro gra mih. Ob čina
Je zer sko je ob či na z naj slab šo od ziv nost jo
v obeh pro gra mih. Sla bo od ziv nost v obeh
pro gra mih smo opa zi li tudi v ob či ni Je se -
ni ce (8, 16–21).
V ta be li 3 sta od ziv nost in pre gle da nost
za zad nje raz po lož lji vo ob dob je pri ka za ni
šte vilč no, vzpo red no z ne ka te ri mi ka zal ni -
ki s po droč ja de ter mi nant zdrav ja (raz vi tost
ob či ne, stop nja de lov ne ak tiv no sti, stop nja
re gi stri ra ne brez po sel no sti, in deks sta ra nja,
pov preč na po vr ši na sta no vanj) in zdrav -
stvene ga sta nja (bol niš ka od sot nost). Vsake -
mu ka zal ni ku je do dan rang 1–18, kjer rang
1 po me ni naj bolj šo do se že no vred nost ka -
zal ni ka med go renj ski mi ob či na mi in 18
naj slab šo.
Oba ka zal ni ka ude lež be v pre se jal nih
pro gra mih sta med se boj moč no sta ti stič -
no zna čil no po ve za na (Pear so nov ko re la -
cijski koe fi cient = 0,835, p = 0,000). Hkra ti
smo ugo to vi li tudi, da je ude lež ba v obeh
pre se jal nih pro gra mih zna čil no bolj ša v ob -
či nah z več jo stop njo de lov ne ak tiv no sti in
več jo po vr ši no sta no vanj. Pre gle da nost
v pro gra mu ZORA je po leg tega sta ti stič -
no zna čil no po ve za na še z raz vi tost jo ob čine
Železniki Bled
2010 2011 2012 2013 2014 2015
40
45
50
55
65
70
75
85
60
80
Leto
O
d
zi
vn
o
st
(%
)
Jezersko Žiri JeseniceGorenja vas–Poljane
Sli ka 4. OdzivnostvprogramSvit,občinez najboljšoinnajslabšoodzivnostjonaGorenjskem(8,16–21).
146 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
O
d z
iv
 no
st
 v
 p
ro
 gr
a m
 S
vi
t 
(%
)a
O
d z
iv
 no
st
 v
 p
ro
 gr
a m
 S
vi
t 
(r
an
g)
P
re
 gl
e d
a n
os
t 
v 
pr
o g
ra
 m
u 
Z
O
R
a
 (%
)b
P
re
 gl
e d
a n
os
t 
v 
pr
o g
ra
 m
u 
Z
O
R
a
 (r
an
g)
R
az
 vi
 to
st
 o
b č
i n
e
R
az
 vi
 to
st
 o
b č
i n
e 
(r
an
g)
St
op
 nj
a 
de
 lo
v n
e 
ak
 ti
v n
o s
ti
St
op
 nj
a 
de
 lo
v n
e 
ak
 ti
v n
o s
ti
 (r
an
g)
B
ol
 ni
š k
a 
od
 so
t n
os
t
B
ol
 ni
š k
a 
od
 so
t n
os
t 
(r
an
g)
St
op
 nj
a 
re
 gi
 st
ri
 ra
 ne
 b
re
z p
o s
el
 no
 st
i
St
op
 nj
a 
re
 gi
 st
ri
 ra
 ne
 b
re
z p
o s
el
 no
 st
i (
ra
ng
)
In
 de
ks
 s
ta
 ra
 nj
a
In
 de
ks
 s
ta
 ra
 nj
a 
(r
an
g)
P
ov
 pr
eč
 na
 p
o v
r š
i n
a 
st
a n
o v
an
j (
m
2 )
P
ov
 pr
eč
 na
 p
o v
r š
i n
a 
st
a n
o v
an
j (
ra
ng
)
Ta be la 3.Odzivnostv programSvit,pregledanostv programuZORA,razvitostobčine,stopnjadelovneak-
tivnosti,bolniškaodsotnost,stopnjaregistriranebrezposelnosti,indeksstaranjainpovprečnapovršina
stanovanja(22,23).
Bled 56,1 16 69,2 12 1,1 7 57,6 16 10,9 12 9,5 14 154,6 17 95 10
Bohinj 61,2 13 70,8 8 0,9 15 60,6 9 14,0 17 8,1 9 154,0 16 76 17
Cerkljena 61,4 12 69,9 10 1,2 2 62,6 5 9,7 4 7 5 83,2 2 100 7
Gorenjskem
Gorenjavas– 75,7 2 79,7 3 1,1 7 63,7 4 9,7 4 6,2 2 65,1 1 108 2
Poljane
Gorje 57,6 15 70,1 9 0,9 15 58,0 13 12,6 15 8,9 12 126,1 10 98 8
Jesenice 54,1 17 68,4 15 1,1 7 55,2 18 15,8 18 12,5 18 121,4 9 66 18
Jezersko 43,9 18 62,2 18 0,8 18 57,7 15 13,4 16 7,1 6 126,8 11 82 13
Kranj 60,2 14 69,0 14 1,2 2 60,0 10 10,2 9 10,8 16 110,3 8 80 14
KranjskaGora 64,0 11 64,9 17 1,0 12 55,9 17 10,4 10 9,6 15 200,2 18 77 16
Naklo 64,3 9 72,1 7 1,2 2 59,1 12 9,9 7 7,7 8 106,4 7 110 1
Preddvor 67,7 5 69,7 11 0,9 15 64,7 3 8,4 1 6,9 4 129,4 12 98 8
Radovljica 64,2 10 73,4 5 1,1 7 59,3 11 10,8 11 9,4 13 132,6 13 90 11
Šenčur 64,8 8 72,3 6 1,3 1 62,1 6 9,7 4 7,5 7 88,3 3 101 6
ŠkofjaLoka 70,0 4 76,7 4 1,2 2 61,2 7 11,0 13 8,5 11 101,9 6 89 12
Tržič 65,1 7 69,1 13 1,0 12 58,0 13 11,3 14 11,6 17 133,6 15 80 14
Železniki 78,5 1 81,1 1 1,1 7 65,0 2 9,2 2 6,3 3 92,8 4 102 5
Žiri 74,6 3 80,3 2 1,2 2 66,6 1 10,1 8 4,8 1 101,6 5 107 3
Žirovnica 67,4 6 68,0 16 1,0 12 61,2 7 9,6 3 8,1 9 132,8 14 103 4
a 2014
b povprečjelet2011–2014
(Pear so nov ko re la cij ski koe fi cient = 0,508,
p=0,032), stop njo re gi stri ra ne brez po sel no -
sti (Pear so nov ko re la cij ski koe fi cient=–0,511,
p = 0,030) in in dek som sta ra nja (Pear so nov
ko re la cij ski koe fi cient = –0,625, p = 0,006).
Od ziv nost v pro gram Svit pa je sta ti stič no
zna čil no bolj ša še v ob či nah z niz ko bol niš -
ko od sot nost jo (Pear so nov ko re la cij ski koe -
fi cient = –0,656, p = 0,003) (ta be la 4).
RaZPRava
Zdrav je ni po ve za no le z bio loš ki mi de jav -
ni ki (spol, sta rost, ded nost), tem več nanj
pomemb no vpli va jo tudi ve denj ski slog, so -
cio ekonomske, druž be ne, de lov ne in okolj -
ske raz me re. Raz lič ne ra zi ska ve in ru tin sko
zbra ni po dat ki ka že jo, da sta zdrav je in ve -
denj ski slog pre bi val cev Go renj ske bolj ša
od slo ven ske ga pov preč ja, saj se regija po
147MedRazgl.2019;58(2):
Ta be la 4.Korelacijskikoeficientimedkazalnikomaudeležbev presejalnihprogramihSvitinZORAterkazalniki
determinantzdravjaobčine(22,23).
Razvitost Stopnja Bolniška Stop nja In deks Pov preč na
občine delovne odsotnost re gi stri ra ne sta ra nja po vr ši na
aktivnosti brez - sta no vanj
po sel no sti
Odzivnost Pearsonov
v program korelacijski 0,411 0,736 –0,656 –0,464 –0,389 0,554
Svita koeficient
p 0,090 0,000 0,003 0,052 0,111 0,017
Pregledanost Pearsonov
v programu korelacijski 0,508 0,722 –0,380 –0,511 –0,625 0,557
ZORAb koeficient
p 0,032 0,001 0,120 0,030 0,006 0,016
a 2014
b povprečje2011–2014
2007 2010– 2008 2011– 2009 2012– 2010 2013– 2011 2014– 2012 2015–
40
45
50
55
65
70
75
85
60
80
Leto
P
re
g
le
d
a
n
o
st
(%
)
Železniki Kranjska GoraJezersko Žiri JeseniceGorenja vas–Poljane
Sli ka 5.Pregledanostv programuZORA,občinez najboljšoinnajslabšoodzivnostjonaGorenjskem(8,16–21).
veči ni zdravs tve nih ka zal ni kov uvrš ča med
manj obre me nje na ob moč ja v slo ven skem
pro sto ru: ima niž jo umr lji vost, manj bol ni -
šnič nih zdrav ljenj, niž ji bol niš ki stalež, niž -
je pov preč no šte vi lo obi skov pri splo šnem
zdrav ni ku ali spe cia li stu itd. (25). To je
tudi re gi ja, kjer je naj več ji de lež pre bi val -
cev na os no vi ra zi ska ve Z zdrav jem po vezan
ve denj ski slog 2012 svo jo skrb za zdrav je
oce nje val kot do bro oz. zelo do bro (26). 
Še ved no pa ob sta ja jo šte vil na po droč -
ja, med nji mi tudi rak, kjer re gi ja lah ko išče
iz zi ve. Viš ja SSS in ci den ce raka ob pri -
mer lji vi SSS umr lji vo sti ni nuj no ne ga ti ven
ka zal nik, saj lah ko po me ni bolj os veš če ne
pre bi val ce, ki hi tre je iš če jo zdrav niš ko po -
moč, do bro do stop nost do zdravs tve ne ga
vars tva, zdrav ni ke pr ve ga kon tak ta, ki hitro
pre poz na va jo zgod nje ra ka ve spre membe
itd. V letu 2015 so bili naj po go stej ši novood -
kri ti raki na Go renj skem isti kot v Slo ve ni -
ji (kož ni rak brez me la no ma, rak pro sta te,
pljuč ni rak, rak doj ke in RDČD). Na Go renj -
skem je bilo v pri mer ja vi s ce lot no Slo ve -
ni jo več kož ne ga raka (me la nom ske ga in ne -
me la nom ske ga) in raka pro sta te. Rak je bil
s 33% dru gi naj po go stej ši vzrok vseh smrti,
pri moš kih je že ne kaj let kar vo dil ni vzrok
smr ti. Med rake, za ra di ka te rih je leta 2015
umr lo naj več pre bi val cev Go renj ske, so se
uvrš ča li pljuč ni rak, RDČD in rak pro sta te. 
Pre se jal ni pro gra mi lah ko odi gra jo po -
memb no vlo go pri zmanj še va nju umr lji vo -
sti za ra di raka, ti sti, ki pre poz na va jo tudi
pre dra ka ve spre mem be, pa zni žu je jo tudi in -
ci den co, kar ve lja tako za pro gram ZORA kot
pro gram Svit. 
Pro gram ZORA je v letih 2003–2015 na
Go renj skem po memb no zni žal in ci den co
RMV (2003: 28 no vih pri me rov; 2015: tri -
je novi pri me ri), celo bolj kot v Slo ve ni ji (14).
Ven dar pa trend pre gle da no sti v pro gra mu
ZORA na Go renj skem ni ugo den, predvsem
za ra di uprav nih enot Tr žič, Kranj in Je se -
ni ce, ter za dvig pre gle da no sti zah te va do -
dat no ukre pa nje pri cilj ni po pu la ci ji in iz -
va jal cih. Go renj ska re gi ja se po od ziv no sti
v pro gram Svit v slo venskem me ri lu ves čas
uvrš ča v sam vrh. Ena ko kot v Slo ve ni ji je
bilo na Go renj skem naj več je šte vi lo no vih
pri me rov RDČD za be le že no leta 2010, le
leto po uved bi pro gra ma, od te daj pa pada,
kar ka že, da pro gram Svit že daje re zul ta te.
Od ziv nost v program je bila tudi pri Svi tu
naj bolj ša v ob moč ju uprav ne eno te Škof ja
Loka.
Na men sprem lja nja od ziv no sti/pre gle -
da no sti po ob či nah je bil iden ti fi ka ci ja ti -
stih ob čin, ki po tre bu je jo do dat ne ak tiv no sti
za dvig ude lež be v pre se jal nih pro gra mih.
Kljub raz lič ni cilj ni sku pi ni (Pro gram ZORA:
žen ske, v sta ro sti 20–64 let; Pro gram Svit
oba spo la, v sta ro sti 50–69 let oz. 74 let) so
bile pri obeh pro gra mih na naj bolj ših me -
stih (Ži ri, Že lez ni ki in Go re nja vas – Po lja -
ne) in na naj slab ših (Je zer sko in Je se ni ce)
iste ob či ne. V 18 go renj skih ob či nah sta oba
ka zal ni ka ude lež be v pre se jal nih pro gra mih
med se boj moč no sta ti stič no zna čil no pove -
za na. Po ve za nost med pro gra mo ma je naka -
zo va la, da bi do lo če ne de ter mi nan te zdrav ja
in zdravs tve ne ga sta nja v ob či nah lah ko
ime le vlo go tudi pri ude lež bi v pre se jal nih
pro gra mih. Ude lež ba v obeh pre se jal nih
pro gra mih je bila zna čil no bolj ša v ob či nah
z več jo stop njo de lov ne ak tiv no sti in več -
jo po vr ši no sta no vanj. Bla go sta nje bi lah -
ko bilo eden od po memb nih de jav ni kov, ki
vpli va tudi na od ziv nost v pre se jal nih pro -
gra mih, ver jet no pa tudi na bolj šo skrb za
last no zdrav je. Ob či ne Ži ri, Že lez ni ki in
Gorenja vas – Poljane ter Škof ja Loka, ki
spada jo v uprav no eno to Škof ja Loka, se
uvrščajo v sku pi no raz vi tej ših ob čin z nad -
pov preč no stop njo de lov ne ak tiv no sti. Tako
po zdravs tve nih kot de mo graf skih in gos -
po dar skih ka zal cih so v go renj skem (tudi
slo ven skem) vrhu, rav no nas prot no pa ve -
lja za ob či ni Je se ni ce in Je zer sko. Po leg tega
je za ob či no Je zer sko zna čil na tudi sla ba do -
stop nost do zdravs tve ne ga vars tva (splo -
šni/dru žin ski zdrav nik je na lo ka ci ji le en krat
te den sko, gi ne ko lo ga ni).
148 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …
Pre gle da nost v pro gra mu ZORA je v go -
renj skih ob či nah po leg tega sta ti stič no zna -
čil no po ve za na še z raz vi tost jo ob či ne, stop -
njo re gi stri ra ne brez po sel no sti in in dek som
sta ra nja. Vsi ome nje ni ka zal ni ki so tudi
lahko odraz bla go sta nja in bolj ših de mo -
graf skih raz mer. Od ziv nost v pro gram Svit
pa je sta ti stič no zna čil no bolj ša še v ob či -
nah z niz ko bol niš ko od sot nost jo.
S prispevkom želimo opo zo ri ti na ne -
ka te re de ter mi nan te zdrav ja in zdravs tve -
ne ga sta nja, ki so se na Go renj skem po kaza -
li kot po memb ni pri od ziv no sti v pre se jal ne
pro gra me, pa do slej v tej po ve za vi še niso
bili iz po stav lje ni. Čeprav so v gorenjski re -
giji omenjene determinante zdravja in zdrav -
stvenega stanja statistično značilno pove -
zane z udeležbo v presejalnih programih,
pa ni ja sno, ali to ve lja (in za ka te re) tudi
v os ta lih slo ven skih re gi jah. 
Za dvig od ziv no sti v obeh pre se jal nih
pro gra mih v ob či nah Je zer sko in Je se ni ce
je po leg pro mo ci je sa mih pro gra mov po -
memb no pred vsem delo z ran lji vi mi sku -
pi na mi pre bi vals tva (socioekonomsko šib -
kej ši mi) ter skrb za bla go sta nje ob ča nov
(do stop na sta no va nja in de lov na me sta itd.),
v ob či ni Je zer sko pa še po ve ča nje do stop -
no sti zdravs tve ne ga vars tva. V pro gra mu
ZORA je po memb no tudi, da oseb ni gi ne -
ko lo gi red no va bi jo vse, ki se ne od zi va jo.
Z ure je ni mi sta no vanj ski mi raz me ra mi in
za po sli tvi jo po ra ste živ ljenj ski op ti mi zem
in tudi mo ti vi ra nost za skrb za last no zdrav -
je, de lo va nje na tem po droč ju pa seve da pre -
se ga ok vi re zdravs tve ne ga vars tva.
ZaKLJUČEK
Pre pre če va nje in zgod nje od kri va nje raka,
tudi s po moč jo pre se jal nih pro gra mov, pred -
stav lja ene ga ključ nih ele men tov, ki lah ko
pri po mo re k iz bolj ša nju ka ko vo sti živ lje nja
po sa mez ni kov in zmanj še va nju bre me na
raka v po pu la ci ji. 
Zdrav je po sa mez ni ka, ki vpli va tudi na
zdrav je po pu la ci je, je te melj druž be ne ga in
gos po dar ske ga raz vo ja in tudi obrat no. Skrb
za zdrav je ne more biti pre puš če na le po -
sa mez ni ku in zdravs tvu, am pak mora biti
vklju če na v vse po li ti ke v re gi ji. S ci ljem
zmanj še va nja nee na ko sti v zdrav ju mora
kre pi tev zdrav ja vklju če va ti kom bi na ci je in -
ter ven cij, ki so po se bej us mer je ne na socio -
ekonomsko šib kej še sku pi ne in prese ga jo
zdravs tve no izo bra že nost ter iz pe lju je jo
struk tur ne in or ga ni za cij ske spre mem be
za us tvar ja nje zdrav ju spod bud ne ga oko -
lja (25).
149MedRazgl.2019;58(2):
LITERaTURa
1. Resolucijao nacionalnemprogramuprehranskepolitike2005–2010(ReNPPP).UradnilistRSšt.98/2005.
2. Inštitutzavarovanjezdravja.StrokovnainorganizacijskaizhodiščazaobeležitevSvetovnegadnevahiper-
tenzije2012.Ljubljana:Inštitutzavarovanjezdravja;2012.
3. PrimicŽakeljM,ZadnikV.Presejanjeinzgodnjeodkrivanjeraka.In:NovakovićS,HočevarM,JezeršekNovakovićB,
eds.Onkologija:raziskovanje,diagnostikainzdravljenjeraka.Ljubljana:Mladinskaknjiga;2009.p.50–5.
4. PrimicŽakeljM.Presajanjezarakakotjavnozdravstveniukrep.In:PrimicŽakeljM,JančarB,ČehF,eds.Državni
presejalniprogramizaraka.19.seminar»Inmemoriamdr.DušanaReje«:zbornikpredavanj;2011Oct.Ljubljana:
Zvezaslovenskihdruštevzabojprotiraku.p.7–12.
5. KadivecM,KrajcM.RezultatiinkazalnikiuspešnostiprogramaDORA.In:PrimicŽakeljM,JančarB,ČehF,
eds.Državnipresejalniprogramizaraka.19.seminar»Inmemoriamdr.DušanaReje«:zbornikpredavanj;2011
Oct;Ljubljana:Zvezaslovenskihdruštevzabojprotiraku.p.40–8.
6. JarmK,IvanušU,KrajcM,etal.Državnapresejalnaprogramazarakamaterničnegavratuindojke.In:Grmek
KošnikI,HvaličTouzeryS,SkelaSavičB,eds.Kroničneboleznisodobnedružbe:odzgodnjegaodkrivanjado
paliativneoskrbe.5.SimpozijKatedrezatemeljnevede:zbornikprispevkov;2014Oct14;Jesenice:Fakulteta
zazdravstvoJesenice.p.99–106.
7. CommissionoftheEuropeanCommunities:Proposalfora council recommendationoncancerscreening.
EUR-Lex–52003PC0230.
8. PrograminregisterZORA.Epidemiologijainregisterraka[internet].OnkološkiinštitutLjubljana;c2016[ci-
tirano2016Jan26].Dosegljivona:https://zora.onko-i.si/program-zora/
9. ProgramSvit[internet].NacionalniinštitutzajavnozdravjeRS;c2014[citirano2018Jul18].Dosegljivona:
http://www.nijz.si/sl/program-svit
10. Program DORA [internet]. Onkološki inštitut Ljubljana; c2018 [citirano 2018 Jul 18]. Dosegljivo na:
https://dora.onko-i.si/
11. ArbynM,AnttilaA,JordanJ,etal.,eds.Europeanguidelinesforqualityassuranceincervicalcancerscree-
ning [internet]. 2nded. Luxembourg: EuropeanCommission; c2008 [citirano 2018 Jul 18].Dosegljivona:
http://screening.iarc.fr/doc/ND7007117ENC_002.pdf
12. AnttilaA,ArbynM,DeVuystH,etal.,eds.Europeanguidelinesforqualityassuranceincervicalcancerscreening
[internet].2nded.supplements.Luxembourg:EuropeanCommission;c2015[citirano2018Jul18].Dosegljivo na:
https://www.gisci.it/documenti/news/EW0115451ENN_002.pdf
13. TepešB,KasesnikK,NovakMlakarD,eds.SmerniceProgramaSvit:slovenskesmernicezagotavljanjakako-
vostipresejanjarakadebelegačrevesaindanke[internet].1sted.Ljubljana:Nacionalniinštitutzajavnozdravje;
c2015 [citirano 2018 Jul 18]. Dosegljivo na: https://www.program-svit.si/wp-content/uploads/2019/01/
SmerniceProgramaSvit.pdf
14. SegnanN,PatnickJ,vonKarsaL,eds.EuropeanGuidelinesforQualityAssuranceinColorectalCancerScreening
andDiagnosis[internet].1sted.Luxembourg:EuropeanCommission;c2010[citirano2018Jul18].Dosegljivo na:
http://www.kolorektum.cz/res/file/guidelines/CRC-screening-guidelines-EC-2011-02-03.pdf
15. ZadnikV,PrimicŽakeljM.SLORA:Slovenijainrak.Epidemiologijainregisterraka[internet].Onkološkiinštitut
Ljubljana[citirano2019Jan9].Dosegljivona:www.slora.si
16. InštitutzavarovanjezdravjaRS.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2010.Ljubljana.2011.
17. InštitutzavarovanjezdravjaRS.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2011.Ljubljana.2012.
18. InštitutzavarovanjezdravjaRS.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2012.Ljubljana.2013.
19. Nacionalniinštitutzajavnozdravje.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2013.Ljubljana.2014.
20. Nacionalniinštitutzajavnozdravje.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2014.Ljubljana.2015.
21. Nacionalniinštitutzajavnozdravje.Letnoporočiloo delovanjuProgramaSvitzaleto2015.Ljubljana.2016.
22. Zdravjev občini[internet].Ljubljana:Nacionalniinštitutzajavnozdravje;c2016[citirano2016Nov2].Do-
segljivona:http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2016
23. Slovenskeregijeinobčinev številkah.[internet].Ljubljana.StatističniuradrepublikeSlovenije.[citirano2016
Nov2].Dosegljivona:https://www.stat.si/obcine/sl/2014/Region/Index/9
24. NIJZpodatkovniportal[internet].Ljubljana:Nacionalniinštitutzajavnozdravje;c2016[citirano2016Nov2].
Dosegljivona:http://www.nijz.si/sl/nijz-podatkovni-portal
25. HafnerA,HovnikKeršmancM,KavčičS,etal.Zdravjev gorenjskiregiji.Kranj:ZavodzazdravstvenovarstvoKranj; 2012.
26. HafnerA,HovnikKeršmancM,LesjakK.RaziskavaZ zdravjempovezanvedenjskislogGorenjska2012.Kranj:
Nacionalniinštitutzajavnozdravje;2016.
Prispelo13. 2. 2018
150 AlenkaHafner,VesnaZadnik,DarjaZupan Iz zi vi na po droč ju ra ka vih obo lenj in od ziv no sti na …