CTJ H Tl 5 Trst 2. apr. 1950 Št. IS - Leto II. M O S A P 1 J A D E: BAJKA o sovjetski pomoči za vstajo v Jugoslaviji Pripomba! Ta članek je napisan na podlagi dokumentov Vv-hovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki je shranjen zdaj v arhivu Zgodovinskega oddelka Centralnega komiteja KPJ. Čeprav je bil izključni namen članka obravnavati vprašanje materialne pomoči, ki smo jo baje dobili od Sovjetske zveze za vstajo v naši državi, vendar sem se moral v njem dotakniti tudi nekaterih moralnopolitičnih momentov, ki u> bili V neposredni zvezi z vprašanjem materialne pomoči. Ti momenti pojasnjujejo, zakaj nismo dobili materialne pomoči, in sicer ne le za vstajo, marveč tudi ne tja do septembra J944, ko je naša armada na Donavi srečala enote Rdeče armade. Seveda je v tem članku naveden samo del obstoječega gradiva. Članek je informativnega značaja in zato so komentarji v njem zelo kratki. Obletnico Sovjetske armade 22. februarja je informbirojev-ska propaganda tudi letos uporabila, da je ponovila bajke, češ '■la je Jugoslavijo osvobodila Rdeča armada, kakor je osvobodila Romunijo in Bolgarijo, Češkoslovaško in Madžarsko itd. V svojem referatu na seji Centralnega komiteja Komunistične Partije Češkoslovaške je Gottwald rekel, da je Jugoslavijo osvobodila Rdeča armada od zunaj (ta izraz «od zunaj» nikakor ni jasen, toda nam je pač vseeno, kaj pomeni) ' Ce kako bajko kar naprej ponavljamo, ji moramo vedno nekaj dodati. Za to sta dva tehtna vzroka. Prvi je v tem, da bajka v naši državi nikogar ni prepričala, drugi pa, da morajo tisti, ki so si jo i* “Mislili, sebe bolj prepričevati, da ne bi sami nehali verjeti v ,l&stno izmišljotino. To dokazujejo vsj letošnji informbirojevskl komentarji, od Moskve do Tirane. Mi pa si bomo ogledali samb komentar radia Bukarešte. Ta komentar jemljemo brez posebne Izbire — saj so vsi enaki — in ta članek je odguvor vsem skupaj, vsekakor pa bolj centrali kakor njenim podrepnim filialam. Radio Bukarešta začenja svoj komentar z izrazi globok« hvaležnosti Sovjetski armadi za osvoboditev Romunije. Priznati moramo ne Je, da imajo prav, marveč da je hvaležnost tudi zelo lepa čednost. Drugo vprašanje pa je, ali naj s hvaležnostjo za osvoboditev osvoboditelju damo tudi svojo svobodo in neodvisnost, kajti s tem darujemo »osvoboditelju« prav tisto, za kar se mu zahvaljujemo, da nam je dal. Naposled je stvar taka, da se zdaj nekaj narodov (to je njihovi oblastneži) zahvaljujejo Sovjetski zvezi, da jih je osvobodila neodvisnosti. Toda to je stvar, ki sc tiče samih «osvobojenih» in mi se v to ne bomo vmešavali. Potem ko je izrekel takšno priznanje za osvoboditev Romunije, imenuje bukareškj radio nas V Jugoslaviji falzlfika-torje zgodovine in nas obtožuje, da na najpodlejši način lažemo, ko trdimo, da se je Jugoslavija osvobodila z lastnimi silami. «Toda»,. pravi Bukarešta, «zgodovine ne ustvarja beograjska klika. Zgodovino ustvarja ljudstvo, ljudstvo pa pozna resnico)). Mar to pomeni, da si je naše ljudstvo ustvarilo zgodovino v minuli vojni? Ce pomeni to, tedaj je mogla biti to samo lastna osvoboditev, saj menda ne bodo trdili, da so zgodovino ustvarili narodi, ki so čakali, da jih bodo osvobodile druge države in tuje armade. ((Očitno je», nadaljuje Bukarešta, čeprav ne pojasni, zakaj naj bi bilo to očitno — «da jugoslovanski narodi niso mogli račeti vstaje proti takšni sili. Toda potem, ko ie prevzela veličastno osvobodilno poslanstvo, j,e Sovjetska armada nudila moralno in materialno pomoč za vstajo v Jugoslaviji)). 97 _ jhnahno »isaoHiaa KaJEo* Uidimo, bdijo tuBJ, Ba niShiOi mogU arnii VBeU Vstaje proti takšni sili, kakršna ie Wla Hitlerjeva Nemčija, drugič, da smo debili za vstajo moralno in materialno pomoč Bdeče armade, tretjič pa, da nam je Bdeča armada to pomoč nudil« »potem, ko Je prevzela veličastno osvobodilno poslanstvo*. Kakor vidimo, Je čas« v katerem so nam budili pomoč, označen o frazo, ki glede časa ne pomeni nič dotočnega in lahko aarno spredi diskusijo. Kdaj je namreč Rdeča armada »prevzela Veličastno osvobodilno poslanstvo?« Ali 23- junija 1941, na dan verolomnega Millerjevega napada na Sovjesfco zvezo?* Ali 3. julija 1941, ko je imel Stalin znani govor po radiu? Ali decembru iste«« leča, ko je Rdeča armada rešila Moskvo? AR decembra 1942, ko je izvojevala veliko zmago pri Stalingradu? Ali. naposled, leta 1944, ko je osvobodila Sovjetsko zvezo in prenesla vojno na ozemlje drugih narodov? Očitno je, da so vrinili nerazločno frazo o prevzema osvobodilnega poslanstva zato, ker nimajo nobenega dokaza za trditev. da bi nam bili nudili pomoč za vstajo. Takšne pa so tudi druge fraze, ki so bukareškega komentatorja oprostile neprijetne potrebe, da bi navedel kakršne koli dokaze. Glejte, kako se skuča izmuzniti: »Nenavadna hrabrost borcev Rdeče armade in znamenite zmage nad fašističnimi pustolovci so bile za jugoslovanske partizane neprestana gibalna sila. prepričanje o zmagi pravice je bilo prepričanje o zmagi Sovjetske armade in to je dajalo jugoslovanskim partizanom moč-.-* Po nekaj podobnih stavkih pra-yi bukareški komentator: «Voz Hitlerjeve vojske je 1. 1944 vozil že popolnoma navzdol*. Tako je komentator napravil lahek skok iz leto 1941. v leto 1944. Tedaj pa servira drzno laž, da je naš Vrhovni štab v maju 1944. pobegnil v Italijo, seveda k An-gloameričancm. In »prav v tem najbolj kritičnem trenutku je prišla na meje Jugoslavije Sovjetska armada*. Torej, v najbolj kritičnem trenutku od maja je prispela Sovjetska armada na naše mej« v septembru! »Najbolj kritični* trenutek je bij ali zelo malo kritičen, da je lahko na svojo rešitev čakal štiri mesece, ali pa sploh ni bil kritičen. Ko pa je bila že tu, je Sovjetska armada hitro izpolnila svojo nalogo glede maše osvoboditve... Tu samo mimogrede omenjamo* da je Rdeča armada v oktobru 1944. sicer resda pomagala pri ozvoboditvi Beograda, Banata in Bačke, da pa se ie v istem oktobru Molotov v Moskvi sporazumel s Churchillom Jn Edemom o razdelitvi področij vpliva med Veliko Britanijo in ZSSR v Jugoslaviji na podlagi 50:50. (Jaz sem bil takrat v Moskvi in skupaj z našim veleposlanikom tovarišem Stanojem Simičem sem bil povabljen na slavnosten sprejem, ki ga Je Molotov priredil na čast angleških ministrov. Spominjam se, kako Je stopil Molotov veacieg* obraza k meni, me potrepljal Po rami in rekel, da je stvar Jugoslavije v najboljšem tim. Ni p* povedal, da je to najboljše v delitvi naše kože). Ker pa sodi to vprašanje razdelitve področij vpliva prej V Okvir moraln* kakor v okvir materialna pomoči, se tu ne bomo več ukvarjali z njim, ker je vprašanje moralne pomoči poglavje zase, o katerem bomo povedali več druge krati. Pa tudi iz komentarja radia Bukarešte je vktttti, da je bila morala y oa« samih, v našem prepričanju o zmagi Rdeče armade. Kako p« bi tudi moglo biti drugače? Ce namreč prihaja morala od zunaj, od samega primera sovjetske armade, zakaj ta zunanja morala ni učinkovala tudi v Romuniji in še kje drugje izven Jugoslavije: Vsakdo se spominja, da amo začeli vstajo v juliju 1941. la spominja se tudi, kakšen je bil takrat položaj na vzhodni fronti tja do decembra, ko so Hitlerja pognali od Moskve- Znano je. kako je bila naša splošna ljudska vstaj« že takrat razširjen« in kolikšno ozemlje z ie organizirano ljudsko vstajo je bilo pri nas osvobojeno -V tem kritičnem obdobju borbe Rdeče armade od julija do decembra 1941. ko je bilo na vseh drugih frontah zatišje, lahko govorimo edino le o moralni pomoči, ki «no Jo •j Ta napad so imenovali verolomni zato. ker it Hitler z njim poteptal pakt o nenapadanju, ki je bil leta 1939 sklenjen med Hitlerjevo Nemčijo in ZSSR in o katerem }e Molotov, ko ga je 3. septembra 1939 predložil Vrhovnem« sovjetu v ratifikacijo, rekel: aSovjetsfco nemški pakt o nenapadanju pomeni prevrat v zgodovini Evrope in ne samo Evrope*. Deset let pozneje so sovjetski voditelji prav z istimi besedami označili odnos Sovjetske zveze do »Demokratične republike Nemčije*- z nM borhd Sovjetski zvezi hi hjerii armadi. Kb bi ne bila Komunistična partija Jugoslavije našim narodom vlila ne le volje do borbe za lastno osvoboditev, marveč tudi zavesti) da morajo a svojo borbo Rdeči armadi kar najbolj pomagati s tem, da zadržujejo čim več nemških divizij v Jugoslaviji, hi položaj rta vzhodni fronti v tem obdobju pač ne bil vzpodbud« našim narodom, da bi začeli borbo in vstajo «proii takšni Sili*. Toda takšne moralne sile ne moreta razumeti ne Gottwald, ne Ana Rauker, ki sta poslušala vesti o osvoboditvi svojih držav na svojih stanovanjih v Moskvi iz radijskih aparatov. Prav to Je vzrok, zakaj iSčejo za našo vstajo zunanje razloge. Modrijan iz bukareškega radia, ki se Je tega seveda naučil od Moskve, nas v tem 1950. letu prepričuje, da v Jugoslaviji nismo mogli začeti vstaje proti «takšni sili*. To, da smo vstajo začeli, j« druga stvar. In prav zaradi te stvari govori ta komentator, da pri nas ni bilo mogoče začeti vstaje, da si lahko izmisli rusko moralno in materialno pomoč za našo vstajo. Ce bi se zdaj komu res posrečilo dokazati, da nismo mogli začeti vstaje, tedaj bi bilo res dokazano, da smo storili nekaj nemogočega. To bi bila največja pohvala, ki nam bi jo mogli izreči. Mar pa je treba izgubljati besede s takšnimi prismodarijami? Bolje je, da pogledamo, kakšna je bila »materialna pomoč** ki nam jo zdaj, po vojni, tako obilo nudijo za vstajo leta 1941. Kb se pravi, da pogledamo, ali so nam jo sploh nudili, 1. LETA 1942. SMO ZAMAN PROSILI ZA POMOČ V februarju 1942, ko j>e bil naš Vrhovni štab V Foči, smo se z Moskvo sporazumeli, da nam bo poslala pomoč z letali na polje pri Zabljaku pod Durmitorjem v Crni gori. Takrat srno prejeli iz Moskve tole brzojavko: Omogočeno nam je v najkrajšem času poslati vam ljudi... Sporočite natanko* kje bi se lahko naše letalo spustilo. Kakšne opozorilne signale lahko napravite, da se bo letalo zanesljivo in laMbo spustilo n« tla? Ali imate letalski bencin?, Brzojavka tovariša Tita Moskvi: 17. februarja 1942. Nujno so nam potrebna zdravila, zlasti proti pegavici. Med ofenzivo Je 160 borcev nevarno ozeblo na nogah... Pošljite nam munidje, avtomatskega orožja, oblek in blaga za Obleke borcev. Pošljite nam Z letalom in vrzite s padali na Zabljaku pri Durmitorju y Crni gori. Tu je znova zapadel ■visok sneg in letališča ne morejo sprejemati letal, razen če imajo letala smuči. Vrhovni štab je v mestu Foči, na osvobojenem ozemlju Bosne. Vaše pošiljke bi bile velikanskega moralnega in političnega pomena. Istega dne, 17. februarja, je poslal tovariš Tito še eno do-4atno brzojavko: V zvezi z brzojavko o spuščanju orožja in ljudi s padali na 2ahljalou v Crni gori dopolnjujem: Kraj je povsem varen na popolnoma osvobojenem ozemlju. Ljudje in potrebščine se lahko takoj spuščajo, mi pa bomo takoj začeli organizirati letališče. Da se bo lahko spuščalo v bodoče veliko letalo, pošljite nujno več raznih avtomatov, mitraljezov, municije, signalnih pripomočkov — raket, lahke pehotne topove z raunicijo, orientacijo *a letalo 42, 8-16, 48 vzhodno od Pariza. Na tri vaše rdeče rakete bomo odgovorili » tremi ognji v razdalji 50 metrov. Začeli bomo 23. februarja. V brzojavki z dne 22. februarja, ko je bilo že dogovorjeno, da bomo na 2abljaku pričakovali sovjetska letala od 23. februarja ponoči, je tovariš Tito poročal v Moskvo potem, ko je poprej navedel znake, ki jih bomo dajali letalom j« metanje; Nujno nam je potrebna municija za puške 7.9 m«n in za ročne mitraljeze 7,9 aZbrojevka* ter razna razstreliva z napotki. To potrebujemo za razbijanje železniških prog in mostov. Po motnosti pošljite peklenske stroje z napotki, signalne rakete s pištolami, ročne avtomate ki nekaj protiletalskih mitraljezov, daljnoglede za komandante, posode za umetni dim. Pošljite nam dovolj vojne opreme in' mobilizirali vam bomo še 100.000 borcev. Ce bi nam poslali nekaj padalcev, bi imelo to pri nas velikanski moralni in politični vpliv. Padalci bi bili tu popolno »na varni. Iz Foče je Vrhovni štab zaukazal štabu Durmitorskega odtfeda na 2abljaku, naj pripravi vse potrebno za sprejem so- 98 — OSSt X Vjetakih letal, ki naj bi jih pričakovali od 23. februarja dilje. Od taro so s kurirji sporočili, da 1® vfce pripravljalo. ie tovariš Tito hotel, naj odidem na Zabljaik, da bi zatrdno Vedel, da bq stvar dobro organizirana. Na 2abljak sem prispel it februarja zvečer, torej dan prej, preden naj bi začela prihajati letala, tako da sem utegnil kontrolirati vse priprave. Veliko polje pri vasi Junča Do, kjer smo pričakovali letala od 23. februarja skozi sedem in trideset noči, je pokrival dva metra visok sneg. Čakali smo na odprtem snežnem polju, wMa-Ijenero od ZaCljaka sedem kilometrov. Vsako noč smo hodili tja po gazi in se zjutraj vračali. Tretjo noč je divjal strašen »nežni metei Ostal sem bil na Zabljaku in bil sem v velikih skrbeh da n« bi ljudje zmrznili. Tam so vzdržali dve uri, potenj Pa so še vrnili na 2abljak. Zaradi tega primera smo sklenili zgraditi barako, v kateri bi se lahko straže menjavale, počivale «» grel*. Tretji dan je bila lepa baraka zgrajena. Da bi stala na zemlji, smo morali odkidati sneg. Tako je nastal oikrog barake pravi snežni zid, iznad katerega sta molelo samo vrh Strehe in dimnik. Vse to je bilo podobno baraki kake polarne ekspedicije. Blizu barake so bile štiri kopice sena, ena v sredini, tri pa okrog nje v določeni razdalji. Pri teh kopicah je stala straža, ki naj bi v trenutku, ko bi zaslišala letalske motorje, zažgala srednjo kopico in s puško enkrat ustrelila. Goreča kopica naj bi bila znak za letala. Na ta znak naj bi odgovorili 3 tremi raketami, potem Pa bj naša straža zažgala še drugi dve kopici kar bi bil za letala znak, cša so priletela na pravo mesto in da lahko spuste padala. Strel iz puške je bil znak za našega stražarja, ki je stal v stražarnici na pol pota do vasi, čigar dolžnost je bila tudi ustreliti, ko bi zaslišal naš strel, da bi tako obvestil ostale borce dveh vodov (vsak je štel po 30 mož), ki *q prenočevali v vast, naj takoj prihite na čakališče. Da bi ostalo naše letališče tajno, sm0 prepovedali hoditi v šavniški okraj in odhajati iz njega. Ta ukrep smo uveljavili telo uspešno, ker sjno imeli v okraju razen vaških straž v vsa-vasi tudi dobro organizirane partizanske straže, porazdeljena »a 30 postaj. Letališče je moralo ostati tajno zaradi Italijanov V Plevlju, ki bi bili lahko poslali italijanska letala in prekrižali naše načrte. v Tovariš Tito je poslal 22. februarja V Moskvo še tole brzojavko: Ko bomo zaslišali vaša letala v smeri Zabljaka, besno zažgali velik ogenj, vaši piloti pa naj odgovore s tremi raketami. Ko pa bomo zažgali še tri ognje, naj piloti vržejo padala. Višina 2abljaka 1500, Durmitora pa 2500. Pazite na Durmitor. , Preko kurirja sem bil nenehno povezan z Vrhovnim štabom v Foči in ohranilo se je več pisem, ki sva jih v tem času izmenjala s tovarišem Titom. V pismu z dne 25. februarja mi je tovariš Tito med drugim pisal: . . ... Od Deda (Moskva - M. P.) še nimam nobenega obvestila 0 obisku. Dobil sem samo zelo važno brzojavko, v kateri pravi °ziroma predlaga, naj bi Vrhovni štab partizanov v imenu ju-Slovanskih narodov naslovil na vse evropske narode* zlasti pa na Francijo in Češkoslovaško, razglas, v katerem bi jih opozoril na to, da se je treba boriti proti okupatorju, na primere, kako se bore jugoslovanski narodi, itd. Ded je hotel vedeti za mnenje, in pravi, da bi lahko ta razglas po radiu in tisku kar najbolj razširili. Razume se, da sem takoj odgovoril, da 'S strinjamo, ker je to res velika čast za našo Partijo In za na-že partizansko gibanje. Upamo, da bo ta razglas čez nekaj dni objavljen. «Obisk, o katerem govori tovariš Tito v tem in drugih pirhih, je prihod sovjetskih letal«. Kar zadeva razglas, o katerem so nam iz Moskve predlagali, naj ga naslovimo na evropske narode, je tu besedilo brzojavke, s katero so nam 13. februarja iz Moskve predlagali, naj ga sestavimo: 2eleti bi bilo, da bi Vrhovni štab partizanov v imenu jugoslovanskega ljudstva nastopil s kratkim razglasom na narode okupiranih držav, zlasti Češkoslovaške in Franclje. V tem razglasu naj bi Vrhovni štab opozoril nu to, kako se bon vaše Uudstvo za svobodo in neodvisnost, in apeliral na te narode, uaj ne izdelujejo vojnih potrebščin in naj ne dajejo krvavemu Killerju živil in surovin, naj na vse mogoče načine deaorga- nizSfajo njegov vojni stroj, razvijajo partizansko gibanje proti okupatorju to z vsemi silami izvojujejo popoln poraz smrtnega sovražnika vadi evropskih narodov, nemškega fašističnega imperializma. Takšen razglas bt lahko mi v tlšku in preko radia kar najbolj razširili. Sporočite vaše mnenje... Tovariš Tito je odgovoril, da predlog sprejemamo in pozdravljamo. Njegova brzojavka z dne 3. februarja se je glasila: Prejeli smo vašo brzojavko z dne 13. II. 19«. Pozdravljamo važ predlog, da bi objavili razglas V imenu našega Vrhovnega štaba partizanske in prostovoljske vojske Jugoslavije. Objavite ta razglas tudi radiobrzojavno v jugoslovanskem in angleškem jeziku, da bo priobčen v našem Jeziku in tlaku. Kakšna Je bila zgodovina tega razglasa, bomo videli pozne* Je. TU pa lahko zastavimo samo eno vprašanje: mar ta brzojavka ne dokazuje, da so v Moskvi takrat, sredi februarja 19«, menili, da Je naša borba takšen moralni faktor V boju proti Hitlerju, da lahko od našega Vrhovnega štaba zahtevajo moralno pomoč v obliki razglasa našega Vrhovnega Itaba na evropske narode? Na 2abljak sem se napotil v naivnem prepričanju, da bom že 23. februarja sprejel sovjetska letala. Ko pa sem čez nekaj dni ugotovil, da jih ni, sem bil v pismih, ki sem Jih pisal tovarišu Titu, nestrpen. 2*to jnt le tovariš Tito 3. marca pisal: Verjamem, da si nestrpen, ker zaman Čakaš, mora* pa razumeti, da bo* moral še precej dolgo čakati. To ne gre tako lahko. Danes sem zopet urgirai pri Dedu in upam, da bom kmalu prejel zadovoljiv odgovor. ...Naj te ne vznemirja, do boš moral le čakati. In 14. marca mi je tovariš Tito pisal: Potrpi že malo, ker vendarle upam, d« bodo prispela, 2. POJASNILO O NASI TAKTIKI Tu bom navedel neko brzojavko, ki je bila poslana tovarišu Titu 1* Moskve dne 5. marca, čeprav se na prvi pogled zdi, da ni v nobeni zvezi s pomočjo, kt naj bi Jo bili postali z letali: Ko človek pregleduje vse vaše informacije, dobi vtis, da pristali Anglije m jugoslovanske vlade z določeno (upravičenostjo)* sumničijo, da dobiva partizansko gibanje komunističen značaj in da se u»merja k sovjetizaclji Jugoslavije. Zakaj pa vam Je bilo na primer potrebno formirati posebno proletarsko brigado? Saj je vendar zdaj osnovna in neposredna naloga v tem, d* se združijo vat protihltlerjevskl elementi, da razbijemo okupatorje in izvojujemo nacionalno osvoboditev. Kako naj si razlagamo dejstvo, da lahko pristaši Anglije formirajo oborožene enote proti partizanskim odredom? Mar razen komunistov in njihovih simpatizerjev ni drugih Jugoslovanskih patriotov, s katerimi bi se lahko skupaj borili pr°U okupatorju? Težko se je strinjati s tem, da držita London in Jugoslovanska vlada z okupatorji. Tu mora biti velik nesporazum. Nujno vas prosimo, da dobro premislite vso vašo taktiko in delovanje tn da preverite, ali ste sami storili vse, kar je mogoče, da bi upostavili resnično in enotno nacionalno fronto vseh sovražnikov Hitlerja in Mussolinija V Jugoslaviji, da »e izpolni skupna naloga — da izženemo osvajalce in zasužnjevale*, če pa tega niste storili, nujno uklonite vsq potrebno in nat obvestite. V odgovor na neko moje pismo mi Je tovariš Tito II. marca, nekaj dni potem, ko le prejel to brzojavko, pisal: .... Tvoja pripomba o povezanosti med jugoslovansko vlado, Dražem, Nedičem in okupatorji drži, toda Ded to težko v<*rjame. Oni dan sem prejel od njega kilometrsko pismo, v katerem mi sporoča, da Je dobil iz našega gradiva vtli, kakor da gre naše partizansko gibanje čedalje bolj v komunistične vode, kajti kako bi bilo sicer mogoče, da pristaši Londona organizirajo četnike proti nam. Dalje pravi, zakaj Je bilo treba formirati posebno proletarsko brigado. Zahteva, naj revidiramo našo politiko in upostavimo široko narodnoosvobodilno fronto. N* to sem mu kratko in Jedrnato odgovoril, da je prišai na podlagi naiih poročil do napačnih sklepov da imamo Hroko narodnoosvobodilno fronto, toda ne s petokolonaši marveč a velikansko večino pravih rodoljubov, d* pristali Londona ne delajo pod firmo Londona, marveč pod firmo okupatorja, L J. M Beseda ni dpbrO deJi/rirana, Nediča v borbi proti nam; da imaftio mnoga dokumentov, ki yse to dokazujejo; da je bilo formiranje proletarskih brigad nujna potreba v času, ko je bilo partizansko gibanje v nevarnosti, da bi ga petokolonaši razbili; da se proletarske brigade ne bore za sovjetizacijo, marveč so s svojim junaštvom zgled borbe, kako naj ?e naše ljudstvo bori za svojo svobodo in neodvisnost. Vse kaže, da v Londonu nekaj kuhajo, in prizadevam si zdaj dnevno pošiljati pojasnila, da ne bodo napačno poučeni o dogodkih pri nas. Tisti okrog Deda pripisujejo velik pcmen zvezi z Anglijo in Ameriko in dane? sem zopet prejel ekspresno pismo, v katerem zahtevajo, naj nekoliko popravim tisti razglas, ki sem ga pred dvema dnevoma poslal gor za evropsko .javnost. Ti popravki so v tem, du naj bo na dveh krajih omenjena trdna zveza med Anglijo, Ameriko- in ZSSR v borbi proti Hitlerja, ker sem omenil to zvezo samo na enem kraju. Razen t'T,a zahtevajo, naj bi izostala moja tri gesla o Stalinu, Sovjetski zvezi in Rdeči armadi. Torej, kakor vidi?, je treba to zvezo popularizirati, mi pa se bomo borili prot; petokolonašem in vsem. ki sodelujejo z okupatorjem in Nedičem, ne kot pristašem Londona. marveč kot okupatorjevim hlapcem. V nekem drugem pismu, ki sem ga tudi prejel danes, spo roča Ded nekatere stvari, iz katerih se sklepitr, da bomo obiske vendarle dobili, ne pove pa, kdaj. O v«eh stvareh, ki sem ti jih danes v pismu navedel, zlasti o lakoti v Crni gori in potrebni pomoči, sem danes sporočil Dedu .. Tu je brzojavka iz Moskve z dne 10. marca, v kateri zahtevajo popravke v besedilu razglasa, ki smo ga Hm bili poslali; Da bj napravil vaš razglas zaželeni vtis, bj bilo treba v njem spremeniti nekatera mesta, ki mu dajejo fcdaj partijski značaj. Predlagam: 1. V začetku drugega odstavka prečrtati besedi «ki jih je organizirala Komunistična partija«. 2. Na koncu četrtega odstavka dodati: «Hitler lie bo kos močni koaliciji Amerike, Anglije in ZSSR, okrog kctere se zbirajo vsi svobodoljubni narodi«. 3. Spremeniti konec zadnjega odstavka takole: »Zmaga junaške Rdeče armade je zmaga vseh evropskih narodov, mi pa Se moramo sami boriti, da bomo vsestransko podprli pravično stvar ZSSR, Anglije in Amerike in tako pospešil: lastno osvoboditev«. 4. Razglasiti samo dvoje gesel: «Naj živi enotna borba vseh zatiranih narodov proti okupatorjem«, in «Naj živj naša zmaga nad skupnim sovražnikom«. Na ta predlog je tovariš Tito odgovoril z brzojavko 11. marca, v kateri je med drugim rečeno: Popolnoma se Strinjamo z vašimi pripombami, da je treba razglas popraviti. Prosimo, da to sami popravite in nam sporočite, kdaj lahko razglas objavimo pri nas. Gesla, ki so bila v našem razglasu na zahtevo Moskve črtana, so se glasila: Naj živi vstaja vseh podjarmljenih evropskih narodov proti okupatorju! Naj živi junaška Rdeča armada! Nai živi tovariš Stalin! Naj živi Sovjetska zveza! Kako zelo je bil za stališče Moskve do naSe borbe merodajen strah, da bi se zaradi nas ne zamerili Angležem in Američanom, pa tudi «zavezn;ški» emigrantski jugoslovanski vladi V Londonu, dokazuje tudi tale brzojavka, ki je prispela iz Mo-sikve v začetku marca 1942: Poraz fašističnih banditov in osvoboditev izpod okupatorja je zdaj glavna naloga, ki ima prednost pred vsemi drugimi nalogami. Upoštevajte, da je Sovjetska zveza v pogodbenih odnosih z jugoslovanskim kraljem in vlado in da bi nastop proti njima povzročil nove težave v skupnih vojnih naporih in odnosih med Sovjetsko zvezo na eni ter Anglijo in Ameriko na diu-gi strani. Vprašanja vaše borbe ne presojajte samo s svojega, nacionalnega stališča, marveč tudi z internacionalnega stališča angleško-sovjetsko-ameriške koalicije. Ko v narodnoosvobodilni borbi vsestransko utrjujete svoje pozicije, pokažite hkrati yeč politične elastičnosti in sposobnosti za manevriranje. Vsi občudujemo vašo junaško borbo in se od srca veselimo vaših uspehov. Vašo borbo na široko populariziramo v vseh državah, kar po pravici vzbuja navdušenje med narodi, ki se bore proti fašizmu, in med jasnimi delavci, in kar je sijajen zgled za odpor narodov tudi v drugih okupiranih državah. Želimo vam, da bi junaško prestali težave, ki vas čakajo, in dosegli nove velike uspehe. Krepko stiskamo vaše možate roke. Ko sq je tovariš Tito ob nekem mojem pismu znova dotaknil kritike, ki jo je izrekla Moskva o naši politični liniji, mi je v pismu 26. marca 1942 pisal: Z Dedom nisem mnogo razglabljal. Sporočil sem mu, da je prišel na podlagi mojih poročil do napačnih sklepov, ker jc položaj popolnoma drugačen, kakor ga prikazuje. O brigadah (proletarskih . M. P.) sem rekel, da jih je bilo treba formirati in da so že doslej imele v narodnoosvobodilni borb; velikansko vlogo. Rekel sem mu, da so se petokolonaši združili v boju proti nam že mnogo prej, preden smo mi pomislili na formiranje brigad (proletarskih - M. P.) in da nas je prav to napotilo na to... Vedeti moraš, da sem že dolgo pred Dedovo brzojavko pojasnil naše stališče o tem, da ne smemo napadati pristašev Anglije kot takšnih, marveč kot okupatorjeve hlapce, in da ne smemo dovoliti, da b| nas peta kolona speljala z linije narodnoosvobodilne borbe na razredno borbo. Ded se po mojem pojasnilu ni več zanimal za to. Nekaj drugega pa je prt tem, zaradi česar ne dobivamo obiskov, in sicer: včeraj sem prejel od Deda brzojavko, v kateri nas obvešča, naj počakamo z objavo našega razglasa na evropske narode, dokler ne bodo razčiščeni odnosi med sovjetsko in jugoslovansko vlado v Londonu. Iz tega je videti, da je glavna ovira, da še vedno ni prispela pomoč, jugoslovanska vlada, ne pa naša politika. Ti kar še počakaj, ker maramo videti, kako se bodo končala pogajanju med sovjetsko in jugoslovansko vlado. Iz lega je videti, da nam je bilo že takrat jasno, da sovjetska letfJa niso izostala zato, ker bi bilo tehnično nemogoče, da bi priletela, marveč da je bilo krivo naziranje Moskve, da je pravilneje, da naši borbi ne nudijo materialne, niti preveč odkrite javne pomoči, kakor pa da bi se zameril j zavezniški jugoslovanski vladi in Petru Karadjordjeviču. Mi pa smo sl vendarle prizadevali verjeti, da sovjetska leta|a zato niso priletela, ker je bilo to tehnično nemogoče. Tu je brzojavka iz Moskve z dne 22. marca 1942 o sklepu, da naš?ea razglasa ne bodo objavili: Za Tita (os?bno). Potem ko smo se posvetovali v zvezi r. objavo razglasa Vrhovnega štaba, smo prišli do sklepa, da je v interesu stvari treba objavo začasno zadržati, dokler ne bodo dokončno razčiščena nekatera vprašanja o odnosih med sovjetsko vlado in jugoslovansko vlado (čas objave vam bomo sporočili o pravem času). Iz brzojavke, ki jo je tovariš Tito poslal v Moskvo U. maja 1942 in v kateri je odgovoril na njihovo kritiko naše taktike, bomo navedli samo tale odstavek: Mi potrebujemo orožje in municijo. To je najboljši način, da se upostavi narodnoosvobodilna fronta. Pri nas je velikansko število takih, ki se hočejo boriti proti okupatorju, nimamo pa orožja. Ko so prejeli odločni Titov odgovor na neutemeljene očitke, so poslali Iz Moskve tole brzojavko; Našo brzojavko ste žal razumeli napačno. Ničesar vam nismo očitali. Se več, o lem sploh nismo govorili. Pri nas uživate popolno in neomajno zaupanje Naše vprašanje je imelo samo en namen: «dobiti potrebno pojasnilo v zvezi z vašo zadnjo informacijo«. Kolikor sovjetski radio (iz političnih vzrokov) za zdaj ne omenja četnikov, ni smotrno, da bi... poudarjal, da se bije boj v glavnem s četniki. Svetovno javno mnenje je treba mobilizirati predvsem proti okupatorjem, četnike pa omenjati in razkrinkavati mimogrede To velja seveda za sedanji trenutek. Kar zadeva vašo junaško borbo in njene uspehe, jih na vse načine populariziramo, in prav to je na področju propagande najbolj bistveno. — (Brzojavka št. 78.) 3 LETA 1942. NAM NISO POSLALI POMOČI KER BAJE TEHNIČNO TO NI BILO MOGOČE 19. marca je poslal tovariš Tito v Moskvo tole brzojavko: Zaradi pomanjkanja municije je naš položaj kritičen. Prosimo, storite vse, da nam pošljete municijo iti vojne potrebščine. Sporočite nam, ali lahko upamo in kdaj. 29. marca je prejel tovariš Tito iz Moskve tole brzojavko: Napenjamo vse sile, da bi vam pomagali z orožjem. Teh- težave' pa so velikanske. 2al ne smete računati s tem, p jU*i v kratkem premagali. Prosimo vas, da lo upoštevate. r ‘•srbite na vse načine, da dobite orožje od sovražnika, in l°jaln° izkoriščajte orožje, ki ga imate, ij. Materialne pomoči torej ni bilo niti leta 1941 niti spomla-d le,a 1942. Nas položaj v Crni gori pa je bil tokrat, takšen, 'iied? lrCln° ni bil° borc^’ ki bi bil imel ve^ kakor tri naboje, (ijj e,u ko so imeli četniki zavezniškega kralja Petra, ki so ,jj °bilno preskrbovali Italijani, iia zabojih municije napis: ^e varčuj z munlcijo!». Četniki so vedeli, kako-je pri nas z vizije, jn zato so nas imenovali «petmetkovičc/>, «tnmetko-e" in «brezmetkpviee». 'tej brzojavki mi je tovariš Tito v pismu 29. marca pisal: ro*. aries sein Prejel aa-' (la napenjajo vse sile, da bi nam pomagali z orožjem, da bM'majo veiikanske tehnične ovire, ki jih v kratkem še ne ?i 1° m°gli premagati. Prosijo nas, naj to upoštevamo in naj a vso moč in na razne načine prizadevamo dobiti municijo > sovražnika (t. j. osvajati) in racionalno izkoriščati to, kar "nanio. vidiš, nam bodo radi pomagali, brž ko bo to mogo-)'*'J zdaj torej ni treba, da bi bili ponoči na straži, in ljudem ''ko pojasniš....» (b 0 tem obvestilu sem težkega srca zbral svoja dva voda V.so mladeniči in ^tarci) in jim pojasnil, kakor sem vedel t,. ^!'al', zaleti j" nam Sovjetska zveza zdaj ne more poslati po-vjj 1 Prizadeval sem si, da ne bi bili preveč razočarani', in daf,9* sem jim vero v moč Sovjetske zveze, ki nam bo ven-6 Pomagala. Toda stari ljudje, ki jim je bila očitna te-tu.?0st našega takratnega položaja v Crni gori in vrednost Ijj ' najmanjše pomoči (četniki so jo dobivali hkrati od' Ita-^j.'n°v in od Angležev), po jokali, da se morajo raziti s kraja . r siriti 37 noči zaman čakali. l>n • no^i na niarec sem ležal v baraki s stražo, nekaj br ‘M je bilo zunaj na straži. Okrog polnoči je straža slišala [)Q enie letalskih motorjev. Vsi iz sebe od veselja so ljudje . ' na dogovorjena znamenja in na vse naredbe in nn-Cri stt) srednje kopice so takoj zažgal; vse štiri in namesto •CatSa strela so začeli streljati vsi. Drugi so me prihiteli kli-■((i .in so vzklikali: «To so, tu so!» Skočil sem iz barake in ■'tla se n)i Je, da tudi jaz slišim brnenje motorjev, toda ko-Vm slHno- in sicer samo nekaj sekund, potem pa se ni nič Dri, "Ptolo, tako da sem mislil, da so se ljudje sploh zmotili. dan se je pokazalo, da so bila angleška letala, ki so na 'jjf*1 Z' Malte metala letake v srbskem jeziku, namenjene srb-prebivalstvu v Crni gori, v Sandžaku in Rosni za 27. p„.l.ec- Letak je govoril o borbi zaveznikov, ni pa ljudstva . lVf»l v borbo. Toda mi nismo nehali zahtevati in pričakovati pomoči. aprila je tovariš Tito v brzojavki vprašal Moskvo: (ah osvobodilno vojno, se držati in odbijati sovražnikove 'iufl e' dokler ne bo postalo možno... Razkrinkavati pred ti, *lv«n izdajalske ukrepe četnikov — konkretno, dokuinen-^sij10 'n Prepričljivo — je vsekakor potrebno, toda v sedanjem -“i bilo politično smotrno, da bi to storili s splošnim obra-na Jugoslovansko vlado, poudarjajoč, da jugoslovanski Sfjjpti, ki se bore, po pravici pričakujejo od nje pomoči za lj . ^e, hrvatske, črnogorske in slovenske borce, ki bi nastopa-t0^Ort1a in v tujini z nacionalno-politično platformio borbe Na-^■osvobodilne partizanske vojske. je rosimo, premislite te naše nasvete in nam sporočite svo-p£ipombe in tudi svoje konkretne ukrepe v tej smeri«. »ejoUovqrili so nam torej, da :e glavni vzrok, da nam ne mo-bj, „ P°slati pomoči, v. tem, da to tehnično ni mogoče. Hkrati nani svet°vali. naj se obrnemo do jugoslovanske vlade v °nu in zahtevamo pomoč od nje, čeprav smo Moskvi dan za dnem v brzojavkah pošiljali besedila zaplenjenih četniškib dokumentov, ki so dokazovali sodelovanje Draže Mihailoviča z okupatorji. Medtem ko mi nismo mrl', čem. Ta sveženj, fci smo ga dobili jeseni 1942, je bil založen, kupu drugega arhivskega gradiva in odkrili smo ga šele te Tu je pod številko XXX. vpisana šifrirana brzojavka, ki joj, Slobodan Jovanovič poslal Draži Mihailoviču novembra 1®% Njena vsebina mi je bila znana, ko sem 19, marca govoril 'J, splošnem zborovanju v Beogradu, nisem pa je hotel uporab^ dokler ne bi videl originala. Tu j« t« pomembni dokument, J' naposled rešuje vprašanje, ali je bilo res tehnično nemo*®** poslati iz Sovjetske zveze materialno pomoč naši borbi K* 1942. in 1943: Str. D. Br; — 40 z dne 11- januarja 1943; V. K. Br 153 * dne 30. novembra 1943; Rusi predlagali, d* bi poslali svo“ višje oficirje v va* štab, organizirali neposredno povezav« vami, formirali vaše eskadrile v Rusiji, do bi vam pošiljali t* moč, uvedli skupne radijske oddaje. Predlog odklonih Zaht* vajno poprej, prvič, d« takoj preneha gonja pTeko radia f tiska proti jugoslovanski vojski pod' vašo komando Drugič, ®* pozovejo partizane, da ne bodo napadali odredov naše voj^5*'. Tretjič, d« pridejo partizani pod vašo komando, Sele potem , lahko govorili o nadaljnjem sodelovanju. O nadaljnjem pote'1* vas bom obvestil. — Jovanovič. Primerjali: O. H. / M. S. (Pojasnilo; Str. D. je pomotoma napisano namesto Str. P'5'" to se pravi strogo zaupno. V. K. pomeni Vrhovna komanda)' Alj je zdaj očitno, kako je z vprašanjem, da nam J< „ 1942. niso mogli poslati orožja in potrebščin, češ da to tehta*1!, ni mogoče? Iz nadaljnjih dokumentov iz pomladi in pole«, 1942, iz časa Četrte in Pete sovražne ofenzive, boste vid*’1' da so nam tudi leta 1943. iz Moskve zagotavljali, d« so s*0?, tehnične težave vzrok, da nam ne pošljejo pomoči. In tako j* ostalo tja do septembra 1944, ko snv na Donavi srečali en« Rdeče armade. Videli boste tudi, d« smo julija 1942 zart*. prosili, naj Sovjetska zveza pošlje k nam vojno misijo. Vidli* pa, da je bilo vse tisto, kar je bilo za nas nemogoče, popolno*** mogoče nuditi Draži Mihailoviču, p čigar izdajstvu so bili " bro obveščeni. Ko sein prebral besedilo brzojavke Slobodana Jovanovi*8, sem pogledal tudi dve knjigi izvlečkov lz arhiva našega ve]e’ poslaništva v Moskvi, ki sem ju dobi] že v jeseni 1944 od varila Stanoja Simiča, ko sem se mudil v Moskvi v teh gah sem našel popolno potrdilo za navedeno brzojavko S. J°v* novlča. To sta dvc brzojavki zunanjega ministra Nlnčiča slovanskemu vojnemu atašeju v Moskvi (oziroma takrat Kuj«, Sevu). Tl dve brzojavki sta mi bili dobro znani, toda doslej vj ni bil znan njun pravi smisel, ker y njih ni omenjen ^ 5St\*Q mifiKl, da gre samb «a «f«e emigx«ttfaB» Olasu Z4aJ sta tudi ti dve brzojavki popofc«na raiujnljlvi. i a .se: Sifraranj, brzojavk« 18 novembra 1942 ^■uJbi>v 19. novembra 1942 ?Jojn«ga atašeja it. ,l0re, vrsti bi bilo treba doseči tri etape: -Ustaviu napade na Mihailoviča, preko tiska in radia po-Partizane, naj s« podred« Vrhovni komartdi. towfi bi lahko govorili o ruskih oficirjih, ki bi jih v štab Vrhovne komande, j. Ninči« NinSičeva brzojavka se glasi; ^'friranjj brzojavk* h00 ' o 1. decembra 1942 f^Jbiiev 1. deceinbra 1942 predsednik vlade vam pošilja tole brzojavko: r^tao vojnemu ataše ju nobenem Sodelovanju ne moremo govoriti, dokler n« bj gonja proti generalu Mihailoviču, ker je zdaj v m razmahu. Kot predhodni korak ta nadaljnje delo (^.eva situacija na terenu, naj ta gonja preneha. Za Uresni-v iz moje brzojavke str. pov. št. 958 Je treba napeti siie poslanika in vojnega atašeja. «*■. pov. št 579 Ninčič Veleposlanik Simič je odgovoril na to; Šifrirana brzojavka ^unaojeinu ministrstvu, London p Zvezi Z vaio brzojavko str. pov. št 379. %:^oaim, d« me obveščate o borbi proti generalu Mihailo-ijJJ: 7(1 v Rusiji m mogoče ne brati ne aliišaiti kaj proti Mihal-^ u- Ce Se gonja uprizarja v tujem tisku, je tu ne prenašajo, nepoučeni ljudje iz tukajšnjega zunanjega ministrstva o Mihailoviču kot o narodnem heroju. Edino, kar človek tu* Je> da njegovega imena ne omenjajo ne \ ti^ou ne “o radia. ^•Ufcišev 3. decembra 1942 str. Dov> št. 4g *• PROSILI SMO ZA OROŽJE. DOBIVALI PA NASVETE tf-i^veftel bom še en dokuraem, da smo let# 1942. zaman *a pomoč. Qre za bnoojavkio našega Vrhovnega štaba a ^8. avgusta 1942, ko je bil itab v Bosanski Krajini: n rt>wni štab se obrača a Proinjo do generalštaba Rdeče naj nam pomaga z vojnimi potrebščinami, zlasti * ''iv**11- ^ nas so velikanske možnosti prostovoljne mobilne v partizansko in prostovoljsko vojsko. Na tisoče rodo-v'jj5?v. ki prosijo, da bi jih sprejeli v vrste naže osvobodilne ?,e> moramo odkloniti, ker nimamo orožja. V.,, brzojavki z dne 8. septembra je tovariš Tito sporočil v A Vq; >t\i ^®ak dan prihaja pri nas na stotine prostovoljcev v vojsko, nimamo dovolj orožja. 6veda so bile tudi te prošnje zaman, vendar je tovariš Tito lahko čez dva meseca in pol, po naših uspehih, 12. nov. 1942 sporočil v Moskvo; °^ej smo formirali osem dizivij po tri brigade na ozemlju '«0 6’ ^rvatske in Dalmacije. V drugih pokrajinah Jugoslavije V. formirati brigade iz močnejših partizanskih odre- teviini partizanski odredi in bataljoni s svojimi štabi W za partizansko akcijo. Vse te divizije so dobro oboro-V bit^h^rn‘a^0 ce*° artilerijo. To orožje smo iztrgali okupatorju ^Viy? divizije se ne imenujejo več partizanske, marveč udarne )e Narodno-osvobodilne vojake Jugoslavije. 'Zdaj* bonus updstavili nekaj vladi podobnega, Kar se) btf imenovalo «Narodni komite osvoboditve Jugoslavije«. V komiteju bodo zastopane j®e narodnosti Jugoslavije h prejJnjili strank. Na to smo dobili tale odgovor pred prvim zasedanj«« AVNOJ-a v Bihaču; Upostavitev Narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije je zelo potrebna in silno važna. Dajte temu komiteju obvezno splošno nacionalni jugoslovanski in splošno strankarski protifašistični značaj tako glede osebne sestave, kakor tudi glede njegovega delovnega programa. Ne imejte tega komiteja za nekakšno v4ado, marveč za politični organ narodnoosvobodilne borbe. Nikar se ne upirajte jugoslovanski vladi y Londonu. Na tej etapi nikar ne sprožite vprašanja odprave monarhije. Ne postavljajte gesla republike. Vprašanje režima v Jugoslaviji, kakor ga razumete vi, bo rešeno potem, ko bo razbita italijansko-nemška koalicija in ko bo država osvobojena izpod okupatorjev. V svoji brzojavki z dne 29. novembra, napisani torej po zasedanju, pravi tovariš Tito med drugim: Z vafllm nasrvetom, ki ste ga dali v brzojavki, se strinjamo in tako bomo storili. Moram pa vam sporočiti, da so prav ci» vilni aktivisti obsodili jugoslovansko vlado v Londonu kot izdajalsko'In da jo je obsodilo tudi vse navzoče ljudstvo. Čeprav ne smatramo tega Izvršnega odbor« za nekakšno vlado, bo moral skrbeti za vsa vprašanja državnega življenja in za fronto, prj čemer ga bodo podpirali narodnoosvobodilni odbori, ki so bili upostavljeni malone po vseh pokrajinah na osvobojenem in neosvobojenem ozemlju. Pri nas ni drugih oblasti razen teh odborov in vojaSkih oblasti za borbo. Zasedanje je sklical Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odre-' dk»v Jugoslavije, ki uživa v vsej državi velikansko avtoriteto. Brzojavka, ki jo je tovariš Tito poslal 13JQI.1942 je naslednja? Članek v «New Vork Timesu* je navadna izmišljotina... Vi Crni gori ni nobenega nemškega vojaka, marveč samo Italijani, s katerimi je Mihailovič povezan. Iz rok Italijanov so dobili oblast v vsej Crni gori za nagrado, da so pomagali vreči večino naših partizanov iz Črne gore... Tudi vse drugo je laž... 2e večkrat sem vas presil, da bi storili vse, da bi prisl* k nam v Jugoslavijo komisija vseh zaveznikov, ki bi se Prepričala o dejanskem položaju in o Mohallovičevepi izdajstvu. Ogabna predrznost je, ko Angleži hvalijo Mihailoviča, ki daje svoje četniške enote na razpolago Italijanom in Nemcem, proti katerim se Angleži in Američani bore. Mi n£ glede na vse žrtve razbijamo železniške proge, da sovražnik ne bi mogel pošiljati čet in vojnih potrebščin y Afriko. Mihailovičev! četniki pa te železniške proge stražijo. Sli smo torej skozi vse 1942. leto, ne da bi bili od koder koli dobili materialno pomoč, videli pa smo mimogrede, kakšna je bila tudi «moralna® pomoč. 7. TUDI LETA 1943. SO NAM ODREKLI POMOČ Kakor je biio leta 1942., tako je bilo tudi leta 1943. Deset dni po začetku Četrte sovražne ofenzive. 31. januarja 1943, je poslal tovariš Tito v Moskvo tole brzojavko: Znova vas moram vprašati: mar nam res nikakor ne moreta nuditi kakršne koli pomoči? Stotisočem beguncev grozi smrt od lakote. Mar po 20 mesecih herojske, malone nadčloveške borbe ni mogoče najti načina, da bi nam pomagali? Dvajset mesecev se borimo brez najmanjše pomoči od katere koli strani. Zagotavljam vas. da to naše čudovito herojsko ljudstvo Bosne. Like. Kordiuna in Dalmacije v popolni meri zasluži kar največjo pomoč. Pri na3 je začela razsajati pegavica, pa nimamo zdravil, naše ljudstvo omaguje od lakote, pa ne godrnja^ To lačno ljudstvo daje našim borcem zadnjo skorjo kruha, samo pa omaguje od lakote, daje zadnjo nogavico srajco ali čevlje, samo pa hodi to zimo golo in boso. Storite vse, kar morete, da nam priskočite na pomoč. Seveda tudi ta prošnja ni rodila nobenih sadov. Na to našo prošnjo za pomoč smo dobili 11. januarja 1943 tale odgovor; Niti za trenutek ne smete dvomiti, da bi bili že zdavnaj nudili vaši čudoviti herojski borbi materialno pomoč, če bi bilo to le količkaj mogoče. Sovjetsko ljudstvo je skupaj z vsemi voditelji y celoti na 103 2UNA3NCI IHSHOrciHa vaši strani, sovjetsko ljudstvo je silno navdušeno .za Narodnoosvobodilno vojsko in bratsko simpatizira Z njo. Mi smo (neodnokratno?) posebno z Josifom Visarionovičem obravnavali način in sredstva, da bi vam pomagali. Zal -se nam doslej ni posrečijo uspešno izpolniti te naloge, zaradi nepremagljivih tehničnih (za samolet?) težav (nekaj besed je slabo dešifriranih)... možnost poslati pomoč. Brž ko bo mogoče, bomo storili vse najpotrebnejše. Mar morete dvomiti o tem? Prosimo vas, da pravilno razumete sedanjo situacijo in to pojasnite tovarišem borcem. Ne bodite žalostni, marveč napnite vse sile, da boste kos sedanji nenavadno težavni preizkušnji. Vj opravljate veliko stvar, ki je naša sovjetska dežela in vsi svobodoljubni narodi ne bodo pozabili. Bratski pozdrav vam in vsem tovarišem in najlepše želje v tej herojski borbi proti prekletemu sovražniku. Verjamemo, da sovjetska dežela ni pozabila na našo veliko stvar. Tudi sovjetski voditelji niso pozabili nanjo. Storili Pa so nekaj mnogo hujšega, kakor je pozabljenje: zdaj na najgnus-nejšr način obrekujejo našo borbo, prj tem pa pripisujejo sebi zasluge za moralno in materialno pomoč, ki nam je niso nudili. 4. marca je tovariš Tito brzojavno vprašal: Ali lahko upamo, da nam bodo zavezniki nudili vsaj kakršno koli pomoč? Prosim, odgovorite, ker ne vemo, kako-dolgo bomo še mogli vzdržati takšen pritisk. Žrtev imamo zelo mnogo, ranjenci pa nas v operacijah zelo ovirajo. Četrti ofenzivi je takoj sledila še Reta ofenziva. V tem najtežavnejšem položaju je tovariš Tito 12 junija poslal tole brzojavko: ^Se vedno smo y težavnem položaju. Sovražnik si znova prazaveda, da bi nas obkolil. Na poti nase ofenzive v smeri Srednje in Vzhodne Bosne je sovražnik zavzel in utrdil vse grebene, kjer je postavil, artilerijo, mitraljeze in manjše garnizije, z glavnimi četami pa nas skuša obkoliti in nenehoma napada od vseh strani. Sovražnik ima zelo velike izgube, pa tudi nii jih imamo, zlasti nam jih pozroča letalstvo. Danes je bomba ubila ^angleškega kapitana Stuarta, kapitan Dickin in jaz pa sva ležala ranjena. Kapitan Stuart je bil na čelu misije pri našem štabu. Angleži pravijo, da si niso. mogli misliti, da so naše čete čez dan v borbi, ponoči pa na pohodu,'Ne spe in ne jedo. Zdaj jemo konje brez 'kruha. .Naš položaj, je težaven, toda kos mu bomo, čeprav z velikimi žrtvanli. Sovražnik napenja, Vse sile, da bi nas uničil, toda to se mu' ne bo posrečilo. V tej. najhujši preizkušnji prosimo za vašo pomoč. Razen lepih besed in poklonov tudi V tej težavni situaciji nismo dobili nobene pomoči. Niti svoje misije niso. hoteli poslati k nam, čeprav sm0 jih obvestili, da so konec maja 1942 prispeli delegati zavezniškega Štaba v Kairu. 20. julija je tovariš Tito brzojavil: Angleži so nam poslali doslej sedem letal z raznimi potrebščinami, največ pa nam pošiljajo, tako imenovanih diverzantskih misij, Toda mi smo previdni in kontroliramo te misije. Želeli bi, da bi tudi Sovjetska zveza poslala k nam svojo misijo. Te. dni naj bi prispela tudi ameriška misija. Sporočite nam, kaj mislite o tem.. J Kakor vemo, je Moskva posiaia svojo misijo se«: v m bruarjul941. 22. februarja se je spustila pri Bosanskem trovcu, v Vrhovnj štab pa je prispela 23. februarja. 8. ZMAGALI SMO BREZ POMOČI KOGAR KOLI ^ . Toda tudi brez pomoči kogar koli (Rusj nam niso nobene, pomoč Angležev pa je bila takrat povsem nezP® — smo zmagovito izšli iz. Pete ofenzive in bili dovolj da smo ob kapitulaciji Italije — ki so nam jo vsi zave1®, skrbno prikrivali, dokler ni bila sporočena javnosti — r roži 1 i vse italijanske divizije na ozemlju Jugoslavije in.? ■ srkbeli stotisoče naših borčev z dobrim orožjem.' i0( Tako smo jeseni 1943 brez tuje porrtdči, z lastno imeli takšno situacijo, da je lahko tovariš Tito spričo vesti' se bedo v Moskvi sestali angleški zunanji minister Eden, ajjj riški zunanji minister Cordell Hull' in Molotov,. pbslM brzojavko: 1 : ' eR V zvezi s pripravami na konferenvo predstavnikov Anglije in Amerike bo zelo verjetno sproženo tudi vpraš8 Jugoslavije. . - V tej zvezi prosim, da obvestite vlado ZSSR o naslednji Antifašistični svet Jugoslavije, Hrvatske in Slovenije j(, Vrhovni štab NOV in PQJ so me pooblastili, da izjavim J®, 1. Mi ne priznavamo ne jugoslovanske vlade, ne lcrali8 tujini, ker že dve leti in pol in tudi zdaj podpira okupator ( vega sodelavca, izdajalca Dražo Mihailoviča, in ju zato z-a°e vsa odgovornost za to izdajstvo nad narodi Jugoslavije. -» 2. Mi ne bomo dovolili, da bi prišla vlada in kralj Jugoslavijo, ker bi to pomenilo državljansko vojno. . j 3. Govorimo v imenu velikanske večine ljudstva, da L, demokratično republiko, ki se bo opirala na narodno-osv«15 dilne odbore. 4. Edina zakonita oblast ljudstva v sedanjem času so 11 rodno-osvobodilni odbori z antifašističnimi sveti na čelu. , Takšno izjavo bomo dali angleški misiji pri našem Angleški general nam je že sporočil, da se angleška vi®., ne bo mnogo zavzemala za kralja in za jugoslovansko emigr:1 sko vlado. To našo izjavo so Rusi sporočili zaveznikom na omenjc*16, sestanku zunanjih' ministrov, ki’ j'e , bil: od 13. do; 30. ok*0®, 1943 v Moskvi. Toda tudi" brez tuje pombči od kogar koli lahko konec novembra sprejeli na dritgefn 1 Zajedanju AVNV|i v Jajcu zgodovinske sklepe. Te šklepe. so v' Moskvi taž&r* za naš sunek v hrbet Sovjetski zvezi. .In Jele ko so. zvedeli, ^ so .bili ti sklepi v Angliji in Ameriki ugdefno sprejeti, so spoznali, da jim s temi sklepi' nismo povzročili, pri' zavezA' £ nobene nesreče. Tedaj so tudi Rusi, dva meseca in pol poN1^1 sklenili poslati k nam svojo vojno misijo. . Sele konec leta 1943. smo začeli dobivati nekaj več aOŽ ške 1 in ameriške, ne pa tudi' ruske pomoči. Rusko orožje dobili šele leto dni pozneje. 'To je bila velika' pomoč, ČePjL jb je bilo treba plačati. Pomoč pri osvoboditvi Beograda. .» nata in Bačke je bila tudi velika pomoč. Toda ta-akcija je b\. nujno'potrebna Rdeči armadi, kajti brez nje ne •'bi • tnogl® 1 vzeti tudi .Budimpešte in Dunaja. .-. * Tako je torej s pravljico 6 moralni- in materialni po«10 Moskve «za vstajo« v Jugoslaviji. ‘ 104 oser 'z