Nova kmetijska šola na kmetih.
Ze vec kot leto in dan je preteklo, kar se je v če rase niš k i far i kmetijska šola, šola namreč za kmetijo in dom, pričela. Vsaki praznili podučujejo v ti šoli eno uro pred popoldanskim keršanskim naukom ondasnji g. fajmošter Kajetan Hueber svoje farane v kmetijstva, bertoii, k          nalivu, natorozuanstvu,   zve^dozn^;\s*'          v zgo-
gi^ m po domače in umevno tako, da jih morejo za priletni kmetje, ki ne znajo brati ne pisati, lahko razumeti. Res prav poseben ugled je v ti šoli, kamor zahaja ob nedeljah odrašena mladost, v tako imenovano nedeljsko šolo, ob delavnikih pa otroci, viditi že bolj priletne možake marljivo poslušati, kar se jim kolikor je le moč, prav po domače in djansko (praktično) razklada. Po dokončanem nauku je vsakemu poslusavcu dopuščeno poprositi, da se mu, kar ni morebiti dobro in prav zastopil, še enkrat pove in pojasni, ali pa kakorsni koli ugovor sprožiti. Taka šola je gotovo na Krajnskem in morda tudi na celem Avstrijanskem sama in edina. Da se po enakem nauku najberže veliko dobrih in koristnih naukov med ljudstva zaplodi, od kakoršnih bi nikoli sanjali ne bili, je jaeno kot beli dan. Te šole se tudi nekteri gospodarji vdeležujejo, kteri so bili pred nekterimi leti zastran upora k napravi farne šole koliko toliko pripomoči, se ve da od družin nemarnežev k enakemu uporu zapeljani in nahujskani, od okrajne gosposke kaznovani, vedoč, da jih ne more in tudi ne bo v šolo nihče silil; zdaj hodijo sami radi in dobrovoljni v prazniško šolo. — Pervi praznik, ko se je omenjena šola odperla, je bilo res mikavno, otroke keršanskega nauka čakajoče se svojim očetom iz šole pridšim čuditi in reči: ^poglejte, poglejte, naš oče pa  tudi sami  v šolo hodijo!"
Gospod fajmošter imajo nekoliko kmetijskih in gojzd-narskih časnikov naročenih, kakor tudi ene obertniške novice in domače ljubljanske „Novice". In kar v imenovanih časopisih hasnega, koristuega in za našega kmeta potrebnega najdejo, vse po versti v omenjeni šoli svojim poslu-šavcom, v kteri so po 30 do 70 let stari možje, od besede do besede razlože, kaj in kako. Večkrat se še celo primeri, da pridejo možje po dve uri hoda iz bližnjega Stojarskega v čemšeniško šolo.
------    134    ------
Razan prazniške šole uče gosp. fajmošter tudi ob delavnikih v farni soli vsaki teden 4 ure keršauski nauk iu tudi v nedeljski soli so učitelj.
V izg4ed bomo mera* grede nekoliko naukov našteli, ki so jih gosp/ fajmošter v prazniški šoli razlagali; govorili in učili so od pridelovanja pšenice, od toče, ktere nevihto nekteri abohiiki; copernicam pripisujejo, od lune in njene premembe, odi sredstva zoper zmerzlino, od kod viri in studenci prihajajo, od premoga, od čednosti jasel v hlevih in korit, od živinske napaje, kdaj je pravi čas žito sejati, od gnojenja njiv, od premembe žitnega semena, od živinske klaje, čedenja živine od znajdbe prižigavnih klinčkov, občinskih volitev, poljskih čuvajev itd.; dalje od živih mej ali plotov, od kamnate ograje in grabnov in še veliko druzih za našega kmetovavca res koristnih naprav in opravil.
Mislimo, da bomo dragim bravcom obče spoštovanih „Novic(C s nazočim razglasom jako vstregli , ker bodo perve razglasile čisto novo osnovo kmetijske šole. Sicer pa nič druzega ne želimo, kakor da bi se enakih šol prav veliko osnovalo v preljubi naši domovini.
6. malega travna 1861.                            Dobrolevski.