časopis slovenskih delavcev m Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana 50 LET... Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Ljubljana, 20. novembra 1992, št. 47/48, letnik 51, cena 180 SIT Kot se za slavljenca spodobi - čim manj o sebi. Veseli pa smo vsake napitnice. Namenili so nam jo tudi MILAN KUČAN, predsednik predsedstva Republike Slovenije, dr. JANEZ DRNOVŠEK, predsednik slovenske vlade, DAGMAR ŠUSTER, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, RAJKO LESJAK, sekretar Svobodnih sindikatov Slovenije. Objavljamo jih na 2., 3., 4. in 5. strani. Od 6. do 8. strani se na delavski časopis spominjajo njegovi bivši uredniki. Sicer pa, kot narekuje čas, in seveda vsem hvala za čestitke; z opravičilom vsem, ki jih bolj zaradi časovne kot prostorske stiske nismo mogli stlačiti V to Številko. Uredništvo DE ...NA PRAVI STRANI... 'Vv.. godilo se je med vojno vihro, ki je besnela po Evropi in pri nas. Tedaj je - kar je edinstveni primer v Evropi - 20. novembra 1942. leta izšla prva številka sindikalnega časopisa Delavska enotnost (DE). Ustanovila jo je konferenca predstavnikov političnih in strokovnih delavskih skupin v OF. Danes, 50 let kasneje, v pri nas mirnem času, DE slavi Abrahama. Poleg slovesnosti je to tudi priložnost za kritični pogled na prehojeno pot. V preteklosti so ob takšnih jubilejih praviloma le slavili. Temu se ni treba ravno posmehovati, saj lahko razlaga za to tiči v dejstvu, da »vsak cigan svojega konja hvali«. Je morda dandanes, v vročici predvolilne kampanje, nesramnih obkladanj, čudnega razumevanja demokracije in ob vsem tem zanemarjanja eksistenčnih in razvojnih vprašanj mlade slovenske države in njenega prebivalstva kaj drugače!? V minulih 50 letih je časopis DE doživljal vzpone in padce. »Padal»« je zmeraj tedaj, ko se je vsebinsko preveč približal idejni in vsakršni drugi »nezmotljivosti« državnih partijskih in sindikalnih vrhov, ko ni s potrebne razdalje spremljal besedičenja o raju na zemlji, ki da bo prišel, in ko je, četudi nikdar povsem, zanemarjal prava življenjska vprašanja delavstva. To se je dogajalo tedaj, ko so DE hoteli narediti za zvočnik sindikalne oblasti. O takšni njeni vlogi v nekaterih obdobjih v minulih 50 letih je mogoča marsikakšna kritična ocena. Toda to so na srečo vendarle bila le redka in kratka obdobja, ki so na neki način tudi odsevala značaj sindikalnih voditeljev in urednikov ter v manjši meri novinarjev; bila so posledica razmerja politične moči v družbi, vsiljenih obrazcev političnega ravnanja in urejanja časopisa. O tem v tej jubilejni številki DE nazorno govorijo tudi njeni nekdanji glavni uredniki. Takšen kritičen razmislek o DE pa nikakor ne more razvrednotiti vseh pozitivnih teženj v novinarskih zapisih in uredniških snovanjih, ki dokazujejo, da je DE zmeraj bil delavski časopis, v glavnem neobremenjen z ideološko in strankarsko navlako. V polpreteklih prelomnih časih slovenske družbe je bil tudi spodbujevalec pluralizacije sindikatov, četudi je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije. Kljub okoliščinam, v katerih je uredništvo delalo, kljub pritiskom od zunaj in poskusom discipliniranja smo pri DE znali ohraniti čvrsto hrbtenico in ostali zmeraj na pravi poti. Ta pot je bila in je posuta s stiskami delavcev, njihovim bojem za svoje pravice, z njihovimi snovanji za preživetje in življenje in s tistimi hotenji resničnih sindikalnih funkcionarjev, ki so znali in znajo delavcem ne le prisluhniti, temveč jih tudi organizirati za uveljavljanje njihovih pravic. Prepričan sem, da je sedanje uredništvo DE po naravnanosti časnika vreden naslednik vseh prejšnjih generacij novinarjev in urednikov, ki so znali, hoteli in zmogli biti vedno na pravi strani. To prepričanje nas vseh pa je ob 56. obletnici časopisa, ki se na Slovenskem edini lahko pohvali s 50-letnim nepretrganim izhajanjem, po svoje najboljša zahvala prejšnjim rodovom, ki so ustvarjali DE, in tudi sedanjim bralcem. Marjan Horvat, glavni urednik Piši, da te vidim! So vetrovi, ki stalno vlečejo, tudi tako, da nekajkrat zapihajo na vso moč, se nato poležejo in umirijo ter pripravijo na nov vihar. Nikoli pa se ne poležejo tako, da hi bilo brezvetrje - že zaradi DE. Vleče desetletja, do zavidanja vrednih 50 let, letos praznuje Abrahama. Pihal je in še piha delavsko; o delavskih in socialnih krivicah ter krivicah malih ljudi, o njihovih stiskah; in nesrečah. Vse to troši in raznaša naokoli. Njegov boj je pravica in njegova moč resnica. V desetletjih je bilo na straneh tega časopisa skritih in zapisanih na stotine delavskih stisk, krivic in ponižanj. Precej ljudi je v njem našlo svoj kotiček, novinarjeva pomoč za svoj boj, zaupanje svojih stisk. Teh je žal vedno več, na delovnem mestu, v podjetjih, zavodih, zadru- gah itd. Novinarska peresa DE so odkrila m -na srečo- še naprej odkrivajo probleme in vprašanja, ki bi brez njih bili za javnost neopazni. Kot karavana bi šli mimo svobodnih sindikatov, mimo drugih institucij in organov, mimo obsojanja vrednih besed. Ostali bi skriti in potlačeni, potisnjeni na obrobje družbenih dogajanj, skratka, njihova usoda bi bila enaka usodi malih ljudi, tistih, ki jih veliki mediji ne zaznavajo. Delili bi usodo tem, ki niso preveč brane, v časopisih, ki se prodajajo z drugimi informacijami, in snovi za novinarje, ki je le redkim blizu, da bi jo s peresom znali, zmogli in hoteli s hrabrostjo zapisati za bralce in javnost. Obračati liste časnika DE pomeni listati po zgodovini sindikata, po zgodovini delavskega gibanja, pomeni informirati se o odnosu Svobodnih sindikatov Slovenije do aktualnih delavskih vprašanj, o njihovih stališčih, sklepih in politiki. Pomeni odkrivati in spoznavati življenjska pota sindikalnih in delavskih voditeljev, njihov značaj, čut in sposobnost, boriti se za delavske pravice. Še nekaj pomeni to listanje: spoznavati druge, delavcu nasprotne interese in koristi, tudi tiste, ki ponavadi nimajo veliko skupnega s poštenostjo, moralo, socialo, pravico, resnico. V zapisih, člankih, komentarjih in poročilih v DE je mogoče najti veliko prijateljev, zaveznikov in partnerjev delavcu. Včasih pa to pomeni tudi videti se v zrcalu, ko ti podoba ne ustreza. so na Številna tovarniška glasila so ugai »komando- in zato, da bi delavec manj vedel, bil manj informiran. toliko kot si pač kdo misli, da mora biti - informiran do točke, ko mu je še moč reči, delaj in ubogaj. Strele, ki =; SSSS delavcev v času, kb je beseda »delavec« nezaželena, pa je spet nekaj drugega. ^ trebna hrabros-. peresom DE ni ma časi, in ne danes, J IIMIII pEt^^ 1 i Imeti zaveznika v novinarskih peresih v takih časih, po meni imeti dobrega prijatelja, ki ga vselej s^ ga prodajajo na trgufa sramofnoceno dka, mv nalaga,c ni brpmena takih in drmacnih odločitev in je edini vir za 'sode delavcev. ^ ^ ^ ^ ZVZai!f!talnih Ča-0pi~ pZianoSPS™r7ioje7or7o7o ^uTodot^Ta neusmiljem tempo nekatere potiska v pozabo, druge v zgodovino. Nikoli pa mu ne bo uspelo zbrisati pečatov, ki so jih pustih ljudje s svojim delom, eni tako, da so zidali, drugi, da so podirati. Večje bilo zidarjev! Pa ne samo to: kot da bi ti zidarji videti, da delavska enotnost z malo začetnico postaja nuja in potreba delavstva. Ne samo tu pri nas doma, tudi v Evropi. Kako bi lahko sindikati shajali brez svojega časnika, ne vem; ne vem pa tudi, kako bi lahko časnik shajal brez sindikata, v tem primeru svobodnega. Vem pa, da delavci vedno bolj potrebujejo delavsko naravnan časnik, potrebujejo svojega zaveznika - in DE je na tej poti! 'Obrobna »podtikanja«, da je nekdo orodje in trobilo nekoga, ne igrajo resne vloge. Naprezanja posameznikov in skupin, da ta in ta članek ne sodi v kontekst uredniške politike, so zgolj začasne -motnje«. Razprava o tem, atije nekaj napisano v okvirih uredniške politike časnika, je približno taka, kot da se ne bi strinjal z lastnim mnenjem. Novinarji in uredniki ohranijo ime, če pišejo, poročajo in komentirajo strokovno in neodvisno. So pa tudi oni samo ljudje., in to tiste sorte, ki še kako sooblikujejo javno mnenje. Wo, morda vse skupaj m tako preprosto. Je pa veliko lažje, vsaj ko govorimo o DE in sindikatih: tako eni kot drugi imajo poslanstvo zaščititi tiste, zaradi katerih obstajajo. Morda je predrzno soliti pamet peresom časnika, ki praznuje Abrahama. Vendar naj podpisanemu tega ne štejejo za slabo. Žetim le še preprosto iskreno čestitati za leta, ki bi si jih želeti vsi danes oklicani pluralni mediji. Čestitki dodajmo: Piši, da te vidim! _____. . .................... . ...' in ohranjati demokratične vrednote. Razvijajo in ohranjajo se lahko le v zrelih medijih. Ilflllll ■ || i ' Rajko Lesjak Čestitka Združene liste Delavska enotnost, ki kot časopis praznuje te dni pomemben jubilej, 50 let neprekinjenega izhajanja, je zrasla iz naprednega delavskega gibanja v časih, ki delavcem, soupravljanju v podjetjih in pravicam, ki izhajajo iz dela - pravici do človeka vrednega življenja, enake pravice in možnosti za šolanje vseh, zdravstvenega varstva, ki temelji na solidarnosti in jeseni življenja, ki ni obremenjena s skrbmi za vsakdanje preživetje - niso bili naklonjeni. Malo je v Sloveniji ostalo tistega, kar bi se smelo s ponosom proglašati za last, še manj za zaveznika ali vest slovenskih delavcev. Ena od takih in za povrh še zelo pomembnih stvari je tudi Vaš časopis - DE - časopis slovenskih delavcev. To je častitljiva obletnica, ki je obenem pričevanje o tem, kdo je ustvarjal prvo slovensko državnost, v najtežjih pogojih okupacije, ilegale, zmagoslavja fašističnih in nacističnih sil, ki niso teptale samo majhnih narodov, ampak tudi sindikalno in politično svobodo delavcev, človekove pravice in dostojanstvo vseh ljudi. Zavedamo se, da ste kot kolektiv s težavo preživeli velike družbene spremembe, ki so se v Sloveniji zgodile v zadnjih nekaj letih in ki so razen suverene slovenske državnosti in možnosti, da smo na svoji zemlji sami gospodarji svoje usode, prinesle tudi krčenje pravic in pravne varnosti, socialno negotovost, brezposelnost in tudi grenka ponižanja mnogim slovenskim delavcem. Tudi v časih, ki jih živimo zdaj, ko smo prešli iz 45 let družbe, ki je poskušala dajati več, kot je proizvedla, se soočamo s ponovnimi poskusi, da bi delavcem in vsem, ki živijo od svojega dela, dajali manj, kot zmoremo. Ne zmoremo in nočemo deliti več, kot imamo, nočemo plačevati nedela, hočemo pa, da tudi manj sposobni za podjetniške izzive, pa vendar dobri in ustvarjalni delavci, otroci in mladi, bolni, onemogli in stari žive v socialno urejeni državi. Ne sledimo zamislim, ki niso uresničljive, naš zgled in cilj so družbe in države, ki so ta vprašanja rešile na način in v obsegu, ki ga zmorejo. Prepričani smo, da ob drugačni razdelitvi družbenega bogastva, kot si jo predstavljajo nekateri, zmoremo v omejenem obsegu tudi mi, v omejenem sicer, vendar višjem, predvsem pa pravičnejšem, kot ga skušajo uveljaviti ti, ki so si v časih prehoda iz anonimne družbene lastnine v znano to prigrabili zase, ker so v brezpravju, zaradi svojih privilegijev v preteklosti, to mogli. Združena lista, v katero se povezujemo Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP Slovenije, po našem globokem prepričanju nadaljuje izročilo Delavske enotnosti izpred petdesetih let, z drugačnimi metodami, pa vendar istimi vrednotami; zavzemamo se za gospodarsko uspešno in socialno pravično državo. Danes je čas, ko moramo pozabiti na majhne zamere in zapiranje v lastni vrtiček. Dve leti večstrankarske politične demokracije sta namreč razkrili številna nasprotja in razklanost slovenske družbe. Pod firmo tako želene nove demokracije in tržnega gospodarjenja se je sprožil tudi plaz starih ideoloških in političnih sprenevedanj. Velika brezposelnost poglablja strah za preživetje in osnovno socialno varnost. Naša usoda je odvisna od tega, ali bomo znali preseči raven vaške politike in zaplotnosti, ki se vedno bolj kažeta kot politična praksa, ali pa bomo znali združiti vse ustvarjalne moči. Naš politični program je preprost in vendar z zelo natančno pretehtanim ozadjem: - povrniti slovensko življenjsko občutje, dvigniti samozavest in ohraniti človeško dostojanstvo, ki jih načenjata predvsem prežive-tveni strah in vse bolj občutek nepravičnosti; - zavarovati hočemo tiste človeške pravice in svoboščine, ki so vezane na dostojno plačano delo, na zavarovano zdravje, na možnost varne in zaželene družine, na izobraževanje in pravično napredovanje; - zagotoviti moramo enakopravnost žensk in moških pri šolanju, javnem plačanem delu, napredovanju in vključevanju v gospodarsko in javno življenje; - zaščititi moramo vse narodnostne, verske, kulturne in socialne manjšine. Različnost je naše bogastvo, zato jo moramo ohraniti; - pomladimo Slovenijo! Če že ne zmoremo velikih družin, potem zagotovimo osnovno blaginjo vsaj majhnim, takšnim z dvema ali tremi zdravimi, srečnimi otroki! Zato se zavzemamo za univerzalni otroški dodatek, brezplačno osnovno in srednje šolstvo, dovolj prostora v šolah, dijaških in študentskih domovih, štipendije in študijska posojila za vse, ki jih potrebujejo; - smo za socialno državo, ki bo zagotovila za vse kar najvišjo brezplačno osnovno zdravstveno zaščito, najboljše šolanje, dostojno preživetje tudi tistim z najnižjimi plačami, pravične pokojnine, pa tudi to, da nihče ne bo lačen; - smo za Slovenijo brez ran v naravi. Našim vnukom moramo ohraniti »zeleni raj pod Triglavom«; - zavzemamo se za veliko kulturo majhnega naroda. Ni nas toliko, da bi lahko brez škode pogrešali kogarkoli. Zato moramo imeti takšno raziskovalnost, ki nas bo vključevala v svet in seveda takšno umetnost, ki nas bo doma in v svetu delala prepoznavne. Podobno je s športom; - vsaki slovenski pokrajini moramo zagotoviti enake možnosti za razvoj. Zato potrebujemo dobre ceste, dobro telefonijo, dovolj razvejano otroško varstvo, šolsko in zdravstveno mrežo. - Prepričani smo, da so ti naši cilji tudi vaš cilji; cilji Delavske enotnosti izpred 50 let vseh 50 let izhajanja vašega uglednega čašo piša in vodilo vseh, ki danes pišete in urejat Delavsko enotnost, ter želja več deset tisoče' bralcev, ki vas zvesto berejo. Samo dejstvo, da vas kljub zmerjanjem ii pritiskom niso mogli ne streti ne kupiti n uničiti, je najboljši dokaz, kako trdoživo j< svobodno sindikalno organizirano delavski gibanje na Slovenskem in kako zelo se motiji tisti, ki mislijo, da je težnje ljudi po družb enakih možnosti in socialne pravičnosti mo goče pomesti v staro šaro. Volitve so pred vrati. Združena lista je dokaz, da je vsaj najpomembnejši del slovenski levice in leve sredine srečala pamet, da se ji začela ravnati po načelu - združeni smo močnejši. Prepričani, da si bomo za vašo petdeseto obletnico pridobili odločilno podporo tistih volivk in volivcev, ki živijo od dela svojih rok in glave in s tem ustvarili pogoje za Cankarjevo geslo - delu čast in oblast, nam dovolite, da vam, ki danes delate v uredništvu Delavske enotnosti, in vsem, kisov 50 letih s časopisom sodelovali in s tem pripomogli k tako visokemu jubileju, zanj iskreno čestitamo! Vlado Rančigaj, predsednik Delavske stranke Slovenije dr. Rado Bohinc, predsednik glavnega odbora Socialdemokratske unije Slovenije Drago Lipič, predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije dr. Ciril Ribičič, predsednik SDP - Socialno demokratske prenove Slovenije Čestitka ob 50-letnici izhajanja DE Spoštovani ustvarjalci časopisa Delavska enotnost! Ob častitljivi obletnici izhajanja Vašega in našega časopisa vam v svojem imenu in imenu Socialistične stranke Slovenije iskreno čestitam. Malo je časopisov na Slovenskem, ki so v celoti namenjeni delavcem. In čeravno v življenju od časa do časa razmere niso najbolj naklonjene prizadevanjem za socialne pravice in pošteno vrednotenje dela, lahko ugotovim, da smo v naši stranki dobro sodelovali z vami. Predvsem pa v korist vsem tistim, ki živijo od svojega dela. Prav to slednje je najbrž znana vrednota v prizadevanjih slovenskih socialistov, da torej ne postavljamo zgodovinskih in ideoloških ločnic med fizičnim in intelektualnim delom, da je za nas sleherni prispevek k blaginji družbe pomemben in vreden ne le spoštovanja, ampak tudi dostojnega plačila. Zato se tudi zoperstavljamo umetnim delitvam družbe na »gospodarstvo in negospodarstvo«, ker so to stvari, ki jih moderne in razvite družbe preprosto ne poznajo več. Ni produktivnega in neproduktivnega dela, realna pa so prizadevanja za ureditev odnosov in razmer med delodajalci in delojemalci. In to je temelj, na katerem socialisti gradimo svoj politični odnos do vprašanj in problemov, ki zadevajo položaj delavcev v naši družbi. Že v kratkem nas čaka pričetek nove etape v procesu dejanskega osamosvajanja Slove- nije, ki ne bo nič lažja od vsega tistega, kar smo Slovenci s skupnimi močmi postorili ob plebiscitu in po njem. Najprej sanacija železarstva, potem tekstilne industrije in nato še lesne, vse to so naloge, za katere bomo potrebovali res veliko strpnosti in združevanja volje in moči. Izjava Dušana Semoliča, predsednika ZSSS in vodje poslanskega kluba socialistov, da razvoj, ki bo utemeljen na podlagi poceni delovne sile, pomeni razprodajo naroda, je za nas točka, na katero tudi po volitvah ne mislimo pozabiti. Tudi zato socialisti toliko stavimo na potrebo po dvigu izobrazbene ravni našega prebivalstva, naša edina rešitev je dvig kvalitete naših proizvodenj in samo tako bomo dosegli ustrezno plačilo za naše delavce. Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na Ulica, poštna št., kraj:........................................... Ime in priimek podpisnika:.................................. Naročeno dne:................ ................................ Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju ES T časopis slovenskih 'J delavcev • Delavskaenotnostjebilaustanovljena20. novembra 1942 »DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije »Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova4, poštni predal 479 »Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 90 tolarjev • Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič 20. novembra 1992 Naš zunanji minister je skupaj z notranjim te dni naredil odmevno potezo. Odšel je v obkoljeno Sarajevo, da bi tudi sam, na kraju samem poskusil kaj storiti za evakuacijo ljudi, ki se jih je v javnosti že prijel vzdevek »bosanski Slovenci«; to seveda ni nič narobe, saj poznamo kanadske, avstralske, argentinske Slovence. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je tako zelo izvirno držal svojo besedo, namreč da bo Slovenija storila vse, kar je v njeni moči, za rešitev Slovencev, ne samo iz sarajevskega, ampak sploh iz bosanskega pekla. Prvih šestdeset Slovencev je, to vemo, že prišlo iz bosanske Cazinske krajine v Slovenijo. To se je zgodilo potem, ko je odposlanec zunanjega ministrstva odnesel v Beograd Kučanovo in Drnovškovo pismo za Čosiča in Paniča. Videli smo, da je prve evakuirance v Ljubljani pričakal sam zunanji minister in jim tedaj obljubil, da bo Slovenija poskrbela tudi za druge Slovence v BiH. Ministrov podvig Demokratski prvak dr. Dimitrij Rupel pa je s svojim demokratskim soprvakom Igorjem Bavčarjem te dni napravil pravi sarajevsko-slovenski in predvsem demokratski spektakel. Ko sta se prvaka vrnila iz Sarajeva, se jima je pred javnostjo pridružil še tretji demokratski prvak Jelko Kacin; tako je bila demokratska slika ob sarajevskem podvigu domala kompletna. Po kostanj v Sarajevsko žerjavico so šli predvsem demokrati, in to je ljudstvo jasno zvedelo, četudi tega nihče ni omenjal. Dobra dva tedna pred volitvami je taka poteza zares spektakularna. Ubogi bosanski Slovenci so morali čakati, da so se volitve v njihovi nekdanji domovini tako tesno približale, samo zato, ker se zunanji minister demokrat g. Rupel ni f | | ze davno potrudil v Sarajevo, JUL I tedaj ko se je tja dali še ^ zlahka priti (vsekakor pa se je . ; vedelo,da bo v BiH hudič). Te- Žka. daj bi moral svoje sodržav- f Ijane bosanske Slovence na j kraju samem prepričati, naj ' pravočasno poberejo šila in , * "Demokratov J.T* .spektakel . ^tip ■ — kopita. Tako počno vse države, ki razmišljajo o svojih državljanih po svetu, zato so jo iz Sarajeva drugi podurhali« precej pred bosanskimi Slovenci. Sedaj ko se je zunanji minister vrnil iz Sarajeva, smo zvedeli, da je tam ostal odposlanec, ki je v Beograd nesel meddržavno pošto, Peter Toš. Poskrbel naj bi, da bi do evakuacije Slovencev tudi zares prišlo. Zunanji minister se je iz Sarajeva vrnil vidno pretresen. Potovanje je prav gotovo bilo polno negotovosti, najbrž tudi nevarnosti, bivanja v napol porušenem in sestradanem Sarajevu tudi ni moglo biti prijetno, pa četudi je trajalo samo en dan in eno noč. Za tako odločitev je bil torej potreben tudi osebni pogum, četudi je bila izpeljana s pomočjo mirovnih vojakov in morda še koga, ki je sposoben zagotoviti varnost. Zunanjemu ministru je torej treba dvigniti palec, ker je ob obilici drugega dela našel čas za reševanje mnogih življenjskih usod kar na kraju samem in skušal s svojo avtoriteto doseči evakuacijo svojih sodržavljanov. Pred njim so bili v Sarajevu že tudi drugi državniki; predvsem se velja spomniti na francoskega predsednika. Toda evakuirati svojih sodržavljanov pred gospodom Ruplom in njegovim spremljevalcem doslej ni prišel nihče. Vtis pri državljanih bi potemtakem moral biti zelo ugoden in patriotski; saj smo zvedeli, da imamo pogumnega, odločnega, načelnega in gentlemanskega zunanjega ministra; takega, ki bi ga srečni in zadovoljni morali želeti videti na tem položaju še dolgo vrsto let, saj je za naše usode pripravljen tvegati tudi svojo kožo. Demokrat dr. Rupel je iz Sarajeva prišel globoko pretresen. Tako zelo, da je takoj napisal pismo o sarajevskih grozotah gospodu Vanceu, spotoma pa se je še pritožil,da so ga na sarajevskem letališču pustili brez stola in skodelice kave, kar je nezaslišana nesramnost. Kaj lačni, sestradani, v koncentracijsko mesto zaprti ljudje, brez elektrike, vode in plina, kar vse je tako pretreslo demokrata g. Rupla - zaman pričakovana skodelica kave je stvar, za katero morajo zvedeti v OZN. Vidno pretreseni demokrat g. Rupel je napisal pismo tudi svojemu pisateljskemu kolegu in sedaj predsedniku ZRJ Dobriči Čosiču in mu razložil, da je v BiH mnogo huje, kot kaže televizija, ki laže. Šele gospod Rupel je odkril resnico o Sarajevu, in to v enem dnevu in eni noči. Šele to ga je pretreselo. Slike in poročila o porušenih mestih, pokolih, koncentracijskih taboriščih, vse to je bilo premalo, da bi demokrat Rupel svojemu pisateljskemu prijatelju (nekdanjemu?) že davno napisal pismo. Sedaj, dva dobra tedna pred volitvami je takšno pismo namreč prava poteza; še posebej, ker temelji na bogatih izkušnjah tik pred volitvami in na kraju samem v bosanskem peklu, dolgem natanko en dan in eno noč. Vse kar že mesece trpi stotisoče ljudi, je mačji kašelj, ker je bilo njihovo trpljenje časovno preveč odmaknjeno od slovenskih volitev. Potovati in pisati je pač treba v pravem trenutku. Vendar - za koga? Boža Gloda Javno vprašanje Komisiji za varstvo okolja in naravne dediščine Skupščine RS Znano nam je, da je vaša komisija že pred precej časa sklenila, da bo zahtevala, da se opravi nadzor nad delom sanitarne inšpekcije, posebej republiške, glede izvajanja inšpekcijskih odločb s področja varstva okolja. Slo je predvsem za sanacijske odločbe in za uporabna dovoljenja za posamezne objekte s pogoji s področja varstva okolja, ki jih je bilo treba izpolniti v določenem roku, Poznamo številne primere, ko inšpektorji odločbe podaljšujejo za pol leta, za celo leto, pa spet za pol leta. Tako je kar cela vrsta podjetij, katerim na ta način odlagajo zakonite ukrepe tudi za pet in več let. Pričakujemo javni odgovor, kakšen je bil rezultat opravljenega nadzora in kakšne so vaše ocene ob tem; kakšne ukrepe ste predlagali. Odgovori bodo zagotovo zanimali širšo javnost, za inšpekcije pa bodo tudi napotek (ne le za sanitarne), kako je mogoče in potrebno bolj učinkovito delati. Nenazadnje bo tudi bolj jasno, v kolikšni meri smo pravna država. Mitja Zupan, Slovensko ekološko gibanje Javni predlog Republiški volilni komisiji za volitve 1992 Znano vam je, da zakona o strankah RS še ni sprejela. Kot nova, zunajparlamentarna stranka smo v položaju, da ne dobimo od države niti tolarja za volitve in smo v primerjavi s strankami, ki so sodelovale na volitvah 90 v neenakopravnem položaju. Zagotovo se strinjate, da bi bilo še kako narobe, če bi tudi leta 1990 dobile denar za volitve le parlamentarne stranke, torej ena, pa mogoče še takratna SZDL in ZSMS. Po našem prepričanju bi moralo veljati načelo (in predpis) za volitve 1992. V tem smislu pričakujemo ustrezno pozitivno rešitev. Računamo, da bi lahko dobili znesek, ki predstavlja vsaj tri poprečne slovenske brutto plače v oktobru 1992. Na ta način bi krili vsaj najnujnejše stroške priprav na volitve, kajti vrsto stvari smo prisiljeni plačati, so pa nujne, da smo sploh lahko vložili kandidatne liste. Prosimo, da nas razumete in skušate biti pravični. V primeru, da niste pristojni za odločitev, ki jo predlagamo, vas prosimo, da našo vlogo odstopite na pravo mesto in nas o tem obvestite. Ekološki pozdrav! Karel Lipič, Slovensko ekološko gibanje Združena lista se zgraža Protestiramo zoper neenakopravnost pri pokrivanju predvolilnih aktivnosti na TV Slovenija in Delu. Vrsta dogodkov, ki jih organizira Združena lista v slovenskih krajih je javnosti zamolčana. NaSi volilci, ki množično sodelujejo na shodih in zborovanjih Združene liste ogorčeno ugotavljajo, da se drugim manj obiskanim in rutinskim strankarskim sestankom daje prednost* v nasprotju z obljubami Škofovske konference in nadškofa dr.Šuštarja se cerkev neposredno vmešava v volilni boj. Kričeč primer taksanega vmešavanja je poziv v glasilu župnije Senovo, ki 15. novembra 1992 naroča vernikom, da na volitvah glasuje v prvi vrsti za krSčanske demokrate, potem pa tudi za kandidate drugih opozicijskih strank. Odločno obsojamo taksno protiustavno delovanje predstavnikov RKC v Sloveniji. V Združeni listi smo zgroženi nad vandalizmom, ki ga počenjajo skrajneži s. trganjem plakatov in "grafitarji" s popačeno slovenščino. Ker si želimo pošteno volilno tekmo, apeliramo na vse stranke, tako kot to zahteva Združena lista od svojih volil-cev in simpatizerjev, da svojim privržencem odsvetujejo take in podobne metode volilne tekme. Vandalizem, ki smo mu priča ne more in ne sme biti značilnost slovenske demokracije, saj Škodi tako notranji kot zunanji podobi Slovenije. a .Predsednik Delavske stranke Slovenije fAt vlado RfNCIGAJ P' ^-^vEr^eednik (o.susj :)upok°! ado RANCIGAJ /m/ 'demVikratičj^e- ‘kratiCLn*. stranke v •'Sloveni je , SaJUc-: ialctmckratS UNIJA 1^1} CIOVtiNUG ''Predsednik glavnega odbora Socialdemokratske unj jjr”RIbseni je -dr. Rado BOHlfi j ck Ritni e ni T fc^^i.SiPredsednik SDP-Sooi alno demokratska EPr?' ';;M prenova Slovenije* dr. Ciril RJblCTC ,?Jl id tub-J Ljubljana, 18.11. Čestitki Ob častitljivem ljubileju Delavski enotnosti iskreno čestitamo z željo, da v času, ki ni naklonjen delavcu, še manj pa delavskim glasilom, vztrajate in dosegate še večje delovne uspehe. Lep pozdrav! Srečko Čater, predsednik sindikata Kmetijstva in živilske industrije Slovenije Ob 50-letnici obstoja časopisa Delavska enotnost čestitamo celotnemu kolektivu ČZP Enotnost z željo še nadaljnjega uspešnega dela in sodelovanja. Predsednik in sekretar sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Alber Vodovnik in Vladimir Bizovičar Ki M potreben tubi v bodoče Mr f— -M- M' M,.. Mr- t' 'Mrr M^-Mrr- -Mtr M, Mtr —Mr— .rr .M, *M——rr- M- Mr- Mr r>Ao nnHnri&nr* I " ■ ■ ^ - - — ocialne jatiijeumje Aedijldmi dštoSj f£- I uveljavlja svoje poslanstvo, z jasnim stališčem, oluščenim velikih obljub in parol, tako prepoznavnih v predvolilnih časih. Vsi, ki nastopamo na politični sceni, se zavedamo delavčevega vpliva in moči. Vendar so slovenski delavci in _ njihov časopis znali ločevati zrno od plev, in tako bo tudi I Izbrali bodo na volitvah tiste, za katere verjamejo, da i bodo zmogli in znali pravično zastopati njihove interese, in ■ & delavstva nimajo v mislih samo v času volitev. Delu delavcev je potrebno vrniti ugled in ceno ter si prizadevati za ohranitev in posodobitev tradicij delavskega gibanja na Slovenskem, za razširjanje vrednot in socialnih pridobitev, ki so ga vodile skozi zgodovino, a jih nove razmere po svoje prizadevajo in zahtevajo ponekod nove osmislitve. Revščina ni iu ne sme biti naša usoda. Slovenci zmoremo zelo veliko. To smo dokazali. Postaviti si moramo nadpovprečne cilje, kajti samo ti sodijo k napredku in nas morejo združevati in povezovati, kot nas je napor za lastno državo in njeno mednarodno priznanje. Milen Kučan Za interese in hotenia delavcev Oh spoštljivem okroglem jubileju - 50, obletnici izhajanju časniku Delavska enotnost, vam v imenu vlade in v svojem imenu iskreno čestitam. Prepričan sem, da boste tudi v bodoče uspešno izvajali uredniško politiko, ki temelji na zagovarjanju interesov in hotenj delavcev. Tudi P slovenski vladi namenjamo in bomo tudi v bodoče namenjali tem vprašanjem vso potrebna pozornost, in sicer v okviru integralnega projekta preustroja slovenskega gospodarstva V letošnjem letu smo izvajali socialno politiko, ki temelji na večji vlogi posameznika in njegovi iniciativnosti ter pojmuje državo kot tisti dejavnik, ki ustvarja pogoje in nudi potrebne alternative ter izenačuje startne možnosti posameznikov in različnih skupin. Osnovna orientacija je bila, ob ustrezni ekonomski politiki dograjevati socialno mrežo m izvajati tiste elemente miroma programske 'vsebine, ki zagotavljajo temeljno materialno varnost vseh delov prebivalstva, omogočajo obvladovanje posledic kriznih situacij v pogojih gospodarjenja in stimulirajo programsko ter tržno prestrukturiranje gospodarstva. . Socialna mreža v Sloveniji, ki jo sestavljajo ustrezna zakonodaja, sistem pravic, ukrepi države, inštitucije in podpora proračunskih sredstev, zagotavlja primerne osnove uresničevanju koncipiranih usmeritev. Sprejeta je in izvaja se zakonodaja na področju delovnih razmerij, zavarovanja za primer brezposelnosti, invalidskega in pokojninskega zavarovanju, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, usposabljanje in zaposlovanje invalidov, varstva civilnih vojaških invalidov in invalidov vojne. Na teh področjih se sistemi dograjujejo tudi z izvedbenimi predpisi. V pripravi pa so še zakoni m področju socialne varnosti in družinskih dajatev. K uveljavljanju socialne komponente države bo bistveno prispeval tudi zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je predložen parlamentu, koristen pa je tudi zakonski predlog o reprezentativno-sti sindikatov. Za povečanje socialne in pravne varnosti delavcev pa je r postopku zakim o delovnih in socialnih sodiščih nivoje, položaj nekaterih skupin, prejemnikov individualnih dajatev pa se je v tem času relativno celo nekoliko izboljšal. Tu mislimo predvsem na ohranjanje nivoja in dinamike usklajevanja pokojnin m ohranjanje obsega štipendiranja iz republiškega proračuna. Na osnovi uveljavljenih pravic so mesečno zagotovljeni individualni prejemki preko 430 tisoč starostnim, invalidskim in družinskim ter 20 tisoč kmečkim upokojencem. 50 tisoč nezaposlenim osebam - denarna nadomestila in denarne pomoči, preko 40 tisoč učencem in študentom republiške štipendije, preko 50 tisoč prejemnikom en-kratne denarne pomoči in druge socialne pomoči, v različne oblike usposabljanja za delo, ki se kombinira s prejemanjem nadomestil za brezposelnost, pa je vključenih preko šest tisoč oseb. :. Detet so pričele tudi javne službe, uvedene z novo zakonodajo na tem področju - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Republiški zavodi za zaposlovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Pozitivna novost pri teh javnih službah je tudi tripartitna sestava upravljalskih organov. Politika zaposlovanja, ki je sicer mejno področje in predstavlja hkrati ekonomsko politiko z regulacijo in obvladovanjem tržišča dela. pa tudi del socialne politike, ker sc uresničuje ob vključevanju posameznikov in skupin delavcev, je bila oblikovana in vodena izrazito v smeri aktivnega odnosa do ponudbe in povpraševanja pa tudi regulacije cene dela. V izvajanje ukrepov, ki jih država uveljavlja zaradi povečetmnja konkurenčnosti delavcev in prilagajanja njihovih znanj novim programom, tehnološkemu napredku in tržnim spremembam, je bilo že v prvih devetih mesecih vključenih preko sedem tisoč delavcev. S finančnimi in strokovnimi stimulacijami za ohranjanje ekonomsko utemeljenih in. odpiranje novih delovnih mest je bilo v devetih mesecih ohranjenih preko 30 tisoč delovnih mest, do konca pa bo odprtih blizu 10 tisoč novih delovnih mest. Vlada je s sodelovanjem pri razreševanju presežnih delavcev omogočite tudi preusmeritev preko šest tisoč oseb na druge delovne programe. Preko 12 tisoč pa jih je bilo razrešenih z drugimi oblikami - odpravnine, dokupi zavarovalne dobe, samozaposlitev, podjetništvo Pomoč je vlada preko svojih programov ponudila tudi turističnim in gostinskim podjetjem, da so v času popolnega turističnega programa lahko obdržala delovne ekipe, potrebne za ohranitev kvalitete pri oživljanju turistične sezone. Ker brezposelnost pomeni izjemno težko stanje, predvsem za mlade, ki prihajajo iz šol, je bilo s sofinanciranjem omogočeno pripravništvo približno polovici šolske generacije. Za delovna vključevanje brezposelnih so bila organizirana številna javna dela v večini slovenskih občin, ki vključujejo preko dva tisoč delavcev. Za izvajanje socialnih programov je vlada v proračunu zagotovila relativno visok delež finančnih sredstev (18% na področju delovanja dtjeh ministrstev) in jih med letom z renominacijo še povečala. Z upoštevanjem celotnega paketa socialnih programov bo izveden tudi projekt sanacijskega in razvojnega prestrukturiranja podjetij, ki se izvaja v okviru integralnega projekta prestrukturiranja gospodarstva in kamor je v prvi fazi sanacijskega prestrukturiranja vključenih približno 100 podjetij. Socialno raven zaposlenih opredeljujejo predvsem plače in njihova kupna moč. Zoženi materialni okviri slovenskega gospodarstva in zožen obseg trga že vse leto onemogočajo izplačilo plač v skladu s kolektivnimi pogodbami, visoke inflacijske stopnje pa so sproti zmanjševale učinke že tako majhnega povečanja plač. Zato je vlada Republike Slovenije sindikatom in Gospodarski zbornici predlagala sklenitev socialnega sporazuma, v katerem se zavezuje za vodenje restriktivne politike cen m področjih, za katere ima zakonsko pristojnost, in za vodenje restriktivne politike plač v dejavnostih, kjer nastopa kot financer ali kot podpisnik kolektivne pogodbe. Sindikati in Gospodarska zbornica pa naj bi se dogovorili za sprejem spremenjenih kolektivnih pogodb, takih, ki bi bile dejansko uresničljive. Znižanja izhodiščnih plač oziroma njihovega upočasnjenega gibanja vlada ne predlaga zato, da bi vsa bremena sedanje gospodarske krize prevalila na delavce, pač pa zato, da bi čim večjemu številu delavcev zagotovila redno prejemanje plač. V času pogajanj pa je bil storjen tudi pomemben korak v smer priznavanja in spoštovanja različnih interesov posameznih socialnih partnerjev ter predvsem spoznavanja in priznavanja objektivnih omejitev, kijih v tem pogajanju imajo posamezne pogajalske Strani. Vlada si bo prizadevala za nadaljevanje dela pri pripravi in sklenitvi sporazuma in na podlagi dosedanjih izkušenj pričakuje tudi nadaljnje tvorno sodelovanje ostalih partnerjev. V letošnjem letu je v neformalnih oblikah sicer že izvaja. Ker pa tovrstna metoda dela ne zadovoljuje interesov in potreb vseh partnerjev, smo v medsebojnem dogovarjanju predlagali oblikovanje posebne nacionalne komisije za socialno ekonomska vprašanja. Ta bi delovala avtonomna in s pobudami, predlogi in stališči vplivala na pomembne odločitve na obeh področjih. Dr. Janez Drnovšek NEKATERE STRANKE SO LAHKO ZAVEZNIK SVOBODNIM SINDIKATOM Pred volitvami je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije povabila sedanje parlamentarne stranke na pogovor o najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo delavec. Na povabilo so se odzvale: Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka. Socialdemokratska stranka Slovenije, Socialdemokratska prenova, skupaj z Delavsko stranko in Socialistična stranka Slovenije. Kar tri največje stranke: Liberalno demokratska stranka. Slovenski krščanski demokrati in Demokratska stranka so s svojo neodzivnostjo ponovno dokazale vsaj podcenjevanje ali celo ignoriranje organizacije, ki zastopa veliko večino delavstva. Odgovori predstavnikov strank, ki jih objavljamo, pa objektivno dokazujejo kar veliko načelno podporo zahtevam Svobodnih sindikatov v korist delavcem. Kolektivne pogodbe morajo veljati Prvo vprašanje so organizatorji pogovora namenili soci- rablja, in tako ravnajo tudi podjetja, ki bi lahko izplačevala stoodstotne plače. Treba je sprejeti tudi zakon o obveznem izvajanju kolektivnih po- žrtev vseh družbenih skupin ne bomo dobili novega razvojnega programa. Predstavniki Združene liste mislimo, da je treba podpisati vse mednarodne konvencije o kolektivnih pogodbah in upoštevati evropska merila za pogajanja. Pogajanja pri nas niso bila uspešna zaradi razbitosti in nepovezanosti sindikatov in ker nobeden od partnerjev ni igral z odprtimi kartami. Pogajanja so bila neuspešna, ker so potekala za zaprtimi vrati. Obe vladi, tako Peterletova, ki maga posamezniku toliko, da lahko pomaga sam sebi. Socialno partnerstvo pa pomeni tudi pravično razdeljevanje družbenih bremen in zato morajo bogatejši nositi večja.« Po teh uvodnih odgovorih so domačini postavili gostom še nekaj konkretnih vprašanj o parlamentu in njegovem od-'nosu do delavcev in kritizirali zakon o poslancih. Dobili so dopolnilne odgovore, ki jih takole povzemamo: Andrej Muren: »Dve leti smo v skupščini gradili le Andrej Muren alnemu partnerstvu in sistemu kolektivnih pogodb. Prva sta odgovarjala predstavnika SDSS, ki sta stališča svoje stranke obrazložila takole: Andrej Muren: »Socialdemokrati smo za socialni pakt in spoštovanje kolektivnih pogodb. Nasprotujemo enostranskemu odpovedovanju, kot je vlada ravnala s kolektivno pogodbo za negospodarstvo. Takšna metoda je podobna podivjanemu liberalizmu iz prejšnjega stoletja.« Marija Lončar, ki je v stranki zadolžena za gospodarstvo, pa je dodala: »Zavzemamo se za razmejitev vloge države delodajalcev in delojemalcev kot socialnih partnerjev. Najslabše za delavce je, če se sindikati ne morejo poenotiti o zastopanju njihovih interesov. Država mora zagotoviti takšna razmerja med delom in kapitalom, da bo vsem sposobnim omogočeno življenje.« Poglede Slovenske ljudske stranke je Metka Karner-Lu-kač pojasnila takole: »Naša stranka izraža svojo ljudskost s tem, ko se zavzema za blaginjo vseh slojev, za uravnotežene odnose med delom in kapitalom. Zato podpiramo tudi socialno partnerstvo. Kolektivne pogodbe naj se sprejemajo za vsako panogo in mi ne vidimo razloga za njihovo nespoštovanje. Očitki Gospodarske zbornice Slovenije in Ministrstva za delo, da gospodarstvo ne prenese tolikšne cene dela, niso preverjene in se z njimi ne strinjamo. Prav te pomisleke poslovodni delavci uporabljajo za svoje izgovore. Če delavcem ne morejo dati niti minimalnih plač, potem poslovodstva niso sposobna upravljati in voditi podjetij. Sindikatom predlagam, da v prihodnje ne pristajate na možnost 20-odstotnega znižanja plač. Ni namreč jasno, kdaj se znižanje lahko upo- Marija Lončar Metka Karner-Lukač godb in sankcionirati njihovo neizvajanje.« V imenu Socialdemokratske prenove in Združene liste je najprej spregovorila Sonja Lokar. Dejala je: »Imamo sijajnega finančnega ministra Mitjo Gasparija, na žalost pa vladajoča stranka nima razvojnega načrta Slovenije. V položaju, ko vlada planira padanje družbenega proizvoda, se lahko pogovarjamo le o prerazporejanju revščine. Stranke, ki sestavljamo Združeno listo, menimo, da je treba povečati družbeni proizvod, saj se na njegovi podlagi lahko poveča zaposlenost in odprejo možnosti za izhod iz krize. Družbeni proizvod pa lahko povečamo s pospeševanjem domače potrošnje in povečevanjem izvoza. Zastavljamo si ambiciozen razvojni projekt z desetodstotno rastjo družbenega proizvoda. V pogajanjih o socialnem partnerstvu naj poleg sindikatov, delodajalcev in države sodelujejo tudi mladi ljudje in upokojenci. Brez soglasja in se sploh ni hotela pogajati, kot Drnovškova sta pogajanja izrabili le v svoj prid in na škodo delavcev.« Miloš Pavlica jo je v imenu Delavske stranke dopolnil takole: »Države in socialne blaginje si ne znamo predstavljati brez socialnega partnerstva. Potrebujemo socialno-razvojni program, ki bo delavcem dajal delo, socialno varstvo pa tistim, ki si sami ne morejo zagotoviti sredstev za življenje.« V imenu SSS je Milan Balažič povedal: »Družba, ki moralno propada, ne more napredovati. Mislim, da vedno bolj pozabljamo na vrednote, kot so: delo, poštenost, pravičnost, solidarnost in svoboda. Delo in pošteno plačilo bi morali najbolj spoštovati. Če vlada izsiljuje sindikate z nespoštovanjem kolektivnih pogodb, potem sindikatom ostanejo le stavke. Bojim se reševanja problemov na cestah, saj ne bo prispevalo k stabilnosti naše družbe. Solidarnost razumem tako, da država po- novo državo, saj smo reševali probleme, ki jih urejene države nimajo. Biti poslanec je delikaten poklic in po štirih letih takšnega dela se je težko vrniti v svoj poklic. Poslanec se z aktivnostjo mnogim zameri in si težko najde novo zaposlitev.« Milan Balažič: »Dokler je v parlamentu vladal Demos, smo delali le državo in izkopavali kosti. Mi iz takratne opozicije smo večkrat poskušali z vprašanji gospodarstva, vendar smo bili premalo številčni, da bi uspeli. Naša stranka je bila proti temu zakonu o poslancih. Socialisti smo za model socialnega partnerstva, kot se je razvil v sedanji Italiji. Mislim, da bo povprečna plača padla pod 600 DEM. Pred nami sta še vsaj dve težki leti. Ob dobrem delu parlamenta pa bomo hitreje ustvarili možnosti za ponovno napredovanje.« Marija Lončar: »V naši stranki smo se trudili za sprejetje kriznega programa za delo parlamenta. Če bi poleg 20. novembra 1992 državotvornih funkcij enako odgovorno skrbeli tudi za gospodarsko politiko, ne bi prišli v sedanjo krizo. Ne moremo pa deliti več, kot zaslužimo. Sedanje razlike v plačah med gospodarstvom in negospodarstvom so prevelike. Ko smo iskali podatke o najbolj ogroženih ljudeh, smo ugotovili, da jih nihče nima, zaradi tega, ker ni podatkov o zaslužkih iz sive ekonomije. Ta je prodrla v vse pore in z njo se ukvarjajo tudi direktorji kot sodniki. Kakor se kdo znajde, tako živi, in nastradajo le tisti, ki se ne znajdejo.« Sonja Lokar: »Naš parlament nima sedežnega reda in ne vemo, kje kdo sedi. Ne vemo niti tega, kako je kdo glasoval o posameznih zakonih. Sedežni red je v drugih deželah uveljavljen, mi pa se gremo tajno javno glasovanje. Zato lahko vsakdo trdi, da je glasoval proti in da je bil preglasovan, resnice pa ne pozna nihče. Dve leti sem se borila za pravno varstvo delavcev in Andrej Muren: »Za našo stranko je nerodno, ker je ta zakon ena od neizpolnjenih predvolilnih obljub. Smo za to, da se zakon sprejme čim-prej.« Metka Kamer-Lukač: »Delavci dajo podjetju najkvalitetnejši del življenja in zgolj s plačo ne morejo biti odpravljeni. Delavci morajo zato dobiti tudi priznanje, saj so soodgovorni za usodo podjetja, kjer si ohranjajo delovno mesto in kjer so tudi možnosti za zaposlitev članov njihovih družin. Pri nas govorimo le o novem kapitalu, ki bo omogočal večanje zaposlenosti. Pozabljamo pa na smotrno gospodarjenje s človeškimi resursi in človek je pri nas popolnoma pozabljen. Breme nezaposlenosti naj se z mladih prenese na starejše. Mladi, ki imajo znanje, postanejo po dveh letih čakanja na delo trajni življenjski invalidi. Starejši kljub temu, da predčasno zaključujejo delovno dobo, ne doživljajo takšnih travm, če imajo sredstva za preživetje. Naša stranka bo najbolj obremenjujejo najbolj revne. Tisti, ki zasluži 20 tisoč, plača 4 tisoč dohodnine, kljub temu, da od zaslužka ne more živeti. Dohodnina za lansko leto naj se plača v šestih obrokih. Smo za to, da delovna in socialna sodišča sproti rešujejo vse zadeve. Delavci naj uživajo brezplačno sodno varstvo pravic iz dela.« Milan Balažič: »Mislimo, da je zdravstveni zakon ključna točka socialne politike. Ta zakon je treba zamrzniti in čim-prej spremeniti. Mislimo namreč, da mora Slovenija ohraniti splošno zdravstveno varstvo, saj sicer nismo država socialne demokracije. Imamo najvišje davke v Evropi. Poraba denarja davkoplačevalcev ni pod nadzorom parlamenta. Smo za otroški dodatek za vse otroke. Nataliteta naj se rešuje z olajšavami za drugega otroka, polovično zaposlitvijo staršev in daljšim porodniškim dopustom. Če je država v procesu dalo je preteklo delo. Od SLS - KZ pričakujemo, da bo protestirala zoper davčno politiko, po kateri najslabše plačani delavec plačuje več kot najbogatejši kmet.« Metka Kraner-Lukač: »Mislim, da moratorij za zdravstveni zakon ne zadošča in da ga je treba spremeniti tako, da bo razširil pravice iz splošnega zdravstvenega zavarovanja. Prostovoljno zavarovanje naj velja le za nadstandardne storitve. Treba je nadzirati porabo ogromnih sredstev, ki se zbirajo za zdravstvo, saj je to neučinkovito in se še ni preobrazilo.« Razgovor je vodil Dušan Semolič. Preden je vodenje prepustil Rajku Lesjaku, je dejal, da Svobodni sindikati iščejo zaveznike, ne nasprotnikov. Rajko Lesjak pa je ob zaključku ugotovil, da je bil pogovor na kulturni ravni. Izrazil je tudi upanje, da po 6. decembru stranke delavcem ne bodo zaprle vrat, potem ko bodo dobile tudi njihove gla- sove. Pranček Kavčič Sonja Lokar kljub temu zakon še ni v parlamentu. Prva vlada je dopustila sesutje pravnega sistema iz prejšnje ureditve, nova vlada pa zakona ni dala med prednostne naloge. V času, ko se spreminja družbena ureditev, so delavci ostali brez pravnega varstva in jih zato mečejo na cesto. Zakon o poslancih je napačen, ker velja za sedanje poslance, bil bi pa normalen, če bi veljal za bodoči parlament. Združena lista ima razvojni program. V njem je zapisano sto tisoč novih delovnih mest v štirih letih. Če smo v dveh letih ukinili 300 tisoč delovnih mest, jih moramo v prihodnjih štirih letih odpreti vsaj sto tisoč.« »Sicer nismo sposobni in moramo oditi,« jo je dopolnil Miloš Pavlica. Zakon o soodločanju je treba izboljšati Milan Balažič: »Struktura moči v podjetjih je porazdeljena in zato morajo delavci dobiti možnost soodločanja. Zakon o soodločanju sem zahteval že od vlade Lojzeta Peterleta in prvo pobudo zanj sem dal pred dvema letoma. Zakon, ki je prišel v parlament, daje delavcem le pravico do obveščenosti in posvetovanja, kar je premalo. Prav ta zakon je ena prvih nalog novega parlamenta.« Sonja Lokar: »Zaradi lastninskega zakona bo vsaj 20 odstotkov vrednosti podjetij v lasti zaposlenih. Zakon o soupravljanju tega ne upošteva in njegove rešitve so takšne, kot da so naši delavci nekakšni nedonošenčki. To državo so gradili delavci, in ti jo bodo tudi rešili. Dokler ne dobimo normalnega zakona o soodločanju, se država ekonomsko ne bo postavila na noge.« Marija Lončar: »Podpiramo soupravljanje, vendar mora zaKon upoštevati, da delavci nastajajo solastniki podjetij.« Miloš Pavlica predlagala obvezno čakanje na upokojitev. V tem obdobju naj delavci dobivajo del plače od podjetja, del pa od zavoda za zaposlovanje. Zavzemamo se tudi za možnost 4-urne delovne obveznosti. Smo za prepoved opravljanja dveh dejavnosti iste osebe. Zlasti za redno zaposlene, ki popoldne delajo za stranke iz dopoldanske zaposlitve.« Marija Lončar: »SDSS se je vseskozi borila proti stečajem podjetij na plečih delavcev. Pomagali smo uveljaviti moratorij na stečaje. V Sloveniji smo premalo naredili za omilitev posledic izgube jugoslovanskega trga in zato smo zapravili veliko dobrih podjetij. Podpisala sem zahtevo za sprejem zakona o železarnah, čeprav z njim sprejemamo le začasno rešitev. Izdelali smo projekt gradnje infrastrukture in odpiranje delovnih mest v terciarni in sekundami dejavnosti. Smo za velike davčne olajšave za odpiranje novih produktivnih delovnih mest, smo za omejevanje zaposlovanja tujcev.« Andrej Muren: »Država bo morala poskrbeti za brezposelne in popraviti napako, ki jo je naredila z novim pokojninskim zakonom, ki podaljšuje delovno dobo. Železarne morajo najprej prečistiti programe, da ne bodo po enem letu prišle z novo zahtevo za pokrivanje izgub.« Milan Balažič: »Program Združene liste za 100 tisoč novih delovnih mest je iluzija ljudi, ki nimajo zveze z ekonomijo. Realne možnosti dajejo zlasti javna dela. Slovenija mora postati zanimiva za vlaganje tujega kapitala. Tretja možnost pa je zasebna pobuda, s katero bomo spremenili sestavo gospodarstva. Davke naj plačujejo zlasti najbogatejši Metka Karner-Lukač: »V naši stranki mislimo, da davki Milan Balažič osamosvajanja veliko denarja porabila za državotvorne namene, je treba zdaj denar od vojske in policije preusmeriti na razvojne resorje. Smo za finančno policijo, ki bo nadzirala državo, podjetja in posameznike, zlasti tiste, ki davkov sploh ne plačujejo.« Sonja Lokar: »Strinjam se z vsem, kar je povedal Balažič. V Sloveniji nekateri razširjajo mnenje, da smo prerevni za socialno državo. Mislim pa, da jo moramo razviti prav zato, ker smo revni. Če bomo vse težave reševali le na račun delavcev, se bodo lahko le uprli. Davke plačujejo le tisti, ki se temu ne morejo izogniti, to pa so družbena podjetja. Boljše kot to bi bilo, če bi z davki obremenili tudi nove firme, podjetnike in obrtnike, ki izkoriščajo zakonske luknje. V SDP smo za oprostitev plačevanja dohodnine za vse, ki zaslužijo manj, kot znaša polovica povprečne plače.« Marija Lončar: »Potrebujemo davčni sistem, ki bo spodbujal investiranje dobička. Potrebujemo tudi obrestne mere, ki bodo spodbujale naložbe za povečevanje proizvodnje. Zavarovalnice in podobne dejavnosti naj bodo obdavčene tako kot industrija.« Andrej Muren: »Manjka nam pomemben del temeljne gospodarske zakonodaje, zlasti zakon o družbah in nekateri drugi, ki so pogoj za uspešno delo. Socialna politika mora biti takšna, da nihče ne bo lačen. Izobraževanje in zdravstveno zavarovanje mora biti dostopno vsakomur. Smo proti temu, da bi po novem ljudje za zdravstvene storitve plačevali več kot do zdaj.« Miloš Pavlica: »Bolj kot programi strank, ki so skoraj enaki in današnje besede kažejo, da bomo imeli veliko zaveznikov, nas zanimajo nosilci teh programov, katerih ogle- 50 let časopisa slovenskih delavcev 1942-1992 »Delavska enotnost« slavi svoj jubilej prelomnih trenutkih. S sprejemom lastninskega zakona smo se na simbolni ravni dokončno poslovjli od sistema, * katerem delava. V kohksm men 'ustimo odgovor prihod-nošti. ko ga bo moč oblikovati objektivno s potrebne zgodovinske distance. Slovenci rano se odločili ca kapitalizem, ne glede na velike razlike gtede tega, kaj si kdo pod te.m predstavlja. Glavni razlog za takšno odtočitei' je bilo bržčas prepričanje, tla Človeški razvoj pač (še) ni prinesel učinkovitejšega sistema. In večinsko mnenje očitno je, da dolgoletni socialistični eksperi-men, ni uspel.__ Vseh posledic vračanja (.’?) n kapitalizem ta hip ni moč predvideti. Ena nespornih pa je gotovo zaostritev odnosa med kapitalom in delom, med lastniki in delavci. Konflikt bo izjemno oster, toliko bolj zato, ker p/ raven materialnega raznega naše države skromna in ker so nam jo različni, bolj ati manj znani vzroki v zadnjih štirih letih znižali za polovico.^ . .....— — ------ ■v ■ "s ■ s ^ V takšnih razmerah, ki sc nam obetajo, bodo imeli izjemne pomembno vlogo delavci Nihče ne bi smel gojiti iluzij, da je moč mimo njih graditi novo družbo. Mimo njih obstajajo samo še mani južno-] ameriški scenariji nasilja. In »Delavska enotnost« se bo morala vedno znova odločati, ali bo v službi globalnega interesa dela in delavcev, ali pa glasilo enega ali vgč sindikatov. Pa še to. Do naravnih sovražnikov {kapitala in države) je nujen korekten in objektiven odnos. Dober rezultat so sporazumi in ne vojne Seveda ho kapitalizem izsilil tudi bistveno spremenjeno vlogo sindikatov in čas bo pokazal koliko se bodo sindikati uspeli defini-tivno konstituirati kot organizacija dela in delavcev, ki bo neodvisna. ne le od države, temveč tudi od političnih strank in njihovih, (oblastniških) interesov. . ....~ Verjamem, da bo kapitalizem kmalu spremenil tudi politiko. Zdaj, » obdobju prehoda, gre političnim strankam predvsem, če ze ne izključno za oblast. Drugače pač ni moč razložiti dejstva, da za predvolilni čas nobena stranka ni dovolj poudarila prave gospodarske tekme: kje smo, kaj so naši cilji in kako jih uresničiti. Nova politiku bo oblikovala tudi drugačno državo in njeno drugačno vlogo v moderni civilni družbi. Zdaj se namreč dnetmo dokazi/jr povsem napačna paradigma o odrešujoči vlogi države ki goji iluzije in nas objektivna tudi na tej ravni vrača v preteklost. Če bi se takšna usmeritev nadaljevala, smo le še korak do paradoksa, ko bi kapital in delo objektivno imela skupnega sovražniku - politiko in njeno državo! ............................... Delodajalci, lastniki kapitala se bodo hitro konstituirali Interes kapitala je tako močan, da bo rodil učinkovite rešitve. V Gospodarski zbornici? Da, če bo zbornica razumela nove razmere in se organi-' zirala tako, da bo izjemno učinkovito uveljavljala interese kapitala in vseh gospodarskih osebkov. Najhujša gospodarska kriza, ki jo živimo in ki se kaže s sto obrazi, tudi tako, da smo v gospodarstvu v treh letih izgubili 180.000 delovnih mest, in grozijo nam nove izgube, pa terja, ob še tako logični delitvi dela 'in teži delnih interesov tudi nacionalni konsenz Vseh dela. kapitala in države (politike). Ob delnih Imamo tudi skupne interese. .................. ............. ........ ......... ’---edno- bi ne letih, zgradimo družbo, ki ne bo samo družba kapitala, politike in države, temveč tudi družba dela, družba civilnih institucij, družba socialnih razsežnosti in družba relativne blaginje. Tisti, ki tega ne razumejo, si morajo poiskati drugo delo. Zdaj. To jih sicer tako in tako čaka. Le račun za odlašanje bo prevelik. Plačali pa bomo vsi. Najbolj pa delavci. Dagmar Šuster P. S. Čestitke ob jubileju, priznanje za nazaj in najboljše želje za naslednjih petdeset let. Za božjo voljo! Moj časopis je star 50 let. Lep jubilej. Najraje bi verjel, da je s časopisi tako kakor z vinom. Sicer pa, kako že gre tista, star si toliko, kolikor čutiš... in podobne floskule. Eno pa je res, če te pri teh letih delodajalec obdrži, si zvozil, sicer ti pa grda prede. Zato moraš dokazati svojo vitalnost, tapra-vost, nepogrešljivost. Proslava je v ta namen kar pravšnja priložnost, dokazuje dober spomin, občutek za družabnost, manire, utrjuje pripadnost in pomembnost. To je priložnost, da obudimo prehojeno pot in na njej tiste etape, bivake in zavetišča, ki jih imajo udeleženci v dobrem spominu. Druge, v preobrazbi od agitpropovskega uradnega lista, čez prosvetiteljsko glasilo do svobodnega časopisa slovenskih delavcev in nazaj, pa lahko prezremo in se delamo, kakor da to nas pravzaprav na neki način nekako ne zadeva. Pomembno je na takšni proslavi ustvariti vzdušje popolne skladnosti in soodvisnosti, ki napelje gospodarja v spontano slovesno izjavo o usodi povezanosti in vsakršni nesebični medsebojni pomoči v prihodnje. Pa smo v naslednjem ciklusu. In cirkusu, kjer je kljub nekaterim izvrstnim artistom občinstva vse manj in manj. Bog ve, ali je res krivo brezvetrje. Ali je veter, potreben Republiki, lahko osvežitev tudi Delavski enotnosti? Dvomim. Ko bodo drugi pri petdesetih zdravili svoj sklepni revmatizem, tudi ne bodo klicali vetra. Sicer pa, ozrite se v nebo. V tem viharnem vremenu je treba vetrove umiriti, ne pa jih klicati, da se oddahnemo, da zberemo moči, pospravimo palubo, povežemo vrvje in dopovemo posadki, ki pluje z vetrom, da je mogoče jadrati tudi v veter. Vedno se najde kdo, ki ti soli pamet. Saj ne, da sem proti proslavam, zabavam, darilom, voščilom, večerjam, medaljam in sploh, le mislim si, da je mogoče tudi drugače proslavljati. Recimo, jaz bi za obletnico natisnil 430.000 izvodov DE na dveh Usih in jih brezplačno poslal vsem članom Zveze svobodnih sindikatov. Sporočil bi jim, da še vedno izhajamo, da so člani ZSSS, objavil bi seznam sindikalnih pravic, pisarn za pravno pomoč, naslove sindikalnih funkcionarjev, ki so plačani, da jim pomagajo, seznanil bi jih z našo močjo in nemočjo v neenakopravnem boju z oblastjo, zaželel bi jim vse najboljše za decembrske praznike in sporočil bi jun imena tistih kandidatov na volitvah, za katere vemo, da se delavcem ne bodo izneverili. Poznam pregovore na temo generalov po bitki in zvonjenja po toči, zato mi, za božjo voljo, ne očitajte, da sem s tem predlogom prepozen, saj nisem mislil, da bi to storili že tokrat. Zadovoljen bom, če nam bo prišlo do stote obletnice. Doro Hvalica Delavsko enotnost so doslej vodili: Boža Bašin, Milan Smolinsky, Tone Seliškar, Roman Albreht, France Boštjančič, Ivo Tavčar, Mitja Švab, Vinko Trinkaus, Milan Pogačnik, še enkrat Ivo Tavčar, Vojko Černelč, Dušan Gačnik in Franček Kavčič. Objavljamo nekaj spominov na leta, ki jim večina pravi »lepa in bridka«, veže pa jih skupno vodilo »50 let na pravi strani«. Za denar nam ni bilo ■ V mmM i...^ ^............., pa tudi grenki spomini. Spornim pa so vedno zazrti v preteklost in Čim globlja je ta, bolj je - to je pol stoletja. Spominjam se prve številke in tovarišev, ki se jo movali - ni jih več. Spomnim se gorenjskih izdaj, ki smo jih tiskali v skritih bivakih pod zemljo v škofjeloških hribih. In spominjam se prvih Številk v osvobojeni domovini, ki jih Je vrejala še prva urednica. Kot člana tajništvo glavnega odbora ZSS so me zadolžili m kulturno in prosvetno delo med delavci in delovnimi ljudmi Slovenije, ob zelo razvejanem delu širom po Sloveniji sem vedno živo spremljal majhno družim mladih nešolanih delavcev, ki so pod taktirko urednika Bornem z veliko žlico zajemali iz posode znanja, opazovanja in ocenjevanja. Za uspešnost lista in vse večjo strokovnost njenih novinarjev je nedvomno zaslužen njegov urednik. Pred 40 leti mi je b’’a p. pil se«> v majhno. Že dokaj zrelo družino, ki je štela z menoj sedem Članov. Ta so Uli Jtmez, Peter, Miro, Lede, Marjo/* in Ede. Vsi sami prizadevni, nekateri naravnost povzpetniški, vendar smislu bt$i dober, boljši, še boljši. In čeprav nisem nikogar omejeval : delovnim časom, ga ni bilo ki bi zatajil. Bili so res dobri in bili so. ki šahih pohval,eni m prejeli jama priznanja m Tomšičeve nagrade, kepah pa smo zunanjih sodelavcev zlest, ne iz političnih krogov in strokovnjakov iz gospodarstva m kulture. Kot da so se nas izogibali, ker smo oih preveč delavski Morda je bila to celo dobro Ognili smo st: pretiram politizaciji. V mnoga podietja pa so se zlasti Janez. Peter m Lado naravnost zakopavali po več dni n, tednov m razkrivali nnh slabosti ali dobre strani. Da bi obogatili kulturno stran lista, pa smo pritegnili akademsko slikarko Minimo, kije s svojimi čudovitimi ilustracijami popestrila naše branje, in pesnika Vena, ki je zlasti s svojimi prevodi črnske poezije obogatil nas hst. Ah smo r svojih prizadevn- b}. vJa,s,‘ smo trdili, da je to daleč premalo. Čeprav nam je to v takratnih razmerah zadostovalo. Saj nam v tem času ni bilo nikoli potrebno prosjačiti za kakršenkoli denar za jpodporo. ~ .... V* | K. •»<>»* M! ,6 Mi, ,„o ...... obglodali Ko smo se ' ' ' ko de la. polno razmere doma ah v svetu bile razgibane m smo imeli kaj napisati, smo sestanek nadaljevali kar pri dobrem starem Tišlerjv, veseli i« dobre volje Danes, ko se mnogo govori o svinčenih Časih, enourni« Čem bolj slabem, razmišljam, ali je bilo to res. sljatn, ne morem v času mojega urednikovanja zaslediti niti s: *■' p, r'7" % z- In se ena grenka Z dobro voljo in čistih misli sem obiskat mojega Pa vendar upam, da bo to meni nekdaj drago glasilo in mnogim zamotanih razmerah kot v času mojega urednikovanja, našlo in utrdilo mesto, ki mu gre. 8«I France Boštjančič, Boš iliilllilllllli Sindikat delavcev v kulturi ČIMPREJ DO KOLEKTIVNE POGODBE Kar močno zasedbo so zagotovili sklicatelji nedavne novinarske konference, na kateri so nas seznanili s sindikatom delavcev v kulturi Slovenije, njegovim odnosom do kolektivne pogodbe za negospodarstvo, s pravno in socialno varnostjo zaposlenih v kulturi, socialnim sporazumevanjem in z vsebino panožne kolektivne pogodbe za kulturo. Ob predsedniku svobodnih sindikatov Dušanu Semoliču so sodelovali še trije vodilni iz sindikata kulture - predsednik Rajko Stupar, v. d. sekretarja Doro Hvalica in ljubljanski predsednik Niko Goršič, pa še strokovna sodelavka pri pripravi kolektivne pogodbe Ana Križanič. Gre za najmočnejši sindikat v tej dejavnosti, ki vključuje prek 50 odstotkov zaposlenih na področju kulture in uresničuje ter zagovarja njihove najosnovnejše interese. Da ga povezanost v sindikalni centrali ne utesnjuje, so najbolje dokazali s tem, da so zaradi svojih specifičnih, pragmatičnih interesov - v nasprotju z ZSSS - podpisali splošno kolektivno pogodbo za negospodarstvo. Pojasnili so, da podpis kolektivne pogodbe z vidika zaposlenih v kulturi pomeni okoli 5-odstotno povečanje osebnih dohodkov, in to že z oktobrom. Podpis je tudi onemogočil morebitne manipulacije vlade s tem področjem, saj bi bili sicer delavci v kulturi edini, ki bi bili brez pravne varnosti. Predsednik Stupar je dramatično opozoril na podrejen status kulture v naši družbi, kljub njeni vraščenosti in odločilni vlogi v vseh prelomnih trenutkih. Povedal je, da si prizadevajo čimprej nadaljevati pogajanja o kolektivni pogodbi za področje kulture, ki naj bi delujočim v kulturi zagotovila varnost in zakonsko zaščito. Ana Križanič je povedala, da so svoj predlog besedila panožne pogodbe že predložili kulturnemu ministrstvu. Besedilo je rezultat skoraj dveletne obravnave prvotnega predloga in intenzivne izmenjave mnenj. Slej ko prej ostajajo veljavna splošna določila kolektivne pogodbe za negospodarstvo, s panožno pogodbo pa bodo uredili specifiko. Zagotovili bodo minimalne standarde za posamezna področja kulturne ustvarjalnosti - za knjižnice na primer, pa gledališča, simfonične orkestre. Knjižničarji na primer že imajo zakonsko urejene nazive in stopnje, s to kolektivno pogodbo pa bodo poskušali to urediti tudi za ostala področja - mojster na primer, pa prvak v gledališču, solist, pa dobitnik družbenih priznanj (Prešernova nagrada, Borštnikov prstan ipd.). Posebej spet za tiste, ki so končali specialistični študij, magisterij, doktorat, dodatno bodo ovrednotili tudi vodstvene naloge. Poleg tega bodo v kolektivni pogodbi operacionalizirali tudi vse druge značilnosti dela v kulturi - delovna razmerja, delovni čas, pogoje za sindikalno delo. Sindikalisti imajo s svojo kolektivno pogodbo kar smele načrte, saj pričakujejo, da bi jo podpisali do začetka decembra. Kljub pomislekom, da čas pred volitvami ni najbolj primeren za podpisovanje kolektivne pogodbe, so v kulturnem sindikatu prepričani o nasprotnem. Spominjajo se, kaj vse so ob menjavi vlade obljubljali za kulturo, sedaj pa je čas - sodijo - da vlada pokaže, da so takrat mislili zares. Igor Žitnik Pojasnilo V DE št. 45, 6. novembra 1992, je bil objavljen članek Šola naj bo prijazna tudi za učitelje. Ugotovila sem, da je pri prepisovanju besedila prišlo do zamenjave listov, v besedilu pa je še vrsta drugih napak, ki niso nastale po naši krivdi. Vam in bralcem DE se v imenu odbora opravičujem za neljube napake. Pravilno besedilo se glasi: - Koliko besedje bilo na račun prijazne šole, le-ta naj bo res prijazna za vse učence, vendar odgovorni pozabljajo, da bi morala biti takšna tudi do nas; pozabili ste na naše delo in pošteno plačilo. Suzana Horvath, predsednica odbora SVIRD Pismo predsedniku vlade dr. Janezu DRNOVŠKU Koordinacijski odbor Svobodnega sindikata Slovenskih železarn je iz sredstev javnega obveščanja zvedel o nameravanih odstopih gospoda Andra Ocvirka, direktorja Slovenskih železarn in ministra za industrijo in gradbeništvo gospoda Dušana Šešoka. V svobodnih sindikatih že ves čas, odkar je vlada potrdila sanacijski program Slovenskih železarn, z največjo pozornostjo spremljamo zaplete v zvezi z njim. Na podržavljenje Slovenskih železarn smo v sindikatih pristali, ker smo ob tem dobili zagotovilo: najprej podržavljenje, nato sanacija in potem privatizacija. Na sestanku koordinacijskega odbora sindikata Slovenskih železarn 16. 11. 1992 smo želeli od glavnega direktorja gospoda Ocvirka in ostalih direktorjev v sistemu železarn dobiti informacije o odstopih, ki naj bi bili napovedani zaradi možnosti, da program sanacije v skupščini ne bo sprejet. Gospod predsednik, od vas pričakujemo dvoje, in sicer: Prvič: Da boste kot predsednik vlade poskrbeli in pravočasno uredili kadrovske zadeve v Slovenskih železarnah. Nas v sindikatu ne zanima, kdo bo vodil Slovenske železarne, skrbi pa nas, da bi v teh odločilnih trenutkih ostali brez vodstva. Drugič: Vlada je potrdila sanacijski program in ga predložila slovenski skupščini v sprejem, zato upravičeno upamo, da še vedno z vso avtoriteto stojite za njim. Z njegovim sprejemom bi šele izpolnili obljubo, dano ob podržavljenju, da se prične izvajati sanacija. V svobodnih sindikatih upamo, da ste kot večinska vlada sposobni, če se dovolj angažirate, rešiti slovensko metalurgijo in z njo tudi dobršen del predelovalne industrije. S SPOŠTOVANJEM! „ Dušan Thaler, Koordinacijski odbor SKEI Slovenskih železarn lil Čestitka ^no rečni smo’ da V«™ lahko čestitamo ob 50-letnici naše DE Je ikmu v prizadevanjih za delav- čeve pravice. Želimo, da bi DE nadaljeval svoje poslanstvo v korist vseh ljudi m za nadaljnjo afirmacijo Zveze svobodnih sindikatov. Vse to naj pomeni, da bo DE nadaljnjih 50 let VEDNO NA PRAVI STRANI. SRECX0 Ciril Urek, sekretar Območnega sveta ZSSS ZASAVJA VODSTVO SSS OBISKALO MUNCHEN Na povabilo nemških sindikatov DGB za Bavarsko se je delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pod vodstvom predsednika Dušana Semoliča udeležila seje predsedstva DGB Svobodne dežele Bavarske v Miinchnu. Predsednika Fritza Schosserja in nemške kolege je seznanila z gospodarskimi in sindikalnimi razmerami v Republiki Sloveniji, še posebej pa z vsebino zakona o lastninjenju in drugih zakonskih predlogov, pomembnih za delavce. Srečali so se tudi s člani bavarskega senata in se pogovarjali o njegovem delovanju ter o bližnjih volitvah v Sloveniji. Volitve so bile glavna tema pogovora delegacije ZSSS s predsednikom stranke SPD v okrožju Ingolstadt Ac-himom Wernerjem. Delegacija ZSSS si je ogledala tudi tovarno AUDI v In- golstadtu, kjer se je s elani delavskega sveta pogovarjala o soupravljanju in zagotavljanju ekonomskih in socialnih pravic zaposlenih. p. v. Ne tavajte med utvarami Dodelili so nam < smo povečali število stra\ Iv« Tavčar je Delavsko enotnost vodil dvakrat, leta 1958. ko je zdrzal dve leti, in potem še leta 1974. ko je zdržal tudi približno dve leti. Takole se spominja teh let: ■■Prvič sem prevzel Časopis prav v času velikih pretresov, ki jih je v slovenski in tedaj tudi v jugoslovanski politiki brez dvoma povzročila trboveljska rudarska stavka. f Takrat je v sindikate prišel Strne Kavčič in jih močno prenovil, poživil. Mene je povabil, vaj urejam časopis in zraven skrbim za področje kulture in prosvete. Na čelo časnika sem prišel kot novinar. Prej sem delal p Ljudski pravici, Slovenskem poročevalcu, Ljubljanskem: Dnevniku in TT, Tako sindikati kot tudi Delavska enotnost so bili poprej na obrobju. To je bilo videti že po prostorih, saj sem prišel v nekakšna temačno uredniško luknjo, -Toda sindikati so hitro dvigali glavo, se začeli vtjavlic Neposredne cenzure se v vseh svojih novinarskih ali uredniških letih ■ ------im, razen tik po vojni. Seveda je vedno šla za merjenje moči ičnim in gospodarskim položajem, od tega odvisno stopnjo in •mnadzora in avtonomijo novinarstva. Res pa je, da so mi v sindikalni hiši pili kri in da je to ob malce preveč alkohola pri nekaterih moških in ob posebni bojevitosti nekate-rih žensk v uredništvu majalo tudi odnose v kolektivu - tako da sem se se spev u.-tm v smuiKate - zu poupreaseamKa. preprosto povedano utrudil. Z Delavske enotnosti sem odšel na kul- Ko sta padla Stat '5 in z njim ;-k, ki je vodil tur, Mt. Sindikate, so Še mene izrinili iz politike. Tako sem se vrnil v svoj V obeh obdobjih pri Delavski enotnosti sem se upiral primitivistič- Vodil ja delavca poteg- nili v sindikalno vodstvo Od tam sem šel pozneje v republiško skupščino, kjer sem spet skrbel za področje prosvete in kulture. Čez čas sem se spet vrni! i- sindikate - za podpredsednika Na te čase imam vrsto lepih, a nič manj grenkih spominov. V sindi- navanju in opisovanju razmer. Tudi danes je pred novinarji vprašanje, U:laliiiilfiiiippii||||piiM sti. delavska Uspešno smo kljubovati stalnim pritiskom, naj pišemno predvsem Novinarji binc smeli nasedati vsakršnim trenutnim težnjam, morali (liiiplttll^ ... razvili založništvo in tudi finančno nam je šlo kar dobro, dela in kapitala«. Žetim, da bi se tem in drugim čerem lepega, a zah- Pohiika seseda kot politiku Y>crin ip.. >h ” Utca pr. Delavki ena-r,osti vspesno iz.>.i,ban st najmanj pritiskov, glede na čas in pro cor. ki se jim lahko upre le dobro. pol stoletja.« C. B. 20. novembra 1992 Maribor na razpotju (6) PRIJAZNEJŠE DELO -VEČJI ZASLUŽEK Piše: Tomaž Kšela Četudi se bo v naslednjih letih »preusposobilo« in dodatno izobrazilo 30 tisoč zaposlenih v Mariboru in čeprav bo prišla iz mariborskih srednjih šol in univerze nova generacija mladih strokovnjakov, problem prestrukturiranja mariborskega gospodarstva še ne bo rešen. Poleg ljudi, ki morajo »najprej hoteti in nato še znati«, potrebuje mariborsko gospodarstvo za prestrukturiranje namreč še dostop do novih tehnologij. »Proces pridobivanja tehnologij bi morale spodbujati načrtovane marketinške in strateške aktivnosti,« ugotavljajo strokovnjaki »SRI International« iz Kalifornije v projektu »Maribor jutri« in poudarjajo, da si mora proizvodna in predelovalna industrija zagotoviti dostop do tujega znanja, ki bo »ključnega pomena za izboljšanje kreativnosti, prilagodljivosti, produktivnosti in varnosti proizvodnih sredstev«. Storitvena in proizvodna podjetja pa potrebujejo »več informacij in boljši dostop do obstoječih proizvodnih, procesnih in informacijskih tehnologij. Ameriški strokovnjaki so sedanjim in bodočim mariborskim menedžerjem tudi povedali, kako lahko do teh informacij o novih tehnologijah pridejo. Zelo pomembna je tudi uporaba tehnologije, saj mnogo sedanje strojne opreme v mariborskih tovarnah investitorje dobesedno »odbija«, ker ni ustrezno vzdrževana in ker z njo ne ravnajo v skladu z varnostnimi standardi. Zanimivo je tudi, da v številnih mariborskih družbenih podjetjih po ugotovitvah strokovnjakov veliko zaposlenih vidi v novih tehnologijah - tako v pisarniških kakor v proizvodnih - »nevarnost za zaposlene« in za svoj status v podjetju, saj nove tehnologije zmanjšujejo potrebo po manj kvalificirani delovni sili. Pred nekaj leti so morali v eni od mariborskih tovarn celo fizično zaščititi najsodobnejše stroje, ki so »spravili ob kruh« večje število delavcev, saj so nekateri od teh delavcev stroje večkrat namerno poškodovali. »Rakasta rana« mariborskega, verjetno pa v veliki meri tudi vsega slovenskega gospodarstva ni samo pomanjkanje strokovnih kadrov in sodobnih tehnologij, pač pa zlasti novih proizvodnih procesov in programov. Koliko mariborskih tovarn že desetletja proizvaja iste ali samo malce izboljšane proizvode, s katerimi so včasih uspevale na domačem in tujih trgih, sedaj pa teh istih proizvodov nimajo več komu prodajati. Strokovnjaki »SRI International« so ugotovili, da morajo podjetja na skupnih interesnih področjih skupno zastaviti tehnološki razvoj, se otresti »tradicionalne izoliranosti« in zagotoviti vpliv »trga na razvoj izdelkov«. »Maribor potrebuje tudi meha- nizme, ki bodo pospešili prenos in komercializacijo tehnologij, ki jih razvija univerza,« ugotavljajo ameriški strokovnjaki. Poleg tehnološke prenove in uvajanja novih proizvodnih programov v strojegradnji, tekstilni industriji, raznovrstni lahki industriji, kmetijski in živilski industriji in gradbeništvu, pa Maribor Po besedah Franca Grašiča, direktorja tržiškega Peka, se slovenska čevljarska industrija počasi pobira, potem ko je zaradi razpada bivše Jugoslavije in prekinitve poslovnih stikov izgubila kar tretjino kupcev. Seveda ta dejavnost še vedno krepko občuti posledice izgube jugoslovanskega trga, odvzema premoženja zlasti v Srbiji in Črni gori, dragega finansiranja poslovanja in neugodnih prodajnih pogojev na zahodnem trgu. Toda, dodaja Franc Grašič, vsaj za »svoj« Peko potrebujemo še približno pol leta, da bomo dokončali reorganizacijo, kamor štejem tudi povečevanje obsega proizvodnje, in da bomo zlezli na konja. Franca Grašiča, ki je tudi predsednik skupščinskega odbora za splošno gospodarske zadeve, smo prestregli pred sestankom odbora, na katerem so posredovali podatke o zmožnostih slovenske industrije in o položaju v njej izvršnemu sekretarju Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, gospodu Geraldu Hinte-reggerju. Ekonomsko komisijo kot regionalno središče potrebuje za svoj razvoj še povsem nove programe na področju poslovnih storitev, transporta in zunanje trgovine ter turizma. Za vsem tem je nova razvojna filozofija, ki Maribor »vidi« kot integralni del naprednega območja Alpe-Jadrana. Maribor naj bi na tem območju razvil vrsto očitno zanima sposobnost slovenskega gospodarstva za vključevanje v gospodarske tokove Zahodne Evrope in svet, kar bi v perspektivi lahko pomenilo tudi boljši tretma čevljarske industrije. »Prava sreča za slovenske čevljarje je, da so vztrajali na zahodnem trgu,, čeprav bi mnogo lažje in mnogo več prodali na vzhodu,« nam je dejal Grašič. »Zdaj se nam to vztrajanje bogato obrestuje, saj imamo, vsaj kar se Peka tiče, naročil dovolj in povsem zasedene proizvodne zmogljivosti. Res pa je, da je kruh, zaslužen z izvozom na Zahod, mnogo bolj trd kot tisti, ki smo ga zaslužili na domačem trgu in v vzhodnoevropskih državah. Na srečo smo usposobljeni za hitro prilagoditev modnim zahtevam Zahoda. Edini problem zahodnega trga je, da tam ne moremo vnovčiti naših zadreg s previsokimi poslovnimi stroški, ki nastajajo zaradi previsokih obresti in zaradi previsokega tečaja tolarja.« V prvih desetih mesecih letos je imel Peko za 5 milijonov mark dejavnosti, ki naj bi ustvarile veliko zanimivih in kreativnih delovnih mest ter dvignile kakovost življenja na raven, ki so jo Mariborčani imeli v časih »razcveta težke in predelovalne industrije«. »Prestrukturirana« podjetja v Mariboru naj bi po tej viziji zaposlovala manj ljudi, kakovost in raznolikost proizvodov pa naj bi jim zagotavljala večje zaslužke. Po drugi strani pa naj bi se v Mariboru hitro razvijala t.i. »storitvena podjetja«, ki bi prebivalcem regije zagotavljala nova delovna mesta. Maribor jutri naj ne bi bil več »umazano« središče težke in predelovalne industrije, pač pa prijazno mesto na »jugovzhodni strani Alp«, kjer le-te prehajajo v gričevnati svet Slovenskih goric in Panonsko ravnino. večje stroške, kot če bi bila obrestna mera normalna, kakršne imajo na Zahodu. Samo veliki R je bil v desetih mesecih za skoraj 4 milijone mark višji od tečajnih razlik v istem času. Tako so bili v Peku poslovni stroški za kakih 20 odstotkov previsoki. »Zniževanje le-teh bo izjemno težavno,« je končal pripoved Franc Grašič. »Pol smo jih sicer že uspeli znižati z našimi ukrepi, na dajatve, na obresti in na izgubo premoženja v bivši Jugoslaviji pa ne moremo vplivati. Lahko le pričakujemo razumevanje in pomoč države, ki ju pa za enkrat še nismo bili deležni. Peko je na primer samo v Jugoslaviji »pustil« za preko 50 milijonov mark premoženja, katerega del (17 milijonov mark) je bilo v izdelkih; za ta obratna sredstva pa je najel kredite, ki jih mora vračati. Država bi nam lahko pomagala vsaj premostiti te težave.« V Peku računajo, da bodo naslednje mesece zdržali in ta čas izvedli notranjo reorganizacijo, izboljšali produktivnost in podjetje dokapitalizirali (zaposleni in upokojenci naj bi imeli večinski delež). Potem pa bo, če se bodo zmanjšale obveznosti iz poslovanja in obrestne mere »poevropile«, sledil le še vzpon. Kajti zahodni trg sprejema njihovo kakovost. R. B. Naj stari stroji še tako lepo tečejo in četudi so že zdavnaj odplačani, je modernejša tehnologija nekajkrat konkurenčnejša. NOS JE NAD VODO Nikoli nisem imel občutka, da nas vodijo drugi Mitja Švab je priSel na Delavsko enotnost leta 1958 z Radia Ljubljana. Začel je kot novinar, kasneje, ko je odšel Ivo Tavčar, pa je postal glavni urednik. Z Delavske enotno-sti je Mitja Švab odšel na Ljudsko pravico. Kasneje se je uveljavil kot sindikalist, delovno kariero pa je zaključil kot družbeni pravobranilec samoupravljanja. rt- .- ^ .' . ■ .• . s i-,1 * Mitja se spominja, da so takrat v uredm-slvu Delai'ske enotnosti delali Peter Dornik, Janez Voljč in Marjola Kobal. Skupaj sva ugotovila, da nihče od naštetih ni več med Živimi. Švab pravi, da je kot uredttik_skusal_ biti enak med enaknm. kar je bilo nujno za tako majhno uredništvo Pogovor se je razvil ob besedici e pismu, ki mu ga je poslal naš glavni urednik. Gre za to, da naj bi Delavska enotnost takrat ■(ne)hote bila na strani delavca oz. na pravi strani. ['..■ J ■ ■ ■ ■ ■ ■ ..... ■ ■ ■ ■ ■ Prepričan sem, da smo vse pisali le hote, ker smo tako mislih m ker smo verjeli v to, kar smo pisali. Pisali pa smo o pravicah Mavcev in o samoupravljanju, v katerega verjamem še danes, saj je bilo dobro zamišljeno in sta mu manjkala le red in disciplina. Mislim pa, kot pokojni Stane Kavčič, da smo samoupravljanje razvili preveč liberalno. Uničili smo ga, ker smo z njim pomešali tudi vodenje in upravljanje. Presenečen sem, ker so ljudje brez večjih protestov dovolili, Ča jim samoupravljanje vzamejo. Sprašujem se, kaj je bilo v njem narobe, da y postale ko jeza K***. prevzel vodstvo sindikatov France Popit. K obema predsedni-- . . . . . ... koma sem hodil na občasne pogovore, da smo se domenili Marjola Kobal, sem odgovarjal, da žal še niso napočili časi o »liniji«, nato pa smo pisali precej avtonomno. Nikoli pa ~ Mmmh im mm nisem dal nobenega uvodnika ne članka prebrati predsedni- koma. Slik sindikalnih voditeljev nismo objavljali, le utrinke iz plenumov, čeprav smo imeli lastnega fotoreporterja. Niti nismo radi objavljali intervjujev, čeprav je to za novinarstvo lahka zvrst. Seveda takšna, nekoliko samosvoja uredniška politika ni mogla v takratnih časih ostati nekaznovana. Ko sem želel uresničiti svoj glavni življenjski cilj. pisati o delavcih, sem predsednika Popita prosil, če mi dovolijo na leto mesec dni izrednega neplačanega dopusta, ali mi dovolijo, da v soboto ne pridem v službo, a jamčim, da to na urejanje časnika ne bo bistveno vplivalo, saj se tudi drugi v soboto izmuznejo, je v tem Popit zaslutil priložnost, da me razreši. Sedem tednov me ni sprejel na razgovor. Ko pa sva ga v prisotnosti Slavka Bo-Hiifics ts QprapiUtf hit pTVi st&P&fC} ki mi pa jc [Popit povedok »Na tajništvu smo se odločili, da te razrešimo.« Kakor je bilo takrat to zame boleče, sem danes ponosen, da me je za urednika postavil Kavčič in razrešil Popit! , Vinko Trinkaus 8 50 let FF? - ČASOPISA SLOMŠKIH DELAVCEV 20. novembra 1992 SEnEM DNI V SINDIKATIH Stojim za Kako mio - ' .........:.. nffe Sn Set mie- »prnn nremntril ko smonnmnniti « nw*o. jedače farfK, se je nmiedril- .To ms pa ^ smo* zatopim v hude težave inktr rasmo jdtUjpomvan čigavi krivdi ni več dobival itEtsega časopisa, je kar mil, da je ila Delavska &Ttt k&i tf&jt ^,,,. M dolgoletnih glavnih urednikov. »Že petdesetletnicah se je spet začudil -joj’ kako čas beži...- ________________ . - "■ *■ . ■ ■ - :• '' ■ " ' ' sem čisto natančen,« pripomni. Začel je pn Tanjugu, nadaljeval m 7,« se med __________ ,..........Ji 20 vsako , :> Potem je postal glavni urednik Tedenske i^sssm zzfjzft-zs sr US ssosstss-sviss, »-JK . *■* ,Al» . . A ., AvUMM )i l-.t+ ^----------,,,,, tavljah smo, da se je se je hM^v' ’■ feti £&£+ d kat svinja z mehom. Pa se ni nič spremenilo; delavci so h naprej tiho života rili. Ko sem se kasneje nrevri^l^smo ari nnlveririfn Itčkni ^ ■" .........:. , . ilo to tedaj sila nevarno početje. gal financerjem, ko smo delali letne plane, ,to pa lahko stori te z dobrim časopisom’. Pa............................... *** tN^vvpM-f^ hi SO sit ZTtPtf&fl l& : do KJE JE DENAR? Kaj se dogaja v Holdingu Marles, »materi« šestih hčerskih podjetij in podjetja na Dunaju (Marles Wien), ki je bil v prisilni poravnavi? Vekoslava Kraševec iz Območne organizacije ZSSS Maribor nam je povedala, da so sindikati pred nekaj dnevi v imenu delavcev Marlesa, upnikov te delovne organizacije, zahtevali pri pristojnem sodišču prepoved prometa z Marlesovimi nepremičninami. Sindikati namreč sumijo, da je želja »vpletenih dejavnikov« prodati Marles po delih, zato se bojijo, da bodo delavci tudi v tem primeru potegnili najkrajšo. Bosa Biderman, predsednica sindikata Svobodnih sindikatov v Marlesu, pa nam je bila po telefonu pripravljena izraziti samo začudenje nad tem, da ljudje delajo cele dneve, denarja (verjetno za plače, op. p.) pa od nikoder. B. R. Zakon o lastninskem preoblikovanju je sprejet. Njegov sprejem lahko ocenjujemo z različnih zornih kotov. Skupaj z zakonom o denacionalizaciji in deloma zakonom o zadrugah je temelj za uvajanje takšne lastninske strukture v gospodarske in druge profitne dejavnosti, ki zagotavlja resnične pogoje za tržno gospodarstvo. Samo sprejem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij še ni dovolj za začetek lastninjenja, manjkajo še drugi zakoni in podzakonski akti. Med zakoni so gotovo najpomembnejši zakon o gospodarskih družbah, ki bo uredil pravno organizacijske oblike gospodarskih subjektov in njihovo upravljanje; zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki bo uveljavil nov souprav-ijalski položaj zaposlenih na podlagi dela; zakon o investicijskih družbah, v katerih bodo zaposleni v javnih službah in neprofitnih dejavnostih ter državljani, ki niso zaposleni, razen upokojencev, zamenjali svoje lastninske certifikate za delnice skladov. Potrebni so še novi zakoni o skladu za razvoj, o agenciji za razvoj, o odškodninskem skladu in drugi. Prav tako so pomembni podzakonski akti - po mojem mnenju zlasti metodologija za izdelavo otvoritvenih bilanc podjetij, ki bo podlaga za novo ovrednotenje družbene lastnine v podjetjih in katere rezultat naj bi bilo kolikortoliko realno ovrednotenje družbene lastnine. Zelo pomembna so tudi navodila za pripravo programa preoblikovanja podjetja in za izvedbo posameznih načinov preoblikovanja, še posebej, ker pri sprejemanju tega programa sodelujejo zaposleni na enak način kot pri sprejemanju programa razreševanja presežnih delavcev. Več kot dovolj je razlogov za to, da se bo zakon začel izvajati šest mesecev po njegovi uveljavitvi. Pa vendar se že pojavljajo, zaradi novega parlamenta in nove vlade, špekulacije v zvezi s tem, ali bodo do zakonskega roka sprejeti vsi potrebni predpisi. S sprejemom zakona o lastninskem preoblikovanju se je končalo neko obdobje, v katerem smo na najrazličnejše načine in po najrazličnejših poteh v Sloveniji iskali »najboljši, najučinkovitejši in najpravičnejši« model olastninjenja družbene lastnine. V trenutku ko to pišem, še ne poznam točnega besedila zakona, vendar pa so znane vse njegove temeljne rešitve. Vendar zakon je takšen, kakršen je. Nisem pa prepričan, da v tem primeru drži rek, da je boljša slaba rešitev kot nobena. Odlaganje sprejema lastninskega zakona je že povzročalo škodo v gospodarstvu, ne samo zaradi nekontroliranega in nezakonitega PROTIDELAVSKA LASTNINSKA ZAKONODAJA ter nemoralnega prelivanja družbene lastnine v privatno, ampak predvsem zato, ker bodoči razvoj Slovenije brez svežega kapitala ni mogoč, sveži kapital pa lahko pride le iz tujine. Če na zakon gledamo s tega zornega kota, je njegov sprejem zelo pomemben. Upam samo lahko, da ga bo novi parlament sposoben tudi hitro spremeniti in dopolniti, če se bo ugotovilo, da so posamezne njegove rešitve ali določbe škodljive. S sprejemom lastninskega zakona se začenja za podjetja iz- Gregor Miklič jemno pomemben proces priprave na lastninjenje. Naslednjih šest mesecev bo pomenilo nadaljevanje sedanjega obdobja negotovosti, zlasti za poslovodstva podjetij. Ne dvomim, da se bodo kljub zakonski prepovedi nadaljevali poskusi »divje« privatizacije. Ne dvomim, da bodo stekli postopki revizije vseh tistih dosedanjih privatizacij, kjer bo podan sum, da je bila oškodovana družbena lastnina, dvomim pa o učinkoviti odpravi ugotovljenih nepravilnosti. Dvomim o ekonomski učinkovitosti gospodarskih subjektov v času priprav na privatizacijo; tudi iz tega razloga v prihodnjem letu še ne pričakujemo gospodarske rasti, ampak nadaljnje poslabševa-nje gospodarskih rezultatov, zni- ižanje proizvodnje, zaposlenosti, plač, standarda... Seveda pa so ocene sprejetega zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z zornega kota zaposlenih, članov svobodnih sindikatov in sindikalnih zahtev naravnost uničujoče. V sprejetem zakonu niso uveljavljene nekatere temeljne zahteve svobodnih sindikatov. V njem niso upoštevane zadolžnice za manj izplačane plače. V njem ni povečan delež za razdelitev med zaposlene in upokojene delavce, nasprotno, z razširitvijo pravice do lastninskega certifikata na vse državljane Slovenije, tudi tiste, ki se bodo še rodili do uveljavitve zakona, se je relativno zmanjšala udeležba tistih pri delitvi družbenega premoženja, ki so ga ustvarjali. Ni bila sprejeta naša zahteva, da noben delavec ne sme izgubiti dela samo zaradi lastninjenja in da samo zato tudi nobeno podjetje ne sme prenehati poslovati. Ni bila sprejeta naša zahteva glede lastninjenja objektov družbenega standarda itd. Upoštevani pa so bili, deloma ali v celoti, naši predlogi, naj delavci sodelujejo pri sprejemu programa lastninskega preoblikovanja podjetja, naj se vrednost lastninskih certifikatov z leti delovne dobe povečuje, naj se uveljavi popust pri notranjem odkupu delnic podjetja, naj se zagotovi kar največji nadzor nad prehajanjem družbene lastnine v last tujih fizičnih in pravnih oseb itd. Predlogi svobodnih sindikatov, ki so bili upoštevani v zakonu, pa seveda ne morejo nadomestiti vsega tistega, kar je bilo delavcem odvzeto. Sprejeti zakon lahko s stališča delavcev ocenimo za krajo stoletja, saj po mojem mnenju predstavlja delavcem nepriznani del družbene lastnine več, kot bo vrednost vrnjeriega nacionaliziranega premoženja v gospodarskih subjektih. Koliko je podjetij, ki so dobesedno rezultat dela in odpovedovanja delavcev, koliko je podjetij, ki še obstajajo in poslujejo po zaslugi delavcev, ki so se odpovedali delu zasluženih plač. Predlagatelji zakona so storili vse, da najpomembnejši predlogi svobod- nih sindikatov ne bi bili sprejeti. Zakonske rešitve so takšne, da bodo tisti, ki so ustvarjali družbeno premoženje, le z velikimi napori (denar!) lahko prišli do večinskih lastninskih deležev v podjetjih, medtem ko bodo vsi drugi, če le bodo imeli denar, lahko zelo poceni prišli do delnic. Ocena, da je ta zakon protidelavski, je sedaj, ko je zakon sprejet, še bolj upravičena. V svobodnih sindikatih sicer še nismo dokončno ocenili, kaj sprejeti zakon pomeni za zaposlene in sindikate. Prepričani smo, da smo v obdobju njegovega pripravljanja in sprejemanja storili vse, kar lahko sindikati v demokratični družbi store. Sedaj pa bomo storili vse, da bodo iz sprejetega zakona zaposleni potegnili kar največ. Protesti in stavke ne bi sedaj rešile ničesar, zelo veliko pa lahko storimo z usposabljanjem sindikalnih zaupnikov za učinkovito delovanje sindikatov podjetij v procesih lastninjenja. Ne organi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ne republiški odbori sindikatov dejavnosti, ne sveti območnih organizacij, ampak sindikati podjetij bodo morali biti ob pomoči vseh drugih ravni organiziranosti nosilci vseh aktivnosti. Njihova bo tudi največja odgovornost. Veliko lahko storimo tudi z učinkovitim delom sindikalnih pravnih služb, zlasti z vlaganjem zahtevkov za manj izplačane plače na sodišča. Ostati moramo na realnih tleh. Čaka nas zelo veliko zahtevnega dela. Potrebujemo znanje in pogum. Brez enega ali drugega ne bomo dosegli ničesar. Zato se moramo v svobodnih sindikatih preudarno in učinkovito organizirati in usposobiti za vse naloge na področju lastninjenja. In tega smo se že lotili. Gregor Miklič časopisu slovenskih delavcev 1942-1992 Kmetijstvo, gospodarski razvoj in država Piše: Franci Križanič Proizvodnja hrane se bistveno razlikuje od dejavnosti drugih sektorjev gospodarstva (industrije, rudarstva in storitev). Tipične in specifične značilnosti kmetijstva so zlasti: razpršeno odločanje (o tem, kaj in kdaj sejati, obdelovati, žeti, prodati ali porabiti, odloča veliko število ljudi, ki jih ni moč kontrolirati), sezonska narava (z ustreznim nihanjem cen potrebnih surovin ter pridelkov), geografska razprostranjenost (zaradi katere so zelo pomembni transportni stroški in ustrezen marketinški sistem, ki omogoča kontinuirano porabo pridelkov daleč od kmetij), tveganost (zlasti zaradi negotovega vremena in cen pridelkov ob žetvi, ter dejstvo, daje kmetijsko gospodinjstvo producent in porabnik svojih pridelkov (zaradi česar ga vsaj za del svoje produkcije, ki jo porabi samo, ne zanimajo tržni signali). Ljudje svoj dohodek najprej namenimo za hrano in šele nato za druge dobrine. Bolj kot naš dohodek raste, manjši del ga trošimo za hrano in več za drugo blago oziroma storitve. Zakonitost, po kateri se z gospodarsko rastjo (povečevanjem dohodka na prebivalca) poraba nekaterih dobrin povečuje, drugih pa ne (ali pa se celo zmanjšuje), se imenuje Englov zakon in je, poleg sektorsko različne rasti produktivnosti, eden glavnih vzrokov spreminjanja gospodarske strukture med razvojem. Zaradi delovanja tega zakona vodi tehnološki napredek oziroma rast produktivnosti v kmetijstvu v upadanje cen pridelkov (poslabšanje razmerja nasproti cenam industrijskih izdelkov in storitev) ter v odliv dela in kapitala v druge sektorje. V kmetijstvu sta kazalca produktivnosti pridelek na hektar in pridelek na zaposlenega. V odvisnosti od tega, katerega od obeh produkcijskih dejavnikov (dela ali zemlje) bolj primanjkuje, se v danem narodnem gospodarstvu odvija tudi tehnološki napredek v kmetijstvu. V azijskih državah tehnološki napredek pospešuje zlasti produktivnost zemlje (z razvojem hibridov in kemijske tehnologije) na majhnih kmetijah, v Ameriki in Avstraliji raste predvsem produktivnost dela (z mehanizacijo in na novih površinah), v Evropi pa države, ki so specializirale kmetijstvo (Danska), povečujejo produktivnost dela, industrijslfe države (Anglija) pa produktivnost zemlje. Obseg zemlje torej ni ključni oziroma edini možni faktor povečanja produktivnosti dela v kmetijstvu. Za tehnološki napredek je v danih razmerah pomembno, da država kmetom z ustrezno infrastrukturo omogoči dostop do informacij ter kredit za nakup surovin in najem mehanizacije. Kmetje se za uvedbo nove, produktivnejše tehnologije odločajo glede na stroške, pričakovane cene in dohodek. Kmetijstvo se je začelo hitro razvijati pred industrializacijo in skupaj z njo. Njegovo spreminjanje je potekalo v štirih fazah. V prvi fazi je bilo glavni vir dohodkov prebivalstva in države. V tej fazi je začela država investirati v kmetijsko infrastrukturo ter spodbujati kmete k uvajanju novih tehnologij (uvedba pluga). Kakšne sadove je obrodila prva faza preobrazbe kmetijstva, je bilo odvisno zlasti od družbenega položaja kmeta. Najboljši so bili rezultati tam, kjer je bil svoboden (v Angliji, na Nizozemskem in v Švici), slabši pa tam, kjer je bil tlačan (na primer pri nas). V drugi fazi je začelo kmetijstvo producirati velik presežek blaga in kapitala ter ga prelivati v ostalo gospodarstvo. Kmetijstvo je bilo v tej fazi ponudnik hrane za domačo porabo, povpraševalec po povečanem obsegu industrijskih izdelkov, izvoznik in ponudnik deviznih sredstev, ponudnik domačih prihrankov in sektor, iz katerega so prihajali v industrijo novi delavci. V tržnih gospodarstvih je sledila tretja faza, med katero se je, preko učinkovitega trga dela in kapitala, kmetijstvo integriralo v ostalo gospodarstvo in postalo enako ranljivo na spreminjanje cen in gospodarske cikluse kot drugi sektorji. V četrti fazi začne Englov zakon delovati tudi za industrijske izdelke, za gospodarsko rast pa postanejo najpomembnejše storitve. V porabi potrošnikov zajema hrana le še majhen delež (pod 30 %), zaposleni v kmetijstvu pa majhen del (pod 20 %) med skupaj zaposlenimi delavci. Tu pa nastopi nova značilnost kmetijstva: bivši kmetje in sedanji meščani namreč ostanejo zavezani »kmetijskemu načinu življenja« do tretje generacije (ta domet spomina o družinski zgodovini je odkril že Konfucij), kar vodi v politični pritisk po protekcionizmu in subvencioniranju nedonosnih kmetij. Sodeč po podatkih o deležu kmetijskega prebivalstva (7.6 % po štetju 1991), deležu porabe hrane v povprečni slovenski družini (28.6% leta 1990) in deležu kmetijstva v slovenskem družbenem produktu (5.1 % v BDP leta 1990), je Šlovenija dosegla četrto fazo razvoja kmetijstva, v kateri lahko, tako kot drugod, pričakujemo izdatno državno pomoč tej gospodarski panogi. Glede na majhen delež kmetijskega prebivalstva protekcionizem oziroma povečanje cen pridelkov in s tem dohodkov kmetov namreč ne bo zagotovil zadostnega povečanja povpraševanja po skupnem blagu, da bi nadomestil nižje povpraševanje zaradi naraslih stroškov potrošnikov hrane. V sedanjih razmerah je najugodnejše državno investiranje v tehnološki napredek ob upoštevanju dane razdrobljenosti naših posestev. Za kmete spodbudne tržne razmere lahko država zagotavlja s subvencioniranjem potrošnikov: najprej z omogočanjem povečanega povpraševanja revežev po hrani, pozneje pa tudi s subvencioniranjem izvoza hrane. Če se bo naše ljudstvo na volitvah implicitno odločilo za odpravo zemljiške reforme in povratek fevdalne lastnine (ne veleposesti, pač pa kot privilegij dodeljenih posesti nad celotnimi pokrajinami), potem je še najbolje, da država vpliva na čimbolj produktivne odnose med obnovljenimi fevdalci in kmeti. Najemno razmerje je neugodno zaradi riskantno-sti, delovno pa zaradi v kmetijstvu neizogibnega načina odločanja, ki od delavca terja lastniški pristop. Tam kjer še imajo fevdalna razmerja, se je za najbolj ekonomičnega izkazal delež kmeta pri pridelku (share cropping), ki je običajno polovica (zato slovenski izraz »spolovinar-stvo«). Stroške nosi kmet sam ali pa mu jih v enakem deležu, kot pobere pridelke oziroma zaslužek, sofinansira lastnik. V tem splošnem razmerju je vrsta odtenkov odvisnih od pogodbene moči lastnikov in kmetov. Včasih uspe lastnikom pogodbo o spolovini vezati na kredit in odkup pridelkov. Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete ugotavlja, da več trošimo kot ustvarjamo. Medtem ko je slovenska industrija avgusta dosegla najnižjo raven v zadnjih dvajsetih letih, pa plače rastejo, množica brezposelnih je vse večja. In pred nami so novi in novi stečaji. Ekonomisti na pravni fakulteti na podlagi gospodarskih premikov pri naših kupcih ugotavljajo, kakšne so možnosti za povečanje prodaje v prihodnjem letu. Napovedi niso kdo ve kako spodbudne. V trinajstih vodilnih gospodarstvih sveta se bo namreč po napovedih londonskega Economista kosmati domači proizvod letos povečal za 1,3 odstotka, prihodnje leto pa za 2,2 odstotka, zgolj v Evropski ZAJEMAMO S PREVELIKO ŽLICO ““ne,au eec’;M: lii tisk brez vlade, bi niti za hip ne skupnosti pa letos za 1,2 odstotka. To pomeni, ugotavljajo v ljubljanskem ekonomskem inštitutu, da se povpraševanje po našem izvozu ne bo moglo bistveno povečati, razen če ne bomo cenejši in boljši. Bolj kakovostni. Cene pa se bodo pri nas zagotovo bolj povečale kot v tujini, saj v Evropski skupnosti zdaj naraš- POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 11. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revolarizacijska stopnja za november 1992 znaša 3,4% mesečno, preračunano na letno raven 50%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE čajo po 3,8 odstotka na leto. Če ne bo spremembe tečaja tolarja, se bo censka privlačnost izvoznih trgov v primerjavi z domačimi še poslabšala. Med mnogimi drugimi v inštitutu tehtajo možnosti za večje sodelovanje s Hrvaško, ki je za Nemčijo naš drugi največji zunanjetrgovinski partner. V letošnjih osmih mesecih je v primerjavi z lanskim osemmesečjem na Hrvaškem proizvodnja nižja za četrtino, plače so realno več kot za polovico nižje, naložbe za 64 odstotkov manjše, poraba prebivalstva pa za 37 odstotkov manjša, kar daje malo upanja za hitro okrevanje gospodarstva. Hrvaške cene so se med lanskim in letošnjim avgustom povečale za 554 odstotkov, sedemmesečna skupna blagovna menjava pa je za 14 odstotkov nižja od slovenske. Vse to opo- zarja, da naše perspektive za izvoz na Hrvaško niso spodbudne. Verjetno bodo minila leta, da bo spet vsaj približno tako, kot bi si želeli. Ena izmed bistvenih in po svoje zaskrbljujočih ugotovitev omenjenega ekonomskega inštituta je, da v Sloveniji realno živimo nad ustvarjenimi možnostmi. Obenem pa menijo, da bi povečana inflacija komaj začeto oživitev na domačem trgu življenjskih potrebščin zelo hitro zadušila. Nespodbudna je tudi ugotovitev, da se brezposelnost znova povečuje. Brezposelnost se je julija okrepila, kot ugotavljajo, zaradi novih generacij, ki iščejo delo. Izračunali so, da je že 12,9-odstotna, pri čemer so upoštevali število brezposlenih ne upoštevaje zasebne kmete in tiste, ki delajo »na črno«, pa niso prijavljeni kot brezposleni. A. U. MESEČNE LETNE POSEBNA PONUDBA ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: - do 10.000,00 SIT POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite naa sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Slika: Sašo Bernardi Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 44 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Termini najmanj 3 dni. Občasno je možno najeti dve hišici. 2. Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe, garsonjera za 2 osebi. V celoti opremljeni. Cena od 26 do 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe. Cena 28 DEM na dan. 4. Apartmaji na Rogli - opremljeni za 4 osebe: bivalni prostor, kuhinja, kopalnica, predprostor. Cena 35 DEM. 5. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 6. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije. Za vzdušje poskrbi plinska razsvetljava in kamin na trdo gorivo. Termini v decembru (razen za novo leto). Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. 2. Apartma v Atomskih Toplicah - opremljen za 4 osebe. Cena 35 DEM, vključuje kopališke karte. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu. Termini v novembru in decembru. Cena 27 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi - termini po dogovoru. Cena 21 DEM na dan. Smučanje med šolskimi počitnicami Smučanje v Italiji - Formi di Sopra ali Civetta - termini od 25. januarja do 6. februarja 1993; odhod vsako soboto. Informacije in prijave na telefon (061) 312-185. B. POSEBNO OBVESTILO - zainteresirane sindikalne organizacije in druge lastnike počitniških domov, apartmajev ali bungalovov v Republiki Hrvaški obveščamo, da se lahko vključijo v podjetje s tujim vlaganjem - delniško družbo, ki je pripravljena odprodati deleže podjetja za potrebe turistične dejavnosti »sindikalnega turizma«. Podrobnosti lahko dobite na Atrisu. C. IŠČEMO POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Lastnike počitniških zmogljivosti v Bohinju, Kranjski Gori ali na Rogli vabimo, da proste termine ponudijo Borzi sindikalnega turizma. Novoletna praznovanja že planirajo. Zimske šolske počitnice bodo: Ljubljana in Maribor od 30. januarja do 8. februarja, druge regije od 23. do 31. januarja. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije takoj vplačate 30% celotnega zneska, preostali del mora biti poravnan 7 dni pred odhodom. Pri odpovedi, daljši od 15 dni za že rezervirani termin, zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri odpovedi, krajši od 15 dni, zaračunamo stroške in 20% celotnega zneska. Pri krajših odpovedih zahtevamo plačio v celoti. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 15 dni pred začetkom potovanja. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli ste - Borz: rizma. Metod ZALAR, direktor KONZUMI KONZUM d.o.o. LINHARTOVA 13, 61000 Ljubljana PONUDBA SINDIKATOM PODJETIJ ŠT. 16 NA ZALOGI IMAMO VEČJE KOLIČINE TEHLE ARTIKLOV, KI JIH DOSTAVIMO: SLADKOR 1/1 OUE, SONČNIČNO, PVC 1/1 MAKARONI CERES, štiri vrste, 1/2 kg SARDINE V OLJU, 125 g SKUŠA FILETI, 125 g SADNI SIRUPI - različnih okusov, 1/1 CEDEVITA PUMAR, limona, C vitamin KIS ALKOHOLNI AROM, KISKO 1/1 KAVA - UVOZ AVSTRIJA 67.00 SIT/KG 138.00 SIT/LIT 76.00 SIT/KOM 59.00 SIT/KOM 94.00 SIT/KOM 195.00 SIT/LIT 118.00 SIT/KOM 109.00 SIT/LIT 396.00 SIT/KG SOKOVI PFANNER 1 LIT 50%, 60%, 100% ZELO UGODNO! POSEBNI PROGRAMI ČISTIL IZ AVSTRIJE - KREME IN MILA PALMOLIVE, MEHČALCI MEDO, POMIVALNE GOBICE, CIF, AJAX, MREŽICE ZA ROSFREI POSODE, VILEDE, ALU FOLIJA, LAK ZA LASE - TAFT IDR. PO ZELO UGODNIH CENAH! PRALNI PRAŠEK VVEISSER RIESE 3/1 PRALNI PRAŠEK FAKS HELIZIM 3/1 BIO WC PAPIR 8/1 599,00 SIT/PAKET 470,00 SITA/REČKA 185,00 SIT/KOM PO PREDHODNEM DOGOVORU MNOGE DRUGE ARTIKLE! JE MOGOČE NAROČITI PRIPRAVLJAMO PAKET - »KOŠARICA ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN« - NA OBROČNO ODPLAČEVANJE PAKET JE ZELO PRIMEREN ZA PODJETJA OZ. SINDIKALNE ORGANIZACIJE, KI DAJEJO FINANČNO POMOČ DELAVCEM! SINDIKALNI ZAUPNIKI LAHKO ŽELENE KOLIČINE NAROČIJO PISNO NA NASLOV KONZUM d.o.o., LINHARTOVA 13, LJUBLJANA ALI PO FAKSU 061-110-338. INFORMACIJE DOBITE PO TEL. 061-320-963! ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, Ljubljana, Dalmatinova 4 KONZUM d.o.o. Ljubljana, Linhartova 13 DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Borza sindikalnega tu- PONUDBA SINDIKATOM PODJETIJ Ugoden nakup košarice življenjskih potrebščin Skrčeno košarico sestavljajo tile izdelki: olje 1/1-pvc 2 kom sladkor 1/1 2 kg moka tip 500 5/1 5 kg testenine razne 3 kg riž 2 kg polenta 1/2 1 kom tune fileti 125 g 2 kom sardele v olju 3 kom pašteta 100 g 1 kom zdrob 1/2 1 kom sol 1/1 1 kom kis kisko 9% 1 kom grah 200 g 1 kom čokolino 200 g 1 kom cedevita 1 kom paradižnikov koncentrat 2 tubi kava 1/2 1 kom pudingi 2 kom fižol rjavi 850 g 1 kom majoneza 1 tuba gorčica 1 tuba knorrjuha 4 kom goveja kocka 10/1 1 kom marmelada 1/1 1 kom čaj šipek 1 kom pralni prašek 3/1 (Weisser-Riese) 1 kom toaletni papir 8/1 1 kom zobna krema 2 kom milo 2 kom šampon 1 kom čistilo za posodo 1 kom artikli po dogovoru karton 1 kom Vrednost paketa je 7000 tolarjev. Sindikalni zaupniki v podjetjih zberite naročila in jih pošljite pisno (tudi po telefaksu št. 061/110-338) na naslov Konzum d.o.o. Ljubljana, Linhartova 13. Plačilni pogoji: a) plačilo v celoti po prevzemu paketa ob prvi plači; b) plačilo v treh zaporednih mesečnih obrokih po kreditni pogodbi, ki jo sindikati podjetij sklenejo z Delavsko hranilnico. Pri obročnem odplačilu imajo prednost nakupa tiste sindikalne organizacije, ki svoja sredstva varčujejo pri Delavski hranilnici - ta tudi sicer omogoča kreditiranje. Pri plačilu pod a) je cena paketa 7000 tolarjev. Pri plačilu na tri obroke je mesečni obrok 2667 tolarjev. Vsem naročnikom zagotavljamo dostavo po dogovoru s sindikalnim zaupnikom na sedež podjetja. Vse informacije dobite po telefonu 061/320-963 ali 110-338. 10 20. novembra 1992 so let l^* - častmi mmmMLMca ravrarkamanha JERNEJ — simbol delavca v MTT Tovarni tkanin Melie Poleg vseh težav in skrbi pri »okupaciji« podjetja, »izseljevanju« delavcev, represiji, ki se izvaja v TT Melje, so si odgovorni podjetja vzeli še toliko časa, da so na samem KPO-ju razpravljali o »problematiki« čistilk. Pa ne o bednih plačah, ampak o skodelici kave, ki jo popijemo med delovnim časom, kot mi je utemeljila sklep o prerazporeditvi delovnega časa direktorica kadrovskega sektorja g. Elvira BERDIČ. Zakaj v resnici gre: Čistilke MTT Melje smo vsa leta, odkar obstaja MTT, vedno delale dnevno od 14. do 22. ure, prav tako pa tudi delavci v pisarnah od 7. do 15. ure oz. od 6. do 14. ure. Dne 9. 9. 1992 pa smo delavke prejele sklep o prerazporeditvi delovnega časa, in sicer tako, da po novem opravljamo delo dnevno od 15. do 22. ure (7 ur) in vsako drugo soboto od 6. do 16. ure (10 ur) oz. po pritožbi od 12. do 22. ure (prav tako vsako drugo soboto), kar je še bolj neugodno. Sklep je podpisal direktor podjetja g. Tone TAKS, predlog zanj je dal šef naše službe g. Albin ŽVAJ- KER, ki je v obrazložitvi zapisal: »V službi za varnost, LO in varstvo opravljajo delavci čiščenje pisarniških prostorov od 14. do 22. ure. Zaradi delovnega časa delavcev v službah, ki traja od 7. do 15. ure, čistilci pisarniških prostorov čakajo na delo do izpraznitve pisarn. Navedeno stanje pomeni nesmoternb izkoriščanje del. časa in ima za posledico, da primanjkuje časa za temeljito čiščenje pisarniških prostorov.« Naj povem, da na delo čistilk NI pripomb, razen redke izjeme med našimi dopusti ali če je katera v staležu. Mimogrede, od 10 čistilk nas je ostalo 5 na isti kvadraturi... Prav tako nikoli, poudarjam NIKOLI (12 let opravljam to delo) niso bili in tudi sedaj niso zasedeni vsi pisarniški prostori do 15. ure. Poleg tega je prav sedanje vodstvo podjetja UKINILO VSE delovne sobote za VSE zaposlene. Torej smo edine delavke ob sobotah le čistilke, kar je skrajno NEsprejemljivo in KRIVIČNO, še posebej ker za takšno razporeditev delovnega časa ni niti enega upra- vičenega razloga. Ob vsem tem imamo čistilke ob svojih bednih plačah še dodatne prevozne stroške (nepo-vrnjene), delamo v mrzlih prostorih in po zagotovilu g. Žvajkerja se tudi v prihodnje ne bodo ogrevali zaradi čistilk. »Saj ni nujno, da bomo čistile pisarne, lahko bomo ŠAFLALE sneg,« kar pomeni, da obrazložitev sklepa o prerazporeditvi delovnega časa NE DRŽI, temveč gre pri vsem le za golo »šikaniranje« čistilk. Tudi grožnja, da bomo čistilke delale VSAKO soboto po 5 ur, če se še enkrat pritožimo s pomočjo sindikata podjetja oz. izven njega, je le ena izmed mnogih metod ustrahovanja delavcev v MTT. Torej je vseeno, če molčim ali ne, delale bomo tudi v prihodnje ob sobotah le čistilke, v mrzlih prostorih, ob »konzervi« in kosu kruha, z mislijo na mnoge krivice, bedne plače in še bolj bedno življenje... Krivice pa bolijo! Bolijo v dno duše ob spoznanju delavca in njegove človeške pravice. Marijana Meglič, delavka MTT, Maribor Danilo „ odvj e-tnAK 22*5» „ Zagrneta, Cr-oatA« Tel (41) 335 565 (od 15 - 17 h osun petka' Fax (41) 515-117 MTT Maribor Tovarna Tkanin Melje p.o. Kraljeviča Marka 19 62 000 Maribor n/r gda V. Plaveč Zagreb, 26. svibnja 1992. RAČUN Za analizu deviznih pkopisa u svrhu obrade triišta tekstilnih proizvoda i sirovina na području Republike Hrvatske, te mogučnosti povečanog plasmana proizvoda MTT Maribor teretim vas za iznos od 11.297,17 DEM protuvrijednost u HRD prema tečaju na dan isplate. Plačanje izvršite na račun br. 34800 - 620 - 16/ 05 6604110 - 40301320 - 7 kod Varaždinske banke. O D V J E T N I K DANILO 8RE80VIČ štovanj em št Danil o^ij^t^a^ič Pripomba uredništva Glede na akutno stanje v Tovarni tkanin Melje v Mariboru, v kateri direktor Tone Taks nakopičene težave še naprej rešuje z ugotavljanjem novih presežkov delavcev in mizernimi osebnimi dohodki zaposlenih, mogoče ne bi bilo odveč, če bi javnosti, predvsem pa »lačnim«, ponižanim in razžaljenim« delavcem razložil faksimile fakture, ki smo jo med drugimi zanimivimi dokumenti dobili pod oznako »pranje denarja«. Spoštovano uredništvo DE! Vljudno Vas prosim za objavo mojega pisma, v katerem prilagam še »dokumentacijo« za lažje razumevanje. Obenem prejmite prisrčne čestitke ob 50. obletnici DE z željo, da bi ostali še dolgo dolgo med nami in z nami - delavci! Lepo pozdravljeni in SREČNO! 50 U/niti čaAopm mmM vam (tikatmo (edita/m im yeli/m be veliko (upekov. IdoMVaČ fmrua, 16. tl. 1992 l);ilnia:iiim;i I.i.mlilnm, tel.: (061) 313-942 311-956 110-033 116-163 PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAOPNIKE, SIROME SUIŽRE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične "uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT • ROKOVNIK - PRIROČNIK ’93 Koledarski del - Blok za zapiske - Vsebinski-sindikalni del. Cena 700 SIT. • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan. PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT ------------------------------>6-- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav. izv. • Rokovnik-priročnik’91 izv. • Nova del. zakon, izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:..... Ulica, poštna št. in kraj:.............. Ime in priimek podpisnika:.............. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................. Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 Ž© s fotografijo je hudič. Kdo misli, da je na njej celo lepši kot Ker pa je treba vsak konflikt mnenj in interesov nekako razvozlati, v resnici, velika večina pa se kajpak loti fotografa, češ da ima bomo pri bralcih preverili ne le »zadetost«, ampak tudi, koliko nas preveliko dioptrijo, roka se mu trese in tako ali tako nima pojma. poznajo. Kdor bo pravilno uganil in nam poslal vsa imena Članov Kaj šele karikatura! Ko je Aijana prinesla v redakcijo svoj pogled uredništva, bo prejel lepo nagrado iz naše knjižne zbirke in celoletno na njene člane, se je razvnet hud spopad mnenj - kdo si ni podoben, naročnino na časnik DE. Seveda po žrebu, kdo Preveč mrko gleda, ko pa ja vselej tako prijazno zre v svet, kdo je ’ , .. . M , . . m m . . Za razpravo o »zadetosti« smo porabili toliko energije, da je namreč padla tudi zamisel, da karikaturistki ne bi izplačali honorarja, opešala ustvarjalna napetost, Nobenih modrih misli torej ob karikatu- če b0 nobenega zadetka v polno. AH pa bomo morda samokritični rah. in se še bolj potrudili biti čimveč med ljudmi. mmm /UjavT' SEDEM DNI V SINDIKATIH GLAVNI UREDNIK iP r lil lili RAVBARKOMANDA IN NAJPOMEMBNEJŠA STRAN i |S| V-:^: .V AUAHp SINDIKALNI ZAUPNIK lllllliltl •S -g s I cu s-fe • to +~» i~o >co §§ tl >g s Sod«« s.° o 8-S;§>«2«§l O - - i| š ~ «1^ a s § o ^ -S -s S « S •« » g » - - eg „«sS-g>N^^ss o ^ ^ „ « a S « e i ^ a ^ o ^ dš^lt "3 “ ^ t I- O •“ S 'S1 QU 00 ^ ■S o } ^ 5«^ 8 p i|i* slični HifiPlillll si e d S S e S to .« « -§iB“ “tSs^S § - »■a^a«- g 'C oQh ; -S 2 ^ -.i ^ ^ e e M •« S§ >ZJ •** "S •"■H ! Oh tmmmmmmmmsmmmm e 2 ^ J § S | °- ŠSS^ i a g S tI1;^J!II!!ti MiiSsfJsišINIf!51 e š a«f ° ^ ^1 & ^ 2 o s ? ~ ^ O ■§ - o S š O e ^ ^ k ^ o e s ^ s: >s '"-s ^ s s -S S ° g £ 'Sttlf.tJS^&Silli'*! 11 - ^ 'i) ? o ^ ^ ^ o ^ s*l»?l*ll*ISif os.«;t;|| CJi 2 ^ S OJ ^ ^ ^ -+^* ^ CŽ (m ^ 4l§S:?®?:?.||||| = | ?1 Silili 8|ip .g-^Srs g o e a Q .^ -~ ^ s « « a a rV ^ - ^ 0 ^ G ^ N C3 Ph S O HHHHHHHEhEh '“jt-HH-Hl—(H-((—(►—(I—(t-H UlWWWWV)UUAlfi ^OOCOLOlO^OiT—ICO ^COlOTfCDOOrHCSlCSJ OOiOCOCNJCOr-HCOOCO OOt-hcOt-IcOiPiOtJHCD COCOCDC^t>-I>-COTHCO '§!>P N ■ P o p, s 3§^ae-«S2§^« W -s w ,| a ^^ s 'S N • 1'S’ §'« p § . t|s O^f 2-S^ - •p-S'J d'S S^-S^ :& ^1 ilf-Hli I ?llltl||j!I|P - #sš 1^12 M N CJ « o § e e^^^s.Saa p O o 5 M •• Sel ns-a » ~ S ^ s s o s" -Š ° 1 O'S N ^"a la« P N w<, ^ n,° s || a 1^g.|tsiliP -21 šl!II?§ §-^|§|i a « ° I g ^a O ^ O g ^ o'-s -g>^ g S § § >o ^ § d 5 g ^ s s | •|'l ^ 1 «'~ '^ ^ s? I 211 ^ 11 0 O " o p !ll^p _ _ „ ^>U d a-Sa^-S^ ‘ S §>S e ^ a ai >« S^r^-a g S a -a e o 'a s a e ^gg^^eS^^Sgs^go ^ ^ 2 112 I « I a a § 1 ^ I a-S|g3ao|^-§^^ ai8?S.?||l|| ^ 2 p P N ■■■■ c/i * •rH • t-H • »"H • rH • pH • r-H ^ ^ «S ,S ^ =S c c a a "r-1 • rH 'i—i • r—I • r—( • r—I • i—( • i—( GH^^^coaSaJaSaJcC B^i- ‘ Q ;aa>>cNa>< HH >-H ^ HH HH ■3 I i 'bn : o- I i f :: IIIIIII a) i a> K> +-* -r—j las bn| - Wm •" > a a ^ Ž5.S2, •“ 2 s>S£ E ^ 03 -rH O -M C > 03 C m . 03 -i-. a o •a a a g s s > 5 • rH • rH f_| -m -*-' fr 1) 03 ^ C Jh ^ P N O N ,w > 03 2 ^ 2 S II2 S ? > : 03 P ^ g 2 >s | H a-^ g “ N > >g |l co ■ ■MB ■ ■■^ S «c 09 -2 u > 1 -*-» C/) sfblo« ,g O 2 .5p o g g o t3 E a > a 'S -2 2 _a 2 ^ g -rH O I/ O Zl3& 2a O > O xs r o3 -M o o - « a >0 C -rH O 44 ^ '$>2 £ « a 0 S - -2 X 2S| g M - 2 S 1 “1 o a > &i>s lp n N' O S)°-£ “S-2 O Oh co O tU3 ^ 44 rt ^ n rt T3 I I ■ i rO 1 T3 0) (72 03 N O) TJ 03 ^ r—H 2 E :1a a > S2 M 2 a o a a ^-1 co ■ga m :i7 m -m g OJ a g 03 -M N M 2 g ^ £ £ a O (p V, ^ O oi tiX) O a a d n i i E CD N >tŽ o 2 2;G 2>n ES ca o a od £ o o ^ a “ "g a3 0 S a o, xi 2;-’ 1 £ •r—s 4 !tl « O (D a (D O 2 o^ ^.g « ^ 03 0^ (D N O ^ 03 • r~? rz • i—s a C £ ^ o 2 S^S .,-H o3 "O •r N £ a 2^ -K -E ca S > M § ° ^ 4-> ^3 03 •p T3 ^ 2 d S (-h >C/2 rt .£, £ N ^ . 2 ^ ^ 3 o § ric! -W ca -M > H S >.^.2, -M > CO >0 O rt ca :d 3 ^ 2 3 'p c ca £ oj •'-' > ^ "d > > “•fpS-s o ca ^ ca > §1 " S?£ ►> au ^ 03 rb 03 O ^ tUD e g 23 E|Ža U N ass“.r:5lPif šiš!|ts!t|l*d ^8h g-SSiS^ g-^ OJ 03 > >34 14 20. novembra 1992 SO let Tf? - (MimA SLOVENSKE DELAVCEV RAZUM IN SRCE Vas imajo za norca?! D a a a a a a ! Vsa strankarska drhal se je predstavila preko TV, naše največje javne psihiatrične ustanove, ki si jo lahko ogledamo vsak dan. Ob dejstvu, da je na TV Slovenija veliko ozdravljenih in neozdravljenih alkoholikov, psihotikov, se ni čuditi, da večino dela opravijo mlade novinarke, ki garajo za vse druge lenuhe. Samo naša psihiatrična TV institucija si zasluži poseben satirični feljton, smo z vami, če ne plačujete več TV naročnine, za te dolgočasne jajčaste drame, tragikomedije in cirkusantske predstave. Če ne bi bilo risank in otroškega programa, ne bi bilo kaj gledati. Stranke so nam povedale, kar smo že vedeli tudi prej. To, da lažejo, je očitno, najprej bodo poskrbeli za svoje riti, nato za svoje člane strank, nato pa še za svoje ožje, daljne sorodnike in prijatelje. Vsi so se predstavili kot neodločni, nesposobni, strahopetni, lažnivi, z zgodbo o našem neuspehu, o tem, kako je dežela stara, kako je kmetijstvo propadlo, kako smo zaprti, kako nevarno je živeti pri nas, koliko vohunskih afer imamo, koliko prisluškovanj, torej smo dežela, 50 let časopisa slovenskih delavcev 1942-1992 ki je le formalno mednarodno priznana, dežela, ki podarja morje in zemljo svojim sosedom. Vse to je jasno zapisano v njihovih programih, samo pazljivo in natančno je treba brati. Tisti redki, ki omenjajo po pravici, da jim gre le za oblast, korupcijo, laži in kovanje dobička, so se umaknili, vsem drugim pa naj bi šlo le zase. Ta egoizem so prefinjeno zakrili v parole, da bodo storili vse za navadnega državljana, delavca in kmeta. In kaj bodo v resnici storili?! Kot smo že rekli, najprej bodo poskrbeli za svojo rit in riti svojih najbližjih. Da to silno dobro obvladajo, so pokazali že v preteklih dveh letih. Vsi poslanci, ki so dremali in brali časopise v poslanskih klopeh, so se za naslednjih petdeset let prav lepo oskrbeli. Ker bomo dobili iz 260 glav poslancev zdaj 90, naj bo vsem jasno, da se tudi če niti en sam volivec ne pride volit, točno ve, katerih 90 bo izvoljenih. Ne gre za levi ali desni udar, gre za tisto znano kuhinjo, ki jo poznajo zahodne demokracije, recimo Italija, da desetletja vedrijo in oblačijo eni in isti politiki. Le toliko so tam utrjeni, da vsakih šest mesecev ne menjajo barve. Ob njihovi povezanosti z mafijo se veliko govori, vendar se ni bati, da jih naši možje ne bi ujeli. Veliko znakov kaže na to, da nam bo zavladala devetdeset članska mafijska družba, ki se od korita ne misli umakniti do smrti (pa še potem morda ne). V enem od prispevkov smo že omenili, da dokler v naši vasi ne bo stranke zmernega napredka v mejah zakona, toliko časa ne bo ne duha ne sluha o demokraciji. Sicer pa odkrito povedano, v deželi že vladajo policaji in vojaki. Glede na to, koliko financ »papajo«, bi bilo najbolje da se ukinejo vsa ministrstva, razen notranjepolicijskega in vojaškega. Vojaki in »polic-joti« bi brali na literarnih večerih svoje na skrivaj posnete magnetograme, skrbeli bi za koncentracijska taborišča za socialno ogrožene, delavce bi spametovali, naj ne stavkajo, kmete naj prodajajo svoje izdelke z izgubo. S tem bi v zelo kratkem roku postali dežela v razcvetu. Meje lahko tako ali tako zapremo, saj imamo po besedah strankarskih veljakov vsega na pretek. Surovin, morje, gore, orno zemljo, pašnike, čist zrak, vodo in prelepa industrijska mesta. V isti sapi dodajajo, če pač ne bo šlo, bomo vse skupaj prodali tujcem. Fabrike z delavci vred, kmetije skupaj s kmeti. To spominja na tisto znano vremensko napoved: delno oblačno bo, z možnostjo sonca, a tudi padavin! Torej, ob vprašanju, ki si ga mrzlično zastavljate, ali vas imajo stranke res za norca, jasnovidno, človekoljubno in iskreno priznavamo: Daaaaaa! Franjo F. Frankenstin Prvi mentorji, svetovalci in svetniki v šolstvu Dolgo je trajalo, da so slovenski šolniki dočakali pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu. Ta odpravlja krivico, ko so imeli učitelji od opravljenega pripravništva naprej le en naziv in plačo, na katero so dodatno vplivala edino še leta službe. Nazivi mentor, svetovalec in svetnik, za katere je temeljni pogoj uspešno in domiselno delo z učenci, pa kajpak ustrezna izobrazba, pomenijo za nosilce naziva tako moralno kot materialno spodbudo, obenem pa najbrž tudi začetek zdrave tekmovalnosti in poglobljenega strokovnega izobraževanja učiteljev. Šolski minister dr. Slavko Gaber je prejšnji teden na posebni slovesnosti podelil prve nazive šolnikom. Slika S. Bernardi Oblast je pokvarljivo blago Hitijo nam dopovedovati, kako zapleteni časi so bili, kakšna odgovornost je bila pred oblastjo in kako širok krog ljudi je vedel za nadzorovanje zvez, ki v tej terminologiji sploh ne pomeni nezakonitega prisluškovanja. Hkrati nas zasipajo s tujimi prisluškovalnimi aferami, hoteč napraviti iz celotne zadeve primer, vreden kvečjemu male južine. Tisti, ki mislijo drugače, so sovražniki samostojne Slovenije in nepoboljšljivi protidr-žavni elementi. Bistvo je vsaj zame predvsem to, da je slovenska pomlad se pred volitvami z ustavnim amandmajem LI (enainpetdeset) uspela prisluškovanje spraviti v norme pravne demokratične države, novi gospod minister pa je po prevzemu oblasti takoj obvestil širši krog odgovornih o nadzorovanju zvez z Beogradom. Očitno ni zmogel izpolniti svojih lastnih predvolilnih zahtev in zato sedaj odpira vprašanje, kdaj začne ustava veljati, čeprav je stvar jasno urejena z ustavnim zakonom. Ker pa so stvari zapletene, se zbere koordinacija in razpravlja: kdaj in v katerih primerih ustavna določila veljajo in kdaj Vidite, to je samovolja, ki temelji na ciljih - le ti pa tudi v demokraciji posvečujejo sredstva oziroma omogočajo neustavni nadzor zvez, kot obliko posebnih operativnih metod varnostno informativne službe. To, da na nezakonit in neustaven način pridobljeni dokazi v nobenem postopku nič ne pomenijo, je za demokratično Slovenijo mačji kašelj, kot kaže potek polemike, povsem nepomembna malenkost. Dodajmo še Jelinčičevo izjavo, da je v Mariboru, skupaj z znamenitim g. Borštnerjem, organiziral obveščevalno službo, in spomnimo se, da komisija za pojasnitev ozadja procesa proti četverici vztrajno molči. Pa bi imela kaj povedati, saj so akterji pri virih informacij in gradiva. Stopnja dozirane demokracije je popolna. Gospodje, zahvaljujem se vam za skrb in zaščito, vendar tudi za vas velja Državljanski red. Po tej plati nas - vsaj nekaterih - ne boste pretentali, pa če lijete krokodilje solze domovinske zavesti. Oblast je pokvarljivo blago! Milan Bratec »Kaj se kuha v kotlih?« vprašam svojega slugo. »Arabska kava!« »Kaj?« To imate še tudi na zemlji?« se začudim. »Glavna menaža je pri kohorti! Sicer pa ti svetujem, amice, da odstopiva. Poizkusiva se tihotapski umakniti, zakaj vidi se mi, da je kohorta razljučena.« »Čemu neki?« »To zveva takoj! Samo za tisto grmičje stopiva!« Skrijeva se za grmičje. Dvajset korakov od naju se pali prvi ogenj. Kakih petnajst glav ženske soldateske sedi okrog njega. Dolge sulice so naslonile na bližnjo steno, mečev pa niso odložile. Tu in tam ga katera potegne iz nožnice in vihti po zraku. Nekatere nosijo loncu podobno orodje na glavi, da jim je zakrit ves obraz. »Čemu imajo te lonce?« »Na vse svetnike, ali še sedaj ne poznaš tega orodja? Glaženega Antona od Kala tezalnica je! Te s tezalnico so najhujše izmed njih. Neprestano jih razjeda notranji srd, ker bi rade govorile, toda ne smejo ziniti spričo slovesne obljube!« »Poslušajva, o čem govore!« »Najbolje bo, ako odrineva! Ti ne veš, kakšne so, kadar besne!« »Čemu bi besnele ravno danes. Poslušajva!« »Volja tvoja mi je ukaz!« Živahno se razgovarjajo. »No,« se togoti soror Kordula - tako jo kličejo druge - »ali je obsezal ta dekret kaj pregrešnega? Ako ga je nadškof izdal, čemu ga je zopet preklical?« »Ali ni zakon zapovedan že v svetih knjigah?« se oglasi druga Ivan Tavčar: - klicale so jo tovarišice za soror Teodoro - »in kaj bi bilo to posebnega, ako bi se ženili tisti, ki imajo največ dohodka?« »Prav tisti« - izpregovori tretja - dejale so ji soror Fortunata - »prav tisti, ki ima kaj dohodka, naj se ženi, da žena ne bo stradala! Najpametnejši dekret je bil, kar jih je kdaj izdal nadškof emonski!« »Kaj bo takšen nadškof« - izpregovori četrta - soror Andrea - »Kaj nam hoče takšen star človek? In ali mu podpiramo prestol zato, da nas vodi za nos, da nam vzbuja up, ki ga nam precej zopet zaduši?« »Kdo je rešil državo,« vpraša soror Kordula ponosno, »ko se je uprl vikarij Luka?« »Kdo drugi nego naša kohorta!« se odreže soror Teodora prav tako ponosno. »In sedaj, se nam tako plačuje?« »Koliko prezebamo, koliko pre-stradamo! Kaj imamo lepega na svetu, kaj dobrega? Ničesar!« Tako kriče vse. Tiste pa, ki zaradi tezalnice blaženega Antona od Kala ne smejo govoriti, dvigajo od slepega srda pesti proti nebu ali pa vihte gole meče po zraku. »Za Porodnico božjo!« zaječi profesor z vseučilišča svetega Simplicija. »Ako naju sedaj opazijo, naju ubijejo.« Ko se nekoliko potolažijo, vpraša soror Teodora: »Kako je prišlo vse to?« »Takoj vam razjasnim vse!« 4000. prične soror Kordula. »Iz pravega vira sem zajela resnico. Povedal mi jo je prijatelj, nadvikarij Gregorij! Danes zjutraj še sva govorila o tem.« »Govori! Govori!« hite vse. Ta poziv privabi mnogo poslušal od sosednjih ognjev. Vse se gneto okrog sestre Kordule, ki pripoveduje takole: »Da, nadvikarij Gregorij mi je povedal vse! Da imamo njega za nadškofa, potem bi se dalo živeti!« »Vikarij Gregorij bodi nam nadškof!« kriče nekatere. »Kdo naj se nam ustavi, ako hočemo me tako?« »Poslušajte me!« kriči soror Kordula. »Poslušajte me, tovarišice in device! Potem sodite!« »Govori!« »Nadškof Martinus ponoči ni mogel spati: morila ga je starost. Ko ga obide spanje, se mu prikaže blaženi Anton od Kala v nebeški svetlobi. Svetnik sam mu je pokazal zlato ploščo, kjer je bil do-slovno zapisan dekret, ki ga je izdal drugi dan nadškof Martinus!« »Ali čujete?« zakriči razdražena tolpa. »Svetnik sam!« »Svetnik sam!« nadaljuje Kordula. »In zato je bil dekret izraz božje volje same, bil je dejanje, kakršno prija Bogu samemu!« »Čemu ga je preklical nadškof Martinus?« se zatogoti soror Fortunata. »Čemu?« hočejo vedeti vse. »To se je zgodilo takole: V mesto se je priklatil tujec, bogve kako. Gologlavi vojak, ki je v pozni noči stražil na mestnem ozidju, pripoveduje, da je ugledal Belcebuba samega, ko je kakor goreča metla krožil nad mestom in se potem spustil vanje, kjer je odložil tistega tujca. Drugi zopet pripovedujejo, da se je satan v podobi učitelja z vseučilišča svetega Simplicija priplazil v mesto in s seboj pripeljal tistega tujca, bodisi kakor koli, gotovo je, da tiči satan vmes!« »Kaj je počenjal tujec nato?« vpraša soror Andrea s tankim glasom. »Priplazil se je v sveto palačo našega nadškofa in ga premotil - kako bi bilo sicer mogoče, da ne tiči vmes gospodar pekla s kopitom svojim? - premotil ga je, da mu je odprl uho. Da, nadškof Martinus je odprl peklenskemu tujcu uho, in le-ta ga je s sladko besedo pregovoril, da je preklical blago-nosni dekret!« »Nezaslišano! To vpije v nebo! Oj, da bi nam sveti Bog dal v pest tega tujca!« vzklikne soror Teodora. »Na drobne kosce ga razsekamo, hudobnika, ki nam je zapeljal nadškofa Martina!« Bliskoma potegnejo svetle meče in prisegajo, da me razsekajo na drobne kosce, ako me dobe v pest. »Na večne bogove!« zastoka profesor ob meni. »V lepi pasti tičiva! Ko bi le mogel natihbfna odi-niti s tega kraja! Kar zemlja mi tli pod nogami.« »Tiho!« »Ali naj sedaj vse to prebijmo molče?« prične sestra Kordula iz-nova. »Sodba moja je ta, da ne, stokrat ne!« »Ne, ne!« zakriči vsa kohorta. Tedaj se razvname po mestu čuden hrup. Čuje se iz dalje krik in vrišč, kakor da vpijejo brezštevilne množice. Vmes zabuče zvonovi iz vseh zvonikov obširne emone in z mestnega ozidja za-grme topovi. »Kaj pomeni vse to?« vprašuje ženska soldateska začudena. »Streljajo! Kriče. In me spimo tukaj!« V tistem hipu prisopiha na plan pri visokih vratih stari naš znanec, pater poročnik pri gologlavi straži. Prah mu je obsul obleko in znoj mu zaliva tolsti obraz. V roki vihti golo sabljo, na katero si je privezal bel robec. Pri tolpi obstane in se v prvem trenutku brezuspešno trudi, da bi iztisnil besedico iz zaprašenega grla. »Kakšne novice nam prinašaš, pater poročnik?« vpraša sestra Teodora. »Kdo kriči po mestu in čemu pokate s topovi raz ozidje?« »Tovarišice, device,« zasope poročnik, »dovolite, da se oddahnem! Poslanec sem polka gologlave telesne straže.« »Kaj nam poročaš?« »Nekoliko duška, nekoliko du-ška, sicer me zaduši!« »Mirujmo! Ali glej, da se skoro oddahneš!« Tako reče soror Kordula. »Čule ste,« povzame poročnik, »o najnovejšem dekretu nadškofa Martina. Ali ste ve za ta dekret, tovarišice in device?« »Smo z dušo in srcem!« To je enoglasni odgovor. »Tudi mi smo za dekret. Zato se je uprl gologlavi polk, in sedaj je obča vstaja po mestu.« »Kako je s prošti in kanoniki?« vpraša ženska, ki je doslej nosila blaženega Antona od Kala tezalnico na glavi. Zdajci jo potegne z obličja in jo trešči pod kotel v ogenj, rekoč: »Odslej ne nosim več tega lonca! Vas pa vprašam, kako je s kanoniki in prošti?« »Nadškof Martinus,« odgovori pater poročnik, »je velel zavleči prošte in kanonike v temnico, kjer so jih okovali z železjem. Ali naš polk je udaril v ječo in šiloma oprostil vse!« »Bene, valde bene!« pritrjuje kohorta. »Kako je z nadškofom Martinom?« se oglasi sestra Fortunata. »Naj li ta stari človek še vedno prespi svoje dneve na škofovskem prestolu?« »Šiloma smo mu vzeli vlado,« odgovori oče poročnik, »in prav sedaj so se zbrani proštje in kanoniki v slovesnem izprevodu - njim buče zvonovi in grme topovi - napotili v katedralo, da si izvolijo novega nadškofa. Nadškofa Martina pa smo pehnili v ječo in ga vkovali v železje, da se mu godi tako, kakor je želel drugim.« »Bene, valde bene!« »Vse se torej pridružite vstaji?« »Z dušo in srcem« odgovori v imenu vseh žensk sestra Kordula. »Ali glejte, tukaj dohaja nadvikarij Gregorij!« Res je prihitel ta služabnik božji proti zbrani kohorti in klical že iz dalje: »Tovarišice in device! Pomagajte nam! Tisti satanski tujec tiči med vami«. Z dovolitvijo ordinariata se je pritihotapil na vaš oddelek, in moji vohuni mi poročajo, da še ni šel iz ozidja vašega. Primite ga in izročite ga sveti pravici!« Nadaljevanje prihodnjič 15 50 M - ČASOPISA SLOMŠKIH DELAVCEV 20. novembra 1992 RAZllM IN SBuE Oblast se menja, kultura ostaja Minulo soboto so se v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah končali letošnji Čufarjevi dnevi. Organizacijski odbor je v različnih krajih pripravil številne kulturne prireditve, na katerih so nastopili tudi poklicni in amaterski gledališčniki z avstrijske Koroške. »Oblast se menja, politiki odhajajo, kultura pa ostaja,« je dejal član predsedstva republike dr. Matjaž Kmecl na zaključni slovesnosti. Ob tej priložnosti so podelili tudi naj višja občinska priznanja za delo v kulturi. Čufarjeve plakete so dobili Anton Cimperman za kakovostno in uspešno vodenje ženskega pevskega zbora Milko Skoberne na Jesenicah, Vid Černe za avtorstvo in izdajo monografije o Kranjski Gori in Branko Čušin za likovno ustvarjalnost in likovni prispevek pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine Slovencev ter Sonja Koranter za pomemben prispevek njene poezije, proze in esejistike v sklad slovenske književnosti. Podelili so tudi tri diplome. Frenk Rožič jo je dobil za uspešno sodelovanje v pihalnem orkestru jeseniških žele-zarjev, Franc Žerjav za delovanje v pevskem zboru in razvoj kulture v Kranjski Gori, Franc Terseglav pa za celih sedemdeset let petja v pevskih zborih. I. Ž. Ljubiteljski kulturni abonma v Celju_______________ Celjska zveza kulturnih organizacij se je lotila zanimivega podviga. Razpisala je ljubiteljski kulturni abonma, ki ponuja osem različnih kulturnih dogodkov v izvedbi prvokategornik skupin ljubiteljskih kulturnih društev Zveze kulturnih organizacij Celje s popularnim programom. Abonentom obljubljajo vsak mesec po en kulturni dogodek za 1.500 tolarjev oziroma 1.800 tolarjev, če plačajo v dveh obrokih. Abonma obsega nastope Revijskega tamburaškega orkestra »Akord« Celje, folklorne skupine »France Prešeren« Celje, Akademskega pevskega zbora Celje, Plesnega »FORUMA« Čelje, Pihalnega orkestra štorskih železarjev Štore, mešanega pevskega zbora Celjskega pevskega društva, amaterskega gledališkega ansambla KUD »Zarja« Trnovlje in Plesnega orkestra »Žabe« Celje. 1111 lil ^V, ,.r, <\V' XV Hill lili V"' ' 92 lU M l'i\ TURiTFi h>' uilUDi j UlnlOru A«, C> a m Izobraževanje za novo Evropo V avstrijskem Gradcu je bil v začetku novembra mednarodni simpozij »Izobraževanje za novo Evropo«. Prireditelj, Akademij a v Gradcu, je zagotovil udeležbo predstavnikov Bolgarije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Bavarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije. Na ministrski konferenci v okviru simpozija je sodeloval tudi naš šolski minister dr. Slavko Gaber. Simpozij se je začel z otvoritvenima referatoma dr. Michaela Vorbecka, vodje sekcije za izobraževanje pri Evropskem svetu za izobraževanje. Moderator simpozija je bil profesor dr. Giinther Hoedl z univerze v Celovcu, ki tudi vodi projekte Alpe-Jadran v Avstriji. Dr. Vorbeck je poudaril, da Evropa v prihodnje želi nameniti večjo pozornost splošni izobrazbeni ravni šolajoče se mladine. »Fahidiotizem« kot posledica pretirane specializacije strok se je v šolskih programih srednjega izobraževa- nja v Evropi preveč razbohotil. Multikulturalna vsebina postaja nujnost sedanje in prihajajoče dobe. Dr. Kupper je predstavil evropske projekte financiranja, ki pa so v glavnem zadevali visokošolski študij. V popoldanskem času so udeleženci obdelovali posamezna tematska področja. Organizator je pripravil pet delavnic: izobraževanje odra- slih, sodelovanje in izmenjava med šolami; nadaljevanje šolanja in izobraževanje za družbo; svobodno učenje v svobodni Evropi; kultura, izobraževanje in evropske integracije. Ker sem sodeloval v skupini s temo »sodelovanje in izmenjava med šolami,« lahko več zapišem o njenem delu. Delavnico je vodil prof. dr. Bernd Schilcher, predsednik deželnega šolskega urada za Štajersko, ki se je izkazal za zelo dobrega poznavalca mednarodnega sodelovanja šol pa tudi šolske problematike nasploh. V skupini sem prebral referat »Sodelovanje srednjih šol v prostoru Alpe-Jadran«, sodelovanju med šolami v Beljaku (Avstrija), Trbižu (Italija) in na Jesenicah (Slovenija). Kolegica Bezjakova iz Maribora, ki je poleg Mojce Pečar iz Ljubljane še sodelovala v tej skupini, je predstavila sodelovanje njihove šole s sorodnimi šolami v Gradcu. Skupina je za konferenco šolskih ministrov pripravila osemnajst predlogov. Oblikovani so bili s konsenzom vseh sodelujočih. Na plenarnem srečanju so vse predloge skupin predstavili navzočim ministrom za šolstvo. Naš minister za šolstvo in šport je načeloma podprl predlagana izhodišča v gradivu »Izobraževanje za novo Evropo«. Na plenarnem delu je bila sprejeta tudi »Graška deklaracija«, ki vse države Evrope in mednarodne institucije poziva h krepitvi mednarodnega izobraževanja za novo Evropo. Kaj to pomeni za mlado slovensko državo? Podpora izobraževalnega sistema vključevanju v procese »izobraževanja za novo Evropo« pomeni most pospešenega političnega in gospodarskega uveljavljanja Slovenije v Evropi in svetu. Aleksander Klinar Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Podjetniške razvojne zasnove v razvitih državah že od sredine sedemdesetih let ne gradijo več na novih tehnologijah kot osnovnem spodbujevalcu razvoja, ampak predvsem na kadrih. To postavlja v ospredje skrb za razvoj človeških potencialov, za uveljavljanje različnih sistemov in metodologij razvoja kadrov ter modelov planiranja karier sodelavcev. Po tej poti je mogoče spodbuditi načrtovanje osebnega strokovnega razvoja do zgornjih meja posameznikove zmožnosti. Z načrtovanjem karier je mogoče sodelavcem približati možnosti razvoja njihove poklicne poti in jih usmerjati k delu, v katerem bodo najuspešnejši. Zadovoljstvo pri delu pa je močan vzvod sproščanja človekove ustvarjalnosti. Želja in namen avtorja te brošure sta bila, skrajšati poti iskanja in uveljavljanja novih prijemov v kadrovski dejavnosti naših podjetij. Zato v njej seznanja s konkretnimi metodološkimi pripomočki. Poslovodstva in strokovne kadrovske službe v podjetjih jih bodo skladno s svojo poslovno filozofijo in kadrovsko razvojno strategijo lahko prilagodili svojim potrebam in pričakovanjem. Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. Častitljiva petdesetletnica (1) Razvoj delavskih časopisov Piše: Zdravko Troha Delavska enotnost, časopis slovenskih delavcev bo 20. novembra letos skromno obeležil petdesetletnico nepretrganega izhajanja. Dolgo življenje tega časnika poudarjamo iz več razlogov. Delavska glasila z enakimi, podobnimi, različnimi imeni, naslovi, obsegom izhajajo na Slovenskem že več kot 100 let. V začetku ni bilo osrednjega delavskega glasila, ampak so jih tiskali za potrebe pokrajin, raznih delavskih strank, organizacij in gibanj. Tudi njihovo življenje je bilo kratko, saj so jih oblasti večkrat prepovedale. Prvi slovenski časopis se je pojavil v času razsvetljenstva. To so bile Ljubljanske novice (1797-1800), ki jih je oblikoval Valentin Vodnik, prvi slovenski časnikar. Pod uredništvom J. Blehveisa je v letih 1843-1902 izhajal drugi slovenski časopis Kmetijske in rokodelske novice. Zasnovane so bile kot tedenski strokovni časopis, pa so bile po razširjenosti in vlogi v slovenskem narodnokulturnem in političnem življenju skoraj 60 let osrednji časopis. V njem so sodelovali ugledni časnikarji vseh vrst in politični možje tistega časa. Kmetijske in rokodelske novice so se širile tudi med na- stajajoči proletariat, zlasti pa med obrtnike - rokodelce. Med drugim so zagovarjale tudi narodno in socialno samobitnost (zlasti po revolucionarnem letu 1848), pravico do uporabe slovenskega jezika v javnosti, posebej v uradih in šolah, razvoj lastne slovenske kulture in ozemeljsko združitev Slovencev z znano parolo Zedinjena Slovenija. Takšne so bile prav gotovo narodni in kulturni vzorec za nove časnike, kot sta Slovenija (1848-1850) v izdaji Slovenskega društva, Zgodnja danka in še nekateri drugi. Razvoj industrije je pospeševal rast slovenskega nacionalnega kapitala, prodor liberalnih nazorov, krepitev meščanskega slovenskega sloja in delavstva. Nosilci novih idej so postali mladoslo-venski izobraženci z Levstikom na čelu. V Popotovanju od Litije do Čateža (Napake slovenskega pisanja) je kritično ošvrknil delovanje sta-roslovencev in zavrnil njihovo kompromisarstvo ter politično in kulturno delovanje. Levstik je v časopisu Naprej (ki je tudi že delavsko obarvan) 1863 odločno zavrnil potujčevanje in oportunizem. Kmalu za tem je napisal zanimivo pismo prvemu delavskemu izobraževalnemu dru- štvu tiskarjev, ustanovljenemu februarja 1868 v Ljubljani in v drugi polovici istega leta v Mariboru. To štejemo tudi za začetke organiziranega delavskega gibanja na Slovenskem. V času F. Levstika in po njem se je politično življenje na Slovenskem razdelilo na klerikalni in liberalni tabor. Delavci pa so snovali svoje razredne organizacije za zagotavljanje osnovnih socialnih, kulturnih in političnih pravic. Konec 19. stoletja je bilo na Slovenskem v industriji in obrti že več kot 100 tisoč zaposlenih. Sredi petdesetih let 19. stoletja so začeli ustanavljati društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru, Celju, Celovcu in Ljubljani. Tako so bili ustvarjeni pogoji za izdajanje raznih časopisov, revij in drugih publikacij. Delavski voditelji so že od prvih začetkov organiziranja na j večjo pozornost in skrb namenili svojim časopisom, izobraževanju in usposabljanju delavstva. Zato ni čudno, da je bil pogosto drugi mož v vodstvu stranke urednik časopisa ali pa odgovoren za vzgojno in izobraževalno delo. V Ljubljani, Trstu, Zagrebu in na Dunaju je v letih 1893-98 izhajalo socialnodemokratsko glasilo Delavec. Najprej je imelo podnaslov: List za interese slovenskega delavskega ljudstva, potem pa Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtnijskih delavcev. Izhajalo je enkrat do štirikrat mesečno. V letih 1914-1941 je Delavec v Ljubljani izhajal kot glasilo delavskega strokovnega sindikalnega gibanja. Od oktobra 1924 do septembra 1925 je izhajal tudi v Mariboru, najprej kot tednik, potem pa enkrat mesečno. Med uredniki sta bila tudi znana delavska voditelja Franc Svetek in Ivan Tokan. V ZDA je v letih 1915-1928 izhajal tednik Delavec, predhodnik tednika Slovenija. Decembra 1921 je dotedanji lastnik Frank Veranich list prodal skupini hrvaških komunistov v Chicagu. List je izražal splošne ameriške delavske interese; poseben poudarek so v njem imeli slovenski in hrvaški oziroma jugoslovanski delavci v Ameriki. Delavska fronta (1936 do 1937) je bilo glasilo klerikalne strokovne organizacije, ustanovljene leta 1935 kot zveza združenih delavcev. Delavska fronta je izhajala v Mariboru kot tednik in je bila izrazito protikomunistično usmerjena. Nasprotovala je prav vsaki akciji za enotnost delavstva - tudi prizadevanjem za ljudsko fronto. Kot glasilo slovenske in jugoslovanske socialne demokracije je v Ljubljani in Mariboru izhajala Delavska politika. Najprej je bila dnevnik, od leta 1937 pa je izhajala trikrat na teden. Prvi urednik je bil Rudolf Golouh, znameniti delavski voditelj. List je imel pomembno vlogo pri utrjevanju položaja delavskega razreda v Severni Sloveniji in delovanju delavskih izobraževalnih društev. Kot glasilo krščansko socialistične JSZ (Jugoslovanske strokovne zveze) je v letih 1928-1941 izhajala Delavska pravica. Nastala je s preimenovanjem Pravice. V mezdnih bojih se je dosledno zavzemala za delavsko enotnost z marksistično usmerjenim delavstvom. Zavzemala se je za ustanovitev slovenske ljudske fronte in v boju zoper nazadnjaško vodstvo SLS je odločno branila krščansko socialistično delavsko stališče. Njen urednik je bil Srečko Žumer in od leta 1936 naprej Tone Fajfar. V Buenos Airesu je v leti 1935-33 izhajal časopis Delavski glas. To je bil list slovenskih delavcev in glasilo delavskega kulturnega društva Ljudski oder. Nadaljeval je tradicijo Delavskega lista, ki ga je 1930 prepovedala diktatura generala Uribura. Zaradi protifašistične usmerjenosti so list večkrat zaplenili. Po izgonu F. Štoka pa je prenehal izhajati. Kot glasilo slovenskih socialistov na Primorskem je v letih 1908-1909 v Trstu izhajal tednik Delavski list. Osnoval ga je tržaški del JSDS. Urednik je bil Ivan Regent, sodelavci pa znani slovenski delavski voditelji Etbin Kristan, Henrik Tuma, Ivan Cankar, Josip Petejan, J. Ferfolja, in drugi. Kot legalno glasilo Komunistične stranke Slovenije je v letu 1937 izhajal Delavski list za strokovna gospodarska, kulturna in politična vprašanja. Najprej je bil štirinajstdnevnik, nato pa mesečnik. Decembra 1937 so ga oblasti prepovedale. Odgovorni urednik je bil Franc Leskošek. Kot legalno glasilo komunistične stranke je dve leti, 1935-36, izhajal Delavski obzornik za industrijsko delavstvo. Zavzemal se je za akcijsko enotnost slovenskega delavstva. Zlasti z Gorenjske in revirjev je objavljal številne dopise iz delovnih kolektivov. Odgovorni urednik je bil R. Rojc, stalna sodelavca sourednika pa Tone Čufar in F. Leskošek. Po tem kratkem in nepopolnem uvodu lahko zatrdimo, da je sedanja Delavska enotnost logična in skoraj kontinuirana naslednica desetih predhodnih delavskih časopisov tudi z naslovom Delavska. Prihodnjič: Delavska enotnost 1942 do 1992 in Delavska enotnost na Tržaškem (Unita operaia). 16 50 let TK - ČASOPISA SLOVENSKIH DELAVCEV 20. novembra 1992 7JVl.IFNJ.SKA RAZPOTJA ZDRAVJE KOT DESETI BRAT Zdravje delavcev na nevarnejših delovnih mestih je ogroženo, saj zaradi krize marsikje opuščajo predpisane zdravstvene ukrepe. Vendar si zaradi tega nihče ne beli glave. »Skrbi me, zakaj nihče ne bedi nad zdravjem delavcev, ki jih že sedaj stari in novi lastniki podjetij prezaposlujejo na druga, pogosto nevarna mesta, jih posojajo drugim lastnikom, ne da bi jih poprej poslali ustrezno zdravniško pregledat. Vse to počno v pehanju za zaslužkom,« je opozoril dr. Anton Kos na nedavnem posvetovanju zdravnikov medicine dela v Ljubljani. Celo pred volitvami nikogar ne zanima preventivna zdravstvena zakonodaja delavcev. Čeprav je preventiva - preprečevanje bolezni - ena izmed temeljnih pravic delavcev, zapisana v mednarodnih konvencijah dela. Gospodarska kriza potiska medicino dela iz podjetij, po drugi strani pa medicini dela grozi, da se bo izgubila v pravni praznini, ki je nastala ob sprejemanju nove zdravstvene zakonodaje oziroma plana zdravstvenega varstva Slovenije do leta 2000. Vprašanje je tako pereče, da bi moral o njem takoj razpravljati Medicinski svet, najvišji strokovni organ na tem področju. Novi zakon o zdravstvenem varstvu, ki je začel veljati letošnjo pomlad, daje sicer medicini dela ustrezno mesto, a praksa je drugačna. Medicina dela postaja v vsakdanjem življenju deseti brat slovenske medicine. Zakon govori eno, merila za postavitev zdravstvene mreže pa nekaj drugega. V programih za zdravstveno varstvo do leta 2000 ni niti besede o ekologiji dela, o vplivu dela na zdravje delavcev, čeprav je o tem veliko podatkov. V standardih in normativih, ki se zdaj pripravljajo v zdravstvu, ne omenjajo preventivnega in kurativnega delovanja medicine dela oziroma kako bi ta morala delovati v podjetju. Medicino dela enostavno izključujejo iz konkretnih normativov. Prav tako ni niti besedice o trajni invalidnosti dela slovenskega delavstva. O prepre- čevanju delovne invalidnosti ne izgubljajo besed. Ko so pripravljali gradivo, se niso posvetovali z ustanovami, ki že zdaj delajo na tem področju, niso upoštevali njihovih izsledkov. V poročilih o zdravstvenem stanju Slovencev ni nič zapisanega o invalidnosti in odsotnosti zaradi bolezni. Vse kaže, da je premalo povezovanja med različnimi področji v medicini sami. Nastal pa je spor med splošno medicino in medicino dela, ker sta si obe podobni. Bistvo medicine pa je v preventivi. Ta vsebina dela pa po mnenju stroke dozdaj ni bila dovolj specifično opredeljena. Pokazalo se je, da je treba preventivno dejavnost poimenovati z ustreznimi storitvami. Zdravstveno varstvo delavcev in njihova varnost pri delu pa ne moreta biti uspešni brez neod- visne, dovolj številčne in interdisciplinarne delovne inšpekcije, ki je doslej ni bilo čutiti. Delovna inšpekcija bi morala po zahodnem vzorcu letno pregledati vsako podjetje, ki šteje več kot 200 delavcev, vsako drugo leto podjetje, ki šteje od 20 do 199 delavcev in vsako tretje leto podjetje, ki šteje od 1 do 19 delavcev. In še: leta 1989 je bilo na 100.000 zaposlenih v Avstriji 13, v Nemčiji pred združitvijo 20, v Sloveniji pa le 6 delovnih inšpektorjev, ki so zmogli v zvezi z varstvom pri delu obiskati podjetja vsako deveto, v zvezi z delovnimi razmerji pa vsako devetnajsto leto! Za konec pa še naslednje. V Sloveniji bi morali na novo sprejeti tudi zakon o varstvu pri delu. Sodobnega zakona o varstvu pri delu pa ne premoremo zato, ker mora biti po mednarodnih merilih področje varstva pri delu v najvišji možni meri usklajeno z evropskimi merili. Zakon je treba poslati celo na Svet Evrope v Strasbourg, da ga potrdi. Z zanemarjanjem tega področja pa se ne oddaljujemo samo od razvitega sveta, ampak v prvi vrsti od lastnega učinkovitega razvoja, ki bi nam lahko zagotovil blaginjo. Vsaka kratkovidnost se slejkoprej maščuje in bati se je, da bo tako tudi v primeru zdravstvene zaščite delavcev. Marija Frančeškin Prihodnost bo izstavila račun Priznani strokovnjak s področja medicine dela, prof. dr. Janko Sušnik, je v krajšem pogovoru za naš časopis takole ocenil zdravstveno varstvo slovenskih delavcev: »Zdravstveno stanje slovenskih delavcev ni dobro. Veliko podjetij je v finančnih stiskah in nimajo denarja za zdravstveno varstvo zaposlenih. Mnogi podjetniki vidijo v neplačevanju zdravstvenih uslug dodaten vir dohodka. Znano pa je, da škodljivi vplivi delovnega okolja delujejo na dolgi rok. Škodljivi vplivi azbesta so se tako v tovarni Anhovo pokazali šele čez 30 let. Če bomo s preventivo zamujali, se bodo škodljivi vplivi na zdravje delavcev poznali šele čez čas in takrat bo to ogromna družbena škoda. V zahodnem svetu je plačnik preventive podjetje, pri nas pa skušajo podjetja varčevati, kjer je le mogoče, tudi za ceno zdravja delavcev. - Kakšen je položaj zdravnikov medicine dela? »Zdravniki medicine dela so vse pogosteje brez dela, ker to področje ne deluje tako, kot bi moralo. Nadrejeni jim grozijo, da jih bodo odpustili, prekladajo jih iz enega na drugo delovno mesto. Po vseh mednarodnih konvencijah pa ta profil zdravnikov potrebujemo, njihovo znanje na tem področju je dragoceno. Če bomo zdaj medicino dela zanemarili, bomo zapravili znanje s tega področja za vrsto generacij. Naredili bomo škodo, ki jo bo težko popraviti. - Kako ocenjujete razvoj medicine dela v zahodni Evropi? »Razvoj, ki ga je dosegla medicina dela v Evropi, je odraz več kot desetletnega težkega boja med sindikati in podjetniki. Podjetniki so tam prisiljeni spoštovati sprejete konvencije na tem področju, sicer so kazni zelo visoke. Delovne inšpekcije so na Zahodu zelo uspešne. Delovni inšpektor obišče vsako leto podjetje, ki ima več kot 200 zaposlenih. Če je kaj narobe, pa tudi večkrat. Privatnik, naše gore list, je pred časom odprl zasebno podjetje v Italiji in ni spoštoval vseh določil, ki zadevajo odmore med delom. Takoj mu je stopil za vrat sindikat, pri nas pa...« M. F. Ljudje se grizejo med seboj prav povsod, ne samo v vrhovih naše politike. Pojdite kamorkoli, v katerokoli okolje, povsod boste našli od sovraštva zariple obraze, od zavisti skrivljene ustnice, od pijače okrvavljene poglede. Drobnjakarstvo, privoščljivost, zahrbtnost, poniglava prepotentnost, komolčarstvo in nekakšno kanibalsko vzdušje na vsakem koraku, to je naša vsakdanjost. To ni Evropa. To je Slovenija, Slovenija zdaj. Tadej Bratok VEČ ZA POKOJNINE ENAK VSTOP ZA VSE KOT ZA PUČE Po zadnji oktobrski uskladitvi pokojnin, ki velja od 1. septembra dalje, je najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo 19.103 tolarje, najnižja pokojnina za 15 let pokojninske dobe pa 7.866 tolarjev, medtem ko najvišja pokojnina presega 90 tisočakov. Po dosedanji veljavni zakonodaji so se namreč s prvim septembrom pokojnine povišale za 3,7 odstotka glede na rast plač. Poleg tega bodo upokojenci ob koncu tega meseca zraven prejeli še ustrezno razliko za že izplačane oktobrske in septembrske zneske. Vse bi bilo lepo in prav, če takšno izplačevanje pokojnin ne bi pripeljalo do nevarnih gospodarskih čeri, ko v celoti gledano, dajemo praktično več za pokojnine kot za plače. Ob naraščanju števila upokojencev ter ob padanju števila zaposlenih v gospodarstvu je namreč skupna vsota izplačil za pokojnine stalno večja od povečevanja skupne vsote plač v gospodarstvu. Danes pride na enega upokojenca le še 1,7 zaposlenih. Do konca leta se bo razmerje še poslabšalo, saj se podjetja skušajo otresti odvečnih delavcev tudi s predčasnim upokojevanjem. Povišalo se je tudi razmerje med pokojnino in plačo, v korist pokojnine. Po zadnji oktobrski uskladitvi pokojnin znaša povprečna starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo 86,3 odstotka povprečne slovenske plače, izplačane v avgustu. Razmerje med njima pa je celo višje od zakonskega minimuma 100 : 85, kar drugače pomeni, da zakon dopušča tudi višje razmerje med povprečno slovensko plačo in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo, v nobenem primeru pa ne dopušča nižjega od 100 : 85. Za omejevanje sprotnega usklajevanja pokojnin z rastjo plač (na raven 85 : 100) namreč ni pristojen zavod oziroma njegov upravni odbor, temveč mora takšno odločitev sprejeti republiški parlament in ustrezno spremeniti pokojninski zakon. V ozadju vsega pa tiči država (republiški proračun), s svojim dolgom sedmih milijard tolarjev zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse kaže, da država zavodu ne namerava poravnati svojih obveznosti, prej bo predlagala zvišanje prispevne stopnje in omejevanje pokojnin. M. F. Ostanki niso samo za golobe. Slika: Sašo Bernardi Tiskovna konferenca zavarovalnice Adriatic v Ljubljani, ns kateri so novinarjem razdelili tudi knjižico Zdravstveno zavarovanje po novem, ki je pravkar izšla pri naši založbi Enotnost Slika: Sašo Bernardi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da prostovoljno zavarovanje lahko uvedejo tudi druge zavarovalnice. To naj bi pomenilo rušenje monopola na tem področju, zdravo konkurenco v ceni paketov, pestro ponudbo zavarovalnic. Pojav konkurenčnih odnosov na tem izredno občutljivem področju pa je hkrati tudi novost in preizkušnja. Temeljni pogoj uspešne, lojalne in zdrave konkurence je izenačitev startnih pogojev partnerjev, ki v takih odnosih nastopajo. Tu pa se začenjajo težave. Adriatic, zavarovalna družba Koper, je za zdaj poleg državne zavarovalnice, ki je po zakonu morala uvesti prostovoljno zavarovanje, edina druga zavarovalnica med osmimi v Sloveniji, ki je pravočasno uvedla prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Nobena druga komercialna zavarovalnica ga do zdaj še ni ponudila v takšnem obsegu. V Adriaticu ocenjujejo, da ob uvedbi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja niso bili zagotovljeni vsi pogoji za enakopraven start. Ministrstvo za zdravstvo v zdravstvenih zavodih ni omogočilo enakopravnega vključevanja drugih zavarovalnic. Gre za vprašanja procedur pri uvajanju zdravstvenega varstva. V zdravstvenih zavodih še vedno nimajo nobenih navodil o tem, kako bodo potekali obračuni storitev ob startu novega sistema. Ker je državna zavarovalnica edini in monopolni nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ji obračunavanje stroškov doplačil ne predstavlja posebnih preglavic. Za druge zavarovalnice, v tem primeru za Adriatic, pa je težje. Če želijo svojim zavarovancem omogočiti sodobno uveljavljanje zdravstvenih storitev, da ob bolezni ne bodo izgubljali po nepotrebnem časa še z drugimi procedurami, jim morajo zagotoviti enak vstop v sistem, kot ga imajo zavarovanci državne zavarovalnice. Nesmiselno pa je, da bi zavarovanci v gotovini plačevali doplačila in potem pri zavarovalnici terjali povračilo. Žal v zdravstvenih zavodih nimajo o tem še nobenih navodil. »Če država ne bo v postopkih takoj izenačila vseh zavarovalnic, potem zavestno pušča vnemar enega izmed temeljnih pogojev, ki zagotavlja enakopravno vključevanje vseh zavarovalnic v izvajanju tovrstnega zavarovanja in sistem bo padel,« opozarja Berni Strmčnik iz Adriatica. Normalno bi bilo namreč, da bi država že zdavnaj poskrbela za ureditev tega vprašanja. Ob ustrezni rešitvi bi odpadlo vsakršno ločeno sklepa- nje pogodb med Adriaticom in zdravstvenimi zavodi, saj bi obračunavanje stroškov doplačil lahko preprosto in enotno uredili. Ker se bodo cene zdravstvenih storitev nujno spreminjale, je pravočasna obveščenost drugih zavarovalnic o njihovih spremembah izjemnega pomena. Zakasnele informacije pomenijo namreč dražje poslovanje, kajti kot v državni zavarovalnici je tudi pri drugih zavarovalnicah višina premije odvisna od gibanja cen zdravstvenih storitev. Neizenačitev v teh pogojih pomeni dajati prednost državni zavarovalnici oziroma Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če se je država odločila, da bo del zdravstvenega varstva prepustila tržnemu urejanju, potem bi gotovo morala sprejeti tudi ukrepe, da bi bili pogoji tekmujočih v startu izenačeni. M. F. tE 50 M - ČASOPISA SLOVENSKIH DELAVCEV 20. novembra 1992 ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Denar za pokojnine (IH) Najbolj običajni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, oziroma prispevki, ki jih plačujejo delodajalci. Ti dvojni prispevki predstavljajo celoten prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posameznega zavarovanca. Za nekatere kategorije zavarovancev pa je določeno, da sami plačujejo oba dela prispevka. Tako so zavarovanci, ki so obvezno zavarovani kot samostojni obrtniki, ali osebe, ki poklicno opravljajo drugo samostojno dejavnost (odvetniki, samostojni kulturni delavci) oziroma svobodni poklici (duhovniki), zasebni podjetniki, kmetje, vrhunski športniki ali šahisti in tisti, ki so vključeni v prostovoljno obliko pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sami zavezanci za plačevanje prispevkov. Višina njihovih prispevkov je enaka, kot se n. pr. plačuje za delavce, in zajema tako del, ki se delavcem obračunava neposredno iz plač, in del, ki ga delodajalec izplačuje iz dohodka kot prispevek delodajalca. S posebnim zakonom se lahko določi, da so posamezne skupine zavarovancev oproščene plačila dela prispekov. Ta del predstavlja prispevek delodajalcev, plača pa ga namesto zavarovancev Republika Slovenija iz proračuna. Z zakonom je tudi možno določiti primere, kriterije in pogoje, pod katerimi se določenim zavarovancem zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer se jih upošteva, kot da bi bili plačani. Taka določba vsekakor pomeni novost v sistemu plačevanja prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Res je že stara zakonodaja določala, da lahko skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja s samoupravnim splošnim aktom določi kriterije in pogoje, pod katerimi se zavarovancem, ki so zavarovani na podlagi opravljanja samostojne kmetijske dejavnosti, v primerih elementarnih nesreč štejejo zmanjšani ali odpisani prispevki za plačane. Vendar je šlo samo za oprostitev plačila prispevkov kmetom pod pogojem, da so bili oškodovani zaradi elementarnih nesreč. V drugih primerih pa ni bilo mogoče šteti odpisanih ali neplačanih prispevkov za plačane. Zavarovancem, ki se jim kot polni delovni čas šteje tudi čas, ki ga prebijejo na delu (v obveznem zavarovanju) s skrajšanim delovnim časom kot invalidi, če delajo s časom, ki ustreza njihovi delovni zmožnosti, oziroma zaradi nege otroka, starega do treh let, oziroma zaradi nege in varstva težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadete osebe, se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih prispevki obračunajo le za čas, ki so ga dejansko prebili na delu, oziroma za čas odsotnosti po predpisih o delovnih razmerjih in o zdravstvenem zavarovanju. Enako to velja zavarovance, ki se jim zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker so jo prebili v delovnem razmerju oziroma na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70%, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ek-strapiramidnimi obolenji. (Se nadaljuje) Pri naši založbi je pravkar izšla brošura z naslovom zsHAVsrmo ZAVAKOVMJE PO NOVEM Avtor brošure mag. Aleksej Cvetko bralcu na poljuden način razloži bistvene spremembe na področju zdravstvenega varstva in še posebej natančno opisuje vse oblike prostovoljnega zavarovanja občanov. Ker Pri razlaganju sledi zakonu, v brošuri objavljamo tudi tega. L J Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Udarci se zdravijo dolgo Udarnine so poškodbe, pri katerih je površina kože nedotaknjena. Lahko je podpluta, otekla in boleča, krvavitve pa ne vidimo. Udarnine povzroči udarec, sunek ali močan pritisk. Včasih jo povzroči velika sila in ne poškoduje kože, ki je zelo prožna, ampak povzroči hude poškodbe pod kožo: raztganine mišic, poškodbo žil s krvavitvijo v mišice, lahko pa celo poškodbo sklepov. Ko sem kot mlad zdravnik stažiral na kirurškem oddelku, se prav dobro spomnim, da so pripeljali poškodovanca, ki je padel z motorjem. Ni bil več mlad. Ob padcu se je udaril v obe koleni. Koža na kolenih je bila cela, podrgnjena, zunanjih krvavitev ni bilo. Obe koleni sta začeli otekati, bolečine so bile hude. Rentgenska slika ni kazala poškodbe kosti. Ker je bilo poškodovančevo stanje vedno hujše, se je dežurni kirurg odločil za operacijo. Takrat modernih pripomočkov, kot so artrosko-pija (aparat, s katerim pogledaš v sklep ob minimalnem rezu na koži), še ni bilo. Ko je kirurg prerezal kožo, je bil pogled na razdejani sklep hud. Sklep je bil odprt, vezi potrgane, sklepna ovojnica prerezana, poškodovane žile so krvavele v sklep. Skratka, zelo huda poškodba obeh kolenskih sklepov, s tem da so bile kosti cele in koža cela. To pišem zato, da si ne bomo mislili, da je ob celi koži lahko tudi sklep nepoškodovan in kost cela. Zaradi izlitja krvi v mišice je koža najprej rdeče barve, nato potemni in postane modro rdeče barve, nato preide v rjavkasto zeleno in na koncu rumeno ter izgine. Pa še nekaj lahko opazujemo. Človek se udari v ramo. Oteklina s podplutbo in tipično barvo je najprej res na rami, potem pa se seli navzdol po udu, proti komolcu in ljudje kasneje mislijo, da je bila poškodba res na komolcu in ne na rami. Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK ’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ....izvod(ov) ROKOVNIKA-PR1ROČNIKA ZA LETO 1993. Naročeno pošljite na naslov: ........... Ulica, poštna št., kraj:................ Ime in priimek podpisnika:.............. Prva pomoč je enostavna: • hladni obkladki, • mirovanje. Če nastanejo velike otekline in se bojimo, da so nastale obsežne krvavitve v mišice, pa moramo ud imobilizirati in poiskati zdravniško pomoč. Kri se izliva v tkiva, v mišičje, med mišice toliko časa, da se pritisk v žili ne izravna s pritiskom v poškodovani mišici. Če pa je kost poškodovana so količine krvi ob poškodovani kosti še večje. Čeprav bomo o krvavitvah in znakih krvavitev še pisali, bom naštel znake krvavitev: • koža in vidne sluznice so blede, veznice oči so izrazito blede; • koža je hladna in lepljiva; • dihanje je hitrejše, v posebno hudih primerih bolnik lovi sapo. Včasih tak bolnik, ki je hudo slabokrven, zaradi krvavitve tudi zeha; • utrip žile, pulz, je slaboten in pospešen; • poškodovanec se vrti in premetava ter je hudo nemiren, bori se tudi za zrak; • če je krvavitev (tudi notranja) prehuda, bolnik zgubi zavest. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-265. Prednaročniška cena je 480 tolarjev. »g NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM - Naročeno mi(nam) pošljite na naslov....... Ulica, poštna št., kraj...................................................... Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju Datum: Podpis: Naročeno, dne: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku Podpis naročnika 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju pokrajinski tednik, ki poroča • 0 vsem, kar se zgodi zani mivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • Riše preprosto, razumljivo in kratko, • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, • je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi | najcenejši 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 tax: 068/24-898 NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Jože Smole: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI Pri založbi ČZP Enotnost je konec oktobra izšla knjiga Jožeta Smoleta »Pred usodnimi odločitvami«. V njej Smole, nekdanji novinar, diplomat, predsednik SZDL Slovenije in sedanji poslanec Socialistične stranke v slovenskem parlamentu razgrinja svoj pogled na slovensko in jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. Kaj med drugim trdi: • Večstrankarski sistem k nam ni prišel kot strela z jasnega neba. • Ob božiču 1986 so me mnogi napadli, drugi pa so mi nadeli vzdevek »Božiček«. ak«v Nobenega urednika nismo imenovali, ne da bi predhodno dobili mnenje novinarskega • Admiral Štok je zaradi mojih domislic na račun omejenosti nekaterih oficirjev takoj telefoniral v Beograd, general Hočevar pa sploh ni hotel sodelovati s predsedstvom Slovenije. • Teritorialna obramba ni bila od boga dana niti ni nastala šele v letu 1991. • Neposredne volitve v Sloveniji so bile že 2. aprila 1989. • Kateri beograjski Slovenci so najbolj vehementno napadali Slovenijo 9 Zakaj sem izjavil: »Če bomo popustili, me dajte na gavge!« • Poslednji vlak »bratstva in enotnosti« in incidenti • Zakaj Srbom ni uspelo organizirati »mitinga resnice« v Ljubljani • Moja srečanja s Slobodanom Miloševičem in Borisavom Jovičem Knjigo Jožeta Smoleta lahko naročite pri ČZP Enotnost. Prednaročniiška cena je 980 tolarjev. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o) ____ izvod(ov) knjige PRED USODNIMI In kaj razgrinja: . • Kak° so mi »izmaknili« Kučanov stenogram s seje predsedstva CK ZKJ, ki ga je nekako 'zvrtal Igor Bavčar. • Kako so nastajale politične zveze (stranke) pod dežnikom SZDL • Kako so mi Srbi očitali, da sem agent CIA in avtor gesla »Srbe na vrbe« ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:_______________________________________________ Ulica, poštna št., kraj:________________________________________________________________________ Datum:-----,______________________ Podpis naročnika:_____________________________________________ 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! 1. VOLILNA ENOTA OKRAJ ŠT. 1 - JESENICE: RINA KLINAR Rojena 20. 12. 1952 na Jesenicah, diplomirana sociologinja, s stalnim bivališčem na Jesenicah, predsednica izvršnega sveta SO Jesenice. OKRAJ ŠT. 2 - RADOVLJICA: FRANC BAJT Rojen 18.1.1936 v Črnomlju, inženir lesarstva, s stalnim bivališčem v Bohinjski Bistrici, glavni direktor podjetja LIP Bled. OKRAJ ŠT. 3 - RADOVLJICA: BERNARD TONEJC Rojen 20. 8. 1932 v Radovljici, inženir gozdarstva, s stalnim bivališčem v Lescah, upokojenec. OKRAJ ŠT. 4 - KRANJ: JOŽICA PUHAR Rojena 19. 3. 1942 v Kranju, diplomirana pravnica, s stalnim bivališčem v Kranju, ministrica za delo v sedanji slovenski vladi. OKRAJ ŠT. 5 - KRANJ: DR. DUŠAN BAVDEK Rojen 22.4.1948 v Ljubljani, zdravnik specialist splošne medicine, s stalnim bivališčem v Kranju, zdravnik v Zdravstvenem domu Kranj. OKRAJ ŠT. 6 - KRANJ: BORUT PETRIČ Rojen 28. 12. 1961 v Kranju, gimnazijski maturant, s stalnim bivališčem v Kranju, lastnik Jeans club Petrič, Kranj. OKRAJ ŠT. 7 - TRŽIČ: JANEZ PIŠKUR Rojen 22.2.1944 v Tržiču, učitelj, s stalnim bivališčem v Tržiču, ravnatelj Osnovne šole Križe. OKRAJ ŠT. 8 - ŠKOFJA LOKA: SANDI BARTOL Rojen 8. 2. 1944 v Vrhu, občina Trebnje, organizator dela, s stalnim bivališčem v Medvodah, predsednik območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko. OKRAJ ŠT. 9 - ŠKOFJA LOKA: MIRJAM JAN BLAŽIČ Rojena 29. 7.1947 v Ljubljani, diplomirana inženirka, s stalnim bivališčem v Škofji Loki, generalna direktorica LTH Livarne Škofja Loka. OKRAJ ŠT. 10 - KAMNIK: DR. BRANKO BOŽIČ Rojen 5.10.1927 v Ljubljani, doktor znanosti, s stalnim bivališčem v Kamniku, upokojenec OKRAJ ŠT. 11 - IDRUA: SAMO BEVK Rojen 27. 8.1956 v Ljubljani, profesor zgodovine in umetnostne zgodovine, s stalnim bivališčem v Idriji, ravnatelj Mestnega muzeja Idrija 2. VOLILNA ENOTA OKRAJ ŠT. 1 - TOLMIN: BRANKO VELIŠČEK Rojen 7. 1. 1959 na Jesenicah, diplomirani sociolog, s stalnim bivališčem v Kobaridu, vodja kadrovske službe v TIK Kobarid. OKRAJ ŠT. 2 - PIRAN: VOJKA ŠTULAR Rojena 4. 4. 1946 v Brestanici na Krasu, profesorica, s stalnim bivališčem v Luciji, ravnateljica vrtca v Luciji, je tudi poslanka SDP v zboru občin republiške skupščine. OKRAJ ŠT. 3 - IZOLA: BREDA PEČAN Rojena 2.10.1946 v Ljubljani, diplomirana inženirka, s stalnim bivališčem v Izoli, direktorica I.R.I.S. d. o. o. Izola. OKRAJ ŠT. 4 - KOPER: PETER BEKEŠ Rojen 12. 8. 1946 v Celju, s stalnim bivališčem v Portorožu, zaposlen na Višji upravni šoli v Ljubljani, poslanec SDP v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine. OKRAJ ŠT. 5 - KOPER: AURELIO JURI Rojen 27.7.1949 v Puli, novinar, s stalnim bivališčem v Kopru, koprski župan. OKRAJ ŠT. 6 - SEŽANA: BOŽO DRAGAN Rojen 14. 9.1948 v Ribnici na Pohorju, profesor telesne vzgoje, s stalnim bivališčem v Sežani, zaposlen na Srednji šoli Srečka Kosovela v Sežani kot učitelj. Na Združeni listi nastopa kot neodvisni kandidat. OKRAJ ŠT. 7 - ILIRSKA BISTRICA: MAG. ZLATKO JENKO Rojen 27. 9. 1957 v Kopru, magister veterinarske medicine, s stalnim bivališčem v Ilirski Bistrici, zaposlen pri Kmetijsko veterinarskem zavodu v Novi Gorici. OKRAJ ŠT. 8 - POSTOJNA: JERKO ČEHOVIN Rojen 10. 12. 1946 v Postojni, diplomirani ekonomist, stanuje v Postojni, zaposlen v Hotelu Jama. OKRAJ ŠT. 9 - NOVA GORICA: SERGU PELHAN Rojen 13.10.1939 v Idriji, diplomirani sociolog, stanuje v Novi Gorici, znan novogoriški župan. OKRAJ ŠT. 10 - BORUT PAHOR Rojen 2. 11.1963 v Postojni. Po izobrazbi je diplomirani politolog. Stanuje v Ljubljani. Je poslanec SDP v družbenopolitičnem zboru Skupščine Republike Slovenije. OKRAJ ŠT. 11 - AJDOVŠČINA: JOŽE KREČIČ Rojen 29. 3. 1948 v Ustjah. Po izobrazbi je srednji kemijski tehnik. Stanuje v Ajdovščini. Zaposlen je v Mlinotestu Ajdovščina kot pomočnik direktorja. 3. VOLILNA ENOTA OKRAJ ŠT. 1 - CERKNICA: FORTUNAT KOTNIK Rojen 3. 8. 1948 v Podgori. Po izobrazbi je diplomirani inženir gozdarstva. Stanuje v Cerknici. Zaposlen je v Gozdnem gospodarstvu PE Stari trg kot vodja izvajalskih del. OKRAJ ŠT. 2 - VRHNIKA: TOMAŽ GROM Rojen 13. 9.1928 na Vrhniki. Po izobrazbi je pedagog. Stanuje na Vrhniki. Je upokojenec. OKRAJ ŠT. 3 - LJUBLJANA VIČ-RUDNIK: JOŽE OSTERMAN Rojen 29. 8.1947 na Bledu. Po izobrabi je profesor primerjalne književnosti. Stanuje v Ljubljani. Zaposlen je kot poslovni direktor Agencije za gospodarsko promocijo pri Slovenskem institutu za management v Ljubljani. Opravlja funkcijo generalnega tajnika Socialdemokratske unije. OKRAJ ŠT. 4 - LJUBLJANA VIČ-RUDNIK: MAG. MIRO LUBEJ Rojen 29. 7. 1943 v Radizlu pri Mariboru. Po izobrazbi je magster kemijskih znanosti. Stanuje v Ljubljani. Zaposlen je na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani, kjer opravlja funkcijo dekana. Je vodja poslanskega kluba SDP v ljubljanski mestni skupščini. OKRAJ ŠT. 5 - LJUBLJANA VIČ-RUDNIK: MAG. JANEZ KOCIJANČIČ Rojen 20. 10. 1941 v Ljubljani. Po izobrazbi je magister prava. Stanuje v Ljubljani. Zaposlen je kot direktor Adria-Airways Ljubljana. Je poslanec SDP v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine. OKRAJ ŠT. 6 - LJUBLJANA VIČ-RUDNIK: DARE RAVNIKAR Rojen 9. 6. 1932 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani pedagog. Stanuje v Ljubljani. Je upokojenec. OKRAJ ŠT. 7 - LJUBLJANA CENTER: DR. RADO BOHINC Rojen 23. 7. 1949 v Trbojah pri Kranju. Po izobrazbi je doktor pravnih znanosti. Stanuje v Ljubljani. Zaposlen je pri Slovenskem institutu za management, Ljubljana. Je predsednik glavnega odbora Socialdemokratske unije Slovenije. OKRAJ ŠT. 8 - LJUBLJANA ŠIŠKA: DR. CIRIL RIBIČIČ Rojen 30. 6. 1947 v Ljubljani. Po izobrazbi je doktor pravnih znanosti. Stanuje v Ljubljani. Zaposlen je kot redni profesor na pravni fakulteti ljubljanske univerze. Je poslanec SDP v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine in predsednik SDP Slovenije. OKRAJ ŠT. 9 - LJUBLJANA ŠIŠKA: MAG. METKA TEKAVČIČ Rojena 12. 6.1961 v Zagorju. Po izobrazbi je magistra ekonomskih znanosti. Stanuje v Ljubljani. Zaposlena je kot asistentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je predsednica družbenopolitičnega zbora ljubljanske mestne skupščine. OKRAJ ŠT. 10 - LJUBLJANA ŠIŠKA: JOŽE ŠLANDER Rojen 14.7.1944 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani inženir strojništva. Stanuje v Ljubljani. Zaposlen je kot direktor Slovenske trgovske družbe v Ljubljani. OKRAJ ST. 11 - LJUBLJANA ŠIŠKA: MILOŠ PAVLICA Rojen 3.10.1950 na Braniku v občini Nova Gorica. Po izobrazbi je pravnik. Stanuje v Ljubljani. Zaposlen je kot poslovni sekretar družbe Iskra holding d. d. Je podredsednik Delavske stranke Slovenije. 4. VOLILNA ENOTA OKRAJ ŠT. 1 - KOČEVJE: JOŽE NOVAK Rojen 21.7.1945 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani politolog. Stanuje v Kočevju. Zaposlen je kot direktor Doma starejših občanov v KOČEVJU. OKRAJ ŠT. 2 - TREBNJE: FRANC LAPAJNE Rojen 10.6.1938 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist. Stanuje v Ribnici. Zaposlen je v ITAS Kočevje. OKRAJ ŠT. 3 - GROSUPLJE: DR. JOŽE GOŠNIK Rojen 15. 3. 1936 v Celju. Po izobrazbi je stomatolog. Stanuje v Grosupljem. Zaposlen je kot zobozdravnik v Zdravstvenem domu Grosuplje. OKRAJ ŠT. 4 - LITIJA: STANE UPEU Rojen 3. 3.1923 v Kresniških Poljanah. Po izobrazbi je ekonomski tehnik. Stanuje v Jevnici. Je upokojen. OKRAJ ŠT. 5 - LJUBLJANA Moste-Polje: BRANE OMERZU Rojen 22. 5. 1950 na Polzeli. Po izobrazbi je diplomirani sociolog. Stanuje v Ljubljani. Trenutno je brezposelen. OKRAJ ŠT. 6 - LJUBLJANA MOSTE-POLJE: DR. LEV KREFT Rojen 15. 9. 1951 v Ljubljani. Je doktor filozofskih znanosti. Stanuje v Ljubljani. Je poslanec družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. OKRAJ ŠT. 7 - LJUBLJANA MOSTE-POLJE: DR. VASUJ CERAR Rojen 8. 6.1946 v Ljubljani. Stanuje v Ljubljani. Po izobrazbi je doktor medicinskih znanosti in specialist ginekolog. Zaposlen je kot primarij Univerzietne ginekološke klinike v Ljubljani. OKRAJ ŠT. 8 - LJUBLJANA BEŽIGRAD: DK. MAKS TAJNIKAR Rojen 15. 1. 1951 v Slovenj Gradcu. Po izobrazbi je doktor ekonomskih znanosti. Stanuje v Ljubljani. Je minister za malo gospodarstvo v sedanji slovenski vladi. 5. VOLILNA ENOTA OKRAJ ŠT. 1 - ŠENTJUR: BREDA SVETINA Rojena 26. 5. 1936 v Celju. Po izobrazbi je diplomirana ekonomistka. Stanuje v Šentjuiju pri Celju. Je upokojena OKRAJ ŠT. 2 - CELJE: FRANC BERGINC Rojen 20.11.1936 v Lučah ob Savinji. Po izobrazbi je diplomirani psiholog in sociolog. Stanuje v Celju. Zaposlen je kot kadrovski delavec v EMO Celje. Vodi sindikdat gradbincev v Svobodnih sindikatih Slovenije. OKRAJ ŠT. 3 - CELJE: ŽELJKO CIGLER Rojen 27.10.1958 v Celju. Po izobrazbi je diplomirani politolog. Stanuje v Celju. Zaposlen je kot predsednik SDP v Celju OKRAJ ŠT. 4 - ŽALEC: ANTON DELAK Rojen 20. 8. 1927 v Trstu. Po izobrazbi je pravnik. Stanuje v Žalcu. Je upokojen. OKRAJ ŠT. 5 - ŽALEC: FRANCI TRATAR Rojen 25.4.1944 v Pongracu. Po izobrazbi je ekonomist. Stanuje v Grižah. Zaposlen je kot vodja ekspoziture Ljubljanske banke, d.d., Žalec. OKRAJ ŠT. 6 - MOZIRJE: FRANC MIKLAVC Rojen 3. 5. 1937 v Bočni. Po izobrazbi je višji lesnoindustrijski delavec. Stanuje v Šmartnem ob Dreti. Zaposlen je kot direktor Merx-Savinja Mozirje. OKRAJ ŠT. 7 - VELENJE: MG. FRANC AVBERŠEK Rojen 30. 4.1947 v Velenju. Po izobrazbi je magister rudarskih znanosti. Stanuje v Velenju. Je minister za energetiko v sedanji slovenski vladi in neodvisni poslanec v zboru združenega dela slovenske skupščine. OKRAJ ŠT. 8 - VELENJE: CVETKA TINAUER Rojena 1.4.1957 v Šoštanju. Po izobrazbi je diplomirana pravnica. Stanuje v Šoštanju. Zaposlena je kot direktorica v lastnem podjetju PERSPEKTIVA, d.o.o., Šoštanj. OKRAJ ŠT. 9 - SLOVENJ GRADEC: JANEZ KOMLJANEC Rojen 7. 4. 1938 na Bučki na Dolenjskem. Stanuje v Slovenj Gradcu. Po izobrazbi je inženir stojništva. Je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec. OKRAJ ŠT. 10 - RAVNE NA KOROŠKEM: RAJKO LESJAK Rojen 12. 8. 1952 v Črni na Koroškem. Po izobrazbi je višji upravni delavec. Stanuje v Črni na Koroškem. Je sekretar Svobodnih sindikatov Slovenije. OKRAJ ŠT. 11 - DRAVOGRAD, RADLJE: LOJZE RAŠKO Rojen 26.5.1954 v Črni na Koroškem. Po izobrazbi je hotelsko-gostinski tehnik. Stanuje v Radljah ob Dravi. Zaposlen je kot vodja recepcije v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu. Je predsednik sindikata gostinske dejavnosti pri Svobodnih sindikatih Slovenije. 6. VOLILNA ENOTA OKRAJ Sr. 1 - ČRNOMELJ, METLIKA: MARJAN HUTAR Rojen 30.1.1952 v Novem mestu. Po izobrazbi je višji komercialist. Stanuje v Črnomlju. Zaposlen je kot vodja enote Tekstil Adlešiči. OKRAJ ŠT. 2 - NOVO MESTO: IGOR VIZJAK Rojen 23. 06. 1951 v Novem mestu. Po izobrazbi je diplomirani sociolog. Stanuje v Straži pri Novem mestu. Je predsednik Območnega odbora Svobodnih sindikatov Slovenije v Novem mestu. Na Združeni listi nastopa kot neodvisni kandidat. OKRAJ ŠT. 3 - NOVO MESTO: SONJA LOKAR Rojena 16. 3. 1948 v Zagrebu. Po izobrazbi je profesorica sociologije in francoskega jezika. Stanuje v Ljubljani. Je poslanka v Skupščini Republike Slovenije in podpredsednica SDP Slovenije. OKRAJ ŠT. 4 - TREBNJE: JURE ŽLAJPAH Rojen 12. 6. 1954 v Novem mestu. Po izobrazbi je upravni pravnik. Stanuje v Mokronogu. Je gostilničar v gostilni Žlajpah Mokronog. OKRAJ ŠT. 5 - BREŽICE: STANKO ZLOBKO Rojen 8. 6. 1947 v Gazicah pri Cerkljah. Po izobrazbi je višji pedagoški delavec. Stanuje v Cerkljah ob Krki. Je sekretar Sekretariata za obrambo občine Brežice. OKRAJ ŠT. 6 - KRŠKO: MARJAN URBANC Rojen 13. 11. 1958 v Brežicah. Stanuje v Krškem. Opravlja funkcijo sekretarja Območne organizacije Svobodnih sindikatov Krško. OKRAJ ŠT. 7 - SEVNICA: BREDA MUOVIČ Rojena 4. 5.1948 v Ljubljani. Stanuje v Sevnici. Po izobrazbi je diplomirana ekonomistka. Je županja sevniške občine. OKRAJ ŠT. 8 - LAŠKO: FRANC LIPOGLAVŠEK 0SwL-iFl(BIjANTBEaGRAD: DR- Sopota Radeče. OKRAJ ŠT. 9 - HRASTNIK: MIRAN POTRČ Rojen 27. 3. 1938 v Mariboru. Po izobrazbi je diplomirani pravnik. Stanuje v Ljubljani. Je vodja poslanskega kluba SDP KOŽUH NOVAK Rojena 26.3.1943 v Velikih Laščah. Po izobrazbi je specialistka - ginekologinja. Stanuje v Medvodah. Zaposlena je kot direktorica Inštituta za socialno medicino in higieno v Ljubljani. Na Združeni listi nastopa kot neodvisna kandidatka. OKRAJ ŠT. OKRAJ ŠT. 10 - Domžale: IGOR LIPOVŠEK Rojen 27. 4. 1956. Po izobrazbi je profesor geografije. Stanuje v Ljubljani. Zaposlen je na Srednji usnjarski šoli v Domžalah kot učitelj. OKRAJ ŠT. 11 - DOMŽALE: STANE ORAŽEM Rojen 1. 6.1958 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani inženir strojništva. Stanuje v Domžalah. Zaposlen je v Papirnici Količevo kot vodja tehnično razvojnega sektorja. v Skupščini Republike Slovenije. OKRAJ ŠT. 10 - TRBOVLJE: BOŽO MAROT Rojen 17. 6. 1957 v Trbovljah. Po izobrazbi je diplomirani politolog. Stanuje v Trbovljah. Zaposlen je kot predsednik SDP Trbovlje. OKRAJ ŠT. 11 - ZAGORJE: MILOŠ PROSENC Rojen 13. 11. 1939 v Kisovcu. Po izobrazbi je učitelj. Stanuje v Kisovcu. Je sekretar poslanskega kluba SDP Slovenije. 7. VOLILNA ENOTA OKRAJ ŠT. 1 - ŠMARJE: DARKO BIZJAK Rojen 26.10.1938 v Središču ob Dravi. Po izobrazbi je pravnik. Stanuje v Šmarjah pri Jelšah. Je direktor Zdravilišča Rogaška Slatina in poslanec SDP v zboru združenega dela slovenske skupščine. OKRAJ ŠT. 2 - SLOVENSKA BISTRICA: BRANKO VAŠA Rojen 7.8.1937. Po izobrazbi je profesor obramboslovja. Stanuje v Zgornji Polskavi. Zaposlen je kot vodja splošnega sektorja v Preskrbi Poljčane. OKRAJ ŠT. 3 - SLOVENSKE KONJICE: BRANKO PAVLIN Rojen 21. 6. 1950 v Celju. Po izobrazbi je diplomirani inženir strojništva. Stanuje v Slovenskih Konjicah. Je predsednik poslovodnega odbora Comet Zreče. OKRAJ ST. 4 - RUŠE: ZDRAVKO DOLINŠEK Rojen 17. 9. 1933 v Kamnici pri Mariboru. Po izobrazbi je diplomirani inženir organizacije dela. Stanuje v Selnici ob Dravi. Je upokojenec. OKRAJ ŠT. 5 - MARIBOR: DR. ŠTEFAN BAUMAN Rojen 5. 12. 1926 v Račah. Po izobrazbi je doktor veterinarske medicine. Stanuje v Račah. Zaposlen je kot direktor Razvojnega centra Maribor d. o. o. OKRAJ ŠT. 6 - MARIBOR: MARJAN BAČKO Rojen 15. 12. 1929 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomiran dramski igralec. Stanuje v Mariboru. Je upokojenec. OKRAJ ŠT. 7 - MARIBOR: BRANKO MEDIK Rojen 24.2.1950 v Mariboru. Srednješolska izobrazba. Zaposlen je v mariborski livarni in opravlja funkcijo predsednika sindikata. OKRAJ ŠT. 8 - MARIBOR: BORIS SOVIČ Rojen 30. 10. 1956 v Mariboru. Po izobrazbi je diplomirani inženir elektrotehnike. Stanuje v Mariboru. Je mariborski podžupan. OKRAJ ŠT. 9 - MARIBOR: IVAN SISINGER Rojen 24.9.1934 vForminu. Po izobrazbi je strojni ključavničar. Stanuje v Mariboru. Je upokojenec. OKRAJ ŠT. 10. - MARIBOR: JOŽE JAGODNIK Rojen 13. 2. 1949 v Malni, občina Lenart. Po izobrazbi je novinar. Stanuje v Mariboru. Zaposlen je kot novinar na RTV Maribor. OKRAJ ŠT. 11 - MARIBOR: MAJDA POTRATA Rojena 30.5.1948 v Celju. Po izobrazbi je profesorica slovenskega jezika in književnosti. Stanuje v Mariboru. Zaposlena je na Pedagoški fakulteti v Mariboru. 8. VOLILNA ENOTA OKRAJ ŠT. 1 - LENDAVA: LEON ALI Rojen 18. 7. 1952 v Dolgi vasi. Po izobrazbi je diplomirani politolog. Stanuje v Lendavi. Opravlja delo zasebnika. OKRAJ ŠT. 2 - ORMOŽ: ZDRAVKO HLEBEC Rojen 13.5.1946. Po izobrazbi je diplomirani inženir organizacije dela. Stanuje v Kogu. Zaposlen je kot vodja sektorja kontrole kakovosti v OPTYL-u Ormož. OKRAJ ŠT. 3 - LJUTOMER: DR. JOŽE ŠUMAK Rojen 14. 2.1937 v Ljutomeru. Po izobrazbi je doktor medicine - specialist šolske medicine. Stanuje v Ljutomeru. Zaposlen je kot direktor Zdravstvenega doma v Ljutomeru. OKRAJ ŠT. 4 - MURSKA SOBOTA: ERNEST NOVAK Rojen 22. 1. 1960 v Murski Soboti. Po izobrazbi diplomirani inženir agronomije. Stanuje v Murski Soboti. Zaposlen je kot kmetijski svetovalec za sadjarstvo in vinogradništvo pri Živinorejsko veterinarskem zavodu za Pomurje. OKRAJ ŠT. 5 - MURSKA SOBOTA: DANILO ŠIPOŠ Rojen 8. 3.1953 v Murski Soboti. Po izobrazbi je strojni ključavničar. Stanuje v Martjancih. Je vodja območnega odbora Svobodnih sindikatov. OKRAJ ŠT. 6 - GORNJA RADGONA: FRANC-FERI HORVAT Rojen 26. 9. 1941 v Kuštanovcih. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist. Stanuje v Ljubljani. Opravlja funkcijo predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Na ZdniŽeni listi nastopa kot neodvisni kandidat. OKRAJ ŠT. 7 - LENART: MARUA ŠAUPERL Rojena 11.8.1957vJurovskemDolu. Po izobrazbi je predmetna učiteljica. Stanuje v Jurovskem Dolu. Zaposlena je na Osnovni šoli Jurovski Dol. OKRAJ ŠT. 8 - PESNICA: IVAN ŠABEDER Rojen 30. 5. 1951 v Vajgnu. Stanuje v Jarenini. Ukvarja se s kmetovanjem. Je vodja kmečkega sindikata v Pesnici. OKRAJ ŠT. 9 - PTUJ: ADOLF ADI ROGEU Rojen 30. 6. 1937 v Ptuju. Stanuje v Ljubljani. Je direktor poslovnega sistema Kemija. OKRAJ ŠT. 10. - PTUJ: ANKA OSTERMAN Rojena 19. 7. 1940 v Krogu pri Murski Soboti. Diplomirana sociologinja. Stanuje na Ptuju. Je ministrica za borce in vojaške invalide v sedanji slovenski vladi in poslanka SDP v zboru združenega dela slovenske skupščine. OKRAJ ŠT. 11 - PTUJ: CIRIL MURKO Rojen 29.3.1932 v Lovrencu na Dravskem polju. Po izobrazbi je inženir varstva pred požarom. Stanuje v Majšperku. Je upokojenec. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije je samostojna, neodvisna, prostovoljna interesna organizacija, v katero se včlanjujejo delavci dejavnosti zato, da bi v njej na organiziran način izražali in uresničevali svoje posebne in skupne interese ter uveljavili in varovali svoj ekonomski, gmotni in socialni položaj, pravice delavcev in članov sindikata, v skladu s statutom in programskim dokumentom Svobodnih sindikatov Slovenije, mednarodnimi konvencijami ter načeli pravne države. Tako smo zapisali v 1. členu temeljnih določb Statuta Sindikata KNG, ki smo ga sprejeli na skupščini dne 7. marca 1990. V naš sindikat dejavnosti so včlanjeni delavci iz naslednjih dejavnosti, vpisanih v register podjetij: 0111 Pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 Predelava nekovinskih rudnin 0118 Proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov 0119 Predelava kemičnih izdelkov 0129 Predelava kavčuka Ob zaključku akcije ponovnega včlanjevanja v sindikat dejavnosti konec leta 1990 je pristopne izjave podpisalo preko 27.000 delavcev iz prej navedenih dejavnosti. Sedaj ima naš sindikat okrog 26.000 članov. Zmanjšanje števila članov je posledica zmanjšanja števila zaposlenih v dejavnosti in delnega izstopa članov zaradi prehoda v druge sindikate. V dejavnostih je bilo 30. junija letos 31.194 zaposlenih. SINDIKAT SINDIKAT KEMIČNE, NEKOVINSKE IN GUMARSKE INDUSTRME SLOVENIJE Z veliko mero posluha članov smo v letu 1991 končno v vseh podjetjih prešli na plačevanje članarine od bruto osebnih dohodkov, kar sindikatu dejavnosti zagotavlja financiranje svojega programa in delno tudi obveznosti do socialnih pomoči članom iz lastnih sredstev. Na področju financiranja so pred nami še nedorečeni cilji, ki jih bo treba pričeti postopoma uresničevati, to je ustanavljanje skladov, zlasti stavkovnega sklada. Sedanji način organiziranja bo treba izpeljati tako, da bo možno doseči dogovor, da se bodo prej omenjeni skladi pričeli napajati na enem mestu. Sedanja štiristo-penjska institucionalnost in višina članarine tega ne zagotavljata. Tudi vključevanje v mednarodna sindikalna združenja ne bo brezplačno in bo v prihodnje treba razmišljati tudi o tem (članarina v mednarodni organizaciji sindikata kemične in sorodnih dejavnosti - ICEF znaša 2 švicarska franka na člana letno). Organi sindikata KNG so: • skupščina • republiški odbor, 28 članov, predsednik Janez Justin, podpredsednik Albin Šrimpf, sekretar Franjo Krsnik, • statutarna komis., 5 članov, predsednik Milan Čufar, • nadzorni odbor, 5 članov, predsednica Mojca Rus. Pri republiškem odboru pa delujeta: - komisija za kolektivne pogodbe, predsednik Janez Pevec - organizacijsko-kadrovska komis., predsednik Marjan Mirnik Sindikat KNG ima organizirane odbore dejavnosti na tehle območjih: • Območni odbor dejavnosti Celje s sedežem Šmarje pri Jelšah, predsednik Marjan Mimik, sekretarka Darinka Šuc-Lah • Območni odbor dejavnosti Dolenjske N. mesto s sedežem v Trebnjem, predsednik Brane Bambič, sekretarka Bojana Kordiš • Območni odbor dejavnosti Ljubljana z okolico, predsednik Peter Rupnik, sekretar Miro Podbevšek 0 Območni odbor dejavnosti Podravja s sedežem v Mariboru, predsednica Majda Celcer, sekretar Edi Ozimič 0 Območni odbor dejavnosti Pomurja s sedežem v Lendavi, predsednica Milena Milič, sekretarka Zdenka Bobovec 0 Območni odbor dejavnosti Posočja s sedežem v Novi Gorici, predsednik Dušan Vuk 0 Območni odbor dejavnosti Zasavja s sedežem v Hrastniku, predsednik Soniboj Knežak, sekretarka Tjaša Kohne. Sindikate podjetij imamo tudi na drugih območjih, vendar ni ustanovljenih odborov dejavnosti. Organizacijske in druge povezave s temi območji so izpeljane v skladu z aktom o organiziranosti in statutom sindikata dejavnosti. Na izredni skupščini sindikata KNG 6. junija 1991 smo sprejeli tudi znak sindikata dejavnosti. Na podlagi tega smo dali izdelati zastavo sindikata dejavnosti, ki vam jo predstavljamo (zelena podlaga z napisom Sindikat KNG Slovenije). Temeljni obliki delovanja sindikata dejavnosti sta sindikat podjetja in sindikat dejavnosti, povezani v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Statutarne ugodnosti člana sindikata KNG so opredeljene na hrbtni strani članske izkaznice in so enake ugodnostim članov sindikatov drugih dejavnosti v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je bil ustanovljen kot samostojna, prostovoljna in demokratična nadstrankarska interesna organizacija na podlagi odločitev v sindikatih podjetij dejavnosti energetike v Republiki Sloveniji na skupščini Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije 28. februarja 1990. Vanj so včlanjeni delavci dejavnosti: 0 elektrogospodarstva, 0 premogovništva, 0 proizvodnje in predelave nafte in plina, 0 rudarsko gradbenih del, 0 proizvodnje kaolina in bivše proizvodnje urana, 0 oskrbe s toplotno energijo in oskrbe mest in naselij s plinom. Sindikat dejavnosti deluje samostojno in neodvisno v skladu s svojim programom in statutom ter skupnim programom v Zvezi Svobodnih sindikatov Slovenije. Član sindikata je temeljni subjekt oblikovanja, uveljavljanja in preverjanja politike ter delovanja Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije ima okrog 15.300 članov, kar je 85% zaposlenih v dejavnosti energetike v Republiki Sloveniji. Temeljni obliki delovanja in organiziranosti sindikata dejavnosti sta: sindikat podjetja in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Organiziranost in delovanje le-teh temelji: - na specifičnosti interesov in potreb članov posameznih dejavnosti energetike in - na skupnih interesih in potrebi po njihovem usklajevanju in nastopanju sindikata dejavnosti energetike z drugimi sindikati dejavnosti in ZSSS ter drugimi samostojnimi sindikati in inštitucijami v Republiki Sloveniji. Organiziranost in delovanje Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije na ravni republike temelji na delovanju: 0 Odbora sindikata dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije, 0 Odbora sindikata dejavnosti premogovništva Slovenije, 0 Odbora sindikata drugih dejavnosti energetike Slovenije in 0 organov Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Organi sindikata dejavnosti so: skupščina, republiški odbor, statutarna komisija, nadzorni odbor in odbor sindikata posamezne dejavnosti. Statutarne ugodnosti člana sindikata dejavnosti so opredeljene na hrbtni strani članske izkaznice in so enake ugodnostim drugih članov v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije vključuje preko 58.000 članov (sept. 1992 - 58.258). Vključeni so delavci, zaposleni v tekstilni industriji, točneje proizvodnji preje in tkanin in proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov in usnjarskopredelovalni industriji v proizvodnji usnja ter proizvodnji obutve, usnjene konfekcije in galanterije. Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije je organiziran v: Trenutno je v naš sindikat vključenih 96 podjetij tekstilne dejavnosti in 24 usnjarskopredelovalne dejavnosti. Organizirane imamo območne organizacije s sedeži v Ajdovščini, Žalcu, Škofji Loki, Novi Gorici, Domžalah, Ljubljani, Murski Soboti, Grosuplju, Mariboru, Novem mestu, Ptuju, Tolminu, Sl. Gradcu, Sevnici, Idriji, Velenju, Trbovljah, Sežani, Ribnici. V 18. členu statuta so opredeljene možnosti organiziranja republiške konference sindikatov po dejavnosti, ki pa sedaj ni organizirana. Republiška konferenca ima naslednje organe in predstavnike: PROGRAMSKE AKTIVNOSTI SINDIKATA TEKSTILNE IN USNJ.-PRED. INI). SLOVENIJE ZA LETO 1992, sprejete na 9. seji ROS 16. 3. 1992 Program izhaja iz usmeritev sprejetih na zadnji skupščini sindikata dejavnosti, iz dosedanjega dela, skupnih programskih nalog v ZSSS in aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih razmer v republiki ter položaja tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. • uveljavljanje obeh panožnih kolektivnih pogodb in njihovo postopno dopolnjevanje pri pogajanjih s partnerji; • strokovne nasvete in pravno pomoč sindikalnih zaupnikov pri uveljavljanju podjetniških kolektivnih pogodb; • posredovanje in organizacije izobraževanja zaupnikov in članov ROS; • obravnavo, oblikovanje pripomb in stališč do osnutkov zakonov; • informiranje članstva; • sodelovanje v Delavski hranilnici; • ustanovitev skladov - stavkovnega, solidarnostnega; • sodelovanje z drugimi sindikati; • druge tekoče naloge. v__________________________________________________________________________________________________________________________________y ZDRAVILIŠČE RADENCI 110 LET TRADICIJE Radenci ležijo v Pomurju, zeleni pokrajini ob reki Muri, deželi mineralnih in termalnih vrelcev, stare vinske kulture in dobrih ljudi. Pri nas zdravimo bolezni srca in ožilja, ledvična in obolenja sečnih poti ter revmatska obolenja. Mislimo pa pri nas tudi na tiste, ki so željni rekreacije, športa in gredo radi na izlet. Našim gostom so na razpolago bazeni z navadno in termalno vodo (35-37 °C), športni objekti, fitnes in savna, kozmetični salon... INFORMACIJE IN REZERVACIJE: telefon: 069/65-331 in 65-006, faks: 069/65-054 20. novembra 1992 ETI 5Q let [M. - ČASOPISA SLOVENSKIH DELAVCEV ovogoriško podjetje HIT (hoteli, igralnice, turizem) je v naši novi državici ki se spopada z mnogimi poporodnimi težavami, poglavje zase in lahko bi zapisali, da pri tem niti najmanj ne pretiravali, prvorazredno presenečenje. Medtem ko je večino slovenskih turistično-9ostinskih podjetij vojna na tleh nekdanje Jugoslavije spravila na kolena, primorski HIT ni ovenel. Cveti, ustvarja, prinaša najbolj »čist dohodek«, svojih delavcev ne odpušča, temveč ljudi na veliko na novo zaposluje in jih za njihov trud tudi nadpovprečno dobro nagrajuje. Pretiravamo? Čemu neki, saj to v tem primeru še zdaleč ni potrebno. Gospodarski vestnik je te dni objavil prispevek Bogovi in reveži ter obelodanil podatke o tem, katero slovensko podjetje je lansko leto prigospodarilo največji dohodek. Med Prvo, kajpak najbolj uspešno deseterico je tudi novogoriški HIT. Leta 1989 je bil na 65. mestu, leto dni kasneje na 23., lani, to je leta 1991 pa že na 6. mestu. Indeksi dohodka se iz leta v leto povečujejo za nekaj sto odstotkov. Samo igralnica v Novi Gorici, ki je v rokah HlT-a, je lansko leto iztržila več kot 57 milijonov, Pa ne slovenskih tolarjev, temveč pravih ameriških dolarjev. Ni kaj. Medtem ko so se mnogi zmrdovali ob Prvih korakih novogoriškega HIT-a in mu niso prerokovali kdo ve kako zavidljive prihodnosti, danes ni več nikakršnih dvomov. Ne le da se je kolektiv trdno postavil na lastne noge in dal kruh mnogim mladim ljudem. Veliko, zares veliko je dal tudi tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Neprecenljive zasluge za nagel vzpon podjetja ima nedvomno njegov generalni direktor Danilo pustil. Vendar me je moja trma veliko stala...« - Torej, čim dlje od politike? »No, doslej se s politiko nisem ukvarjal. Nisem bil in nisem član nobene stranke. Prav nobene. Predvsem zato ne, ker so prenekaterim težavam slovenskega in ajdovskega, pa tudi novogoriškega gospodarstva botrovali izrazito nerazumevanje problemov, ozka strankarska zavezanost naših poslancev pri sprejemanju zakonov in neučinkovitost vladnih ukrepov. Na pobudo primorskih gospodarstvenikov, organiziranih v Društvu poslovodnih delavcev, in ob podpori državljanov pa sem se vendarle odločil kandidirati v državni svet. Kajpak kot neodvisni kandidat. Pri tej svoji nameri se spomnim pregovora, ki presneto dobro drži. Pravi pa, da se zarečenega kruha največ poje. Kdo bi si mislil...« - Kaj boste zagovarjali v državnem svetu? »Ne dvomim o tem, da bo Slovenija uspešna dežela, če jo bodo vodili sposobni in ustvarjalni ljudje, ki bodo strmeli za oblikovanjem sodobne demokratične evropske države. V državnem svetu, ki bo spremljal delovanje državnega zbora ter predlagal nove zakone ali zahteval spremembe že sprejetih, bom deloval preudarno, tvorno in povsem neodvisno od strankarskih interesov. Spodbujali bomo takšne odločitve, ki bodo prinesle trdnost in napredek našemu gospodarstvu. Preveč je namreč neizkoriščenih priložnosti, ki bi ob učinkovitih gospodarskih potezah omogočile delo in zaslužek našim ljudem.« Najdražje je slabo opravljeno delo - Direktor Danilo Kovačič, zastopali boste interese ajdovske in novogoriške občine. Katere? eno najbogatejših območij Italije. Imamo dobro cestno povezavo, celo avtocesto. Žal pa ta vodi le v Rim. Ne pa tudi v Ljubljano. No, ko bomo zgradili ceste, bomo imeli precej več od svoje domovine in za tujce bomo neprimerno bolj privlačni. Imamo že veliko tega, kar lahko prodajamo. Med drugim mikavne turistične kmetije, ki nudijo nekaj posebnega, nekaj, česar ne premorejo drugod po svetu. Vse to in še marsikaj drugega pa je zaenkrat bolj ali manj mrtev kapital, saj smo, kot rečeno, brez cest, pa čeprav smo sredi Danilo Kovačič, generalni direktor HIT, d. o. o., Nova Gorica in neodvisni kandidat za člana državnega sveta v svetu ne cvetijo najbolje dežele z najvišjimi davki. Prav obratno...« - Pri svojih načrtih radi omenjate bančništvo. »Drži, toda tudi v tem primeru bi morali vse skupaj postaviti na bolj zdrave temelje. Take, da bodo postale naše bančne ustanove mikavne in hiše brezmejnega zaupanja. Žal sedaj mnogo Slovencev varčuje onkraj meje, ker pač domačim bankam ne zaupajo. In kako naj jim potlej tujci. Pa bo treba storiti vse, da bomo postali varna dežela za kapital, naložbe in varčevanje. Kako lepo živi Švica od tujega denarja.« - Nekaj takega, kar bo potrebno v Sloveniji šele napraviti, ste v vašem podjetju že postorili. Kako vam je to uspelo? »Samo in izključno s kakovostjo. Razumljivo pa se do ustrezne kakovosti ne pride kar tako. Zanjo je potrebno nadpovprečno dobro delo, ki ga je kajpak nujno treba dobro plačati. Povedano z drugimi besedami: v HIT-u si slabega dela ne moremo privoščiti. Pa tudi slabih plač ne, saj bi bilo to za nas odločno predrago. Mnogi iščejo rešitev v zmanjševanju števila zaposlenih in nizkih plačah. To je na vsej črti popolnoma zgrešeno. To vodi izključno in samo v revščino. Rešitev je v bolje opravljenem delu in v stimulativnih osebnih dohodkih. Pri nas, denimo, ne odpuščamo ljudi. Kljub hudi krizi v turističnem gospodarstvu. Letos smo na novo zaposlili 150 delavcev in prihodnje leto jih bomo spet toliko.« - Torej vse v najlepšem redu? »Ne, nikakor ne. Človek ne sme nikoli biti v celoti zadovoljen. Res je, da na večer gostimo po 3000 ljudi, ki prihajajo k nam od blizu in daleč, tudi iz Milana, Dunaja in Rima. Toda, zaenkrat smo za svoje obiskovalce zanimivi le za dan ali dva. To bi OD ”VNASALCA NEMIRA” DO MANAGERJA 1992 Kovačič, inženir organizacije dela in manager leta 1992. Za svoje preudarne odločitve in uspešno vodenje je direktor Danilo Kovačič prejel veliko priznanj, med drugimi tudi nagrado občine Nova Gorica. Dvoje naključij »Seveda sem obeh priznanj vesel, vendar ju sprejemam kot nagradi celotnemu kolektivu,« pripoveduje Danilo Kovačič. »Nagrada manager 1992 mi bo v spodbudo in veselje posebno takrat, ko bo najtežje, ko ne bom mogel najti niti trenutka za svoje zasebno življenje, za drobne radosti, ki so ti včasih tako zelo blizu, a se zaveš, da so hkrati tako daleč...« - Kako ste zajadrali v turizem? »Pravzaprav po naključju. Utrujen od neprestanega dokazovanja in prepričevanja samoupravnih organov sem se leta 1978 odpovedal delovnemu mestu direktorja finančno-računovodskega sektorja in prevzel vodstvo Gostinstva Rožna dolina. Ocena podjetja Primorja Gorica je bila, da je njegova temeljna organizacija, ki se je ukvarjala z gostinstvom, brez prave perspektive in obsojena na životarjenje. In res je bil začetek dokaj naporen. Nemudoma sem poskrbel za stimula-Hvno nagrajevanje, rezultat tega pa je bil, da se je Produktivnost v letu dni povečala za celih 100 odstotkov. Kar naenkrat smo postali najboljši gostinci z dobrimi plačami. Ob urejanju dokumentacije v hotelu Argonavti smo kasneje naleteli na dovoljenje za igre na avtomatih, ki ga je ministrstvo za finance odobrilo prejšnjemu lastniku Argonavtov v želji, da bi z novo dejavnostjo popravili svoj nezavidljiv gospodarski položaj. Žal so se Argonavti prej potopili. Sam pa sem bil ob najdbi omenjenega dokumenta takoj prepričan, da so igre na srečo tista dejavnost, ki bo gostinstvo Potegnila z dna in ga postavila na noge. Obiskal sem bližnje in daljne igralnice in s kolektivom vred visoko zavihal rokave. Že leta 1983 smo v prenovljenih prostorih Park hotela odprli igralnico na evtomate in postavili mizo za bul, dve leti kasneje Pa smo imeli že celovito igralniško ponudbo...« - Izkazali ste se kot človek, ki vidi daleč pred seboj in kot zelo dober gospodar. S politiko pa doslej niste imeli veselja, mar ne? »Res ne, zato pa so me politiki nemalokrat ovirali pri mojem delu. Ko sem, na primer, ukinil tozde, sem si prislužil nalepko rušitelja sistema in vnašalca nemira v delovno okolje. In ko sem hotel imeti čiste račune in s tem v zvezi verodostojen zaključni račun podjetja, sem bil spet močno pokaran. Veljaki službe družbenega knjigovodstva in javni tožilec so zahtevali, da bilanco, ki je Prikazovala zgubo, popravim. Kajpak nisem po- Igralnica v Novi Gorici je lani iztržila 57 milijonov ameriških dolarjev. »Ajdovska in novogoriška občina imate vse možnosti, da s pravimi programi spodbudita rast in razvoj gospodarstva in s tem kakovost življenja ljudi. Z učinkovitim posodabljanjem industrije, razvojem turizma, tesno povezanega s kmetijstvom, trgovino, prometom, zdravstvenimi in obrtnimi storitvami, si bomo ob premišljeni organizaciji šolstva in kulture, s pravim vrednotenjem narave in kulturne dediščine odprli poslovne poti v obmejno, evropsko in svetovno tržišče.« - Možnosti torej so, le da smo jih doslej podcenjevali, mar ne? »Primorci živimo na obrobju Padske nižine, ki je Evrope. Imamo prav vse možnosti, da postanemo enakovredna država zahodni Evropi. Lahko trgujemo s komerkoli, z vzhodom ali zahodom. Res da nas ni več kot dva milijona, toda ne smemo pozabiti, da je okoli nas 500 milijonov Evropejcev. Možnosti trgovanja so torej neizmerne...« - Torej menite, da velja vlagati v trgovino? »Vsekakor. Še toliko bolj, če bi znali skupaj spraviti pametno zakonodajo. Med drugim tudi tako davčno politiko, ki bo vse skupaj spodbujala k visoki produktivnosti in bo tujce privabljala, ne pa odganjala. In to bi potegnilo za seboj tudi druge dejavnosti, tudi kmetijstvo, turizem... Res je, da bi ob nizkih davkih imela država manj od svojih ljudi, zato pa bi toliko več iztržila od tujcev. V proračun bi se lahko nateklo precej več denarja in vsi skupaj bi bili bolj zadovoljni. Znano je, da radi spremenili. Trudimo se, da bi ljudem nudili še več in postali zanje še neprimerno bolj privlačni. Želimo, da bi gostje, ki nas bodo obiskali, ostali pod našo streho vsaj teden dni. Čimveč, tem bolje. V to smer gre naš razvoj...« - Tudi vi soglašate, da so sedanje obremenitve gospodarstva previsoke in da marsikje omogočajo razvoj? »Seveda, zato se bom zavzemal za takšno zakonodajo, ki bo zagotavljala vlaganje sredstev, pridobljenih s posameznimi gospodarskimi dejavnostmi, tja, kjer jih ustvarjajo. Storil bom tudi vse za bistveno zmanjšanje davčnih in socialnih obremenitev vsem, ki bodo zaposlovali mlade. Ne smemo dopustiti, da bi mladi ostali na cesti. Priskrbeti jim moramo delo in jih za zelo dobro delo tudi zelo dobro plačati.« EP KRKA POGREŠA DRŽAVO PRI IZVOZNEM ODPIRANJU VRAT Krka iz Novega mesta je letos na lestvici 300 največjih slovenskih podjetij, ki jo objavlja Gospodarski vestnik, spet naredila opazen korak k samemu vrhu. V primerjavi z letom poprej se je podjetje iz Novega mesta pomaknilo še za dve mesti navzgor in zavzema zdaj 4. mesto. Krka je bila lani z 1,4 milijarde dohodka največje dolenjsko podjetje, medtem ko so v Sloveniji pred njo le ŽG Ljubljana, Lek in Petrol. Iz tega pa se nam ponuja zelo zanimiv sklep: ker sta ŽG Ljubljana in Petrol v bistvu infrastrukturni oziroma bolj kot ne državni podjetji, je pravzaprav v vrhu slovenskega gospodarstva prav farmacevtska industrija. Tega pa se, kot vse kaže, za zdaj osamosvojena slovenska država ne zaveda dovolj. O tem sta prepričana oba vodilna moža Krke, generalni direktor mag. Miloš Kovačič in njegov namestnik Slavko Plaveč. Slednji ugotavlja, da sta obe veliki firmi Krka in Lek sodobno opremljeni, njuni izdelki pa zadoščajo mednarodnim standardom. Plaveč je prepričan, daje farmacevtska industrija paradni konj slovenskega gospodarstva, saj je sodobno opremljena in obvladuje velik del izvoza na Vzhod in Zahod. Kaže pa, da se slovenska država in politika tega dejstva ne zavedata dovolj, kar nesporno izhaja iz tehle Plavčevih besed: »Nič novega ne bom rekel, če ugotovim, da je za vsako gospodarstvo delovanje države izredno pomembno. Kajpak to za nas, ki smo se kot država osamosvojili, se pravi, da smo postali novi pravni mednarodni subjekt, še posebej velja. ramo, da je Zahodna Evropa v teh državah izredno agresivna.« Kako funkcionira nova slovenska država na tem področju, pa lahko razberemo tudi iz besed generalnega direktorja Krke Miloša Kovačiča (mimogrede: letos so ga razglasili za menedžerja leta), ki je na novinarjevo vprašanje, da »pravzaprav Krka odpira vrata slovenski državi v svet in ne obratno«, odgovoril: »Ne moremo čakati. Nobena vlada nam ni nikoli kaj dosti pomagala v biznisu. Sedaj še nobenih izvoznih stimulacij ni, pri čemer niti ne govorim o tečaju. Imeti bi morali vzvode, ki nas bodo stimulirali k izvozu. Mnogi se ne zavedajo, da bo zelo teko priti nazaj na zunanje trge, če izvoz pade. Druga zadeva so državni aranžmaji. Lažje je delati, če so okviri gospodarskega sodelovanja s posameznimi državami dogovorjeni na vladni ravni. Tako odprtih vrat za nas pa je še bolj malo.« Pritisk na vzhod Kljub takšni nemogoči »državni infrastrukturi« pa Krka kakovostno raste. Podjetje je za zdaj dobro krmarilo med številnimi čermi sprememb v zadnjih letih. Trenutno zaposluje kakih 3500 delavcev in je z več kot 120 milijoni dolarjev izvoza eden največjih slovenskih izvoznikov. Očitno je, da so takšni podatki dandanašnji lahko le plod tradicionalne Krkine poslovne filozofije, ki temelji predvsem na znanju in katere oče je nekdanji direktor Boris Andrinič. Krka je samo lani plasirala na tržišče 45 novih izdelkov, v čemer vidimo temeljni pogoj sedanje in prihodnje uspešnosti. Krkini ljudje se nenehno izobražujejo, kar še zlasti velja za njene strokovnjake in menedžerje. Bržda je prav v tej filozofiji iskati poglavitne razloge Krkine kakovostne rasti, ki nadaljuje kljub velikemu izpadu nekdanjega trga. Slavko Plaveč o tem takole razglablja: »Krka je bila v preteklosti precej odvisna od trga bivših jugoslovanskih republik. Zdaj prodamo na te trge le še petino tistega, kar smo nekdaj. Posebej čutimo tudi razpad Sovjetske zveze. Vedeti pa moramo, da so na Vzhodu perspektivna tržišča, saj tam živi kakih 430 milijonov ljudi, ki trošijo petkrat manj zdravil kot 230 milijonov Evropejcev. Poleg tega je farmacevtska Tembolj, ker je na dlani, da smo s tem aktom kot gospodarstvo izgubili velik del nekdanjih trgov, ki jih moramo nujno nadomestiti z novimi. V tej luči tudi gledam na padec letošnjega izvoza. Gre za trenutni pojav, ki ga bomo sanirali z organizacijo tržišč v vzhodnih državah. V Krki se na to intenzivno pripravljamo in organiziramo lastna prodajna izhodišča. V teh državah imamo že odprta predstavništva. Samo letos smo jih vzpostavili 15. Poleg tega gremo v nove dogovore za prodajo licenčnih preparatov na teh tržiščih. Za zdaj smo podpisali že šest pogodb za kooperacijsko sodelovanje v državah Vzhodne Evrope. Prav tu pa je za delovanje slovenske farmacevtske industrije potrebno vzporedno delovanje slovenske vlade. Glede na način trgovanja, ki so ga države, nastale iz Sovjetske zveze, vajene, je potrebno s temi državami podpisati tako imenovane meddržavne pogodbe o menjavi. Takšno pogodbo imamo za zdaj sklenjeno le z rusko federacijo, pa še ta sporazum je šele zdaj postal operativen. Šele zdaj prihajajo prvi tankerji nafte, prav v tem sporazumu pa piše, da se 38 odstotkov prodaje plina in nafte kompenzira z zdravili in otroško hrano. Naš poziv sedanji in tudi prejšnji vladi je, naj sklene čimveč teh bilateralnih sporazumov. S tem bi olajšali delo prenekateremu slovenskemu podjetju, ne le farmacevtskemu. Vedeti namreč mo- industrija v teh državah nerazvita. Povpraševanje je veliko. Mi in tudi Lek imamo v teh državah registriranih precej zdravil, ki jih uporabljajo že 15 do 20 let. Torej ni bojazni, da slovenska farmacevtska industrija tam ne bi našla svojih tržišč. Poleg skrbi za kontinuirano izobraževanje, nove izdelke in nova tržišča pa je v tem dolenjskem velikanu zadnje čase opaziti tudi intenzivne napore, ki gredo v smeri programskega in organizacijskega čiščenja podjetja. Gre za ukrepe, ki naj bi prinesli rezultate na dolgo roko, in ki se odvijajo nekako v skladu z duhom časa in prostora, v katerem živimo. Slavko Plaveč o njih pravi: »Letos smo začeli z reorganizacijo, pri kateri so iz matične firme nastale hčere - tri samostojna podjetja, kjer smo 100-odstotni lastnik. To smo naredili zato, da smo matično podjetje razbremenili nefarmacevt-skihi dejavnosti. Nemogoče je namreč dobiti tujega sovlagatelja, ki bi bil pripravljen vlagati v podjetje s tako širokim programskim spektrom (od farmacije do turizma in izolacijskega materiala), ki smo ga beležili v Krki pred reorganizacijo.« Lastninjenje kot razvoj Pravilnost takšnega razmišljanja je pred časom že potrdila pogodba o prodaji večinskega dela Novoterma nemškemu partnerju, ki jo v vodstvu podjetja štejejo za eno uspešnejših poslovnih potez. S prodajo 80-odstotnega deleža tega podjetja so namreč v Krki pridobili svež kapital, ki ga bodo vložili v veliko bolj profitabilne farmacevtske programe. Petinski delež v Novotermu pa jim še vedno zagotavlja toliko prisotnosti, da ne bo manjšega profita kot doslej. Hkrati nemški partner zagotavlja tehnološki razvoj, povečanje zmogljivosti, evropski trg, večje plače itd. V Krki so prepričani, da so za Slovenijo zanimivi predvsem takšni partnerji, ne pa tujci, ki bi radi izkoristili naše tržišče za povečanje svoje prodaje. Slavko Plaveč nam je glede tega povedal, da se za odkup farmacevtske dejavnosti zelo zanimajo multinacionalke. Jasno, zato pač, ker je ta dejavnost akumulativna. Toda po Plavčevih besedah v Krki ne bi želeli, da bi se v bodočem lastninjenju pojavila kot večinski lastnik katerega koli farmacevtskega podjetja pri nas ena sama multinacionalka. Iz dveh otipljivih razlogov: po eni strani bi si tako zagotovili porazdelitev vpliva, po drugi pa širšo paleto izdelkov. Kar zadeva število zaposlenih, je tudi v Krki ta čas zaznati tendenco zmanjševanja, vendar so to doslej, kot je dejal Slavko Plaveč, delali tako, da ljudem ne bi povzročali socialne stiske. Res pa je, da so v Krki na drugi strani tudi zaposlovali. Oba procesa pa tečeta v smeri boljše kadrovske strukture, kar je edina deviza za prihodnost. E. P. BI 50 let TE - ČASOPISA SLOMŠKIH DELA VCEV VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 47 Rešeno križanko nam pošljite do 1. decembra 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Velika nagradna križanka št. 47. Nagrade so: 5.000, 3.500, 2.000 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 45 KASBA, MS LOOS, ATILA, OL, ELKE, PORA, TREMOLIT, JANEZ BONČINA, ARO, IKRA, RI, AP, MARS, N AN, ARP, dane, avila, val, kabaret, kažipot, omara, ami, Ego, ELO, KA, STAMIC, DATELJ, LILLE, PIKA, ORAN, EKA, LEK, LS, ND, IP, AIKEN, NA, SS, INICIALKA, ORI-NOKO, JE KAVKA, TARAKANOV, ARA, AIN, ANALITIKA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 45 1. Milka Lebar, Sp. Bitnje 15, 64209 Žabnica 2. Mirko Krumpak, Župančičeva 5, 63250 Rogaška Slatina 3. David Terčon, Nika Sturma 4, 66210 Sežana Nagrade bomo poslali po pošti. Humoreska Sveža republika 20. novembra 1992 »Zdaj se približujejo prazniki,« je med dvema požirkoma piva konstatiral tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ko je slonel za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte. Tle, je rekel nekam sam zase, a vsi smo vedeli, da je s tem le poskusil sprožiti razgovor. In ker mu radi ustrežemo, smo hitro povzeli: - Ja res, december je mesec praznikov, letos pa še posebej, ker bodo volitve... »Kdo pa govori o volitvah?« - Na katere praznike pa vi mislite? »No, takole vas bom vprašal: Kam greste letos za devetindvajsetega?« - Kaj pa je 29. decembra? »Nehajte se že delati Francoza. Mislim na 29. november. Saj se še spomnite, da je to dan republike? Torej, kako ga boste proslavili? Ponavadi smo šli za ta praznik kam na izlet, nekateri, ki so bili bolj za republiko kot drugi, so šli navadno v tujino, kam na toplo...« - Ampak saj zdaj ni to več državni praznik... »Pa bi moral biti!« - Zakaj pa, saj je bil to praznik jugoslovanske republike, še točneje Socialistične federativne republike Jugoslavije, mi pa smo zdaj samostojna Republika Slovenija. »Ko smo po vojni praznovali dan republike, ni bilo nikdar izrecno rečeno, da gre za jugoslovansko republiko.« - No ja, vsi smo vedeli, da gre prav za to. »Ampak zdaj bi vseeno lahko praznovali 29. november, ker imamo spet republiko.« - Že, že, ampak mi slovensko republiko praznujemo ob obletnici plebiscita in osamosvojitve, ne bomo pa je praznovali ob obletnici stare Jugoslovanske republike. »Ja, kdo pa govori o jugoslovanski republiki?« - Ja, čakajte, zdaj pa me imate za norca. Saj vendar govorite o 29. novembru, torej o nekdanjem jugoslovanskem državnem prazniku republike? »Ah, jaz imam v mislih čisto drugo republiko, namreč časopis Republika.« - Pa saj ste me vendar vprašali, kam grem za dan republike? »No, ravno to sem hotel povedati, da so z izidom časopisa Republika preveč hiteli. Moral bi iziti na dan republike in potem bi imeli krasno geslo: Zapihal je svež veter in vam prinesel star praznik!« Bogo Sajovic Jože Pučnik predstavlja z nacističnimi simboli, Janez Janša pa z gnilobo v zobeh, zakričal: »He-vreka!« Kajpak je posnetek omenjenega plakata takoj objavil, in to celo na prvi strani »Samostojnega časnika za samostojno Slovenijo«. Razlika med nekdanjimi in sedanjimi časi je le v šefovem navideznem poantiranju podpisa pod sliko, saj se je sedaj šef zadovoljil le z »neznanimi storilci«, ki se »neutrudno izživljajo«, medtem ko bi svoje čase zapisal, da so ti »neznani storilci« storili »nezaslišano dejanje«. Prava perverzna poanta šefovega početja pa je nekje drugje, in sicer v tem, da je bil plakat objavljen. Pri vsem skupaj pa se oprezni šefovi riti niti ni (bilo) treba bati, da bi se mu kaj zgodilo. Danes ja velja medijski pluralizem! Ko je šef razmišljal, kako bi malce ponagajali konkurenčnim strankam in v očeh volivcev dvignil ugled in veljavo svoje, so se mu pred očmi na mah naslikali stari dobri socialistični časi in z njimi vsa perverznost totalitarnega žur-nalizma. Tako je že ob prvi pravi priložnosti, ko je pred seboj zagledal plakat Socialdemokratske stranke Slovenije, na kateri se IL VREME Piše: Andrej Velkavrh Suho in hladno November se letos drži svojega slovesa. Vreme je večinoma oblačno, tudi padavine so pogoste. Le kakšen dan se zjasni, pa še to ne za ves dan. Pravega mraza še ni bilo. Grmenja je bilo, za ta letni čas, v preteklem tednu kar dovolj. Ali je grmelo prezgodaj? »Če Cecilija (22. november) hudo grmi, dosti pridelka kmet ob letu dobi.« Če pregovor velja, je bilo res prezgodaj. Po Čeciliji se zvrstijo še trije vremenski preroki: 23. Klemen, 24. Ivan in 25. Katarina. Predvsem zadnji so pripisali večji pomen. »Sveta Kata sneg pred vrata.« Drugi pa pravi: »Če je na Katarinin dan mežavo, bo ves prosinec mršavo.« No, tem trem sledi še Konrad: »Kakršen Konrada dan (26.), takšen bo malone ves svečan.« Zapišite si in preverite. Reklamacij pa ne pošiljajte na naš naslov! Od nedelje do srede je vreme pri nas oblikovala dolina hladnega zraka nad Zahodno Evropo. Ko se je v sredo pomaknila proti vzhodu, se je končalo obdobje razmeroma toplega vremena. V naslednjih dneh se bo nad Zahodno Evropo okrepil greben s toplim zrakom v višinah,'nad našimi kraji bo v višinah pihal močan severozahodnik, ki bo v prvi polovici prihodnjega tedna oslabel. Ta izraziti greben bo za nekaj časa zaustavljal vse vremenske procese, ki se bodo iznad Atlantika pomikali proti Evropi. Zato se nam obeta suho in hladno vreme. Dokler bo v prizemnih zračnih plasteh pihal vzhodnik, se nam še ni bati megle in slabega zraka po kotlinah. pismo Dr. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister, je naslovil na predsednika ZRJ Dobrico Čosiča prizadeto pismo, v katerem mu opisuje grozljive razmere v okupiranem Sarajevu in ga »v imenu njegove morale in morale njegovega (srbskega) naroda prosi, naj prepove nadaljevanje vojne v Sarajevu«. Rupel roti Cosiča, naj odpre vrata Sarajeva in nažene vojake v kasarne in na njihove domove. Morda za verodostojnost Ruplovega pisanja ne bi bilo odveč, če bi slovenski minister storil najprej kaj konkretnega, da bi odšli v kasarne in na svoje domove za začetek kar slovenski vojaki na Gorjancih! Tudi danes je na pravi strani - pri koritu! Kopačeve obljube Janez Kopač, funkcionar LDS, je pred nedavnim izjavil, da so »v njihov program stranke zapisali, da bodo v naslednjih štirih letih za četrtino zmanjšali dajatve (davke in prispevke), kar ni le predvolilna obljuba.« O verodostojnosti Kopačevih predvolilnih obljub po svoje govore podatki, ki jih je na seji GZS natresel direktor mariborske Jeklotehne Branko Fingušt: Jeklotehna je morala za socialno varnost in dohodnino svojih delavcev septembra lani plačati 69,4 odstotka na neto plačo, septembra letos pa se je ta delež povečal kar na 107,7 odstotka. Medtem je Peterletovo vlado konstruktivno zamenjala koalicija sredinskih strank, v kateri je dala predsednika vlade prav Kopačeva LDS! Ocvirkova kariera Dr. Andrej Ocvirk, direktor Slovenskih železarn, je napovedal svoj odstop, ki ga utemeljuje z dejstvom, da država Slovenija ni več pripravljena sanirati železarn. V bistvu pa bi rad Ocvirk izsilil sprejetje treh zakonov o sanaciji železarn še v sedanji skupščinski sestavi, ne da bi ga kaj posebej zanimala usoda dežele, ki bi se tako odločila vložiti na stotine milijonov mark v ekonomsko vprašljive naložbe. S tem pa je Ocvirk naravnost dal vedeti, da ga pri vsem skupaj še najbolj zanima lastna kariera. Horoskop Velika samozavest Tomšičevih 0,0 France Tomšič, šef nekega sindikata in čisto po naključju tudi kandidat za predsednika Republike Slovenije, je takoj po predstavitvi predsedniških kandidatov na TV dobil, kar zadeva njihovo všečnost volilcem, 0,0 glasov. Glede na vse tisto, kar smo slabega o njem napisali v tej rubriki, bi si zaslužil vsaj za stotinko večji rezultat. Kuli SOJ 1? časopis slovenskih J delavcev Vedno na pravi strani! Glavni urednik časnika DE: Marjan Horvat Francoski general in državnik Charles de Gaulle (rojen 22. novembra 1890) se je rodil v obubožani plemiški družini. Navdihnjen z vojaškimi tradicijami družine in družinsko starodavno zvestobo državi, se je odločil za vojaško kariero. Menil je, da bo tako lahko najbolje služil domovini. Po končani vojaški šoli se je udeležil prve svetovne vojne, bil ujet in do konca vojne zaprt v Nemčiji. Po vojni se je leta 1919 kot svetovalec znašel na Poljskem, ko so se spopadli Poljaki in Rdeča armada. V obdobju med vojnama je opravljal različne dolžnosti v domovini, ukvarjal pa se je tudi s proučevanjem tankov in možnostmi njihove taktične uporabe. Bil je eden prvih teoretikov tankovskega vojskovanja, vendar ga v starokopitni francoski armadi niso resno jemali. Se več, metali so mu tudi polena pod noge. Tega trmastega in vase zagledanega oficirja je to zelo bolelo. Kljub vsemu temu pa je 49-leten postal eden najmlajših francoskih generalov. Vrednost tankov se je lepo pokazala v maju in juniju 1940, ko so nemški tanki zmleli pred seboj zavezniške, predvsem francoske divizije in zasedli Zahodno Evropo. Francija je kapitulirala in podpisala ponižujoči mir, de Gaulle pa se je umaknil v Anglijo in sklenil nadaljevati vojno. Medtem ko so ga v domovini pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt, se mu je v njegovi vojni proti Nemcem pridružilo nekaj manjših vojaških enot, nekaj posadk vojaških in trgovskih ladij, pa posamezni begunci in končno še nekaj francoskih kolonij v Afriki in Oceaniji. Sčasoma se mu je pridružilo več privržencev in s podporo zavezniških enot se je poleti 1944 vrnil v Pariz, kjer je postal predsednik začasne vlade. Leta 1958, ko se je francoski kolonialni imperij po izgubi Indokine in spopadih v Alžiriji začel podirati, je postal predsednik republike in spremenil ustavo (peta republika). Na začetku je zagovarjal francosko Alžirijo, potem pa se je strinjal z njeno samostojnostjo. Pri tem je naletel na ogorčeno nasprotovanje v Alžiriji rojenih Francozov, ki so kot potomci kolonistov Alžirijo šteli za del Francije, pripadnikov tujske legije, ki so bili na Alžirijo emocionalno vezani (nekatere enote legije so se tudi uprle), pa tudi nekaterih krogov v vojski, politiki in gospodarstvu. Teroristična desničarska organizacija OAS, ki so jo sestavljali v glavnem alžirski Francozi in legionarji, je de Gaulla večkrat poizkusila ubiti, vendar je s precejšnjimi pooblastili policiji in tajni službi uspel OAS precej zatreti. Po študentskih demonstracijah leta 1968 je de Gaulle izvedel referendum, ki naj bi podprl njegovo politiko. Ker je referendum propadel, je leta 1969 odstopil in naslednje leto umrl. De Gaulle je bil samoljuben in prevzeten človek. Ta njegova poteza je mnogokrat prihajala na dan. Tako je nekega dne neki parlamentarec na seji dejal: »Francija, mon General, Francija meni, da...« De Gaulle ga je takoj prekinil: »Če želim vedeti, kaj misli Francija, tedaj vprašam sebe.« V tem tednu so bili rojeni še slovenski mecen baron Žiga Zois, francoski pisatelj in filozof Voltaire, ruski vojskovodja Aleksander Suvorov, španski dramatik Lope de Vega, nemški inženir Karel Benz, lavantinski škof Anton Martin Slomšek, švedska pisateljica Selma Lagerlof, ameriški državnik Robert Kennedy in nizozemski filozof Baruch de Spinoza. peni Pa brijmo norca še iz lastnih norosti... Bili smo na pravi strani, toda stran, žal, ni bila prava. P. S.: Knjigi na našem posnetku se je včasih reklo »Delavska ustava«.