H.V. Rakitin — Fr. Bevk • » k kje naj se spočije, kam naj se de- ne? Sedel je pod neki hrast, se Zvonko sključil, objel ga je spanec, tresel ga je mraz. Tedaj je šel tam mimo sveti Ata- Mačeha je planila v hišo, se raz- nas. Zbrali so se bili svetniki. hudila in zakričala: »Sveti Atanas«. so mu rekli, »po- »Kaj si se tako stisnil k ognju, lja so si že odpočila, naležale so se Zvonko? Hlevna vrata si pustil od- živali, naspala so se drevesa. Sneg ,,'•¦¦ ¦ ,"' ' -'¦¦:¦'" . f' •-" ¦ ."•'' prta, da je ušla krava. Teci, da jo in led sta tvoja skrb. Čas je že, da uloviš! In da se mi več ne vrneš. greš k Bogu in ga poprosiš, da ju ako je ne najdeš!« dvigne.« Mali Zvonko se je zelo bal hude »Ker je čas, kakor pravite, moji mačehe, hitro je skočil na noge, si pobratimi,« je odgovoril sveti Ata- potisnil kučmo na ušesa in planil nas, »glejte, se že odpravljam na skozi vrata. Njihova nizka, siroma- pot.« šna koča je stala v gorenjem delu Oblekel si je tri dolge, debele in vasi. Polje je pokrivala debela sne- težke kožuhe, se prekrižal in odšel /na odeja. Zvonko je hodil po sle- opiraje se na zlato palico. Hodil je du za kravo, iskal jo je tu, iskal jo po široki cesti, prešel polje in zavil je tam, prišel na konec polja, do- v gozd. Težko je stopal navkreber, segel gozd, stopil vanj. taval iz do- zakaj krajci dolgih kožuhov so se line v dolino, se izmučil, toda krave mu zatikali ob grmovje in ob skale. n! našel. Zimski dan je ugasnil. Na Poten in utrujen se je ustavil, da si ^emljo se je spustila gosta, mrzla odpočije pod nekim drenom. Ko je megla. Zvonko je zajokal od stra- videl, da je popje že zelo napeto, hu in utrujenosti. Kam naj še teče. je odlomil mladiko. »Gospodu jo ponesem, da bo vi- in čez, da se je v miru in snu odpo- del, kako se že vse pripravlja za čila in z njo vse stvari. Zdaj je že življcnje. Hiteti moram, da mu re- čas, da se zopct vse obudi v življe- čem, naj jutri izpusti sonce bolj nje; v znak tega sem ti prinesel zgodaj in naj ga zvečer bolj pozno mladiko.« zapre v stajo.« »Zvesto si mi služil, zato bom Ko je sveti Atanas tako razmiš- tudi uslišal tvojo prošnjo. Dvigni ljal, je zaslišal v bližini tenek glas, sneg in led, a jaz bom ukazal son- ki je zvenel: ou, da ogreje zemljo.« »Mama, mama, mama!« , Ko, Je sveti Atanas slišal božjo Sveti Atanas je šel za glasom, ki bef f°- se >e zavrtel- zavrtel ln je počasi in žalostno uroiral, in je r « ' -••_./-• ..„__i In S mIZ¦ v«1 v naročje «vljeme v Tvojo slavo in v moje zmrznjeno telo otroka čigar obraz g ' j' misli] pomislii in rekei- sfc- Zbudite se, Vstanite otroci! Sve- tev. se preknzal in nadaljeval pot {i Atanas> zvesti božjj služabnik? hZIj-i- '• ¦ i-i Bre mimo. Pripravite se, da vsem Hodil je m mism: živim stvarem oznanite božjo vo- »Našel sem žrtev človeške brez- ljo!« srčnosti. A koliko je še na svetu Na vrhovih gora še leži beli ko- mladih, nedolžnih dušic. ki umira- 2uh svetega Atanasa, ko se pod jo, a jih nihče ne vidi in ne sli.ši?« slednjim hrastom že dvigajo majh- Ko je sveti Atanas dospel na vrh nj, beli cveti. To so nedolžne duši- gorc, je slekel še drugi kožuh, da ce sirot. Niso poznale materine mu bo laže, in se naglo, naglo dvig- ljubezni, a oznanjajo božjo ljube- nil pod nebo. Stopil je pred Boga, zen, ki jih je priklicala iz tal in ki se mu priklonil, mu podal drenovo bo kmalu objela vso zemljo. mladiko in mu rekel: In so te prve oznanjevalce pomla- »Gospod, mnogo pozdravov od di krstili za zvončke, ker se je prvi zemlje! Kakor si mi bil zapovedal. sirotek, ki je bil umrl in ga je sveti tako sem bil z njo naredil: pokril Atanas našel v gozdu, imenoval sem jo bil s snegom in ledom čez Zvonko.