im lix. »evnko m O UuMjani, v pete» ZI ovsom 1926. mn uro rso Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje in praznike. — inieraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 3 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D. za inozemstvo 420 D üpravntstvo: Knailova ulica stev. 5, pritličje. — Telefon stow. 304. Uredništvo: Knailova ulica št. S, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. !LW PoStnSrta plačana u gotovini. Enotna trgovska fronta Znano je, da je ogromna veČina slovenskih obrtnikov potom svojih stanovskih organizacij odločno odklonila vmešavanje političnih strank v volitve za Trgovskoobrtno zbornico. Obrtniki iz vse Slovenije so se združili in sestavili skupno kandidatno listo, ki smo jo že objavili in ki nudi po svoji sestavi zadostne garancije, da bo obrtništvo dobilo v novi Zbornici res odlične predstavnike, ki bodo znali vedno zastopati ujezove prave interese. Vzgledu zavednih obrtnikov so sedaj sledili tudi trgovci. Tudi ti so v svoji ogromni večini odklonili ■ stranka rsko-političen vpliv na zbornične volitve in sklenili, da nastopijo z izven-strankarsko, strogo stanovsko listo. Ini-cijativo in vodstvo so prevzele v vsej Sloveniji, v to najbolj kompetentne stanovske organizacije, trgovski gremiji in trgovske zadruge. Na številnih sestankih so razpravljale o volitvah in kandidaturah in se sporazumele za skupen nastop. Tako je sedaj, kakor izvemo, stanovska kandidatna lista gre-iriijev že izgotovljena in bo objavljena v prihodnji številki stanovskega glasila «Trgovski list». Predvčerajšnjim se je vršila plenarna seja ljubljanskega gremija, ki so se je polnoštevilno udeležili vsi funkci-jonarji brez razliko političnega mišljenja. Gremij je soglasno sklenil, da se pridruži akciji drugih gremijev Slovenije in skupno ž njimi poscavi kandidatno listo. Določil je takoj tudi kandidate in namestnike, ki pripadejo po volilnem redu Ljubljani. Tudi proti kandidatom ni glasoval nihče, kar je vsekakor razveseljiv pojav stanovske zavednosti in solidarnosti. Samoumevno je prišel na sej: na razgovor tudi nastop SLS in ž njo združenih strank. Govorniki so izražali zlasti začudenje, da se je pridruži tej politični akciji tudi g. Jelačin, ki sestavlja skupno s SLS kandidatsko listo, ne da bi bil tozadevno stopih v kontakt s trgovskimi stanovskimi organizacijami. To je tembolj neumljivo, ker je g. Jeiačin baš v teh organizacijah že ponovno zavzemal odlična vodilna mesta. Radi tega arrpnta proti organiziranemu trgov-stvu je umevno, da g. Jelačina niso mogli postaviti za kandidata na strog o stanovski trgovski listi ; njegova kandidatura zavisi sedaj samo od SLS in ž njo združenih strank. Sinoči se je vršil nato v dvorani Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani zbor delegatov trgovskih gremijev iz vse Slovenije. Delegati so poročal: o stališču svojih gre-mijev Ln predložili kandidate, za katere so se gremiji izrekli. Tudi na tem sestanku je bilo doseženo popolno soglasje; ob enem je bila končnoveljavno sestavljena enotna kandidatna lista združenih trgovcev, ki bo nosila naslov «Stanovska Usta združenih trgovskih grcmiiev in zadrug mariborske in ljubljanske oblasti* in bo, kakor oüwnje-do, objavljena v « Trgovskem listu-. Volilni odbor združenih trgovcev Ima svojo glavno pisarno v Ljubljani na Aleksandrovi cesti Št 2, kjer dobe interesiranci vse informacije glede zborničnih volitev. Kakor nastop zavednega obrtni* štva, bo vzbudil tudi enoten nastop združenih obrtnikov v vsej javnosti najboljši odmev. Ker nastopijo tudi in* dustrijci z nepolitično stanovsko listo, je s tem zagotovljeno, da Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ne postane torišče strankarske politike, ampak postane res stanovska in strokovna Rorporacija, ki bo znala dostojno re* prezentirati in odločno braniti najvažs ne j še panoge slovenskega narodnega gospodarstva. Kongres narodnih manjšin Otvoritveni govor dr. Wilfana. — Ženeva, 26. avgusta. Včeraj je bil ot-rorjen II. mednarodni manjšinski kongre9 v fcenevi, ki ga mednarodni krogi stavljajo •adi važnosti v eno vrsto s predistojecim zasedanjem mednarodne interparlamentarne oni je ter septemberskim zasedanjem Dru-11 va narodov. Prisotni so delegati 38 narod-lih manjšin iz 13 evropskih držav. Za predsednika je bil izvoljen zastopnik tržaških jovencev v rimskem parlamentub posl. dr. ilfan, ki je v svojem otvoritvenem govoTU ^azvi] svojo teorijo o važnosti in pravni strani narodnih manjšin ter zlasti pobijal teorijo, ki jo je postavil lani brazilijanski delegat v Društvu narodov Melo Franco, trdeč, da bi morale biti vse države nacijonalno zaokrožene. Temu nasproti je dr. Wilfan pokazal na sedanje stanje v Evropi ter začrtaj drugemu kongresu nacijonalnih manjšin v Evropi novo smer , ki naj obstoja v tem, da garantirajo vse državo svojim narodnostnim manjšinam popolno svobodo kulturnega raz vi tka. Preti premirjem v notranji politiki Radič odpotuje v Ženevo« — Pašič se vrne šele sredi septembra« — Uzunovič poskuša sanirati razmere t radikalni stranki« — Nasprotujoče vesti o pogajanjih z davidovičevci« t — Beograd» 26. avgusta. Danes dopoldne se je ministrski predsednik Uzunovič odpeljal v klub narodnoradi-kalne stranke ter se tamkaj sestal s številnimi radikalskimi poslanci. Današnjemu sestanku je prisostvoval tudi podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič. Na sestanku so bile odobrene in sestavljone instrukciic. s katerimi potuje z. Sokolovic v Monte Carlo, da obvesti Nikolo Pašiča o stanju v radikalni stranki in o aktualnih političnih vprašanjih. Pogosti sestanki ministrskega predsednika Uzunoviča § fipsla-ici radikalne stranke, ki se vrše v Narodni skupščini, so vzbudili pozornost političnih krogov. Sodi se, da porabila ministrski predsednik sedanji razmeroma prosti čas za to, da vzpostavi v radikalni stranki disciplino in red. Verjetno je, da se bo vršila se,a radikalnega kluba že v začetku septembra in da pridejo na to sejo tudi načrti in predlogi, ki jih sestavlja notranji minister Boža Maksimovič. Radikalni krogi so piepričani, da bodo v najkrajšem času likvidirani vsi notranji spori v .srrarki. Alaksimovič izdeluje podroben program o organizaciji in o disci lini stranke. V ospredju političnega zanimanja stoji še vedno verzija o sodelovanju med radikalno in Davidov Ičevo stranko, zlasti prihaja v tem slučaju v po-i štev krilo dr. Vo.ie Marin Soviča. Njegov zaupnik dr. Mijovič se je včeraj sestal z ministrskim predsednik Din, dr. Marinkovič sam pa se ie zadnje dni že opetovano sestal z notranjim mini- strom Božo Maksimovičem. Po drugi strani pa demantirajo člani Davidoviceve stranke odločno vesti o pogajanjih in odklanjajo slejkoprej vsako sodelovanje z radikalno stranko, zlasti z ministrskim predsednikom Uzunovičem, ki mu med drugim očitajo, da je nedosleden in da vsled svojega neosnovanosa optimizma ne uvide va pogrešk, ki jih je v zadnjem času storila njegova vlada, ki je utrpela na ceii črti samo velike neuspehe in poraze. Omenjajo katastrofalne poplave, nesocijalno postopanje z uradniki, zunanjepolitične neuspehe napram Bolgarski. Demokrati zatrjujejo, da pride v bližnji bodočnosti do razpada sedanje koalicije in da bodo v tem slučaju poklicani, da oni poizkušajo srečo in izvajajo politiko narodnega sporazuma. V radikalnih krogih s svoje strani pa so prepričani, da pride v slučaju razpada sedanje koalicije do volitev in da bo volitve izvedla homogena radikalna vlada. Glede vesti o predčasnem povratku Nikole Pašiča izjavljajo radikali, da so se te vesti razširjale s strani, ki je imela interesa na tem, da povzroči v radikalnih krogih razburjenje. Po dosedanjih dispozicijah ostane Nikoia Pašič v Monte Carlu po vsej priliki do srede septembra. Sedanja situacija ostane neizpre-menjena do srede ali konca septembra. Prihodnje dni odpotuje Stepan Radie v Ženevo, s čemer nastopi v od-no^ajih med radikali in radičevci premirje tako, da ne bo zopetnih povodov za novo razburjenje. mm v Sloveniji Porodne Mmiz mm režimo v Grčiji Intervencija direktorja Kneževiča v Beogradu. — Ako ne bo pravočasno novih kreditov, bo 1« septembra reduciranih 2000 železničarjev- — Resno ogroženje prometa v Slovenji« — LJubljana, 26 septembra. Direkter državnih, železnic v LJubljani inž. Dimitrije Kneževi6 se ie danes ob 11. dopoldne z beugradskim brzovlakom povrnil iz Beograda v Ljubljano Gospod direktor se je mudil v Beogradu tri dui ter je pri mero-dajnih mestih v promemem b finančnem ministrstvu interveniral radi najnujnejših kreditov za ljubljansko direkcijo, kakor tudi slede redukcije železeniških delavcev, od katerih bo 1. septembra odpuščenih okoli 2. 00, ako vlada do takrat ne dovoli drek-ciji višjih oseirriih kreditov. Direktor inž. Knezevič je takoj ob prevzemu poslov direkcije nadi.;ieval ediečno akcijo svojega prednika, da se dovo.ijo Sloveniji od generalne dir^vj-jc državnih železnic višji krediti, ker s s^Janjiri ne more direkcija izhajati i:i plačeviti osobja, zlasti ne delavstva v sedanjem številu, katerega pa ni mogoče znižati! s sedanjimi krediti ie mogoče promet na žciezniran v celem obsegu in točnosti vzdržati le še do 1. septembra. Ako beogradska centrala ne dovoli večjih kreditov, je nevarnost, da bo na progi odpuščenih okoli 140O delavcev, 600 pa v prometni službi. S tem tem bo direkciji zelo otežkočenp vzdrževati progo vsaj v sedanjem stanju in bi nastopila neizogibna nevarnost, da se bodo proge še bolj razrahljale, kar bo imelo za posledico, da nastane v prometu velik zastoj in da bodo vlaki, tudi intemacijonakii, prihajali, odnosno vozili skozi Slovenijo z velikimi zamudami. Zamuda vlakov bo naravno po-I vzročila veliko kolizijo v mednarodnem 1 tranzitnem prometu in s tem tudi škodovala '■ našemu gospodarstvu. Kakor smo informirani, je g. direktor inž Kneževič predložil generalni direkciji železnic strokovno izdelan elaborat o stanju železnic v Sloveniji, obenem s predlogi, kako je treba obvarovati naše železnice pred pretečo katastrofo. Gospod direktor je dcb.i zagotovilo, da se vprašanje kreditov reš: co 31 avgusta. Prometni minister o novih založniških progah Jadranska in Unska železnica. — Split, 26. avgusta. Prometni minister dr. Vasa Jovanovič, ki se nahaia na inšpekcijskem potovanju po Dalmaciji, je sprejel na parniku »Saiona« novinarje ter jim odgovarjal iia stavljena vprašanja. Na vprašanje, kaj je z zgradnjo unske železnice, ie odgovoril: Vlada je pripravljena graditi unsko, kakor tudi ostale nujne železnice v najkrajšem času. Toda v prihodnjem državnem proračunu ne bo nobene postavke za gradnjo teh železne, ker je vlada mnenja, da treba železnice graditi s pomočjo investicijskih posojil. Nato so novinarji vprašali ministra, kaj je s ponudbo giede Jadranske železnice. Vlada pričakuje ponudbo barona Raja-čiča ter namerava stopiti v ožje stike direktno z našimi izseljenci v Južni Ameriki, ki se ponujalo, da bodo progo zgradili. Ponudbo študira sedai posebna komisija. Niti ena od dosedanjih ponudb ni vezana na točno opredeijeno traso, kakor ponudba barona Rajačiča. Ostale ponudbe so vse ge-nereine. .Koga Beograd - Split bi bila izredno važna. Glavno besedo bodo imeli gospodarski krogi. Gledali bomo, da bomo izkoristili vse ponudbe ter opremili naše jadranske luke od Splita do Kotora s po-trebinim medsebojnimi m železniškimi zve-zuaL m zaledjem. Y novi proračun ne pri-! del d postavke glede novih železnic, ker se bodo nove železnice gradile iz posebnih investicijskih posojil. Vlada posveča vsem krajem endko svojo pozornost ter bo nepristransko delovala v korist vseh krajev, k; so potrebni Železniških in drugih pro-W 1h zv3z. ZUPAN KUMANUDI V LJUBLJANI — Ljubljana, 26. avgusta. Novoizvoljeni teogradski župan dr. Kosta Kumanudi in dr. Kosta Jovanovič sta danes ob 11. dopoldne z brzovlakom prispela v Ljubljano ter z gorenjskim opoldanskim vlakom nadaljevala vožnjo na Bled, kjer bosta sprejeta od kralja v avdijenci in položita prisego. POŠTNI MINISTER V SLOVENIJI — Ljubljana, 26. avgusta. Za danes opoldne je bil napovedan prihod ministra pošte in brzojava dr. Ivana Šuperine iz Zagreba v Ljubljano. Ob 9. dopoldne se je poštni minister v avtomobilu odpeljal iz Zagreba. Minister dr. Šuperina je napovedal oficiielnl obisk tukajšnji poštni direkciji-Do 13. ure minister dr. Šuperina z avtom še si prispel v Ljubljano, vsled česar sklepajo, na je med potjo nastal kak defekt pri motorju. Minister dr. £«oerina se iz Ljubljane popoldne odpelje na Bled, kralju predloži v podpis nekatere ukaze svojega re-aon. Politične stranke se ne morejo Kondilis grozi, da bo sestavil vi deportiran na — Atcaa. 26. avgusta. General Kondili-, vodja grške revolucije, je včeraj pričel pogajanja s predstavniki političnih strank v svrho sestave koalicijske vlade. Posvetovanj so se udeležili Kafandaris, Mihaloku-pulos, PapanastaziiL, Metaksas, Kaldiri-?, De-roergis in Sofulis. Na prvem sestanku, ki se je vršil v predsedstvu vlade, so šefi strank enoglasno priznali admirala Kondurio! i^a za predsednika republike. Takoj nato je bila izdana na narod sledeča prokiamaci ja: >Xer je diktatura generala Pangalosa odstranjena, prevzamem z današnjim dnem zopet predsedniško mesto Trike repuMike, na katero me je postav da četrta narodna skupščina. — Konduriotis.« ProklamaeijA je bila v javnosti z zadovoljstvom spre.eti«. Usti jo objavljajo z velikim tiskom in jo označujejo kot zgodovinski akt, ki je vrnil grškemu narodu njegove pravica. Popoldne h> se zopet sestali v ministrskem predse-istvu zastopniki polnicnih strank v evrho dogovora glede s« stave vlade. Koniererici je preise-1oval predsednik i v publike Kouiurio is. Izgleda pa, da pogajanja niso Jo=«rg!a uspeha ter da so 56 pojavile težkoča gle lo sestave vbde; ker biče vsaka stranka imeti ojločiliu jta mnustr-S'.'.a. Konfereac^ sj bodo dam-e nadal^wale. 'ieneral Kondilis je po konierenci izjavil novinarjem, da uoa, da bo še tek"m ofii^š-njega dne prišlo do sestave široke koalicijske vlade, v kateri bodo zastopane vse s'.rnnke. — Atena, 26. avgusta. Proti interniranemu diktatorju Pangalosu so se vršile pred vojno bolnico neprestane demonstracije. De- zediniti glede sestave vlade* —-ado na lastno pest. — Pangalos samoten otok. monstranti so skušali celo vJreii v bolnic* in se polastiti njegove osebe*. G.woroiki, ki so se spontano pojavili med množico, so 7.a-htrvau, da ?e dXktntOI ja izroči ljuiski sodbi. General Kondids je radi teh demousSrj-cij, ki ti, so se kmalu ni*-širile govorice o nameravani depor*.ar!#i. $i obali se je zbrala vr SiisoCgbrca množica, ki je ho ela Panpalca linčati. VojašK o ga ja 1* z največjo težavo ubranilo in opravilo n pripravljeni torpodni n'silec, ki je takoj nato odplul na olok Engin. Pod močno slražu je bil Pangalos na ^toku Egi u odM*eml;>a v gredic Aidiua, Kjer ostane do naialjnilj odredb vlade. — Afeua, 26. avgusla. Sestava nov«-, koncentracijske vlade, v katero naj bi —topili zastopniki in voditelji vseh grških strank je trčila na velike ležkole. Danes zvečei prirede zato vse večje stranl.e velika ljudska zborovanja, na katerih bodo pozval* voditelje, da se sporazumejo in da omogočijo sestavo koncentracijske narodne vlade General Kondilis je izjavi!, da bo bf-stavii novo vlado v slučaju potrebe tudi bi^z zastopnikov strank. Nove volitve bodo razpisa« ne še tekom mesera septembra. Korak, ki ga je naredil, ni revolucija, nego pomeni povratek k staremu stanju mešvaiuske svobode in parlamentarizma. — ATimes^ poročajo, da bo Španija predložila vprašanje Tan-gera Društvu narodov ter skušala vezati svoje zahteve z vprašanjem stalnega sedeža Španije v svetu Društva narodov. Občinske volitve v Doku Ilok, 25. avgusta, r. Za občinske volitve v Iloku, ki so se vršile v nedeljo, je bilo postavljenih 10 list. Rezultat je naslednji: 1. slovaška lista 3 odborniki, 2. židovska li* sta 2 odbornika, 3. SDS 1 odbornika, 4. me* ščanska lista 2 odbornika, 5. km«5ko*delav* ska 2 odbornika, 6. druga židovska 1 od* bornik, 7. socialistična 1 odbornik, 8. nem« ška 2 odbornika, 9. radikalska 1 odbornik, 10. združeni Hrvati 3 odborniki. Vseh od* bornikov je 18. Radičevci in federalisti so imeli prej 14 odbornikov, a sedaj jih imajo le 8. Tudi radikali so nazadovali. Samostoj* oi do—ofcoti ao gahfilaüli naored^ Šahovski turnir v Ljubljani Stanje po X. kolu danes opoldn* Danes dopoldne so se doi^rale nekater« viseče partije, dočim je XI. kolo preneseni na jutri. V skupini A je potolkrl Kalabai Grenčarskega po 45. potezi Mil* 17.01, Praga 14.S25, Dunaj 73.1675. J — Trst: Beograd 53.40—53.65, Parij 86.80—S7.10, Nevrvork 30.25—30.45, Pragi 89.SO—90.20. London 147.25—147.75, Cnr'j 585—583. Dunaj 427.50-430.50. Inseriraite v »Slov. Narodu"] Stran 1. «SEOVENSKI NAROD* dne 27. avgusta 19^ Ste*. 193. Notranje težfioče europsliih držav Nesoglasja med grškimi revolu cijonarniml strankamL — Strah bolgarske vlade pred opozicijo. — Uradniška kriza v Avstriji. — Besna strankarska borba na Češkem« vAko imamo v Jugoslaviji svojo nepretrgano serijo raznovrstnih političnih, gospodarskih in socijalnih kriz, se tudi drugim državam ne gndi bolje. Grčija ima svo-|o revolucijo, ki je v prvem zamahu po-JtekTa verjetno lahko, ki pa zdaj zadeva na Vedno večje ovire. Skoro vse stranke so se zediniie pri negativnem delu zrusenia •Pangalosove diktature, ne morejo se pa eed-.niti pri pozitivnem delu likvidacije re-Jvciucije in ustvarjanja normalnih razmer. Zaio se vedno ni sestavljena nova vlada, Y Bolgariji se začenja oživljati agrarna stranka umorjenega Stambolijskega. Nezadovoljstvo z oligarhično vlado narašča od dne do dne in vse ekstremne opc-jsicijonalne stranke, pred vsem komunisti in semljedelci. pridobivajo na vplivu in pristaših Viada se tega zaveda in je zato prepovedala kongres slovanske agrarne mladine, ki je bil napovedan v Sofiji sredi septembra. Čeprav bi bil kongres nepolitičen, se Je sofijska vlada upravičeno b^ia, 'da bi dal moralno oporo pristašem Sts.m-bojjjskega. Iz Rumunije ni posebnih, poročil, ker friovÄ vlada in njena parlamentarna večina fce pravzaprav nista začela delati. Značilno «a rumunske razmere je dejstvo, da je ka« kor proti prejšnji tudi proti sedanji viadi skoro vse večje časopisje, zlasti bukareško. Hudim vikarjem pa se bliža Avstrija. Socijalisti so vložili proti vladi dr, Ramka obtožbo, da je kršila ustavo, ker je brez par lame t a z velikim kreditom podprla Cen* tralno banko nemških hranilnic. Vladna ve* Čina jo bo v parlamentu, ki se sestane v za* ičetku septembra, sicer odklonila, v zbor* niči pa bo prišlo ob tej prilki gotovo do velikih viharjev. Se bolj neprijetno je za vlado uradni* fcko vprašanje, ki je v Avstriji ravno tako stalno na dnevnem redu, kakor pri nas, sa> mo da so uradniki tam mnogo bolj resolut« ni in bojeviti. Ultimati in grožnje s štraj* kom se vedno znova ponavljajo. Zdaj so otvorili splošni juriš na vlado poftni urad* niki, ki zahtevajo zboljšanje plač in dolo* čitev eksistenčnega minima. Pridružili so se jim tudi nižji uradniki druigb. panog in ako se vladi ne posreči doseči kompromisa, zna ob sestanku parlamenta res izbruhniti del* na uradniška stavka. Tudi v Avstriji so še uradniki, ki imajo po desetletni službi komaj iOOO Din plače, kar je tam ravno t ako premalo za še tako skromno življenje ka* kor pri nas. V češkoslovaški republiki se strankar* ski boji med češkimi strankami razvnema* jo in poostrujejo do skrajnosti. Afera vpo* kojenega generala Gajde je tvorila« uvod srdite borbe narodnih demokratov proti dr. Benešu in indirektno tudi proti prezidentu Masaryku. V borbo posegajo odločilno tudi češki fašisti, ki pridobivajo vedno bolj na moči. Njihova glavna agitacijska parola je borba proti možnosti vstopa Nemcev v vlado. Znano je, da se za to rešitev sed#* nje parlamentarne krize zavzema tudi dr. Beneš, ki ga vodijo pri tem v prvi vrsti zunanjepolitični motivi. Pri velikem delu mestnega prebivalstva pe je ta politika ne* popularna in odpor proti njej spretno po* rabljajo baš narodni demokrati. Diference so tako velike, da skoro ni upanja, da pri* de do obnovitve češke narodne koalicije. V Nemčiji vlada radi počitnic nekako notranjepolitično premirje, Francijo in Bel* gijo vznemirjajo Še vedno valutne skrbi, v Angliji se množe spopadi med stavkujočimi rudarja in onimi, ki se vračajo na delo, v Španiji so odkrili novo vojaško zaroto proti diktatorju Primo de Riveri. Kakor vidimo, imajo tudi druge vlade notranje*političnih skrbi nad glavo, da ne omenjamo še hujših zunanjepolitičnih, ki postajajo aktualna baš te dni, ko se zopet setaja v Ženevi Društvo narodov. Gospodu Uzunoviču ni treba zavidati svojih kolegov na krmilu drugih evropskih držav. Vojska in gradba železnic. — S por med novinarji in županom v Novem Sadu« — Življenjske in ljubavne tragedije* — Roparska tolpa v Banatu* Kakor siiio poročali, se je med drugim o priliki ministrskih konferenc in avdijenc na Bledu razpravljalo tudi o zgradbi novih železniških prog, zlasti v južnih krajih, kjer so prometne razmere Še mnogo slabše, kakor pa pri nas. Kakor se sedaj doznava, se je ob tej priliki razpravljalo tudi o tem. kako bi se k tem delom pritegnila vojska, s čemur bi se zgradba ne ie zelo pocenila, temveč tudi pospešila. Ministrski predsednik in vojni minister sta o tem obširno razpravljal in je bilo v načelu sklenjeno, da se odrede za ta dela večji vojaški oddelki. O načrtu je bil obveščen tudi kralj, ki je akcijo v polnem obsegu odobril. O pritegnitvi vojske k raznim javnim delom se je že večkrat razpravljalo, vendar pa je stalo doslej vojno mini. Btrstvo vedno na odklonilnem stališču. Izkušnje lanskega leta pa kažejo, da bi se lahko s pomočjo vojske izvršila razna javna dela, kakor zgradba prog, cest in slično. Na ta način bo postala vojska tudi produktiven sestav naše državne uprave. V Novem Sadu obstoja že dalje časa spor med tamošnjimi časopisi in mestnim županom dr. Milanovičem, kojega postopanje so listi cesto ostro žigosali. Sedaj je izdal župan naredbo, s katero prepoveduje vsem občinskim svetnikom in uradnikom dajanje kakršnihkoli informacij za liste ter si sam pridržuje pra-yico. Zoper ta odlok so se občinski svetniki pritožili pri notranjem ministru, ki pa je odlok župana potrdil. Novosadska sekcija Jugoslovenskega Novinarskega Udruženja, kakor tudi večina tamošnjih strankarskih organizacij namerava vložiti zoper odlok notranjega ministra, ki je po mnenju juristov povsem nezakonit, pritožbo na državni svet. V bližini Prevalj je pretekli teden vlak povozil gostilničarja Štefana. Mož, ki je bil že okoli 84 let star, ni čul pri- hajajočega vlaka, ki ga je podrl na tla in povozil do smrti* Na Savskem kopališču v Zagrebu je vladalo v torek okoli 18. precejšnje razburjenje. V kopališču se je namreč nenadoma pojavil gost v Adamovem kostumu in mirno kolovratu semtertja. Dame v kopališču so pričele vreščati, več moških pa je prijelo neznanca in ga odvedlo v bližnjo kabino, kjer so mu oblekli plavalne hlačke, nato pa odpeljali na policijo. Mož je bil nedavno odpuščen iz umobolnice na Stenjevcu. Ko so ga vprašali, kjer ima obleko, je odvrnil, da je »pozabil*, kje se je slekel. e Seljak Makso Žigrič iz Vukovarja na Hrvatskem se je pred tremi meseci v-nil iz Amerike. Dočim je mož pridno delaj in štedil v Ameriki, se je žena doma zabavala z raznimi moškimi. Ko se je mož vrnil, ga je odklonila ... Pred dnevi pa je Zigrič zalotil zvečer ženo na sestanku z nekim fantom. Navalil je na nezvesto ženo in jo s sekiro večkrat udaril. Epilog tragedije: žena v bolnici, mož v zaporu, šestero otrok v starosti do 14 let pa je ostalo brez roditeljev ..« * V Vukovarju se je te dni hotela obesiti služkinja Viktorija Berež. V zadnjem hipu so jo rešili. Ko se je Berežc-va, ki je bila pijana, zopet zavedla. :e začela psovati navzoče, da jih nič ne briga, če se ona obesi in protestirata je glasno, češ da se človek še v miru obesiti ne more. V Murgašu pri Bitolju se je te dni odigrala pretresljiva ljubavna drama. Štiriindvajsetletni posestnikov sin Zoran Arsic se je zvečer sprehajal s svojo izvoljenko Stojo po vasi. Ko sta dospela do neograjenega vodnjaka, ki leži zunaj sela, je Zoran nenadoma pograbil Stojo za lase in skočil v vodnjak. Presenečena mladenka se je naglo prijela za vejo v Kari A. Tarastjerna: Brez besed Sredi kopališke sezone je padel baron von Fremden kakor bomba v malo letovišče, kjer se je lečila njegova soproga. Ne da bi jo obvestil o svojem prihodu, je stopil nekega jutra y kopališko dvorano distingvirani mož nizke postave, nervozno miren in eleganten. Premeril je vso družbo s svojimi nemirnimi sivimi očmi, iz katerih je odsevala melanholija finočutnega duha. Okrog njegovih ust so dremale satirjeve poteze. Stopil ie ljubeznivo |n spoštljivo k svoji soprogi, pozdravil vljudno njeno družbo in vprašal, kako &e z njenim zdravjem. Gospa baronica je bila na videz pelo presenečena. Vstala je in mu hotela stopiti naproti, toda v njegovem Vedenju je bilo nekaj zoprnega, kar jo je zadržalo. Njene temne oči, ki so se pa hip zaiskrile pri pogledu na omizie, so se takoj zopet stemnile in srebrna ce\ v njeni roki je zadela ob stekleni« po z mineralno vodo. Pozdravila ga je brez presenečenja. Predstavila mu je najbližje gospoda ter se naslonila na njegovo samo bližini stoječega drevesa in Zoran je sam padel v vodnjak, kjer je žalostno utonil. Tolpa nevarnih banditov še vedno terorizira vso Vojvodino. Poročali smo pretekle dni o drznih roparskih napadih pri Velikem Bečkereku ta raznih drufcih krajih, te dni pa je bil izvršen roparski napad na delavnico Hermine Neksdori v Beli Crkvi. Ponoči so maskirani razbojniki vdrli v njeno delavnico in se lotili težke blagjne. Neksdorfova se je vsled šuma zbudila in je klicala na pomoč. Eden razbojnikov je nato vdrl v njeno sobo in jo s težkim predmetom udaril po glavi. Medtem je prihitela Neksdorfovi na pomoč njena soseda Marija Fekete. Razbojniki pa so jo pre-stregli in jo večkrat udarili po glavi, da se je onesvestila. Misleč, da sta obe ženi mrtvi, so nato roparji pobegnili, ne da bi kaj odnesli. Težko ranjeni ženi sta bili prepeljani v bolnico, za roparji pa poizvedujejo orožniki. Drzen vlom sredi Ljubljane pri belem dnevu Vlomilci zopet na delu- — Iz trgovine Sterniša so odnesli 7100 dinarjev. Včeraj popoldne so organi policijskega kriminalnega oddelka imeli priliko zopet agilneje stopiti v akcijo proti vlomilcem, ki so zdaj že nekaj časa v Ljubljani mirovali, a so včeraj izvršili na Jurčičevem trgu prav drzen vlom v trgovino s čevlji V. Sterniša. Vlom je bil izvršen ob belem dnevu in na točki, kjer je promet izredno živahen in gre mimo vedno mnogo pa-santov. Med opoldanskim odmorom od 12. do 14. je neznan človek, vdrl v prodajalno. Vrata, ki so bila zaklenjena z enostavnim ključem in čez katera ni bila potegnjena roleta, je odprl z vi-trihom in se neopaženo splazil v lokal. Prave blagajne ni bilo, pač pa je bil v prodajalniškem pultu predal, ki se je zaklepal z navadnim ključem. Ga. Sterniša je običajno večje svote jemala opoldne domov, včeraj pa je k nesreči pustila vso c-ftovmo v predalu. Vlomilec je z lahkoto odprl predal, pobasal vse bankovce in sicer 7 bankovcev po 1000 Din in 10 bankovcev po 10 Din, kovani drobiž pa je pustil v predalu, pač ker se ni hotel ž njim obremenjevati. Kakor je neopaženo prišel v prodajalno, tako je neopaženo odšel In nato izginil brez sledu. Vrata je pustil nezaklenjena. Vajenka Anica Valušnik ie prva prišla po opoldanskem odmoru preči trgovino. Začudila se je, ko je opazila, da so vrata nezakljenjena in da v prodajalni ni nikogar. Kmalu po 1% uri je prišla tudi ga. Viktorija Siernisa, ki vodi trgovino. Ko jo je vajenka opozorila, da so vrata odklenjena, je gospa zaslutila nesrečo, ker je bila pred par leti že enkrat okradena. Vlomilci so takrat cdr.esli več čevljev, zato je gospa tudi včeraj najprej pregledala vso zalogo, a povsod je našla blago nedotaknjeno. Pogledala je nato v predal, kjer je bil shranjen denar. Tu je bil drobiž na svojem mestu, tudi nedotaknjen, toda iz predala je izginilo za 7100 Din bankovcev. O vlomu je bil takoj obveščen v bližini se nahajajoči stražnk, obenem pa tudi kriminalni oddelek na policijski direkciji. Zasledovanje vlomilca je zelo otežkočeno. Po tem, kako je bii vlom izvršen, je treba sklepati, da je bil vlomilec prav dobro orijentiran o razmerah v trgovini. Ker je imel dovolj časa na razpolago, jo je popihal s prvim vlakom iz Ljubljane, zato Je bil tudi detektivski oddelek na glavnem kolodvoru o vlomu nemudoma obveščen, da pazi na kretanje sumljivih eksistenc. Neka priča izpoveduje, da ie videla opoldne pred prodaialno neznanega moškega visoke postave, ki si je ogledoval izložbo in postopal, kakor da koga Čaka. Bržčas je bil to vlomilec, o katerem pa je to tudi vse, kar se ve. Policijski agent je so po noči izvršili kontrolo in perlustracijo sumljivih oseb. Tudi v kriminalni evidenci na policijski direkciji so pregledali primerne zapiske, ako bi bili na svobodi kaki nevarni vlomilci-specijalisti. Vlom ob belem dnevu je v Liiijjani nekaj nenavadnega. Letos sta bila izvršena samo dva taka vloma. Vlomilci, ki se drznejo ob belem dnevu odpirati blagajne, so posebni specijalisti in veliki hladnokrvneži. Na svobodi pa se nahaja baš sedaj nekaj vlomilskih tipov, ki bi lahko prišli v postav, V trgovino V. Sterniša je bilo že enkrat vlomljeno in sicer nred štirimi leti. Takrat, 25. oktcfcra 1922, je tat odnesel zaboj čevljev, 36* parov v vrednosti 9000 Din, a je bil kmalu izsleden. Zveza kulturnih društev v Ljubljani, v kateri je včlanjena večina naših sokol* skih društev, je Sokolstvu v Sloveniji po svojem dosedanjem nesebičnem delovanju v kultuirum in prosvetnem oziru v veliko pomoč. Z. K. D potrebuje za prihodnjo se* zono, ki se prične s 1. septembrom t. 1. čim večje število sokolskih predavateljev o te* mah: «O sokolski ideologij!, g organizaciji Sokolstva, o telovadbi in športu^ itd. — Deluje se tudi na tem, da se dobi film o vsesokolskem zle tu v Pragi. Ta Jilni bi Z. K. D. predvajala v sokolskih dru&tvlri i P°* močjo svojih potujočih kino*apaj-atov. to potrebuje enega ali več predavateljev. —» Z. K. D. bo poleg tega gojila v prihodnji sezoni pri sokolskih društvih predavanj iz higijenskega področja. — Pozivamo spo« sobne predavatelje, dobre govornike iz so* kolskih vrst, da se prijavijo nemudoma Z. K. D. v Ljubljani (Kazina. IL nadstr.) z navedbo tem svojih predavanj. ^Ljubljanski Sokci* naznanja, da prične z redno telovadbo moške dece v po* nedeljek dne 6. septembra; telovadilo se bo vsak pondeljek in petek cd 5. do četrt na 7. zvečer; redna telovadba ženske dece pa se ?rične v torek in soboto od 5. do četrt na . zvečer. Vpisovanje tako moške, kakor ženske dece se vrši od ponedeljka 30. t. m. nadalje v društveni odborova sobi v «Na« rodnem domu» (pritličje, levo) dnevno med uradnimi urami od 4. do 7. zvečer. — Zdra* gostilničar v Kranju; Berlič Rok, posestnik v Zgornji Šiški; Markte Ivan, posestnik in trgovec v Ziganji vasi; Kozemernik Matija, posestnik in mlinar na Dobravi; Bar £ rane, ugovec v Ljubljani; Zupančič Josip, po* sestnik in čevljar v Dolnjem Logatcu; Bi* rolia Gvidon, akad. slikar v Toplicah pri Zagorju; Pavlin Janez p-os^tnik v Naklem; Kumie Anton, poseetmk v Vrblenju; Mar* Čun Janez, posestnik v Ljubnem; Modic An ton, posestnik v Vrblenju; Maček Jakob, posestnik v Dol. Logatcu in Štrukelj Ivan, posestnik v Zgornji SiškL Namestni porotniki so: Rihter Hinko, tovarnar; Repse Ignac, mizar; Repič Franc, tesar in posestnik. Hcrcog Ivan gostilničar; Kastelic Alojzij, mesar in posestnik; Host« nik Adolf, posestnik; Strganšek Ivan, trgo* vec, Škulj Rudolf gostilničar in posestnik in pa Türk Filip, trg. poslovodja; vsi iz Ljub* ijane. Predsednik senata je g. Franc Rekar, predsednik deželnega sodišča; ima 6 na* mestnikov, 2 sodnika, 20 namestnikov sod* nikov in pa 5 zapisnikarjev. Za jesensko zasedanje, v katerem so bo obravnavalo več precej zanimivih slu* čajev, je razpisanih že več razprav, vendar pa še niso določeni dnevi posameznih obravnav. vo: «Frednjacki zbor». 517/n izžrebani ljubljanski porotniki Včeraj je bilo razglašeno žrebanje po* rotnikov, ki se je vršilo kot običajno pri predsedstvu deželnega sodišča. — Porotno zasedanje se prične v ponedeljek 13. sep* tembra. Izžrebani so kot glavni porotniki: Ivan Sejer, posestnik v Podgorici; Franc Klemenčič, posestnik in sobni slikar na Glincah; Guzelj Jožef, posestnik in trgo* vec v Skofji Loki: Javornik Martin, po* setnik v Velikem Ml a če ve m pri Spodnji Slivnici; Kiauta Franc, gostilničar v Planini; Rozina Franc, posestnik v Črnem potoku, Šmartno; Zaje Alojzij, posestnik in mlinar v Zgornjih Jaršah; Janeš Ivan, posestnik v Dolskem; Hrastja Franc, posestnik na Je* žici; Savnik Anton, posestnik in trgovec v Skofji Loki; Rozman Valentin, posestnik In trgovec v Zapužah pri Lescah; Ravnik Ja* nez, posestnik v Ljubnem: Grad Franc, po-setnik in gostilničar v Zgornjem Kaši ju; Vode Jernej, posestnik in gostilničar na Ska ručni; Pleško Melhicr, posestnik v Kožar* j ah; Finžgar Ivan, posestnik v Zabreznici; Hubad Feliks, posestnik v Zgornji Šiški; Šuštaršič Franc, posestnik v Svetju pri Med; vodah; Jeran Matija, posestnik in gostilni -čar v Beričevcrn pri Dolu; Snoj Anton, po* setnik v Toplicah pri Zagorju: Tone j c Jo* žef, posestnik v Bohinjski Beli; Mavr Pa* vel, elektranar v Kranju; Kavčnik Matevž, posestnik v Logu; Kumer Ivan, posestnik in eznica KOLEDAR. Bfmfi 2n. avgusta 1926; katobčani: Ljudevt>l pravoslavni: 12. avgusta, Fotije in Anikit; muslamnl: 14- safer j a 1345; židje; 14. elula 5636. Jmri: 27. avgusta 1926; kaioličani: Josip Ko!.; pravoslavna 14. avgusta, Mibej; židje: 17. saferia 1545; muslimani; 16. avgusta 56S6. DANAŠNJE PRIRTOITVE. Kino Matica: »Pot k mladosti*; Ljub* Ijanshi d\or; <«Lepa Helena«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Leustek* Resi jeva cesta. jutri: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar-čič, Karlovska cesta. Solnee zaide danes ob 15.49, vzide jutri ob 5-15 in zaide ob 15.47. Mesec vzide danes ob 20*52 in zaide jutri ob 8.36 ter vzide ob 21.20. Sport — Avtomobilska dirka na progi Sa rajev o—Beograd se vrši letos v nedeljo 29. t. m. Proga je dolga okoli 350 km. Cesta je večinoma v zelo dobrem stanju. Do-sedaj se je za dirko prijavilo 8 avtomobilov in 9 motociklistov. Na startu bo tudi lanskoletni zmagovalec Saratič. — Nurmijev stari v Berlinu in na Dunaju. Dne IS. In 19. septembra starta svetovni prvak na srednje proze Pavao Nurmi na Dunaju, 11. septembra pa se bo meril v berlinskem stadionu % dr. Peltzerjem na 150;) m. Praški klubi se zelo trudijo, da pridobe Nurraija za enkratni start tudi v Prago. — Junior ske tekme S K Ilirije. Seja medkiubskega odbora danes, v četrtek ob 20. url v kavarni «Evropa^. — Drugo kolo tekem za utešno darilo se odigra v soboto 28. popoldne, finale v nedelio 29. t. m. do« Poldne. Žrebanje se izvrši danes. — Predsednik. — Iz sekcije ZNS. (Službeno). Danes ob 20.30 seja upravnega ter odbora za delegiranje. — Tajnik. 3axno še danes se predvaja originalna salonska družabna igra tako neprisiljeno, kakor da je prišel samo zato, da ji seže v roko. z najlepšim smehljajem in priliznjenim glasom 2a je povabila na svoj jutranji izpre-hod. Spremljalo ju je nebroj radovednih oči in ko sta oahajala iz dvorane, so se nekateri gospodje skrivaj škodoželjno nasmehnili. Posebno škodoželjen je bil pogled rjavili ciganskih oči, ki so spremljale barona do vrat. Hm — ljubosumnost! Cemu neki bi prišel sicer baron m presenetil svojo ženo? Razlogov je imel itak dovolj. Baronica je bila privlačna sila vsega letovišča. Bila je najlepša in najprijet-nejša dama. Vsi so s_e trudili, da bi &i pridobili njeno naklonjenost. Splošno je bilo znano, da je bila že drugič poročena. Poročila se je najbrže zato, da postane baronica, ali pa iz ljubezni, zakaj baron ni bil bogat. Bila Je nemirna, razburljiva, častihlepna dama z ra-finiranim okusom, mirnim taktom in hladnim razumom. Ljudje so govorili, da ga je ujela v svoje mreže proti njegovi volji. Baronovi ožji prijatelji so pa sodili o tem zakonu drugače. Kot indolentni skeptik se je baron zaljubil v j svojo poznei^o ženo in jo poročil de-! Loma iz simpatije, deloma pa zato, da ! bi Imel moralno oporo. Baron ie bil namreč pesimist in skeptik do skrajnosti. Življenje ga ni veselilo, dela se je izogibal in vse, kar se je dogajalo okrog njega, je imelo zanj negativno vrednost. Iz te duševne letargije naj bi mu pomagala ona s svoio častihlepno-stio in hladnim razumom. Ta taktika je bila sicer nedostojna njegove plemiške časti, vendar pa nujno potrebna in zato si je izbral izmed vseh neprijetnih sredstev to, ki je bilo še najprijetnejše. Ko je prišla začetkom sezone v letovišče, se ie življenje v njem takoj spremenilo. Letovišče je mahoma oživelo. Bila je dama polna čarov, ki jih je znala tudi izkoristiti. Nkna živahnost, njen temperament in njeno večno hrepeneče srce ji je pridobilo med le-toviščarji mnogo zvestih prijateljev, pa tudi mnogo smrtnih sovražnikov. — Popolnoma se ni mogel nihče izogniti ntfenemu vplivu. Svoje sovražnike je neprestano napadala in živela z njimi v stalnih prepirih, dokler jih ni prisilila, da so se uklonili njenim čarom ali pa odstranila kot nepotrebno pohištvo. Z moškimi je šlo gladko — vsi so prej ali slej podlegli njenim manevrom. Ženske zavisti pa ni mogla tako lahko premagati. Naravno, da ie netila zavist in sovraštvo ter dražila hudobne jezike. V koketiranju je bila brezobzirna, do skrajnosti izzivajoča, premetena in s_pretna. v se Človeške slabosti je znala izrabljati s čudovito duševno prožnostjo in psihološko rahločutnostjo. Vse svoje nehan?e je maskirala z naivnostjo in detsko prikupljivostjo. Bila je ženska velikin notranjih prednosti in vseh vriin zunanjih čarov. In vedno je dosegla, kar je hotela. Moški so hodili za njo kakor sužnji za svojo kraljico, ženske so jo skrivaj sovražile in komaj čakale, da se vrne k svojemu možu. Toda vsa zavist in mržnja jim ni nič pomagala. Zakonski možje so bi i v stalni nevarnosti in marsikdo bi bil Z veseljem preskočil plot zakonske zvestobe, samo če bi mu baronica dovolila. Zdaj je šla z možem po glavni cesti skozi park. Pozdravljala je svoje znance in nazivala njihova imena svojemu možu, ki k> je raztreseno poslušal. Ko sta prišla daleč v park, kjer je bilo manj letoviščarjev. je začelo njeno čebljanje pojemati. In ko sta naposled zavila na stransko stezico, je baronica umolknila. To ni bil mučen molk. marveč na- peto pričakovanje, pa tudi slabo prikrita ironija. Sla sta hitro po stezici dalje. Njegova postava je bila prožna in vsakemu pojavu volje se je izognila z bliskovito spretnostjo. Veselil ss je svoje hladnokrvnosti, vdihaval jutranji zrak in odlašal nalašč tako dolgo usodno vprašanje, da bi sam pri sebi ugotovil, zakaj je tako nepričako-j vano prispel v letovišče. Baronica je stopala radovedno na* slonjena na njegovo ramo. Tu pa tam se je skrivaj ozrla nanj in ti pogledi so bili odsev njene raiiniranosti. Kaj neki si je izmislil da jo preseneti? Mož. ki ga >;loda ljubosumnost, ni tak, kako! on. In vendar, vendar...! Ne, v njem se Človek ne spozna. Ko je naposled vjela njegov pogled, mu je dolgo gledala v oči. Potem ga je tiho vprašala, je-li se jezi, in ko ji je odgovoril »ne«, se je zasvetila v njenih očeh iskra hvaležnosti in detske udanosti. Moževa prisotnost je vplivala na njo tako, da so se ii oči zaiskrile v tihi sreči. Okle-j nila se ga je in strah jo je bilo misli, da' bi s sako nepremišljeno besedo motila to divno harmonijo prirode in svoje duševnosti. | (Konec jutri) 5tev. 193 •SLOVENSKI NAROD> dne 27. avgusta, 1926. Stran 3. Dnevne vesti. i> Liubijam, ant 26. avgusta lb26< — Odhod kralja in kraljice z Bleda? Nekateri beograjski listi vedo poročati, a* odpotujeta kralj in kraljica v kratkem » Bleda ter se podata na morie in sicer v Kastel Kambelovac, kjer se nahaja prestolonaslednik. — Vojni minister na dopustu. Na pet-aajstdnevni odmor je »noči odpotoval minister vojske in mornarice general Duüan Trifunovič v Vrnjačko Banjo. Vojni minister bo pozneje nadzoroval dela pri gradnji aerodroma v Kraljevu in nove državne orožarnice v Krajrujevcu. — Jugoslovansko odlikovanje čeških gospodarskih krogov. V ministrstvu polje-privrede se pripravlja ukaz o odlikovanju večjega števila zastopnikov gospodarskih krogov, ki so si stekli zasluge za zbližanje med obema državama na gospodarskem polju. — Xoy ueni načrt za meščanske šole. V prosvetnem ministrstvu izdeluje posebna komisija, v kateri so zastopani referenti ta vse pokrajine v državi, nov učni program za meščanske šole. Kamen načrta je izenačenje učnega programa na meščanskih šolali, tako oa bo učencem omogočen prehod iz enega zavoda na drugega. Kavnotako bo tudi za učiteljišča nov učni program, kojega r/anutek je izdelal načelnik prosvetnega ministrstva dr. Jankovič. — statistika žselezaič&rjev-vagonarjev. Prometni minister je odredu sestavo statistike vseh onih železničarjev, ki bivajo po (."agoniji. V bodoče je minister strogo prepovedal vporabc vagonov za stanovanja. Za oddajo voz v stanovanjske svrne bodo odgovorni višji uradniki v svojem delokrogu. — Kongreb lekarniških 8otrutujiiiav. V dneh 26. in 27. septembra se vrši v Beogradu kongres lekarniških sotrudnikov. Udeležencem je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo. Vozni listki so veljavni od 24. do 30. septembra. — Revisija blagajn v prometnem mi-aibiratvu. prometni minister je poveril želu blagajniškega odseka v prometnem ministrstvu .Mihajiu D. Nikoliču, da izvede izredno in »strogo revizijo vseh blagajn v njegovem resoru. — Nov senior evangeiske cerkve. V Vrbasu se je minuli teden, vršilo zborovanje sabora evangeiske cerkve v naši dišavi. čva mesto umrlega vrhovnega seniora VVagner-ja je bil izvoljen za vrnovnega cerkvenega dostojanstvenika v naši državi dr. Pop, pastor v Zagrebu. Ministrstvo za vere je njegovo izvolitev že potrdilo in bo novi senior te dni prevzel posle vrhovnega iunkeijonsr-ja evangeijske crsve v Jugoslaviji. — Izpit z a rez. administrativne podporočnike ekonomske stroke so napravili v Beogradu po odsluženi dvomesečni vežbl v Prištini in v Bltoiju sledeči dijaki-Slovenci: Mirko Bačič z Viča, Leo Baumaij iz Št. Iija, [van ßohak iz Ptuja, Josip Golja iz Ljubljane. Bons Grad iz Novega mesta, Miroslav Iskra, rranjo Kiemenc, Anton Plesiemak, Polde Milač in Milan Pavlovec vsi iz Ljubljane, Jože Končar iz Tržiča, Josip Koše-nina iz Maribora, Jože Lekse iz Mozirja, Lcvro Vavpct iz Slovenjgradca, Ivan Ber-gant iz Medvod, Milan Grom iz Novega mesta, Lojze Cerne iz Kočevja, Ivan lic iz Ribnice, Errem Pavlic iz Trbovelj, Jakob Prah iz Črne pri Prevaljan, Jaka Stauonik iz Gorenje vasi, Josip Verčkovmk in Jože Žen iz Novega mesta. — Zboljšanje postnega prometa ▼ Zagrebu. Zagrebška postna direkciji namerava uvesti za dostavo ekspresnih pisem in pošiljk motorna dvokolesa. ICakor pri nas, se dogaja sedaj tudi v Zagrebu, da se eks-presna pisma radi pomanjkanja dostavnega psobja dostavljajo ob enem z navadno pošto, radi cesar so se pojavile zlasti v trgovskem svetu številne pritožbe. Tudi pobiranje pisem se bo vršilo v bodoče s p> Eebnim avtomobilom. Želeti bi bilo, da se dostava ekspresnih pošiljk tudi pri nas v Sloveniji, vsaj v večjih centrih, kakor so Ljubljana, .Maribor itd. pospeši po vzorcu tagrebške poštne direkcije, ker postane sl-ter ustanova ekspresnih pošiljk iluzorna. — Iz poštne službe. Imenovani so: za poštnega upravnika v Sv. Petru v 5av. do lini Ivan Rebernik, poštni uradnik v Dobrni pri Celju; za poštnega upravnika v Šmarju pri Jelšan Adoll Sosi, poštni uradnik v Bosanski Kostajnici; za poštnega upravnika f Črni pri Prevaljah Franc Kocbek, poštni sradnik v Somborn. — Premeščeni so poštni uradniki in uradnice: Štefanija Pirnat iz Sarajeva v Beograd, Miroslav öubic iz Mokronoga v Ljubljano in Franc Vaupofič iz 3robelnega v Maribor. Iz državne službe je >dpuščena Zora Borštner, bivša poštarica v Litiji. — Premeščenja v šol službi. Po lastni češnji so premeščeni: učiteljica meščanske ole Berta Saksida v Tržič; šolski upraviči ji: Fran Rozman v Voklo,. Srečko Gostin-:ar v Zameško, Leopold Junc v Dolnje je »tališče glede uvedbe slovanskega j si ulja ter tudi glede konkordata med * osla vi jo in Vatikanom, ki je postal v z^ njena času mnogo bolj popustljiv. — Kongres udruženja godbenikov se je vršil včeraj v Beogradu. Udeležili so se ga delegatje iz cele države. Razpravljalo se je predvsem o stanovskih vprašanjih. Razni govorniki so ostro nastopili proti zaposlitvi inozemcev v raznih kavarniških in restavracijskih podjetjih. Soglasno je bil tudi sprejet sklep, da se mora v bodoče vsak član, ki hoče javno nastopati, podvreči izpitu pred strokovno komisijo godbenik iv. Pri ministrstvu za socijalno politiko bo novoizvoljena uprava intervenirala, da zabra-ni zaposlovanje inozemskih godbenikov, ker je mnogo domačinov brezposelnih. — Kongres slovanske agrarne omla-dine v Sofiji prepovedan. V Sofiji bi se imel tekom meseca septembra vršiti IL kongres slovanske agrarne omladine, katerega so se nameravale udeležiti Jugoslavija, Poljska, Čehoslovaška, nadalje lužičko-srb-ska, estonska, latiška in rumunska agrarna omiadina. Pripra\ljene so bile tudi že razne politične osebnosti, kakor Hodža, Klyn-dera, Hrdina in tudi St Radič se je baje že pripravljal na velik govor. Pred par dnevi pa je bolgarska vlada prepovedala ta kongres, kar je izzvalo v vseh agrarnih krogih veliko nezadovoljstvo. Bolgarska vlada se namreč boji, da bi se kongres izrabljal v strankarske namene in bi zopet oživel nekdanjo agrarno stranko Stambclijskega, — Kaj pa Slovenija? Pišejo nam: Na Bledu se je mnogo razpravljalo o zgradbi novih prog, nikjer pa se ni omenilo Slovenije* Priznavamo sicer, da so potrebe v drugih pokrajinah mnogo večje, vendar pa mislimo, da bi vlada enkrat že lahko izpolnila svojo obljubo in dogradila vsaj onih 11 km železniške proge mod Krapino in Rogatcem, s čimer bi dobila tudi naša Hosfaška Slatina krajšo zvezo s Hrvatsko, Srbijo in Madžarsko. Ker je teren raven, bi ta dela ne stala bogzna koliko. —• Izlet hrvatskih turistov na Begunj ščico. Hrvatsko planinsko društvo >SIjemec priredi v soboto 2S. t. m. izlet svojih članov na Begunjščico v Karavankah. — Slovensko gdravnisko društvo obvešča vse svoje člane, da se vrši letošnji kongres Jug. lek. društva v Beogradu dne 19., 20., 21. in 22. septembra. Legitimacije za železnico in parobrode sprejemajo posamezna društva od JLD po rešenju prošnprivatne^ posle. Kakor je ugotovila mariborska policija, sta se bavila s tihotapstvom saharina. Policija ju je že dlje časa opazovala in je dognala, da sta večje količine vtihotapljenega saharina odnesla v Zagreb, kjer sta ga bržkone skušala na velesejmu razpeČati. Včeraj so oba prepeljali v Maribor, kjer se peiskava nadaljuje. Baje je v alero zapletenih še več oseb iz železni carskih krogov, ki so dov?iža-ie blago iz Avstrije. ,yljüi3ijafia v jeseni" jesenska vinska razstava* Da se omogoči, seznaniti občinstvo, osobito gostilničarje, hotelirje, kavarnarje m druge prodajalec buteljslcili, t. j. trnih eortnJi vin s kvaliteto raznovrstnih takih vin, bo združena z jesensko Pokrajinsko KmctijiKo razstava v času od 4. do 1-i. &ep* tembra tudi vimüia razstava buteijsüih vin leuiijiov 1917—19j5 iz najboljših vinskih goric cele Slovenije Ta vina se ne bodo točila kot na vesebenem prostoru ijubijan* SKega veiesejma iz sodov po litrih in četrt« litrih, marveč iz posameznih, pravilno eti* ketiranih steklenic, le po kozarčkih kot pokušnja. Zato bo ta razstavni del \ velikem paviljonu «E» popolnoma ločen od veselicnega prostora, ter otvorjen le v času Kot drugi razstavni prostori. Svojo udeležbo na tej razstavi so do sedaj zagOL-cvili med drugimi znane tvrdke in vinski producjnti, odnosio drž. zavodi: Vi» narska šoia v Mariboru, Clotar öouvier v ztgornji Radgoni, i K. ririmer v Mari* boru, Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, Kmetijska šoia na Grmu, graščina Klevevž v Šmarju, graščina Rakovnik v Ras kovniku, graščina Brežice, Vinko Bon iz Krškega i. dr., ki razstavijo svoja vina iz goric: Kalvarija, Jeruzalem, Brebrovnik, Turški vrh, Železne dveri, Janški vrh, Poda lehnik. Trška gora—Novo mesto. Trška gos ra*Krško, Gobec, Gadova peč i. dr. Domačim in tujim obiskovalcem bo s tem dana ugodna prilika spoznavati razno* vrstna vina raznih vinskih goric in letni* kov, ter stopit v direktni stik s producenti, odnosno prodajalci v svrho sklenitve zaže* ljeno kupčije. Ta ugodnost nabave finih buteljskih vin bo marsikateremu interesen* tu prav dobrodošla že z ozirom na precej skrčene zaloge starih finejših vin, ter na še dvomiji1-* izid letošnje vinske produkcije in kvalitete. Kakor vse naše gospodarske panoge v Sloveniji, začelo je zbog neznosnih bremen, vedno dražjega intenzivnega obdelovanja« vsled slabih kupčijskih konjunktur in vse* stranskega primanjkovanja denarjj, naza# dovati tudi vinogradništvo, ker obnavljanje že oDešanih starih vinogradov t,e že težko izplača. Zato postaja borba slovenskega vi* nogradnika za svoi obstanek od leta do leta akutnejša, osobito zadnja leta, odkar so mu uričela južna vina delati tako konku* rtneo vsled nizkih cen. Sreča slo\ enskega vinogradnika }& še, di prideluje vina svoje posebne kakovosti zlasti v izrazitih vinskih goricah, kojih finese ne doseže nobeno vino iz južnih krajev naše države. To bo lahko potrdil vsak objektiven obiskovalce nav^» dene vinske razstave na Ljubljanskem vele* sejmu. /V. Oombač. Istrski braki na razstavi psov. Istrski brak je najčistejša in najstarejša naša pasma. Pozna in čisla ga vsak lovec, tudi inostranstvo pozna te pse in nekateri i:c;nški lovci jih celo nazivijejo uKrainer* Bracke». Istrijana jc lahko poznati, kajti čistokrven lstrijan ima samo dve barvi, in Sicer snežnobel život z malimi oranžnobeli* mi lisami in pikami. Vsaka druga barva kaže tujo kri, ki pri Istrijanu ni dovoljen?.. Pred vojno je imela Kranjska z Istro naj* ožje gospodarske stike, zlasti naši gostilni« carji in vinski trgovci so prihajali račli v Istro. Xaravno je, da je istrski brak našel pot tudi v naše kraje in se tukaj ustaU. Posebno so se zanj zanimali pokojni na?i Nimrodi: Galle, Kosler, šuflaj, Pieck itd. Smotreno in zelo uspešno deluje sedaj za to pasmo psama uPodgora». Krakov iz to psarne bo videti na razstavi dne 8. in 9. septembra, kakor čujemo, prav lepo ste* vilo. se it£fc?ibra 1926. Stanje posevkov prvi polovici avgusta Splošno stanje posevkov je bilo v prvi polovici avgusta med dobrim in prav dobrim. Zelo dobro je bilo v baški, podunav* ski, podrimski, valjevski, moravski, niški, vranjski, kosovski, kruševaški, dubrovniški in sarajevski oblasti med dobrim in prav dobrim pa v osješki, sremski, beogradski, požarevaški, tuzlanski in travniški, dobro v ljubljanski, mariborski, primorsko*krajiški, timoški, bitoljski, zagrebški, šumadijski, re* ški, užiški, zetski, splitski, mostarski, vrba-ski in bihaški oblasti. V prvi polovici avgusta se je vreme znatno ^boljšalo. Vendar pa je bilo še mno* go dežja, osobito v severnih pokrajinah, do-čim je bilo v južnih lepše vreme. V bitoljski oblasti je nastala celo suša. Od elemen* tarnih nesreč je treba omeniti točo in del* ne poplave, ki pa niso napravile večje škode. Kmetovalci so pobpravljali žito in druge poljske pridelke, orali njive, vozili gnoj itd. Žetev je bila kljub deževnemu vremenu po kakovosti in količini dobra. Koruza kaj zc letos izborno. Ako ostane lepo, bo letina koruze letos rekordna. Isto velja za vinograde. Trta je obrodda dobro in če se vreme ne poslabša, bo tudi vinska letina obilna. Stanje živine je po-voljno. Nalezljive bolezni se nikjer niso pojavile v večji meri. i —2. A.nkeia o centrali denarnih zavo* dot', 'i rgvjvmsko mini&tretvo se je oornilo do vseh denarnih zavodov in gospodarskih korporacij s prošnjo, naj mu pošljejo do 15. septembru p^arobno izdelane opombe k načrtu zakona o centrali denarnih zavodov. Vsi zavodi in kerporacije dobile p3 en izvod zakonskega osnutka, ki pa žal še ni prišel v javnost. —g jSlonopoiski dohodki cd tobaka. Monopolslva uprava je zbrala podatka o doiiod^ih od tobaka v maju l92o. V prora* čunu je bilo predvideno 1j6,41o.666 Uin, v resnici je pa dobila država aö^,9oö.322 Din, tako da znaša prebitek 17,518.655 Din. —g Zveza hmeljarjev za Vojvodino. V Novem Sadu je bila te dni usiuriuvijenu Zveza r^ieljarjev za Vojvodino. V Vojvo* dini se prideluje mnogo prvo\rstnega hme* lja, tamošnji hmeljarji pa »o bih doklej ne* organizirani. Po vzorcu slovenskih lune* ijarjev so sedaj sklenili, da ustanove iastno organizacijo.j V sredo se je vr»il prvi sc« ivanck, na katerem je bil izvoljen pripravljalni oooor, ki naj v najkrajšem času skii* če uatt.novni občni zbor. —g čebelarski kongres v Dr.brovniku je bil včeraj zaključen. Kongres je vršil v dvorani sokolskeg-a društva. Udeležili so se ga delegati iz vseh pokrajin ter dva zastop* nika iz Češkoslovaške. Med drugim je bil sprejet sklep, da se skliče prihodnje leto vseslovanski čebelarski kongres v Pragi« prihodnji kongre* jugoslovenskiii čebelarjev pa se bo vršil v Rumi. Na podlagi referat tov posameznih organizacij je bilo ugotovi ljeno, da bo letošnji pridelek medu sicci zadostoval za domače potrebe čebelarjev« za prodajo pa ga bo ostalo le malo. V po«, sebni rezoluciji se zahteva znižanje pre« vozne tarife za čebele in čebelarske potreb* ščine. O priliki kongresa se je vršila tudj čebelarska razstava, ki je bila zelo pestra, Poleg raznih čebelarskih potrebščin so bili razstavljeni tudi vsi produkti, pri katerih se uporabljata med in vosek. —g Dobave. Direkcija državnih želez« nie v LJubljani sprejema do 27. avgusta t 1. ponudbe za dobavo 5000 kom. acetilem skih gorilcev, za dobavo 1 kom. železne lestve; do 31. avgusta t. 1. zs dobsvo 600 kom. riževih metelj, za dobavo 20.000 kg negašenega apna, za dobavo mehkega lesa, za dobavo 90Ü0 škatljic vžigulic; do 3. sep« tembra t. i. za dobavo 3 sodov denaturira* nega špirita ca. 550 kg; do 7. septembra t. 1 za dobavo 20 m platna za jadra ter za dobavo 600 kom. sirkovih metelj. — Predmetni pogoji so na p pogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudniks v Velenju sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo želez-nine. Dne 16. septembra sc bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofer« talna licitacija glede dobave raznega mate-rijala. Podrobnosti v pisarni Zbornice z^ trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. —g Važno za izvoznike žhnne. Švica uvede z 29. avgustom nove predpise za uvoz živine. Uvoz klavne živine se zniža od 40 na 20 vagonov tedensko. Uvoz ovac bo od 4. septembra dalje sploh prepovedan, Stran 4. To in ono «SEORENSKI NAROD* dne 27. «vgusU 1926. btev 193 Goljufije pri prodaji srečk Pred neko hišo v Zvolenovicah na Moravskem se je ustavil koncem junija avtomobil, iz katerega sta stopila dva elegantno oblečena gospoda, ki sta odšla takoj v hišo. Tu sta izjavila presenečenima zakoncema Z., da sta dobro informirana o njunih dolgovih in da ju baš zato pošilja neko bančno podjetje iz Brna, ki nudi svoje srečke najsiromaš-nejšim slojem. Izjavila sta, da prinašata srečke, ki bodo v kratkem izžrebane. In ires sta se dala zakonca Z. preslepiti. Kupila sta 35 stavbnih srečk in 5 srečk "Čsl. Rdečega križa za malenkostni znesek 7200 Kč. Provizijo v znesku 970 Kč sta spravila gospoda v žep. Mesec dni pozneje sta se zglasila pri istih zakoncih dva druga gospoda ter se legitimirala kot zastopnika nekega drugega bančnega podjetja, čigar ravnatelj je baje obljubil zakoncema Z., da dobita 1. avgusta dobitek v znesku 80.000 Kč. In zopet sta zakonca nasedla rafiniranim sleparjem. Kupila sta 30 srečk za 7200 Kč. Provizijo v znesku 1360 Kč sta spravila sleparja v svoj žep. Tik predno bi bila morala srcrna fcakonca obogateti, se je zopet ustavil pred njuno hišo avtombil. To pot so prodali sleparji 25 stavbnih srečk, 25 srečk čsl. Rdečega križa, 25 srečk italijanskega rdečega križa in 25 turških državnih srečk za 28.000 Kč. Naivna zakonca sla plačala sleparjem 2740 Kč vnaprej, na kar so se premeteni prodajalci srečk pdpeljali. Minil je določeni rok. toda o žrebanju ni bilo duha ne sluha. Prevarana zakonca sta naposled prijavila za-ievo orožnikom, ki so sleparje aretirali n izročili sodišču. Sleparji so prodali 180 srčk za 42.400 Kč; od tega so spravili 5000 Kč v svoj žep, ostali znesek >a sploh ni bil vpiačan, ker so zastopali e Skrivno banko. Luiidru II (Aretacija in priznanje zločinca- j milijonarja. Umor lepe pariške telefonistke, o katerem smo poročali te dni, tvori tre* notno največjo kriminalno senzacijo {Francije. tVse zanimanje je osredoto* ceno na umor, z mrzlično napetostjo zasleduje javnost razvoj dogodkov. Pariška policija je mobilizirala ves svoj japarat,da prime morilca, ki ga je izšle* Idila v osebi milijonarja Guyota. Krna* lu se ji je posrečilo in sedaj se nahaja jGuyot v zaporu; zagonetni umor pa jeljub njegovemu delnemu priznanju še {redno ni pojasnjen. Guyot. skrajno prebrisan in cini* cen človek, je sicer umor priznal, sku* fea pa se na lep način izviti iz zanjke, ki se vedno temneje zožuje okoli njega, jpuyot je med zaslišanjem izjavil, da ne dejanje izvršil v afektu, ki je bil posledica spora med njim in telefo* Jiistko. Mladenka da mu je dala zauš* nico, nakar jo je v Üivji Je*i zadavil. Ko se je zavedel strašnega djanja, je v brezmejnem strahu truplo zavlekel v gozd in zagrebeL Ta njegov zagovor pa ne drži. Gu* yot je namreč znan kot skrajno hlad* nokrven človek, katerega ne zapusti prisotnost duha tudi v najbolj kritičnih slučajih. Zato je izključeno, dla bi dejane izvršil v afektu. O njegovi ci« ničnosti in hladnokrvnosti priča dej* stvo, da je Guyot po izvršenem deja* nju mirno sedel v svoj avto in se od* peljal najprej k svojemu očetu, nato pa v Pariz, kjer se je ustavil v sobici, ki je bila shajališče obeh zaljubljencev. Tu je morilec mirno ostal celih 24 ur in se pogovarjal s sosedi ter čital po* ročila v listih o bestijalncm umoru. Bil jo celo tako drzen, da je zahajal v bliž* njo kavarno, medtem ko so ga po vsem Parizu lovili detektivi. Drugi dan je odšel celo domov, se skopal, nato pa se je s svojo lTletno hčerko sprehajal po mestu. Po sprehodu se je vrnil do* mov in se nato odstranil s pretvezo, da gre v kavarno. Dve minuti kasnejt so se pojavili detektivi v njegovi hiši.* Hčerka je šele sedaj izvedela, da je oče morilec... Državno pravdništvo je sedaj odre* dilo tudi ekshumacijo trupel obeh Guyotovih žen, ki sta umrli nagle smrti. Vsekakor se v aferi obetajo še senza* cijonalna razkritia. Nov madžarski škandal Madžarski tisk v Podkarpatski Rusiji razpravlja že več tednov o neki gledališki koncesiji, ki spominja na nedavne dunajske novinske škandale. Ravnatelj madžarskega gledališča v Podkar-patski Rusiji Horvath je moral pred meseci odložiti koncesijo, ker je prišel v dunarne stiske. V Užhorodu so ustanovili Madžari podporno društvo, ki se je pogajalo z obema novima kandidatom a, ravnateljem Molnarjem in intendantom Faragojem. Podporno društvo je predlagalo za ravnatelja Faragoja. Madžarsko gledališko podjege bi se bilo zadovoljilo s to kandidature, toda v odločilnem trenutku je izšel v rusinskem listu »Novoje Vresnja« članek, v katerem avtor trdi. da sta nrejela dva madžarska urednika za posredovanje pri podelitvi koncesije 20.000 čeških kron. Dva madžarska lista, ki sta se čutila prizadeta, sta zahtevala, naj pisec javno imenuje dotična urednika. Na ta poziv je reagiral fun'xijonar madžarskega gledališkega podjetja dr. Szereoy, ki je dal uredniku lista »RuskinsI- oi Magyar Hiriap« inforriacije o pogodbi med gledališkim ravnateljem in obema urednikoma. Glasom te pogodbe bi morala dobiti urednika takoj po dodelitvi konceoje vsak po 3000 Kč, 15. septembra po 2000 Kč, ostali znesek pa v mesečnih obrokih. Na to odkritje sta odgovorila madžarska urednika z nesramnim napadom na dr. Szerenyja, kateremu sta javno očitala, da je izdal zaupano mu iost Urednika sta začela proti dr. J iyju ljuto kampanjo. Zanimivo je. o. ..a oba madžarska novinarja odlična cmitelja sindikata madžarskih novinarjev' v CSR. Dr. Szerny je vložil proti obema tožbo radi razžaljtnja časti. najbolj? z, naftrpclnejšc, >Zcrto najcenejše. Pisava in značaj Spoznanje značaja po pisavi datira že iz najstarejših časov. Rimski pisatelj Sueton (120 po Kr.) je pisal knjigo «De vita Caesarum«, v kateri piše o varčnosti cesarja OktaviJa Avgusta in pravi, da je ta njegova lastnost v tes. ni zvezi s pisavo. Oktavi j Avgust je imel zelo ozko Ipisavo. V novejšem času smo dobili na tem polju grafolo-. gijo, ki nas uči, da je pisava ogledalo človeškega značaja. Goe ^ie, ki je imel bogato zbirko raznih pisav, pravi v nekem pismu, da ni dvoma, da je pihava v tc^ni zvezi z duševnim življenjem in značajem človeka in da se kihko po pisavi presoja tudi način mišljenja in delovanja. Kakor priča slika o umetnikovi individualnosti, tako je tudi pisava v tesni zvezi z duševnim življenjem in značajem človeka in da se lahko po pisavi presoja tudi način mišljenja irt delovanja. Kakor pjiča slika o umetnikovi individualnosti, tako je tudi pisava ogledalo človeške individualnosti. Seveda ne moremo spoznavati značaja po ka-ligrnfični pisarniški korespondenci, ker skuša dotični ohraniti kcligraiicno obliko svoje pisave. Za spoznavanje značaja je merodajna običajna, n ^prisiljenji pisava. Za grafološke študije je najboljša intimna korespondenca. Zdaj, ko imamo pisalne stroje, je zbiianje raznih pisav znatno nazadovalo. V prejšnjih časih so na imeii pisatelji, pesniki m druii odlični možje bogate zbirke pisav, po katerih so spoznavali značaie in individualnosti. Pisava je najbogatejši vir za spo znavanje človeka. Po pisavi lahko so-dimo o značaju in lastnostih človeka, ki ga niti videli nismo. Osebni vtisi nas lai.ko varajo, dočim je pisava vedno zanesljiva. Pomen grafologije se je pokazal pri reviziji znanega Drei-iussovega procesa. Kapitan Dreiiuss je bil obsojen na dosmrtno ječo. ker je baje ponaredil neko važno državno listino. S pomočjo grafologije je bila pozneje dokazano, da je Dreiins^ nedolžen in tako je bil obsojenec oproščen. Graiolog je dokazal, da je do-tično listino ponaredil častnik Ester, hazy. Mož, ki mu niti strela more do živega V Lyonu je umrl te dni trgovec Beitrag Cesar, splošno znan icot mož, ki mu niti strela ni mogla do živega. Petkrat je udarila vanj strela i;i vedno je ostal Cesar nepoškodovan. Prvič je udarila vanj strela, ko je kot 20 letni mladenič delal na polju. Strela mu je raztrgala vso obleko, toda Cesar je ostal nepoškodovan. Dva meseca pozneje je udarila strela drugič vanj in mu poškodovala oko tako, da je ostal na eno oko slep. Ta nesreča je na Cesarja tako vplivala, da se je bal vsake nevihte in da je že vnaprej čutil, kdaj se bliža neurje. Na hiši, kjer je stanoval, so morali takoj postaviti strelovod. Tretjič je udarila strela vanj, ko je bil star 26 let. Strela je udarila v zvonik v hipu, kc je Cesar zvonil. Njegov sorodnik je obležal na mestu mrtev, dočim je bil Cesar samo obžgan. Njegov strah pred strelo je bil odslej tako velik, da si je dal napraviti izolirano posteljo. Noge so bile steklene in ovite s kavčukom. Četrtič jc zalotila Cesarja strela v gozdu. Zopet je ostal nepoškodovan, dasi je strela ubila v neposredni bližini stoječega Cesarjevega sina. Cesar je bil tako prestrašen, da si sploh ni več upal iz hiše. Toda tudi ta previdnost mu ni nič pomagala. Petič ga je zadela strela in sicer v hiši, na kateri je bil strelovod. Vsa hiša je zgorela, samo Cesarju se ni nič zgodilo. Sele smrt je prišla temu trdoživemu možu do živega. Vi< tuozni zločinec Zapadni del norveške prestolice Osla, kjer je mnogo razkošnih palač In trgovin, je bil že od začetka letošnjega leta pozorišče drznih tatvin in vlomov. Vsi vlomi so bili izvršeni mojstrsko in neverjetno rafinirano, kar je pričalo, da so temeljito zasnovani. Vendar pa policija ni mogla verjeti, da bi bili vsi vlomi delo enega zločinca. Začetkom avgusta je začela policija zasledovati nekega sumljivega moža, ki ie prišel pred štirimi leti iz ječe. V petek so ga deiektivi aretirali. Ujeli so tudi 11 njegovih pomočnikov. Poglavar vlomilske tolpe se piše Oscar Pedersen Stene. Radi tatvin in vlomov je bil obsojen pred teti na 3 leta težke ječe. Do letošnjega leta je živel skromno In šele koncem pomladi se je preselil v letovišče Helgö, kjer je najel polovico lepe vile. V drugi polovici je stanoval odlični norveški od vetnik X. Vlomilec je sedel z odvetnikom pri obedu, ko je vstopil detektiv. Stene se je izdajal za krznarja ali pa za draguljarja. Bil je eno in drugo. Ko je vdrla policija v njegovo mestno, stanovanje, je našla mnogo dragocenega blaga. Tu je bilo VST polno dragocenih kožuhoviu. draguljev« ^rebrne in zlate posode, ur, uhanov, prstanov itd-Stene je lmkradel v razmeroma kratkem času raznih dragocenosti za etn.>ki okus. Slabih kožnhovin sploh ni kradel. Po'eg raznih dragocenosti je ukradel tudi 9 radio-aparatov. Zelo rad je poslušal koncerte iz Londona in Pariza, seveda brezplačne. Priznal je, da je nameraval svoj poklic kmalu opustiti in odpotovati v inozemstvo, kjer je Lotet vnovčiti svoj bogati p!en. Doma je prodajal samo manj vredno blago in sxer potom agentov. Bil je vedno elegantno oHečen, nastopal je kot pravi gentle-man in zato je bil prepričan, da ga čaka v inozemstvu sijajna karijtra. Za potovanje v inozemstvo si je priskrbel man-šetne gumbe z začetnimi črkami angleškega kralja, ki iih je ukradel v stanovanju nekega diplomata. Nekemu visokemu vojaškemu dostojanstveniku jfc ukradel dve najvišji norveški odlikovanji. Stene je vodil tudi trgovske knjige, iz katerih je razvidno, da se je izdajal za krznarja in da je prodal od lanskega leta za 100 tisoč norveških kron raznih kožuhovin. Ugodna prilika. «Prevec kadim. Nikotin uničuje mo. spomin in vse sproti pozabim.» «Tako? Res čudno ... Oprostite, ka^ ne bi mi mogli posoditi 100 dinarjev?* Dvcrnljiva tolažha. «tZa božjo voljo šofer, ne vozitč vendar tako naglo po tej nevarni poti!*-»Ali vas je strah? Pa naredite kakor jaz, zaprite oči.» Zmotil se ie. Mož, ki ga trese mrzlica: «Kje seml V nebesih?» *Miruj, možiček,» ga tolaži skrbna ženica,