»Kdor je kedaj premišljeval staršev zapuščene otroke, kterim je previdnost božja prisodila bridke usode, tuje pomoči prositi in pričakovati, njemu bo gotovo jasno, daje človeško srce o vseh časih iskalo pomočkov, s katerimi bi se tem siro- tam polajšalo življenje.«1 Prve omembe ljubljanskih sirotišnic »Leta 1041 je bogat meščan in trgovec z ime- nom PETER BERLAH, ker ni imel rodnih dedi- čev, ustanovil sirotišnico in ji zapustil vse svoje premoženje. Sirote so v tej hiši lepo vzgajali in vsakega, ko je dorasel, dali učit rokodelstva, ki gaje veselilo.«1 Podatek o prvi sirotišnici na Slovenskem nam da vedno »priročni« Janez Vajkard Valvazor v svojem najbolj znanem delu Slava Vojvodine Kranjske. Podatka o tem, kje natančneje je siroti- šnica bila in koliko časa je obstajala, nam na ža- lost ne zaupa. Malih ptičkov brez gnezda skozi zgodovino naše prestolnice nikoli ni „primanjkovalo". Za najdenčke, ki so jih starši pogosto puščali pred cerkvenimi vrati, so skrbeli že v srednjem veku. Pogost vzorec je bil, da je male sirote zapustil oče, mati pa je brez vsake socialne zaščite ostala brez sredstev za preživljanje. V stiski je otroka odložila na prag cerkve ali pa hiše katerega od premožnejših občanov. Tako je otroku zagotovi- la vsaj minimalne možnosti za preživetje, ki jih z njo verjetno ne bi imel. Mnogi so svoje komaj začeto življenje kaj hitro končali. Tako se je leta 1548 v Mestnem svetu lah- ko slišalo, „dass es vorgekommen, dass etliche Kinder im Waser vorgefung(d)en und deren viele verthan werden".3 Detomorov je bilo verjetno še več, kot kaže uradna statistika, zato država ni mogla stati kri- žem rok. V Ljubljani so najdenci že od prve po- lovice 13. stoletja našli streho nad glavo v Hospi- talu Matere Božje4 (pod okriljem Nemškega vi- teškega reda), zavetje pa sta jim nudila še Meš- čanski (prvič omenjen 1.1326)5 in leta 1553 usta- novljeni Cesarski špital. 1 Kmetijske in rokodelska novice, 5- 4. 1865, št. 14, str. 109. 2 J. V. Valvazor: Slava Vojvodine Kranjske; Izbrana po- glavja, MK, Lj. 1994, str. 27. Ivan Vrhovec: Die Wohllobl. landesfurstl. Hauptstadt Laibach, Laibach 1886, str. 127; »da seje dogajalo, da so našli več otrok v vodi in da so izginili: Dr. J. Gruden: Cerkvene zadeve med Slovenci v 15. sto- letju, str. 105; glej tudi Vrhovnik L: Trnovska župnija v Ljubljani, Lj., 1933, str. 262. Josip Mal: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Kulturnozgo- dovinski opis, Lj., 1957, DZS, str. 86. ZGODOVINA ZA VSE Ker pa ima staro vedno prednost pred mla- dim, bomo začeli s Križniškim špitalom, v zvezi s katerim se pojavijo prvi podatki o varstvu sirot. Strokovna literatura si ni čisto enotna, kje je Križniška sirotišnica bila. Medtem ko jo eni po- stavljajo v redovno hišo na območju današnjih Križank6, jo drugi povezujejo s hospitalom Ma- tere Božje, ki je stal na današnji Rimski cesti v Gradišču.7 Glede na to, da viri obstajajo le za slednjo lokacijo, bomo domnevali, da je ta pra- va. Ker je Valvazor sicer zelo priročen, a nezanes- ljiv vir, podatke o križniški sirotišnici pa omenja več avtorjev, smemo slednjo imenovati za najsta- rejšo znano ljubljansko sirotišnico. Naslednja stopnja v organizirani oskrbi osiro- telih otrok je nastopila s nastopom cesarice Ma- rije Terezije. Prva sirotišnica, ki jo je omenjal že Valvazor, je v teku stoletij propadla, o usodi križ- niške pa lahko samo ugibamo. Pojav vedno večje skrbi za otroke je bil pogo- jen s prevladujočo miselno klimo tistega časa - razsvetljenstvom. V precejšnji meri je vplivalo tudi na prej omenjeno državno voditeljico. Priš- lo je do diferenciacije ubožnih ustanov. Pred- stavniki socialnega dna (na eni strani tatovi in brezdelneži, na drugi ljudje, ki na svoj položaj niso mogli vplivati - sirote, duševno prizadeti ...), ki so bili do druge polovice 18. stoletja veči- noma strpani v skupne špitalske prostore, so dobivali samostojne ustanove. Osemnajsto sto- letje pa je bilo navsezadnje tudi stoletje pedago- gike Jeana Jacquesa Rousseauja in njegovega Emila (1762). »Stoletja dolgo je pomenil otrok majhnega odraslega človeka, ki se od velikih ločuje po svoji nesposobnosti oziroma neprimernosti za delo. Otroštvo tudi ni pomenilo obdobje življenja, ka- terega značilnosti in potrebe bi bile vredne po- sebne pozornosti. «r8 Toda napovedovali so se boljši časi za otroš- tvo. 6 Josip Gruden: Zgodovina slov. naroda, Mohorjeva družba, Celje 1992, str. 493- Kasneje jo omeni Se en- krat, tokrat v zvezi s Hospitalom Matere božje; str. 520. 7 Vrhovnik; Trnovska župnija v Lj., str. 262; Milko Kos: Srednjeveška Ljubljana, str. 43. 8 Janja Žagar: Vrata kroga. O rojstvu in zgodnjem otroštvu na Slovenskem; Katalog Slovenskega etnograf- skega muzeja, Lj. 1997, str. 1. \ Trnova pot do ustanovitve sirotišnice Z miselnimi tokovi razsvetljenstva je zapihal nov veter tudi na Kranjskem. Josef Johan v. Hof- mann, svetnik reprezentance in komore, je bil ti- sti, ki je idejo o ustanovitvi sirotišnice spremenil v prakso. Z njegove strani je prišla prva pobuda za ustanovitev sirotinjskega fonda. Že od začet- ka 18. stoletja so namreč na Kranjskem obstajale nekatere sirotinjske ustanove, ki pa niso v celoti izpolnile svojega namena. Zato si je naš svetnik zadal nalogo, »da ugotovi vse že obstoječe, toda svojemu namenu odtujene ustanove, odpre no- ve vire dohodkov s prostovoljnimi prispevki in zbiranjem in tako ustanovi en sam sirotinjski fond«.9 V svojih prizadevanjih se je Hofmann obrnil na najvišjo cesarsko instanco, cesarico Marijo Terezijo. Slednja, kot mati številnih otrok, seveda ni bila imuna na te prošnje. Že omenjeno sodelovanje med svetnikom re- prezentance in komore Hofmannom in presvet- lo cesarico Marijo Terezijo je 13- februarja 1758 doseglo vrh z objavo cesaričine okrožnice »Krat- ko naznanilo glede ureditve sirotišnice v Ljublja- ni v Vojvodini Kranjski«. V njej je bila izražena skrb za zapuščene otroke in njihovo vzgojo, hkrati pa je dajala praktične napotke za pridobi- tev potrebnih finančnih sredstev. »Razglaša poziv, naj se pomore zvršiti dobro delo in riše s kratkimi potezami bodočega zavo- da osnovni črtež, kije res vse pohvale vreden za- radi posebne primernosti svoje.«10 Cesarica ni ostala samo pri ukazih in okrožnicah, pač pa je dober zgled dala s tem, da je sama velikodušno namenila darilo za ustanovo. Poleg omenjene okrožnice se je s podobno te- matiko ukvarjala tudi nota z zanimivim podna- slovom »Glede sirotišnice tukaj v Ljubljani, tudi kako bi to resnično ustanovili brez vsakršnega truda ali stroškov«. Verjetno je nastala v istem ča- su kot okrožnica, saj vsebuje tudi del slednje. Po- leg zapisov o zapuščinah v korist bodoče siroti- šnice daje tudi povsem konkreten napotek gle- de začasnega bivališča sirot. »Mesto ima več mestnih hiš, ki so trenutno po- polnoma prazne in ne prinašajo koristi. V eni 9 Mitth. d. his. Ver. f. Krain., 1864, str. 88. 10 P. Radies: Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljublja- ni, Ljubljana, 1887, str. 13- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 2» • *'* «• Ätaber (' fíe if^no 1••• ¡/'í&fr •••• •••i •••••• •0•>••• SSetoeifea bebätf Afonbem bft • ût•^ffî&i•tybba'!SSiti^btfo 0áv ••••••••&• <©•••• tutbït/ in bèr -••••* bingegcn an guter €••••••^ t>ernàô)Wpiaet ttwbèn feflnb ) baß ubçrfommene 3fr ¡•••••; ••• '••1•..•'•••••4•••• / unb an< btn šSeft eljiaiv- DcrfaDen / ftwim ®•••^••••gefangen; Unb••-••••••» Don ••• ôùtcn/ot>čr {•(••• en ®r jíef>uñg ber'er SÇtnbcr / • b^erfelbin füñfífaegute/obe^ ••!••*• ^ffû^ruttâ/imitbirt fpíDOl •••(• i afó emige SBofjIfqbtf / ober Untergang gartj •••••••« abbanget/, fo fei>nb befônbertf fen* Äfobrt *>•• $emeíncren'@íanb billiger maßen Commifèrations^murbig/ • •• • bctétfô-in iforen erfïeren ^••• Wtotòtv t&ti\biitt 'ISlJKühtfermàifet Werben / ¿ber SfrmuW^ber bmnfelben $•• UtMifät W$t gentefferi önnwy féntfern fcetrfkmtenžttt* íett WebriM^ei(6Bí^ett(ói'iNWeft& fuetti/ofòigènii iber'-ttyfc «ntí¿t'2(uffl$rb{t.m*r ~¿i»f//, *4¿x¿, yj,: <4«^„„W^«*H Z s: j2~ *•*** r> £• ••4} 4%ivif #íi* 0•,1\£• * 'fo~ti^&*t*'*'+*t**t £f &r •/• ,'• ¿tčJ- ¿~•• 1^•••^•>^•~ fr • tf&p^- .- ^¿Lr /• *v.^. J? *10Urt**- *,*•£*•• *4/Zí»v/ */zívr vrtarìa/ i^^»'•/£+•£•*•/ *,»« -1^,*« ¿LrniAtVr+i-e •y¿-t¿r>&»» y/, **¿'»*y.f*iy /. ¿{¿• ^* farZ*»*; -~~** •***>/ ^+,14 j/•^• • " I: •*>•••**'~''(!~*i*~r •**>*&** -»*»£ï4uj£.»•. li*~ fÛ. lifT- Navodila za sirotišničnega učitelja. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 Da bi ti nesrečni otroci nekaj dosegli v življe- nju, Je manjkal samo še pripraven voditelj za fante, ki rad vzgaja otroke in enako skrbna sve- tovalka za deklice".30 Naloga prvega bi bila, da se dečki dobro izuri- jo v računanju ter govorjenju, branju in pisanju nemškega jezika, varuhinja pa bi poleg jezika deklice poučila o skrivnostih šivanja, pletenja in predenja. Za službo varuha in varuhinje sirot so se lahko potegovali samo zakonci, ki niso bili preveč sta- ri, pa tudi premladi ne, ki so izpolnjevali vse zgo- raj našteto in bili dovolj sposobni za to zahtevno nalogo. Eden od vzrokov, da to delovno mesto dobita samo zakonca, je bil prav banalen. Za- konski par lahko biva skupaj, „tako, daje za oba potrebna le ena soba"}l s čimer so se bistveno zmanjšali stroški za kurjavo v šestih zimskih me- secih. Po drugi strani pa naj bi mož in žena siro- tam nadomeščala očeta in mater ter v sirotišnici ustvarjala družinsko klimo. Za razpisano mesto sta bila izbrana Johann R. Seitz in njegova žena, ki sta s formalnim začet- kom delovanja sirotišnice postala prva uradna varuha sirot. Očitno tega dela nista opravljala prav dolgo, kajti že junija 1764 zasledimo ime novega varuha Johanna Josepha Gutshenigga.32 Kdo in kdaj se sprejme in odpusti iz sirotišnice V to ustanovo so bili prednostno sprejeti otroci, ki so izgubili oba starša. V primeru pa, da jih je bila ustanova sposobna nahraniti še nekaj več, so bili sprejeti tudi tisti, ki so sicer še imeli enega od staršev, a jih ta ni bil sposoben vzdrževati. Streho nad glavo so dobile tudi sirote, ki so jih predlagali razni dobrotniki in hkrati krili stroške njihovega vzdrževanja. Rejnino za slednje so določili sirotiš- nični nadzorniki. Le-ti niso smeli dovoliti niti naj- manjše razlike pri hrani in obleki, saj so se le tako lahko izognili sovraštvu ali zavisti. Prepovedan je bil sprejem otrok, za katere bi njihovi dobrotniki želeli izgovoriti odsotnost z dela. S tem bi namreč ostalim dali zgled za leno- bo ih v hišo uvedli, kar je bog najbolj mrzil. Če je obstajal kakršen koli dvom o sprejemu tega ali 30 AS, KZDU, šk. 16, Lit. W, 320/1, 4. 10. 1763- 31 AS, KZDU, šk. 16, Lit • 321/3. 32 AS, KZDU, šk. 16, Lit W, 320/1, 15. 6. 1764. onega otroka, je o tem odločala večina glasov si- rotišničnih nadzornikov. Sirote so ob prihodu morale biti stare najmanj sedem let. Predstavili so jih enemu od nadzorni- kov, ki je nato raziskal, ali so resnično primerni za sprejem. S seboj so morali prinesti svoje krst- ne liste, ki so jim jih vrnili ob izstopu. V večini primerov so bili otroci v varstvu sirotišnice naj- kasneje do dopolnjenega petnajstega leta. Poskus rekonstrukcije videza sirotišnice Sirotišnica, ki je formalno začela z delovanjem 1. novembra 1763, je bila nastanjena v drugem nad- stropju Cesarskega špitala, na Vodnikovem trgu. Verjetno je obsegala dva prostora. O pohištvu, ki je stalo v njenih prostorih, oblekah sirot, po- steljnini na njihovih skromnih ležiščih in ostalih pritiklinah, ki so bile sestavni del večine pov- prečnih ljubljanskih stanovanj, nam nekaj več razkrije popis sirotišničnega inventarja.33 Varuh sirot J. J. Gutshenigg je od prečastitega gospoda administratorja tukajšnje sirotišnice prejel vrsto stvari za potrebe sirotišnice, tako sta- rih kot novih. Da je vse prejeto zelo natančno popisal, bomo videli v nadaljevanju. Na podlagi popisa sirotišničnega inventarja lahko delno re- konstruiramo videz sirotišničnih prostorov. Pri večjih kosih pohištva se je sirotišnica odlo- čila za varčevalne ukrepe, kajti poleg mize s štiri- mi predali (eden se je dal tudi zakleniti) ter klo- pi oziroma šestih stolov za mizo je bilo vse osta- lo pohištvo rabljeno. Miz da ni nikoli zadosti, so si verjetno mislili sirotišnični upravljalci, ko so nabavili staro okroglo mizo iz trdega lesa ter še dve kvadratni mizi (prva iz mehkega lesa, druga s predalom). Poleg je spadalo še šest usnjenih stolov. Tako so bile na voljo štiri mize in dvanajst stolov, za takratnih devet sirot. V shrambi je verjetno stala stara skrinja za hra- no, poleg pa omara v isti namen, toda s to razli- ko, da je imela ključavnico. Ta je preprečevala, da bi si sirote poleg vsakodnevne hrane privoš- čile še kak priboljšek. Število gospodinjskih pri- pomočkov je naraslo na račun desetih parov no- vih nožev in vilic, kvalitetne jeklene ponve ter vedra za vodo. Nova pridobitev je bil tudi vrč za 33 AS, KZDU, šk. 16, Lit W, 320/1, 15. 6. 1764. VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE vodo, s pomočjo katerega so si stanovalci siroti- šnice umili roke pred vsakim obedom. Poleg dveh starih skrinj, ene iz mehkega in druge iz trdega lesa, je del prostora zapolnjevala stara omara s predalom za perilo. Omara je bila verjetno napolnjena do zadnjega kotička, kajti iz popisa je razvidno, da je imela sirotišnica poleg štiridesetih novih še pet parov starih in zelo str- ganih rjuh, od katerih sta se dva para uporabljala za cunje. Osemintrideset namiznih pogrinjkov, štirje novi namizni prti in dva stara strgana, šest novih in ena stara brisača, predstavlja bilanco najpotrebnejšega perila. Ležišča niso bila preveč udobna, če so bili na voljo le štirje vzglavniki, dva iz volne in dva, že močno prepárela, iz narezane slame. Poleg tega sta bili na voljo še stari, prepereli, majhni postelji. Otroci so seveda morali tudi nekaj obleči, zato je uprava nabavila za vsakega štiri srajce, za dečke in deklice. V oskrbi je bilo takrat devet otrok, to- rej vsega skupaj šestintrideset srajc. Poleg srajc (na voljo je bilo tudi pet dobro obnošenih fantov- skih srajc) so vsakega oskrbeli še s tremi šali in tremi ovratnimi rutami v modri barvi. Vsako bla- go se slejkoprej strga, zato so kupili tudi tri mede- ninaste naprstnike in tri komplete novih igel. Seveda je bilo treba poskrbeti tudi za primerno higieno, tako oseb kot prostorov. Otrokom in ver- jetno tudi uslužbencem ustanove je bilo na voljo pet zelenih glaziranih nočnih posod, za zgledno pričesko pa so lahko poskrbeli z dvema glavniko- ma iz navadne kosti ali roževine. Za čiščenje pro- storov je bilo na voljo omelo, oster pogled skozi okno pa jim je omogočala pogosta uporaba go- be za čiščenje oken. Da se ni pljuvalo po tleh, kot je bilo v navadi, je bil na voljo tudi pljuvalnik. Kot v vsaki hiši pravega kristjana, je tudi v siro- tišnici viselo razpelo. Za verski pouk je bil na vo- ljo izvod Evangelija. Enoličnost prostorov so po- pestrile tri pokrajinske slike ter papirnate žen- ske podobe. Za razsvetljavo skupaj stanujočih otrok obeh spolov so uporabljali lojenke, kar je v šestih zim- skih mesecih zneslo 2 gld 33 kr, v poletnem času pa se je količina in vsota razpolovila34. Ko je prišel čas počitka, je bilo treba sveče pogasiti. Za to so jim bili na voljo trije navadni železni utrinjalci. Pri tem je treba poudariti, da so v predhod- nem tekstu omenjene samo stvari, ki jih je varuh prejel dne 15. junija 1764. Ne vemo pa, kaj vse je imela sirotišnica v posesti do tega dne. To po- meni, da je bilo na voljo verjetno več stvari, kot je razvidno iz teksta. V zimskih mesecih je bilo potrebno poskrbeti za kurjavo. Že omenjeni osnutek stvari za siroti- šnico je predvideval dve sobi, ki ju je bilo po- trebno ogrevati; prva je bila soba zakoncev, va- ruhov sirot, druga pa dnevni prostor za sirote. Stroški za les za kurjavo v šestih zimskih mese- cih so dosegli vsoto 24 gld. »Ker pa se lahko izkaže, da je tudi v ločenih spalnicah dekel potrebno pri večji ohladitvi, zla- sti proti večeru precejšnje ogrevanje, se za to do- loči štiri gld.«ib Za les in razsvetljavo je bilo v končni fazi določenih 32 gld 40 1/2 kr, kar je bila približno tretjina varuhove letne plače. Sirotišnični vsakdan Če sodimo po različnih navodilih (molitev, prehranjevanje ...), je moralo biti življenje sirot precej enolično. Država oziroma dobrotniki so slovenskim Oliverjem Twistom omogočili stre- ho nad glavo in jim nekoliko povečali možnosti preživetja, v zameno pa so se slednji morali dr- žati strogih sirotišničnih pravil. Snovalci ljubljan- ske sirotišnice so se zgledovali po graški pred- hodnici. V ta namen so zaprosili, da jim iz štajer- ske prestolnice pošljejo navodila oziroma rede, ki so do zadnje podrobnosti urejali življenje v tej ustanovi. Na podlagi navodil graške sirotišnice si lahko zamislimo, kako je potekalo življenje sirot v ljub- ljanski sirotišnici. Kar boste prebrali v nasled- njih vrsticah, je le poskus rekonstrukcije siroti- šničnega vsakdana na podlagi navodil, kaj pa se je resnično dogajalo za zidovi te ustanove, ne bomo nikoli izvedeli. Dnevnik Nicolausa Reskitsha36 Ponedeljek Kot ob vseh šolskih dnevih vstanem ob petih zjutraj (v obdobju od Sv. Gregorja do Mihaela, v zimskem času od Sv. Mihaela do Gregorja pa ob 34 AS, KZDU, šk. 16., Lit. W. 321/3. 35 Prav tam. 36 Deček je bil 8. 9. 1759 sprejet v sirotišnico Cesarskega Spitala. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 šestih), se očedim in umijem, ob pol šestih sledi jutranja molitev poleg duhovnega premišljanja. Molitev vsebuje tako Sv. Oče naš, kot tudi Ave Marijo, vero, pozdravljena kraljica in lavretant- ske litanije. Kot neke vrste nagrado za pridno molitev oziroma za zajtrk vsakodnevno dobimo kos kruha. Ob tričetrt na šest beremo enega ali drugega avtorja ali razlago, uro kasneje obnavljamo lek- cije, nato pa se ob sedmih (poleti, pozimi ob os- mih) začne pouk. Ob desetih sledi sveta maša za vse preminule dobrotnike, skupaj z molitvijo, torej Oče naš in Ave Maria.37 Po šoli odidemo domov, kjer pripravimo mize in nato sedemo k skupnemu obedu. Jemo vedno vsi skupaj in enako. Izjema so bolni otroci, ki použijejo tisto, kar jim je predpisal zdravnik.38 Tokrat imamo na voljo oves in repo39 (V graški sirotišnici so kosilo sestavljale naslednje jedi: goveja juha, tretjina kosa govedine, ričet iz ječ- mena in pijucka. Da slednja niso preveč nepri- jetnega okusa, jih naša kuharica, zakuha v gove- jo juho s čebulo ter nekoliko okisa s kisom. Vča- sih namesto tega dobijo močnik iz pljuč).40 Med kosilom pa tudi med večerjo vselej poslušamo duhovno berilo, kakor je v navadi v samostanih in podobnih ustanovah. Po kosilu, ob pol enih, skupaj z učitelji ponav- ljamo tisto, kar smo se dopoldne naučili v šoli. Ob enih sledi učenje lekcij, dobrih petnajst mi- nut kasneje jih moramo obnoviti. Včasih nam dajo učitelji med dvanajsto in trinajsto uro pro- sto za igro. Temu zopet sledi pouk. Po vrnitvi v sirotišnico se od tričetrt na pet delajo naloge in opravi izpraševanje. Tisti, ki še ne hodijo v šolo, v tem času opravljajo razna lažja fizična dela. Pri- našajo drva, krpajo obleke... Še pred tem moramo ob štirih popoldne opra- viti litanije za duše vseh umrlih kristjanov, ki so 37 AS, KZDU, šk. 16, Lit. • 320/1, Instruction oder Bett Ordnung in dem Grazerishen Waysenhaus. 38 AS, KZDU, šk. 18, Lit. W, 331, Einrichtung des Waysen Hauses. 39 AS, KZDU, šk. 18, LitW, 331, Jedilnik v ljubljanski siroti- šnici. 40 AS, KZDU, šk. 16, Lit. W, 320/1, Instruction auf was Weiss und Arts die in dem Schafferischen Waysen Haus alliier zu Graz befindliche Waysen Kinder in denen ali- mentis unterhalten werden; v nadaljevanju bom za primerjavo med ljubljansko in graško ustanovo v okle- paju navedla Jedilnik slednje. Praviloma so bile za kosi- lo na voljo štiri jedi, za večerjo pa tri. zahtevali in želeli biti deležni molitve nas otrok sirot. Podobno kot po jutranji dobimo tudi po popoldanski molitvi kos kruha za malico.41 Končno nas ob šestih zvečer pokličejo k ve- čerji. Ričet mi je prav teknil (ajdova kaša v goveji juhi, tretjina govedine kuhane v kisli juhi s čebu- lo in jed iz zelja). Nekje sem slišal, da dnevno za našo hrano plačujejo 5 kr po otroku. Naša varu- ha dobita za hrano več, in sicer 8 kr na dan, uči- telji pa 7 kr. Toda ob pol osmih moram zopet popravljati nalogo ali študirati. Komaj čakam, da bo ura triče- trt na devet, ko grem lahko po rožnem vencu in spraševanju vesti, končno spat. Uradno bi moral tudi naš učitelj spati nikjer drugje kot v naši sobi, toda zadnje čase se to dogaja bolj poredkoma. Torek Spet vstajanje ob petih. Umivanje, molitev, učenje, pouk. Isti scenarij šest dni na teden. Ob desetih se z mašo spomnimo na posebej velike- ga dobrotnika naše sirotišnice Schillinga (v graš- kih navodilih je to Mathias Schäffer), sledi nočna molitev s Sv. Oče naš in Ave Marija v ta namen. Po prihodu iz šole nas ob enajstih čaka kosilo, in sicer goveja juha, govedina in prikuha (goveja juha, tretjina govedine, kislo ali sladko zelje ter volovska noga v pripadajoči juhi). Tako dopoldne kot popoldne gremo v šolo vedno vsi skupaj, v vrsti po parih, spremljati nas mora učitelj. Nobenemu od nas ni dovoljeno, da niti tedaj niti sicer hodi naokrog sam in brez spremstva.42 Ob štirih zopet sodelujemo pri litanijah za ime Jezusovo, z molitvijo za njegovo visoko grofov- sko ekselenco gospoda predsednika, za stanovi- to zdravje in uspešno vladanje in nadalje za ce- lotno preslavno Dvorno komisijo kot zaščitnico te sirotišnice še žalostni rožni venec. Sledi moj drugi najljubši del dneva, večerja. Tokrat smo imeli na voljo tretjino govedine, proseno kašo v juhi ter jed iz repe ali spinace. Kar se mene tiče, bi se šel nato rajši igrat, toda do spanja ob devetih me ločijo še tri ure študija in molitev. 41 AS, Gub. arh. reg. II, fase 281, najdenčki, Instruction vor dem Schullmelster in Weisen Haus. 42 Prav tarn. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE Sreda V naši ustanovi molimo večkrat na dan. Poleg jutranje molitve se udeležimo še maše ob dese- tih in štirih popoldne, dan pa zaključimo še z mašo tik pred spanjem. Ker je strah božji zače- tek vsake modrosti, moramo imeti vsi skupaj, še posebno pa mi učenci iz sirotišnice, boga ne- nehno pred očmi, dnevno poslušamo sv. mašo s pobožnostmi, se tudi dvakrat mesečno spove- mo in sprejmemo vse svete zakramente oltarja. Sicer pa se moramo vesti spodobno in pošteno. V naših vsakodnevnih molitvah so nam najbolj v mislih skromni ustanovitelji in dobrotniki.43 Ta- ko smo se danes ob desetih udeležili sv. maše za dušo gospoda Hoffmana (v originalnih navodi- lih je to zopet Mathias Schäffer), z molitvijo tudi Oče naš in Ave Marija. Uro kasneje smo se že usedli za mize in se lotili kosila. Kljub temu so mi šli kaša in knedlji močno v slast (goveja juha, kos govedine, ričet iz ječmena ter pljuča v kisli juhi, zapečena s čebulo). Po šolskih obveznostih so ob štirih zopet na vrsti litanije za sv. angela varuha in molitev za vse tiste, ki vsakodnevno izkazujejo dobra dela sirotišnici. Pri tem imamo v mislih gospode inš- pektorje, komisarje, sirotišničnega administra- torja in naše učitelje, ki smo jim namenili častni rožni venec. Do šestih zopet učenje, in nato končno večer- ja, ajdova kaša (raztrgani ali narezani rezanci v goveji juhi, jed iz zelja, tretjina govedine v juhi kot v ponedeljek). Četrtek Zopet zgodnje vstajanje, molitev in odhod v šolo. Da ne bi preveč lačni dočakali kosila, dobi- mo vsak dan, čez celo leto, kos kruha za zajtrk. Tega lahko zobamo tudi za malico ter pri kosilu in večerji. Pri pouku naj bi si pridobili spodobne nava- de, ki bi nam v prihodnosti omogočile lastno vzdrževanje. V ta namen moramo uporabiti ves trud, da kasneje ne bi opustili zveličanja svojih duš. Administratorju sirotišnice in predpostav- ljenim učiteljem moramo izkazovati ves zaslu- žen respekt in jim biti poslušni, hkrati pa se mo- ramo najnatančnejše držati predpisanega dnev- nega urnika.44 Četrtkova maša ob desetih je namenjena v prid in naklonjenost nam sirotam, vsebuje tudi molitev Oče naš in Ave Marija, podobno kot že ves teden. Ob enajstih nam je na voljo enako kosilo kot v torek, goveja juha, govedina in prikuha (juha, tretjina govedine, kislo zelje, tretjina mehkega kosa mesa kot v nedeljo, pol kozarca vina). Popoldne mine v znamenju učenja in pouka, kjer sem še zlasti prizadeven, odkar sem slišal, „da je njeno • k. veličanstvo 5. avgusta 1757 premilostno sklenilo in odločilo, naj se v prihod- nje noben deček v sirotišnici ne sprejme k študi- ju, kaj šele, da pri tem vztraja, če ne poseduje izrednega talenta in se lahko uvrsti med prve na njegovi šoli".^ V nasprotnem primeru se ne- marne lažnivce, kot jih je imenovala Marija Tere- zija, brez nadaljnega odpusti iz ustanove. Že precej utrujen sem se udeležil popoldan- skih litanij s prečastitim zakramentom in moli- tvijo za vse dobrotnike, ki so ali pa še bodo nare- dili kaj dobrega za to ubogo sirotišnico. Zaklju- čili smo z veselim rožnim vencem. Juha iz kruha in priloga (tretjina govedine, ječ- men v goveji juhi, sladka ali kisla repa) mi ni šla tako v slast kot ponavadi. Večerni študij in moli- tev sta se mi vlekla kot še nikoli in komaj sem čakal, da ob devetih ležem k počitku. Petek Še en dan, podoben vsem ostalim. Tako kot v četrtek je tudi današnja maša v prid nam siro- tam, z molitvama Oče naš in Ave Marija. Današnji dan je postni, kar seveda pomeni, da ne bo mesa (ki ga tudi sicer ni na pretek). Mleč- no jed in gres (grahova juha, polenovka - v po- letnih mesecih, ko se ta dobi samo dimljena, pa namesto tega dobra jed iz narezanih ali začinje- nih rezancev, zapečena s čebulo in maslom, ki- slo zelje) sem hitro pojedel in se odpravil po- navljat dopoldansko snov. Po pouku smo opra- vili litanije za bridko trpljenje in smrt Jezusa Kri- stusa, z molitvijo za vse žalostne, siromašne in trpeče kristjane ter žalostni rožni venec. V svojih molitvah se večinoma spominjamo presvetle av- strijske hiše, kakor tudi pobožnih donatorjev in ostalih dobrotnikov. Administrator sirotišnice 43 AS, KZDU, Sk. 16, Lit. W, 320/Instruction fur Waysen Studenten. 44 Prav tam. 45 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 nas je s pisno odredbo spomnil na duhovne va- je, ki so bile razdeljene med nas.46 Tudi večerja je postno obarvana in temu pri- merno skromna. Prežganka (zelenjavna juha, kuhan zdrob ali kakšna druga mlečna jed, zelje ali špinača) me komaj kaj nasiti. Zato pa poleg večerje dobimo pol kozarca vina, kakor tudi v sredo in v soboto. Vino dobimo šele takrat, ko smo dovolj odrasli, da pol kozarca ni preveč, za- to pa ga je treba mlajšim dati manj in zraven po- staviti vodo.47 Sobota Končno sobota. Nekaj moči za dopoldanske ob- veznosti nam da kos kruha za zajtrk. Pouk mine hitro in že je na vrsti dopoldanska maša. Tokrat molimo za dušo gospoda Hoffmana (v graški siro- tišnici za Johanna Baptista Jägerja), kot prvega do- brotnika sirot, in sicer Oče naš ter Ave Marijo. Naj povem še, da se pri sveti maši poleg Oče naš in Ave Marija, ki sta predpisana v molilnem redu in se morata moliti naglas, dodata še po enkrat že ome- njeni molitvi, in sicer za odvrnitev vsega hudega. Vsakodnevno po deseti dopoldne sirote molimo tudi neobvezen rožni venec. Že precej lačni smo za kosilo pospravili juho iz leče in polnjene „nudle" (juha iz leče ali fižola, ričet, dobro kuhano sladko ali kislo zelje, poo- bedek). To mi je bistveno bolj teknilo kot pa ve- čerja, ki je vsebovala le juho iz zajca (prežganka, povreto suho sadje-kompot, poobedek). Še zadnjič v tem tednu smo ponavljali učno snov, preživeli pouk in šli k popoldanskim lita- nijam. Končali smo z molitvijo za tiste zdrave in bolne, žive in že umrle, ki so se priporočili za molitev nas sirot in temu dodali še rožni venec. Vsako soboto popoldne opravimo še poseb- no nalogo. S križem v roki se v spremstvu naših učiteljev sprehodimo po odličnejših ulicah na- šega mesta im molimo litanije naše drage gospe. Spat smo šli z zavestjo, da je jutri prost dan. Nedelja Vstanemo ob isti uri kot vse druge dni, torej ob petih. Varuh nato ukaže dečkom, varuhinja 46 AS, KZDU, šk. 16, Lit W, 320/1, Instruction des Weysen Haus Adminlstratoris. 47 AS, KZDU, šk. 16, Lit. W, 320/1, Instruction auf was Weiss und Arts ... pa deklicam, da tečemo v vrsti, pri čemer opazu- jeta, ali smo zgledno počesani, umiti in da ni- smo strgani. Ob osmih se udeležimo svete maše, ki jo pos- vetimo Sveti trojici. Opravimo tudi molitev z vsesplošno prošnjo za vse krščanstvo in za ro- dovitnost zemlje ter odvrnitev požara, kuge, la- kote in vojne. Ob devetih oziroma v času, ko se v mestni žup- niji odvija služba božja, se odpravimo v stolnico. Varuh spremlja dečke, varuhinja deklice. Hodi- mo v vrsti, po parih, manjši spredaj in fantje za deklicami. Ko pridemo v cerkev, v zglednem re- du pokleknemo. Naša varuha budno pazita na to, da se med mašo ne obračamo, šepetamo ali se nasploh nespodobno vedemo. Seveda pa tu- di sama opravljata rožni venec in pobožno moli- ta. Ostanemo tudi pri pridigi, nato pa se vrnemo domov po že omenjenem vrstnem redu. V siro- tišnici, podobno kot ob delovnih dneh, do opoldne poteka učenje branja in pisanja.48 Končno lahko sedemo za mize in pričnemo s kosilom. To je ob nedeljah ponavadi še posebej dobro. Čez govejo juho s kruhom in rižem, ko- som govedine, prikuho in kruhom (goveja juha z narezanim kruhom, tretjina govedine, kislo ze- lje, pripravljeno na tukajšnji način in primerno zabeljeno, ter tretjina mehkega kosa govedine, ki naj bo primerno vroč; če pa naenkrat ni toliko mehkih kosov, pa se doda drugačna primerna govedina, poleg pa še pol kozarca vina) se vse- kakor nisem mogel pritoževati in sem vse z užit- kom pojedel. Taki in še boljši obroki se nam obetajo tudi ob pomembnejših praznikih. Naj jih naštejem: novoletni dan, sveti trije kralji, sveč- nica, pustni dan, občinski praznik, velikonočna nedelja, binkošti, Marijino vnebovzetje, Mariji- no rojstvo, vsi sveti, Martinovo, božič in nedolž- ni otročiči. Takrat smo ob svoji običajni hrani dobili še tretjino pečenke, četrtino vkuhanega mesa, poleg pa še pol kozarca vina. Poskrbljeno je bilo tudi za primer, da je kateri od prej našte- tih praznikov sovpadel s postnim dnevom. Ta- krat so nam bile na voljo grahova juha, polenov- ka, kislo zelje, povrete slive ali riž (na izbiro pa je bila tudi ajdova ali prosena kaša, kuhana v mleku), četrt ocvrtega in tretjina kuhanega kra- pa, za povrh pa še pol kozarca vina. Nič čudnega ni, da smo se tako veselili vsakega praznika, še 48 AS, KZDU, šk. 18, LUW, 331 Tag Ordnung fur die Sonn • undfeuer Tage. VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE posebej pa pusta. Zanj tako značilni krofi so nam bili na voljo po kosilu.49 Po kosilu ob enih popoldne odidemo v hišno kapelo, kjer poteka pouk pod vodstvom jezui- tov. Prisotnost je obvezna za vse nas. Teorijo lah- ko prenesemo v prakso že ob štirih, ko se v stol- nici udeležimo dnevne molitve in litanij Svete trojice. Sledi še molitev za njeno •. kr. veličans- tvo Marijo Terezijo, našo premilostno gospo in dedno deželno kneginjo, za srečno vladanje, zmago proti sovražnikom, mir in enotnost krš- čanske moči pa zmolimo še cel rožni venec. Če je lepo vreme, nas učitelj oziroma deklice učiteljica peljeta na sprehod. Pred tem seveda preverita, če smo zgledno oblečeni, ne pozabijo pa preveriti tudi čistočo naših rok in obrazov. Dečki gremo v eno, deklice v drugo smer. Naj- večkrat nas pot vodi po mestu, včasih gremo tu- di izza grajskih zidov. Paziti moramo, da smo pri tem čimbolj mirni in ne povzročamo nepotreb- nega hrupa. Poleti, ko je dan daljši, se vrnemo domov ob šestih, pozimi pa do sončnega zaho- da oziroma do zaključka dneva. Čas do večerje nam mine v učenju branja in pisanja. Že precej utrujeni se v zglednem redu napoti- mo k večerji. Ta je nekoliko skromnejša kot kosi- lo. Kljub temu juha in gres (tretjina govedine v kisli juhi s čebulo, ajdova kaša v goveji juhi, slad- ka in kisla repa) hitro izgineta z naših krožnikov. Dan zaključimo z litanijami naše ljube gospe za blažen konec in nočno molitvijo za vsa preje- ta dobra dela, skupaj z večernim petjem. Prijet- no utrujeni se napotimo spat, kajti jutri je že nov dan. Kaj vse morajo znati sirote ? Otroci so se morali poučiti v vseh osnovnih znanjih, ki naj bi jim po odpustu iz sirotišnice omogočala lastno preživetje. Tako so se dečki poučili zlasti v branju, pisanju, računanju, v preostalem času pa še v drugih uporabnih spret- nostih, kot npr. pletenju. „Sirote, v katerih dobro vzgojo je treba vložiti največ, predvsem pa dečki, se puščajo vnemar in se v uku in vzgoji znatno zanemarjajo"•, be- remo v poročilu sirotišničnega upravnika gos- poda Reicha. Na podlagi tega je razvidno, da sta vzgoja in izobraževanje na papirju sicer obstaja- la, a se v praksi nista kaj prida izvajala. Deklice se je prednostno uvedlo v skrivnosti pletenja, kvačkanja, vezenja, šivanja, krojenja, predenja, kuhanja in drugih nujno potrebnih hi- šnih opravil. Seveda pa naj bi se tudi one pouči- le v osnovah branja, pisanja in računanja.51 Gospodarske reforme razsvetljenega absolu- tizma so odpirale nova delovna mesta v različ- nih gospodarskih panogah. Slednjič je potreba po novi delovni sila privedla do otrok. Najprej do otrok - sirot, če smo bolj natančni. Ti so bili najbolj nezavarovani, odvisni od družbe in le-tej podrejeni. Zato naj bi prav sirotišnice prevzele značaj predilskih šol. Oblast je upala, da bo odraščajočo mladino naučila predenja, kar ji prej s starejšimi ljudmi in kaznjenci v prisilnih delavnicah ni uspelo.52 Če so starejše odločbe želele preprečiti, da ti ptički brez gnezda ne bi zapadli v kriminal in posledično v breme družbe, so sedaj segale za povsem drugim ciljem. »Oskrbeti sirote in jih za- posliti tako, da bi ustvarile več vrednosti, kakor znašajo stroški za njihovo vzdrževanj e"bì, se je glasil moto gospodarstva druge polovice osem- najstega stoletja. Da bi to čim bolj uspešno iz- vedli, so spremenili tudi vzgojni smoter, nova glavna vrlina marljivost je izpodrinila stoletja poudarjano pobožnost. V praksi se je nov moto kazal v povezovanju sirotišnic z manufakturnimi delavnicami. Zlasti poslovneži so svojo na novo odkrito ljubezen do bližnjega, izkazovali z ustanavljanjem siroti- šnic v bližini svojih predilnic in tkalnic. Ena najbolj znanih tovarn, ki je delovala po tem principu, je bila Thysova suknarna v Celov- cu. V njej so otroci iz leta 1760 ustanovljene siro- tišnice, »z lastno pridnostjo poravnali izdatke za hrano«.*4 Kljub zavetju božje previdnosti in ljubezni krščanskih ljudi, otroci niso vzdržali te- lesnih naporov. Zaradi množičnega umiranja, si- 49 AS, KZDU, šk. 16, Lit W, 320/1, Instruction auf was Weiss und Arts ... 50 AS, KZDU, šk. 16, Lit. W, 321/4, 20. 3. 1767. 5' AS, KZDU, šk. 16, Lit. W, 320/1, Instruction des Weysen Haus Administratoris. 52 Joie Šorn: Začetki industrije na Slovenskem, Založba Obzorja Maribor, 1984. 53 Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slo- venskem 1, Delavska enotnost, LJ. 1988, str. 154. 54 Prav tam, str. 155- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 /CT) *Jo ' ; '•• ' ;> /t j'i is-ft •/* Ti •*<- //4r*/'' q£-n ity ß-ft-Vi,- . - ,£n/r •.•• o-*/r ~+~y. ¿./„.„.'.s,.:* •*'/ti • ^ ,/ •//' .s ^, • * ff •.** '#,' ¡.Syr* *Y \*„. „,?„ ,. ,¿a> .• ! , , • < "'• X r> if , /St .'.. ' i-Ol •. •/ a J/' /?•~ „ JL y*7 j •. S/X « • ;, i// ¿?:Ae/,. .* • „o/e. j— ^ 9 ^ /. - • ut,. /?. I IS • nt »'• .•^1' Pravila za oskrbovance sirotišnice, veljavna ob sobotah in nedeljah. VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE rotišnica nazadnje ni bila več potrebna. Leta 1784 je bila razpuščena. Otroci ljubljanske sirotišnice so se izognili ža- lostni usodi sovrstnikov v Celovcu. Toda podo- ben ustroj sta deželni glavarstvi predvidevali tu- di za sirotišnici v Ljubljani in Gorici. Podrobnej- ši računi so pokazali, da je bolj donosno, če so sirote zaposlene na dotedanji način. Otroci, do- bro izpopolnjeni v pisanju, so se usmerili v for- miranje plačanih prepisov, ostali so bili zadolže- ni za različna hišna opravila, v preostalem času pa so še piedi, klekljali, šivali in krpali (slednje zlasti deklice). Če je že bil kateri od otrok za svo- je delo nagrajen s plačilom, je le-tega moral ta- koj izročiti upravniku. »Deklice so pri pletenju in šivanju same, brez varuhinj. Predvsem pa je varuhinji v večjo ko- rist, ko deklice namesto veliko bolj potrebnega blaga, krpajo raztrgane srajce in nogavice. Še bolj pa je razvidno, kako je vse platneno spod- nje perilo oziroma obleke, zaradi pomanjkanja potrebnih izkušenj, popolnoma uničeno in sko- raj neuporabno. :—•• — "* • /• *ni-Xy>» OTV •*•~• JfJff+tS .... • • • . -/^7 / ¿-4•—•/•* ~ KJ&y ćJr* ¿/¿• „.»/ . . ^. g?y_ / Oû'm •<••<£• . . . •' .-,. .... r' ' ••^ /.¿Ž' . . . . \ . . ? . ? . 3 /' // ^ . •x^M^^rÜ oCL2 fuyi/ôJL^ 'Arf .i*«.»******»"" Predlog stvari potrebnih za izdelavo ležišča. 'M VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 prečitev širjenja bolezni po zavodu. Soba, v ka- teri so ležali mali bolniki, se je morala izdatno ogrevati. Nad njimi naj bi stalno bedela bolniška strežnica. Otrokom so stregli s hrano, ki jo je predpisal zdravnik, dobivali pa naj bi tudi zdra- vila. Prav pri teh pa naletimo na zanimivo zgod- bo, ki ji lahko najdemo asociacije v današnjem času. V neke vrste pogodbi med gospodom Johan- nom Adamom Tantonom, slavnim deželnim ki- rurgom na Kranjskem v Ljubljani, ter tukajšnjo sirotišnico oziroma njenim direktorjem Paulom Aloisom grofom Auerspergom naletimo na za- nimiva določila.67 Naš kirurg se je obvezal, da bo pomagal otrokom v sirotišnici v primerih, ki zahtevajo kirurško zdravljenje in operacijo, ter v drugih boleznih brez izjem ter jim zvesto stal ob strani. Za letno plačo 10 gld iz sirotišnične bla- gajne je brezplačno dajal svoja lastna zdravila, obveze in druga sredstva za pomoč, toda samo pri boleznih, ki ne zahtevajo dolgotrajnega in dragocenega zdravljenja. Nasprotno pa je zdra- vila, ki so bila potrebna za dolgotrajno ali glavno zdravljenje, sirotišnica še dodatno plačala. Pri tem se zastavlja vprašanje, kako so vodilni te us- tanove ravnali v takem primeru. So se odločili, da plačajo dodatne stroške, kar pa ni zagotavlja- lo dokončne ozdravitve bolnega otroka ali pa so dopustili, da gre življenje svojo pot. Vsekakor se jim je finančno bolj »splačalo« poskrbeti za ne tako usodno bolne gojence, katerih oskrba je bi- la všteta v Tantonovih 10 gld letne plače. Ti var- čevalni ukrepi nas mogoče v nekaterih potezah že spomnijo na današnjo prakso zdravstvenih zavarovalnic. Čistoča otrok in sirotišnice Čistoča je pol zdravja, druga polovica je uma- zanija. Ta rek je verjetno veljal tudi za gojence ljubljanske sirotišnice. Pravila o ureditvi siroti- šnice so določala, da morajo biti bivališča otrok sicer brez vsakega sijaja, toda snažna. Perilo naj bo tedensko razdeljeno, postelje pospravljene in sobe očiščene, otroci pa umiti in oblečeni v pozorno pregledane in zakrpane obleke. Toliko o teoriji. Sedaj pa k praksi in vsakdanjemu življe- nju. »Kar na splošno zadeva čistočo otrok, se na žalost, kakor je zelo očitno, slabo vzdržuje. Še več, pogosto je povezano z mrčesom ter nesna- go, ki verjetno nastane zaradi pogostega pola- ganja rok«68, izvemo za porazno stanje iz poro- čila gospoda upravnika Reicha. Nadalje razpre- da, da varuhinja ni sposobna sama umiti vseh otrok, še manj pa ji more iti na roko njena hči. Slednja je zaposlena in plačana kot dekla, zato je njeno primarno opravilo strežba in vodenje gospodinjstva, ne pa umivanje hišnih gojencev. Problem je upravnik poskušal rešiti na drug način. „Da se odstrani zanikrnost, sem varuhi- nji celo ponudil sposobne in dobre ljudi, toda s tem se ni moglo nič doseči, ker se ni nihče hotel lotiti umivanja sirot", nam potarna gospod Reich in zraven še očrni varuhinjo, češ da „bi morala varuhinja s svojim uslužbenci pomaga- ti pri tem, kar pa se ni zgodilo, pač pa so morali moji lastni špitalski ljudje nositi to breme do se- daj, in sicer z dvema drugima, tujima pomočni- koma, ki sem ju moral posebej plačati ¿^ e^JL—f. . £^^•<*^•*~•*4 Th^k^r-i^C «vŽ-C«--^-v -1•••