LETO XIII. ŠTEVILKA 54 OKTOBER 1985 DELEGATSKA PRILOGA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA V MESECU NOVEMBRU 1985 1. cestnoprometna problematika v občini Vrhnika 2. osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč 3. osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 4. predlog DD o namenski porabi turistične takse 5. osnutek odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika 6. sklep o uporabi sredstev solidarnosti 7. osnutek programa dela zborov skupščine občine v letu 1986 DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79 in 5/82) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 28. 10. 1985 SKLICUJEM 39. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Vrhnika. DNEVNI RED: 1. pregled in potrditev zapisnika 38. seje ZZD, dne 31. 10,1985 2. poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva za obdobje I. — IX. 1985 3. osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1986 4. osnutek programa dela zborov skupščine občine v letu 1986 5. volitve in imenovanja 6. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko 1. 2., 3., 5. in 6. boste prejeli naknadno! Seja bo v ČETRTEK, 21.11. 1985 ob 17.00 uri v prostorih Osnovne šole »Ivan Cankar« na Vrhniki, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji PREDSEDNICA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Marija ISKRENOVIĆ. I. r. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79) in 5/82) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 28/10-1985 SKLICUJEM 39. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 21.11.1985 ob 17.00 uri v prostorih Osnovne šole »Ivan Cankar« na Vrhniki, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. pregled in potrditev zapisnika 38. seje ZZD, z dne 31/10-1985 3. poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva za obdobje I—IX. 1985 4. osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1986 • 5. cestnoprometna problematika v občini Vrhnika 6. osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč 7. osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 8. predlog DD o namenski porabi turistične takse 9. osnutek odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika 10. sklep o uporabi sredstev solidarnosti 11. osnutek programa dela zborov skupščine občine v letu 1986 12. predlog odloka o sprejemu ZN Avtomontaža v Sinji gorici 13. volitve in imenovanja 14. odgovori ha delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko 2., 3., 4., 12., 13. in 14. boste prejeli naknadno, PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Dušan PLESTENJAK, 1. r. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 1/79 in 5/82) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 28.10.1985 SKLICUJEM 38. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 21. 11. 1985 ob 17.00 uri v prostorih Osnovne šole »Ivan Cankar« na Vrhniki, Tržaška cesta 13 Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. pregled in potrditev 36. seje ZKS, dne 10,lCLin 37. seje ZKS, dne 31/10-1985 3. osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1986 4. cestnoprometna problematika v občini Vrhnika 5. osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč 6. osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 7. predlog DD o namenski porabi turistične takse 8. osnutek odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika 9. sklep o uporabi sredstev solidarnosti 10. osnutek programa dela zborov skupščine občine v letu 1986 11. predlog odloka o sprejemu ZN Avtomontaže v Sinji gorici 12. volitve in imenovanja 13. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko 2., 3., 11. 12. in 13. boste prejeli naknadno! PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Andrej SKRT, 1. r. Cestnoprometna problematika v občini Vrhnika Skrb za varnost v cestnem prometu tako vsakega posameznika kot vseji drugih udeležencev je tisto področje aktivnosti, ki mora biti najbližje interesom vsakega delovnega človeka in občana in zavestni sestavni del našega vsakdanjega vedenja in ravnanja. S prometom se srečujemo vse življenje od rane mladosti do pozne starosti kot pešci, kolesarji, potniki, posebej pa kot vozniki vseh vrst motornih vozil. Na tem področju je mogoče s pravilnim in discipliniranim ter samozaščitnim obnašanjem storiti največ, da se zmanjšujejo žrtve in materialna škoda. Stanje prometne varnosti v občini Vrhnika lahko ocenjujemo kot zadovo-ljivc^saj kljub temu. da število motornih vozil iz leta v leto narašča in slabemu stanju nekaterih prometnih površin, število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in smrtnim izidom ne narašča. Tudi število otrok,udeleženih v prometnih nezgodah se v zadnjih letih giblje v enakih okvirih oz. rahlo upada, kar je vsekakor tudi posledica načrtnega vzgojno-preventivnega dela v šolah in preventivnih akcij, ki jih izvajata republiški in občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s svojimi članicami in v katerih aktivno sodelujejo vse tri osnovne šole, postaja milice, združenje šoferjev in avtomehanikov, AMD in drugi pristojni in zainteresirani organi in organizacije. Primerjave podatkov s stališča stopnje uporabe vozil kažejo na visoko medsebojno odvisnost med številom in pogostnostjo prometnih nesreč ter odvisnost od ekonomskih gibanj na področju prometa in obnašanju vseh udeležencev v prometu. Razvoju prometa ne sledi ustrezna modernizacija in vzdrževanje in tehnična oprema cestnega omrežja, kar bi bilo nujno za zagotovitev varnega in hitro se odvijajočega cestnega prometa, vendar pa je povezano z velikimi finančnimi sredstvi. Veliko motornih vozil je tudi tehnično nepopolnih, slaba preskrbljenost tržišča z rezervnimi deli in visoke cene rezervnih delov ter servisnih storitev pa to stanje še poslabšujejo. Poleg tega pa je tudi disciplina, zavest odgovornosti in prometna kultura voznikov na dokaj nizki ravni. Ti in še vrsta drugih vzrokov vplivajo neposredno ali posredno na prometno varnost na naših cestah in nas opozarjajo na to, da s stanjem na tem področju ne moremo biti zadovoljni. MOTORNA VOZILA IN VOZNIKI Število motornih vozil v občini kljub visokim cenam vozil in rezervnih delov ter padanju življenjske ravni občanov še .vedno stalno narašča. V oktobru 1985 je bilo skupno število registriranih vozil v občini 5400. od tega je 4356 osebnih avtomobilov, 280 tovornjakov in kombiniranih avtomobilov. 112 motornih koles in 65 2 traktorjev, poleg tega pa še 17 tovornih prikolic. 78 stanovanjskih in 26 traktorskih prikolic. Poleg naraščanja števila novih osebnih avtomobilov, ki so prvič registrirani pa opažamo v zadnjih letih tudi naraščanje števila ponovnih registracij starejših avtomobilov. V času registracije so motorna vozila sicer tehnično urejena tako, da ustrezajo pogojem tehničnega pregleda, vendar pa skrb lastnikov avtomobilov za brezhibnost vozil kasneje popusti in je njihovo stanje vprašljivo. Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika je ob sodelovanju članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, postaje milice Vrhnika in servisa Slovenija avto v maju letos izvedlo preventivno akcijo »brezhibno vozilo je varno vozilo« in z mobilno ekipo na cesti pregledovalo najpomembnejše sklepe in dele osebnih avtomobilov in motornih koles in sicer delovanje zavornega mehanizma, krmilnega mehanizma in svetlobno signalnih naprav ter neoporečnost gum. Na podlagi te akcije lahko ugotavljamo, da je tehnično stanje vozil skrajno zaskrbljujoče, saj je bilo od 225 pregledanih osebnih avtomobilov le 87 ali 39 % brezhibnih. Napake na zavornem mehanizmu so bile ugotovljene pri 26% osebnih avtomobilov, napake na gumah pri 3 %, na svetlobno signalnih napravah pri 43 % in druge večje napake pri 6 % osebnih avtomobilov. Tudi pregledana motorna kolesa so bila tehnično brezhibna samo v 40 %. Tudi število voznikov motornih vozil se iz leta v leto povečuje in jih je bilo sredi oktobra že 6943. Potrdilo o poznavanju cestnoprometnih predpisov za vožnjo koles z motorjem si je v letošnjem letu pridobilo 81 mladih vozniko«. Poznavanje cestnoprometnih predpisov in pravilne tehnike vožnje tako med novimi vozniki kot tudi med vozniki z daljšimi izkušnjami ni na dovolj visoki ravni. Izpitna komisija v Ljubljani, ki je pristojna za opravljanje vozniških izpitov občanov z območja naše občine ugotavlja, da je uspeh voznikov, ki se usposabljajo v avto šoli AMD Vrhnika relativno neugoden v primerjavi s kandidati. ki se usposabljajo v drugih avto šolah. Na slabo poznavanje predpisov pa kaže tudi dejstvo, da vozniki, ki so zaradi večjega števila prometnih prekrškov napoteni na preverjanje znanja predpisov le-to opravijo šele po večkratnih poskusih. PROMETNE NEZGODE Na območju občine Vrhnika so delavci postaje milice Vrhnika v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavali 15 prometnih nesreč, ki so bile okvalificirane kot kaznivo dejanje. 71 nesreč ki so bile obravnavane kot prekršek in 32 prometnih nesreč pri katerih je nastala ie materialna škoda brez posledic za druge udeležence in so bile obravnavane kot nevaren dogodek. V prometnih nesrečah sta umrla 2 pešca, 18 udeležencev, je bilo hudo telesno poškodovanih od tega 4 kolesarji. 17 pa je bilo lažje telesno poškodovanih — od tega 2 otroka — pešca in 3 kolesarji. V letošnjem letu v prometni nesreči ni umrl noben otrok in tudi ni bil huje telesno poškodovan. V času akcije varovanja šolskih otrok ob začetku šolskega leta na območju občine ni bilo prometnih nezgod še posebej ne z udeležbo otrok, kar pomeni da skupna prizadevanja vseh organov, organizacij in posameznikov lahko bistveno prispevajo k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov je PM v obdobju devetih mesecev vložila 396 predlogov za uvedbo postopka kar je nekoliko več kot v istem obdobju lani (388). Pri nadzoru prometa je bilo ugotovljenih 85 vinjenih voznikov (lani 69). mandatno je bilo kaznovanih 788 kršiteljev (lani 626). opozorjenih in preventivno zabeleženih pa je bilo 696 kršiteljev prometnih predpisov. Na vožnji je bilo dobljenih 18 voznikov v času trajanja ukrepa prepovedi vožnje za določen čas. Delavci PM so opravili 326 operativno tehničnih pregledov motornih vozil in 16 vozil napotili na dopolnilni ali ponovni tehnični pregled. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč ostajajo še naprej vinjenost,izsiljevanje prednosti in neprimerna hitrost. KAZNOVALNA DEJAVNOST Delo sodnika za prekrške, naj bi bilo eden od dejavnikov varnosti cestnega prometa, vendar pa je treba vedeti, da je sodnik za prekrške samostojen organ pravosodja, ki mora tako kot vsi ostali organi kaznovalne represije upoštevati in spoštovati ustavno načelo o omejevanju represije v naši družbi na najbolj nujno mero in je treba zagotoviti v okviru te najbolj nujne mere represije njeno optimalno učinkovitost pri zagotavljanju družbene in državljanske discipline delovnih organizacij in občanov. Postavlja se vprašanje ali se med dejavniki, ki blagodejno vplivajo na varnost cestnega prometa pojavlja tudi kaznovalna dejavnost (represija). Pri skrbnem opazovanju učinkovitosti kaznovanja ni mogoče reči, da bi bila represija eden od vplivnih dejavnikov na varnost prometa. Nasprotno pokaže se veliko argumentov, ki dokazujejo, da kaznovanje, vsaj neposredno ni učinkovito. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je iz leta v. leto sorazmeroma konstantno ševilo tako ali drugače kaznovanih udeležencev v prometu, ob siceršnjem upadanju števila hujših prometnih nesreč (Slovenija), kar kaže na to. da ni kaznovalna politika tista, ki bi imelazelo velik vpliv na izboljšanje prometne varnosti, pač pa so zato drugi dejavniki-odpravljanje t. i. črnih točk, označevanje prehodov, širitev cest in nasploh izboljšanje cest in ker, je nesporno, da je prav v tem še vedno največje zlo. bi kazalo, da se na tem področju dela naprej in pospešeno, ne da se čaka na nove žrtve. Omejitve hitrosti so prav gotovo tudi eden od ukrepov za varnejši cestni promet, vendar pa se to na Vrhniki očitno premalo nadzoruje, saj je teh prekrškov zelo malo. Sami vidimo, da se je promet na magistralni cesti močno povečal v zadnjem času in to še zlasti težjih tovornih vozil, ki pa pogosto omejitev ne upoštevajo, vendar pa organi pregona to premalo kontrolirajo. Vsi vemo, da ima na varnost prometa blagodejen vpliv že prometno nadzorstvo, tj. preventiva, ki je vsekakor še vedno pred kurativo — v mislih imam kaznovanje za storjeni prekršek. Vrhnika postaja v zadnjem času prometno ponovno bolj nevarna, če vemo. da imamo ob magistralni cesti dve osnovni šoli in na cesti, kjer je zelo gost promet ni nobenega svetlobnega znaka, ki bi vsaj opozarjal na to. da bi bili vozniki, ki vozijo skozi Vrhniko in ki je ne poznajo previdnejši in bi vozili počasneje in tako omogočili malčkom varnejšo pot v šolo in iz šole. Vsak udeleženec v cestnem prometu se zaveda nevarnosti, še zlasti se boji prometne nezgode oz. nesreče in sicer zato, ker se zaveda možnosti, da bo v njej sam ali njegovi bližnji izgubil življenje, utrpel telesne poškodbe ali bo imel veliko materialno škodo. Spričo vseh teh groženj je prav gotovo grožnja s kaznijo zadnje, na kar pomisli udeleženec v prometu, kadar se zavestno odloči za kakšno tvegano ali nevarno ravnanje na cesti. Res je, da pa visoke predpisane kazni za nekatere prekrške za nekaj časa, dokler inflacija ne izniči, učinka, delno le vpHVajo na ljudi in se vsaj nekateri zavedajo, da le nimajo denarja za objestno razmetavanje. V zadnjem letu ali dveh so bile kazni za prekrške res tako nizke, da vsekakor niso vplivale na zavest storilcev, da prekrškov zaradi kazni ne bi delali. Pričakovati pa je sedaj, ko so se kazni z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. list SFRJ št. 53/85). občutno povišale, da bodo vsaj za nekaj časa imele delno vpliv tudi na to, da bo kakšen prekršek manj, kar pa naj bi delno prispevalo tudi k varnejšemu prometu. Še nadalje se moramo truditi, da bo promet varnejši, kar pa ne bo samo z večjim številom kaznovanih udeležencev v prometu. PROMETNO VZGOJNE AKCIJE Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je tudi v preteklem letu s svojimi članicami osnovnimi šolami, PM ZŠAM, AMD, drugimi OZD in upravnimi organi vključeval, v izvedbo vzgojno prometnih akcij, ki lahko bistveno vplivajo na ravnanje vseh udeležencev v prometu: otrok, mladine, pešcev, kolesarjev, voznikov... in prispevajo k zmanjševanju števila nesreč in večji varnosti v cestnem prometu. Najintenzivneje in ob sodelovanju največjega števila različnih udeležencev se izvajajo akcije, ki se nanašajo na varnost otrok in mladine v cestnem prometu. Kot vsako leto so bila izvedena šolska in občinska tekmovanja »Kaj veš o prometu«, v katera je bilo vključenih veliko število učencev vseh teh osnovnih šol od 6. do 8. razreda. Tudi akcija za varnost otrok in mladine ob začetku novega šolskega leta je postala ena od utečenih oblik preventivne dejavnosti pri kateri sodeluje veliko število očanov kot pripadnikov narodne zaščite iz KS Vrhnika-Center-Breg-Vas; Borovnica, Drenov Grič-Lesno brdo, Log in Dragomer-Lukovica. Ob začetku šolskega leta posebno pozornost posvetijo prometni vzgoji učencev in staršev tudi v vseh osnovnih šolah in VVO ob sodelovanju in strokovni pomoči delavcev milice. V okviru programa izvenšolske prometne dejavnosti se izvaja akcija »prometna značka« za vse razrede osnovne šole in otroke v VVO prav tako se nadaljuje tudi z akcijo »s kresničko je varneje na cesti«. Poleg teh so se z občasnimi akcijami in rednim opozarjanjem v Našem časopisu in z razdeljevanjem nalepk in opozorilnih letakov izvajale še akcije: pešci v prometu, z varnim kolesom v promet, teden kolesarjev, ki zaradi slabega vremena ni prišla dovolj do izraza, varnostni pas, alkohol v prometu ter akcija brezhibno vozilo je varno vozilo, katere rezultati so že opisani. STANJE CEST V OBČINI Za varnost prometa je bistvenega pomena stanje cest ter prometne signalizacije. Na območju občine Vrhnika varuje in vzdržuje regionalne in lokalne ceste lastno podjetje Ljubljana, vskladno s sprejetim finančnim planom Samoupravno komunalno cestne skupnosti občine Vrhnika. Zaradi zelo dolge in ostre zime. ki je zahtevala velike napore pri organiziranju učinkovite zimske službe in predvsem več sredstev, kot je bilo predvideno, poteka letno vzdrževanje cest v bistveno skrčenem obsegu, kot bi ga stanje na cestah zahtevalo. Opravljajo se samo najnujnejša dela, ki ohranjajo le normalno prevoznost cest in v danih okoliščinah čim varnejši promet na njih. Zaradi izrednega pomanjkanja finančnih sredstev predvsem za obnavljanje poškodovanih odsekov je cestno podjetje predlagalo do konca leta 1985 le najnujnejše posege na tistih cestnih odsekih, pri katerih bi odlašanje popravila pomenila za cesto veliko škodo ter ogrozilo propustnost in varnost na cesti: To sta cesti Vrhnika-Borovnica Gorička in Podčelo-Vrhnika. Realno pa je možnost zavesti sanacijo le na regionalni cesti Vrhnika-Borovnica-Goričica. Večina lokalnih cest je še v slabšem stanju, ker so bila nestrokovno modernizirane — polaganje asfalta brez ustrezne utrditve vozišča in odvodnjavanja. Življenjska doba tako moderniziranih cest je zelo kratka. Na teh cestah je povsod prisotno propadanje robov, kar je značilnost slabo utrjenih cestišč. • Zaradi nezadostnih finančnih sredstev za vzdrževanje in varstva cest je bilo izvedeno le minimalno krpanje udarnih jam na moderniziranih voziščih, na makadamskih voziščih pa samo najnujnejše krpanje. Posebne težave povzročajo škode povzročene z neurji, saj za odpravo le-teh ni zagotovljenih finančnih sredstev in se izvajajo iz rednega vzdrževanja, ta pa povzroča poslabšanje stanja celotnega cestnega omrežja. Do konca letošnjega leta bodo realizirana še naslednja dela: — sanacija podvoza v Bistri — rekonstrukcija cest R-324 od Bistre do Goričice — rekonstrukcija I. faza Robove ceste. Podobna problematika se nam kaže tudi na ulicah in cestah, ki so opredeljene kot komunalna dejavnost in jih vzdržuje komunalno podjetje Vrhnika. Dela so opredeljena letnemu programu, prilivu sredstev, povdarkom na dejanskih potrebah krajanov in predpisov s področja cestnega gospodarstva. Iz planiranih nalog so ostala neizvedena le dela na rekonstrukciji mostu na Kurirski cesti in sanacija opornega zidu na Butanjevi cesti, kar bo pa oboje izvedeno do konca leta 1985. Poseben problem predstavlja Ulica 6. maja, ki se neenakomerno poseda, kar povzroča pri vožnji težkih tovornih vozil in avtobusov, tresljaje, ki negativno vplivajo na stanovanjske objekte. Vzdrževalec predlaga za naslednje srednjeročno obdobje sanacijo celotne ulice. Prometna signalizacija na lokalnih in regionalnih cestah se dopolnjuje na podlagi predlogov občanov, delovnih organizacij, KS in drugih. Pri svetu za preventivo vzgojo v cestnem prometu je imenovana komisija, ki vse vloge pregleda, oceni umestnost predloga, upravni organ pa naloži upravljalcu cest namestitev znaka, ki je za varnost prometa neobhoden. Po naročilu SKOCES je komunalno podjetje Vrhnika pripravilo seznam vseh uničenih poškodovanih prometnih znakov na cestah, ki so opredeljene kot komunalna dejavnost. Komisija je predlog verificirala in določila prioriteto obnove oz. namestitve, ki se že izvaja v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Iz zgoraj navedenega stanja cest izhaja, da zaradi nezadostnih finančnih sredstev ceste in prometna signalizacija njih na območju občine Vrhnika niso vzdrževane v obsegu, ki ga zahteva zakon o cestah, kar vsekakor vpliva na varnost prometa. Udeleženci v prometu se morajo prilagajati stanju cest, v izogib vse večjemu naraščanju prometnih nesreč. UGOTOVITVE PROMETNE POSTAJE MILICE LJUB-LJANA-OKOLICA O STANJU MAGISTRALNE CESTE M/10 NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKA Zgornji sloj te ceste je v večji meri betonska struktura. Preostali del pa asfaltno in tlakovano. Betonske plošče so razpokane in med posameznimi deli so precejšnje odprtine, te pa so vnajboljšem primeru zalite z asfaltom, ki ni prav v istem nivoju, nekje pa so te odprtine celo prazne. Tak odsek ceste je zelo nevaren za vse voznike zaradi močnih in ostrih udarcev, ki jih pri vožnji dobijo vozila in še posebno vozniki koles z motorjem in motornih koles, kar močno zmanjšuje stabilnost vozila in odvzema ravnotežja voznikom, teh vozil. Asfaltni odsek ceste je zadovoljiv samo na odseku Drenov grič Sinja gorica in na kratkem odseku skozi naselje Vrhnika. Preostala asfaltna površina je skoraj uničena in je zaradi nenehnega krpanja, ali bolje rečeno mešanja jam izredno ostro valovita. Ta nujna popravila so bila opravljena na razne intervencije in so kljub vsemu zelo nekvalitetno izvedena. Na takem vozišču, kjer je tako iztrošen zgornji slo>pnevmatika nima več dobre oprejemljivosti in zaradi tresljajev, ki jih povzroči nevarno vozišče vozilo ob dežju in drugih neugodnih vremenskih razmer hitro spremeni smer gibanja in ga dostikrat ni moč obvladati. Tlakovno vozišče pa je zelo slabo, slaba je tudi oprejemljivost pnevmatike. Ta odsek ima zelo zglajen sloj vozišča, koloteki so na posameznih mestih precej vdrti. Vdrtine so globoke 5 in več cm. Zaradi omenjenih vdrtin kolote-kov se.vozilo močno in hitro nagiba celo v napačno stran, to pa povzroči nestabilnost vozila. To cesto niso obnovili vse od časa izgradnje avtomobilske ceste. Obnovljen je bil le omenjeni odsek Drenov grič—Sinja gorica in kratek del skozi naselje Vrhnika. Pomankljiva tehnična oprema magistralne ceste M/10. V kraju Log izven naselja na magistralni cesti M/10 pri km 163 in 250 m bi morala biti talna označba prehod za pešce št. V-36, z obeh strani neposredno pred prehodom še znak »zaznamovani prehod za pešce« št. III-6, prehod bi moral biti primerno osvetljen z (rumeno razsvetljavo) oz. opremljen v smislu 12. čl. ZVCP, takoj za križiščem v obe smeri bi morali postaviti prometni znak, ponovitev omejitve hitrosti 60 km/h št. 11-30. Prehod za pešce na Drenovem griču pri osnovni šoli ni rasvetljen in ni opremljen v smislu 12. čl. ZVCP. V naselju Vrhnika na omenjeni cesti ni ustrezno opremljenih pet prehodov za pešce. V naselju Vrhnika je magistralna cesta slabo osvetljena, prehodi za pešce pa bi morali biti še dodatno osvetljeni z rumeno razsvetljavo. Za zagotovitev večje varnosti prometa z vidika tehničnega urejanja prometa doslej na odseku magistralne ceste M/l 0 na območju Vrhnika ni bilo storjeno dovolj. Brez večjih pomanjkljivosti teče le delo v zvezi z nalogami zimske službe. " Prometna postaja milice predlaga, da se v bodoče pristopi k reševanju navedene problematike še posebej zagotavljanju varnosti šolskih otrok na poti v šolo in iz šole in pešcev nasploh ažurneje, kajti tehnično urejanje prometa je prvi pogoj za zagotovitev prometne varnosti na določenem cestnem odseku. Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranja Občinski oddelek za notranje zadeve OSNUTEK Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zeml jiščih(Ur. list SRS št. 18/84) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne... sprejela _-. ODLOK o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika v__J L UVODNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter za smotrno in družbeno koristno upravljanje z denarnimi in drugimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Vrhnika ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Skl ad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter s statutom sklada. Sklad se vpiše v sodni register. 3. člen Naloge sklada so: 1. sprejem planskih aktov, s katerimi v skladu s planskimi dokumenti družbenopolitične skupnosti, določa in dograjuje politiko zadovoljevanja potreb na področju urejanja stavbnih zemljišč ter sodelovanje pri pripravi in usklajevanju planskih aktov ostalih dejavnikov družbenega planiranja; 2. priprava in sprejem investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč na podlagi srednjeročnega družbenega plana občine, odločanje o oddaji investicijskih del ter skrb za njihovo izvajanje; 3. v skladu z investicijskimi programi, financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev; 4. daje pobude za sprejem splošnih in posamičnih upravnih aktov za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino ter sodeluje pri uresničevanju predkupne pravice občine; 5. oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina; 6. v skladu z zakonom nastopa kot investitor izgradnje nadomestnih objektov; 7. upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom; 8. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine. 4. člen Sredstva sklada so: 1. denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem, 2. denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 3. denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, 4. sredstva, ki jih delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti namensko izdvajajo za gradnjo komunalnih in drugih objektov in naprav, 5. sredstva za nacional izi rana zemljišča in odkup zemljišč, ki se vodijo na posebnem računu občine, 6. druga sredstva. Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na računu sklada. 5. člen ' Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina. IL IME IN SEDEŽ SKLADA 6. člen Sklad nastopa v pravnem prometu in nasproti tretjim osebam z imenom: »Sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika«. Sedež sklada je na Vrhniki, Tržaška c. 1. III. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA 7. člen Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada. Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in podpisuje za sklad, razen v zadevah pisarniškega poslovanja. Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča, sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada. 8. člen V zadevah pisarniškega poslovanja podpisuje za sklad funkcionar komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. 9. člen Predsednik upravnega odbora sklada in funkcionar upravnega organa iz prejšnjega člena tega odloka lahko pooblastita, vsak zase v mejah svoje pristojnosti, drugo osebo za zastopanje sklada. IV. ORGANIZACIJA SKLADA 10. člen Organi sklada so: 1. upravni odbor sklada 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča 3. stalna ali začasna delovna telesa, ki jih določa statut sklada. 11. člen Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada. 12. člen Upravni odbor ima predsednika, namestnika in 9 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, pri čemer mora biti več kot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela. Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede po postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela. Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. 13. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada. Sestav komisije, postopek in način njenega imenovanja ureja statut sklada. 14. člen Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravljata komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje ter komite za občo upravo (računovodsko-knjigovodska opravila), kot strokovna služba sklada. Notranjo organizacijo občinskega upravnega organa odredi izvršni svet občinske skupščine v skladu s sporazumom, ki ga sklene z upravnim odborom sklada. V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Na upravni organ se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti sklada oziroma njegovih organov. 15. člen Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno tehnične narave, ki so povezana z dejavnostjo sklada, sklad s pogodbo ali sporazumom odda organizaciji združenega dela. V. PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE SKLADA 16. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. 17. člen Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena, sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe. 18. člen Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa te akte občinska skupščina. OBRAZLOŽITEV Osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika temelji na zakonu o stavbnih zemljiščih (objavljen v Uradnem listu SRS št. 18/84). ki zahteva enotno ureditev glede urejanja, pridobivanja, in razpolaganja s stavbnimi zemljišči ter nalaga občinam ustanovitev sklada stavbnih zemljišč. Po prejšnjih predpisih je občina s stavbnimi zemljišči lahko upravljala sama, neposredno po svojih organih ali pa je vsa ali nekatera upravljalska upravičenja prenesla na druge upravljalce, kar je povzročilo, da upravljanje s stavbnimi zemljišči ni bilo enotno urejeno. Tudi sredstva za pridobivanje, urejanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč so se natekala iz različnih virov, pa tudi porabljena niso bila povsod strogo namensko, kot je določal zakon. Premalo je bilo sredstev za realizacijo prostorskih izvedbenih aktov (pravočasno pridobivanje teh zemljišč v družbeno lastnino in njihovo komunalno opremljanje), zato so občine skrb za zbiranje teh sredstev prenesle na upravljalce, ti pa so preneseli stroške na investitorja. Občine so bile na ta način prenašanja upravljalskih upravičenj delno izločene od postopkov, dejanski upravljalci pa so na ta način ustvarjeni dohodek koristili lahko tudi nenamensko. Na ta način je bila znatno zmanjšana nadzorna funkcija občine pri izvajanju prostorske politike, kar naj bi z novim zakonom oz. njegovim izvajanjem odpravili. Osnutek odloka določa pristojnosti in naloge, način financiranja in delovanja sklada ter konstituiranje sklada. Odlok je posredovan zboroma občinske skupščine v obliki osnutka in je možno nanj predlagati mnenja in pripombe, kijih bomo po presoji in v skladu s predpisi vključili v predlog. Vrhnika, 25/10-1985 OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE VI. KONSTITUIRANJE SKLADA 19. člen Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 14. člena tega odloka. Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom. Na podlagi ugotovitvenega sklepa iz prejšnjega odstavka in tega odloka, pn-glasi vpis sklada v sodni register funkcionar upravnega organa iz 14. člena tega odloka. VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Z dnem vpisa v sodni register preneha z delom Interesni odbor za stavbna zemljišča pri Samoupravni komunalno-cestni skupnosti Vrhnika. Sredstva, pravice in obveznosti interesnega odbora se prenesejo na sklad. Prenos sredstev, pravic in obveznosti po prejšnjem odstavku se opravi na podlagi zaključne bilance na dan prevzema, najkasneje do sklepa izvršnega sveta o konstituiranju sklada. 21. člen Predloge za predsednika in člane upravnega odbora sklada ter predloge za notranjo organizacij o upravnega organa iz 14. člena tega odloka pripravijo pristojni organi občinske skupščine najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 3/10-465-02/85 Datu PREDSEDNIK ' Skupščine občine Vrhnika Andrej VIDOVIČ OSNUTEK Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRSšt. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS št. 22/81, 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79 in 5/82) in pobude Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika ž dne 10/5-1984. je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne...... sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 1. člen S tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del v Podlipski dolini (po projektu: Področje I. in IV. Podlipska dolina), ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji. Melioracija bo izvršena na kmetijskih zemljiščih, ki obsega dele k. o. Velika Ligojna, k. o. Stara Vrhnika in k. o. Podlipa. Melioracijsko območje obsega področje I. po projektu v izmeri 145 ha in zajema vse tri katastrske občine. Melioracijsko območje-področje I. meji v naravi na vzhodu na cesto Vrhni-ka-Horjul. na jugu meji na cesto Vrhnika-Podlipa in zajema tudi Rozorsko dolino, naprej poteka meja ob skrajnem robu doline proti zahodu in se v višini mostu »Pri hrastu« meja obrne proti severu, zajema dolino Pajsarice, nakar se me ja melioracijskega območja obrne proti vzhodu in poteka po severnem robu doline do ceste Vrhnika-Horjul. Mejne parcele tega področja so: k. o. Stara Vrhnika: pare. št. 2424/2.2425/1,2425/8,2425/5, 1415/3,2414/2,2414/1.2427, 1415/2, 1409/3. 2457/1, 1349, 1348/1, 1355/3, 1400/3, 1400/2, 1360, 1359, 1363, 1362/1. 1362/2, 1365, 1367/2, 1318, 1317/1, 2428/1, 1306, 1305/1, 1301. 1300. 1290/1, 1291/1. 1290/2, 1262/1. k. o. Podlipa: pare. št. 543, 544, 580/1, 577, 575, 574, 573/1, 571. 572/2. 605/2. 701. 606/10. 606/3. 606/5, 650, 644/1, 644/3, 644/2, 646/3, 646/4, 645/1. 639/1. 637/1. 641/2, 639/3, 644/1, 659. 662. 663/2. 666. 668/1. 668/2. *68/3. 670/1. 670/3, 676/3, 676/2, 677/1, 677/2, 677/3. k. o. Velika Ligojna: pare. št. 726. 727/1, 727/2, 728/1, 724/2. 723/2. 722. 702. 703/1. 719. 718. 705/1, 716, 710, 708/2, 707, 708/3, 706/2. 676. 675, 674, 673/2. 670. 669, 666/2, 61 l/l. 666/1. 664/2, 661/1, 662. 678/1. 680/2. 681. 682. 683. 685/2. Melioracijsko območje — področje IV. po projektu obsega 24 ha in sicer vse v k.o. Stara Vrhnika. V naravi meji to območje na vzhodu na cesto Vrhnika— Horjul, na severu, sevorozahodu in zahodu meji na javni cesti pare. št. 2470 k. o. Stara Vrhnika in pare. št. 2428/1 k. o. Stara Vrhnika, nakar se meja obrne proti vzhodu in poteka po jugovzhodnem delu doline proti severovzhodu po robu javne poti pare. št. 244/1 k.o. Stara Vrhnika do ceste Vrhnika—Horjul. Mejne parcele tega področja so: k. o. Stara Vrhnika: pare. št. 2328/1, 1654/1, 1656/1, 1656/2, 1656/3, 1656/4, 1656/5, 1656/6, 1652, 1649, 1642, 1638, 1635, 1632/1, 1632/2, 1626/1. 1626/3, 1574, 1575. 1577, 1578/3. 1578/2, 1578/1, 1579/3, 1579/2, 1582. 1585, 1587. 1590, 1591. 1599, 1598/1. 1600, 1601/1, 1602/1, 1602/2, 1602/3, 1619, 1622, 1624. 1625. 1639. 1640. 1663/2, 1703, 1704/1, 2319/2, 2325. 2324/2. 2323/3. 2326/3, 2330/2. 2. člen Melioracija je predvidena v družbenem planu občine Vrhnika za obdobje 1981—1985, zemljišča na melioracijskem območju pa so z družbenim planom občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Istočasno z izvedbo melioracije se izvede tudi komasacijski postopek. , ,, 3. člen Na tem melioracijskem območju se bo urejala osnova odvodnja istočasno z melioracijo, saj bo na tem kompleksu vsa dela opravljal isti izvajalec. Sredstva za osnovno odvodnjo zagotavlja Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. 4. člen Melioracijska dela se izvedejo po projektu št. 360/290. ki ga je v letu 1983 izdelala in v juliju 1985 dopolnila DO VGP Hidrotehnik Ljubljana, TOZD Hidroinženiring Ljubljana. 5. člen Investitor melioracijskih del je DO Kmetijska zadruga Vrhnika. Sredstva za izvedbo melioracijskih del zagotovi investitor. Vračilo sredstev za izVedbo me- lioracijskih del od lastnikov oziroma uporabnikov kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju si investitor zagotovi s pogodbo. Če do sklenitve pogodbe iz drugega odstavka tega člena ne pride, se melioracijska dela izvedejo na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča, na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ. Lastnik oziroma uporabnik zemljišč lahko svoje obveznosti poravna tudi z odstopom zemljišča, ki po vrednosti ustreza njegovemu deležu financiranja melioracijskih del. upoštevajoč vrednost odstopljenega zemljišča pred izvedbo melioracijskih del. 6. člen Lastniki oziroma uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedbo meliora- c'-'e' 7. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni objekte in naprave vzdrževati tako, kot je zagotovljeno njihovo trajno delovanje. Način vzdrževanja določi organizator proizvodnje z dolgoročnimi in letnimi načrti. Za vzdrževanje skupnih melioracijskih naprav morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč prispevati sorazmerni del sredstev. 8. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč in investitor oziroma organizator proizvodnje bodo po končani izvedbi melioracije sprejeli program kmetijske proizvodnje na melioracijskem območju, ki mora ustrezati programu melioracij, sredstvom, vloženim v ta zemljišča in družbenem planu občine. 9. člen Investitor melioracijskih del je dolžan voditi evidenco o sredstvih za izvedbo melioracije in za vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskem območju. 10. člen Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odloku določi investitor. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA PREDSEDNIK Številka: 3/3-320-04/84 Skupščine občine Vrhnika Datum:....... Andrej VIDOVIČ OBRAZLOŽITEV Na podlagi pobude Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika z dne 11/9-1985 in v skladu z družbenim planom občine Vrhnika za obdobje 1981 —1985 ter programom dolgoročnega urejanja kmetijskih zemljišč v občini Vrhnika, predlagamo sprejem odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini — področje I. in področje IV. Od lastnikov in uporabnikov zemljišč na melioracijskem območju je bilo pridobljeno soglasje za izvedbo melioracijskih del, ne glede na to, da so ta dela predvidena z družbenim planom. Investitor del ježe organiziral izvajanje del na osnovni odvodnji. Izvajalec del SCT Ljubljana bo v melioracijska dela izvajal po delno spremenjenem projektu, ki ga je projektant na pobudo investitorja in lastnikov zemljišč delno spremenil in dopolnil. Finančna sredstva za izvedbo melioracijskih del zagotavlja investitor — KZ Vrhnika iz sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnika in lastnikov zemljišč, na katerih se bo melioracija izvajala. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE Vrhnika, 25/10-1985 PREDLOG Na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list • SFRJ, št. 53/76) ter v zvez: s 4. točko prvega odstavka 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) so sklenili Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina mesta Maribor. Skupščina skupnosti obalnih občin, skupščine občin \ SR Sloveniji, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o namenski porabi turistične takse 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da je potrebno sredstva turistične takse nameniti za opravljanje splošnih turističnih storitev. Namenska poraba teh sredstev, ki se oblikujejo na podlagi prenočitve turistov v kraju in se plačujejo v določenem znesku na dan. je v interesu turističnega in s tem gospodarskega razvoja krajev ter v skladu s težnjami za oblikovanje kompleksnejše turistične ponudbe, v katero sodijo tudi splošne turistične storitve. 2. člen Udeleženci bodo skrbeli, da se sredstva turistične takse porabijo za izvajanje zlasti naslednjih nalog s področja splošnih turističnih storitev: 1. na območju turističnih krajev, občin in medobčinskih območjih: — za izvajanje javne, splošne krajevne in območne turistično informacijske službe. — za izvajanje krajevne, območne splošne turistične propagande, — za usposabljanje krajevnih in območnih turističnih vodnikov in delavcev v turistično informacijski dejavnosti, — za organizacijo sprejema, vodenja ter obveščanja novinarjev, snemalcev, fotoreporterjev itd., ki obiskujejo turistične* kraje in območja zaradi seznanjanja domače in tuje javnosti z našo turistično ponudbo. — za izvedbo turističnih prireditev, ki bogatijo splošno turistično ponudbo in povečujejo obisk turističnih krajev. — za urejanje turističnih poti. markacij in drugih znamenj in napisov, ki so namenjeni informiranju turistov, — za sofinansiranje urejanja zelenih površin, nasadov, objektov dekorativne razsvetljave in ostale turistične infrastrukture, kar povečuje turistom udobnost in pestrost bivanja. — za sofinanciranje akcij za zaščito in urejanje naravnih, etnografskih spomenikov in obeležij NOB in drugih spomenikov ter objektov, kulturne krajine, flore, favne ter drugih dobrin, ki so pomembne za razvoj turizma. — za splošno turistično izobraževanje in vzgojo stalnega prebivalstva v turističnih krajih, za varstvo in urejanje okolja in tovrstna tekmovanja med kraji. — za druge podobne naloge ter pobude za naloge, ki imajo za cilj pospeševanje turizma v kraju in na območju kot celoti. 2. Na ravni republike za celotno območje Slovenije: a) za organizacijsko povezovanje ter usklajevanje dela. akcij in programov turističnih društev, občinskih in medobčinskih turističnih zvez v Sloveniji ter za usklajevanje dela z drugimi republiškimi in pokrajinskimi turističnimi zvezami, Turistično zvezo Jugoslavije, za sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini in za sofinanciranje slovenske turistične revije (v nadaljnjem besedilu: društvena dejavnost), kar izvaja Turistična zveza Slovenije; b) za sofinanciranje in izvajanje dela splošno turističnega informacijskega in propagandnega programa, ki ga usmerja in izvaja Center za turističnoin ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije, predvsem: — za izvajanje splošne turistične propagande in predstavitev slovenske turistične ponudbe doma in v tujini. — za izvajanje javne, splošne in celovite turistične informacijske službe (turistična informacijska služba Slovenije) — za organizacijo sprejema, vodenja in obveščanja domačih in tujih novinarjev, snemalcev itd., ki v ta namen obiskujejo Slovenijo (služba stikov z javnostjo). — za razpošiljanje turističnega propagandnega gradiva (prospekti, filmi in druge edicije) po Jugoslaviji in v tujino (razpošiljanje turistično propagandnega gradiva). — za izvajanje drugih nalog s področja splošno turistično propagando informacijske dejavnosti. 3. člen Skupščine občin se zavezujejo, da bodo namenile: 1. V skladu s 1. točko 2. člena tega družbenega dogovora 90% vsakoletno zbranih sredstev turistične takse za financiranje predhodno na občinski ali medobčinski ravni usklajenih programov s področja turističnih storitev splošnega značaja. Pretežni del zbrane turistične takse bodo skupščine občin usmerjale v kraje, oziroma območja, kjer je bila turistična taksa ustvarjena. Programe s področja splošnih turističnih storitev predlagajo skupščinam občin in po medsebojni uskladitvi izvajajo turistična društva, občinske in medobčinske turistične zveze ter druge organizacije in društva, ki se ukvarjajo z izvajanjem splošnih turističnih storitev. 2. V skladu z 2. točko 2. člena tega družbenega dogovora 10 % vsakoletno zbranih sredstev turistične takse za sofinanciranje nalog s področja splošnih turističnih storitev na ravni republike za celotno območje Slovenije. • , 4. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina mesta Maribor, Skupščina skupnosti obalnih občin in skupščine občin bodo v skladu s svojimi z ustavo in zakoni določenimi pravicami in dolžnostmi z ustreznimi ukrepi podpirali turistični in s tem gospodarski razvoj krajev ter v skladu s tem. kompleksnejše in kvalitetnejše turistične ponudbe, v katero sodijo tudi turistične storitve splošnega pomena. 5. člen Naloge s področja splošnih turističnih storitev, ki jih je potrebno zagotavljati na ravni republike za celotno območje Slovenije bosta izvajala Turistična zveza Slovenije in Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije ter drugi nosilci nalog, določeni v programu splošnih turitičnih storitev na ravni republike. Osnutek vsakoletnega ovrednotenega programa nalog splošnih turističnih storitev na ravni republike bo posredovala Turistična zveza Slovenije vsem udeležencem ter na podlagi pripomb in dopolnitev pripravila do konca leta predlog programa, ki ga bodo v roku 30 dni sprejeli vsi podpisniki tega družbenega dogovora. 6. člen V skladu z 2. točko 3. člena in v skladu s 5. členom bodo skupščine občin za izvajanje splošnih turističnih storitev na ravni republike do petnajstega v tekočem mesecu odvajale 10 % zbranih sredstev turistične takse iz preteklega meseca na žiro račun Turistične zveze Slovenije. Turistična zveza Slovenije pa bo na osnovi medsebojnega samoupravnega sporazuma o skupnem koriščenju turistične takse nakazovala dogovorjeni del sredstev na žiro račun Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije. 7. člen Gospodarska zbornica Slovenije in Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije bosta zagotovila del sredstev za izvajanje programa splošno turistično informacijske propagandne dejavnosti na ravni republike na podlagi vsakoletnega dogovora in v skladu s Samoupravnim sporazumom o izvajanju in financiranju turistične propagande, informacijske in sejemske dejavnosti. 8. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da zbrana sredstva turistične takse zaradi potreb, ki jih terja razvoj turizma, tako v turističnih krajih, kot tudi na turističnih območjih ter na ravni republike, često ne zadoščajo za zagotavljanje najnujnejših splošnih turističnih storitev. To velja zlasti za kraje, kjer prevladuje izletniški ali tranzitni turizem. V skladu s 1. točko 2. člena bodo udeleženci za tiste turistične kraje in območja, kjer sredstva turistične takse ne zadoščajo za pokrivanje splošnih turističnih storitev, zagotavljali del zbrane turistične takse za finansiranje sprejetih programov, katerih namen je pospeševanje turizma, in se zavzemali za zbiranje in združevanje dodatnih sredstev, predvsem pri organizacijah združenega dela s področja turizma, gostinstva, zdravilišč, prometa, trgovine ter pri drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. ' • 9. člen Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja odbor udeležencev, ki ima sedež pri Turistični zvezi Slovenije. Ljubljana. Miklošičeva 38. 10. člen V odbor udeležencev, ki ima 9 članov, imenujejo po enega člana Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije. Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije. Turistična zveza Slovenije, skupščine občin pa 5 članov, ki jih imenujejo skupščine občin sporazumno. Mandat članov traja štiri leta. Odbor imenuje predsednika izmed svojih članov. Predsednik se imenuje za dobo dveh let. Odbor udeležencev je dolžan enkrat letno poročati o svojem delu in namenski porabi takse podpisnikom tega dogovora. 11. člen Odbor udeležencev opravlja zlasti naslednja dela in naloge: — spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora." — nadzoruje dotok sredstev turistične takse na žiro račun Turistične zveze Slovenije, — skrbi za namensko porabo sredstev, skladno s sprejetimi programi, — predloži najkasneje do 31. januarja vsem udeležencem poročila o izvajanju družbenega dogovora v preteklem letu. — na podlagi pripomb in pobud udeležencev predlaga spremembe in dopolnitve družbenega dogovora. Udeleženci soglašajo, da administrativno-tehniene posle za odbor udeležencev opravlja Turistična zveza Slovenije. 12. člen Morebitna sporna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega družbenega dogovora se bodo reševala v okviru odbora udeležencev ob navzočnosti udeležencev, katerih sporna vprašanja se rešujejo. 13. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vsaj štiridesetih občinskih skupščin. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Skupščina mesta Ljubljane. Skupščina mesta Maribor. Skupščina skupnosti obalnih občin. Gospodarska zbornica Slovenije. Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije ter Turistična zveza Slovenije. 14. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Ljubljana, dne ... 1985 ODBOR UDELEŽENCEV DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAMENSKI PORABI TURISTIČNE TAKSE PRI TURISTIČNI ZVEZI SLOVENIJE VSEM PODPISNIKOM DRUŽBENEGA DOGOVORA O NAMENSKI PORABI TURISTIČNE TAKSE — OBRAZLOŽITEV PREDLOGA Na predloženo besedilo smo prejeli kar lepo število tehtnih predlogov, sugestij in pripomb, ki jih je odbor udeležencev po temeljiti analizi in usklajevanju v prečiščenem besedilu v celoti upošteval. Seveda pa je bilo nekaj priporočil tudi kontradiktornih in jih ni bilo mogoče vplesti v besedilo. Da bi razhajajoče pripombe uskladil s predlagatelji in dodobra pretehtal vsa mnenja in sugestije, se je Odbor udeležencev večkrat sestal in po temeljiti analizi pripravil nov predlog Družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse, ki ga pošiljamo v prilogi. Posebej želimo opozoriti na naslednje: 1. Podpisniki Družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse bodo skupščine občin in ne izvršni sveti, oziroma tisti, ki jih bodo skupščine pooblastile. 2. Predloga SO Radovljica in SO Piran, da bi za republiški turistični informa-tivnopropagandni in društveni program zdriževali le 5 % turistične takse. Odbor po predhodni konsultaciji s predstavniki obeh občin ni upošteval, ker zahtevajo v nasprotnem primeru nižji odstotek združevanja tudi druge občine oziroma skupščine mest (Skupščina mesta Maribor. Skupščina mesta Ljubljana. SO Šmarje pri Jelšah, itd.). 3. Družbeni dogovor časovno ne bo omejen na prihodnje srednjeročno obdobje, namembnost sredstev turistične takse se namreč časovno ne spreminja; z družbenim dogovorom se podpisniki zavezujejo, da bo turistična taksa usmerjena v turizem in uporabljena za izvajanje nalog s področja splošnih turističnih storitev na vseh ravneh, od turističnega kraja do regije in republike. 4. V sedmi alinei 1. točke 2. člena zamenja besedo »smučišč« besedilo »in ostale turistične infrastrukture.« 5. V alinei a. 2. točke 2. člena ostane že predlagano besedilo, ki zadeva slovensko turistično revijo, ker je izdajanje osrednjega turističnega glasila sestavni del republiškega društvenega programa. 6. Iz Družbenega dogovora je razvidno, da se pri izvajanju dogovorjenega republiškega turistično informativnopropagandnega in društvenega programa pojavljata dva izvajalca, poleg Turistične zveze Slovenije tudi Center za turistično in ekonomsko propagando kot posebna služba pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na republiški ravni zbrana sredstva turistične takse predstavljajo v odstotkih sorazmerno majhen prispevek k sofinansiranju celotnega republiškega programa in se v posredni ali neposredni obliki v celoti vračajo v turistične regije. Leta 1985 je predstavljal na primer delež turistične takse v celotni strukturi prihodkov Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije le 3.8 % medtem ko je Center samo izdajo regijskih propagandnih edicij sofinansiral z 12.5 odstotki, pri čemer ni upoštevano sofinansi-ranje nekaterih prireditev, posebnih akcij, informativno poročevalske službe na terenu in stikov z javnostjo. 7.5. člen Družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse je dopolnjen tako, da vsi podpisniki v roku 30 dni od prejema obravnavajo in sprejemajo vsakoletni že dopolnjeni ovrednoteni program nalog splošnih turističnih storitev na ravni republike. 8. V 6. členu številko žiro računa izpustimo, medsebojni samoupravni sporazum pa dopolnimo z besedilom »o skupnem koriščenju turistične takse«. 9. V 8. členu se beseda »medobčinskih« zamenja z besedo »turističnih«, besedi »solidarnost« in »stacionarni« izpustita, beseda »prelivali« zamenja z besedo »zagotavljali«, od koder se dalje glasi besedilo »del zbrane turistične takse za finansiranje sprejetih programov, katerih namen je pospeševanje turizma, in se zavzemajo za zbiranje in združevanje dodatnih sredstev, predvsem pri organizacijah združenega dela s področja turizma, gostinstva, zdravilišč, prometa, trgovine ter pri drugih samouprasmih organizacijah in skupnostih.« 10. Prvi odstavek 10. člena se dopolni z besedilom: »Mandat članov traja štiri leta,« ni koncu člena pa se doda nova alinea z besedilom: »Odbor udeležencev je dolžan najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in namenski porabi turistične takse podpisnikom tega dogovora.« 11.14. člen se glasi: »Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.« 12. Kontradiktorni predlogi in pripombe niso bili upoštevani. Vljudno prosimo, da priloženi predlog Družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse obravnavate, sprejmete in določite podpisnika. Predsednik odbora udeležencev: Elviro Korelič, 1. r. OSNUTEK Na podlagi 1. m 4. člena Zakona o korffuriali^'falcšah (Ufadm občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 irr'5$2') je Skupščina občmć Vrhnika riašeji zbora ždruženega^deialH seji zbora krajevnih skupnosti, dne... sprejela _______ _ -ODLOK____ o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine c Vrhnika ', .''' % ' ,.' 1, člen. :.:„„ .... .•>■,.;,,.",,.=. V odloku o turistični taksi na območju občine. Vrhnika (Uradni list SRS št. 6/80, 13/82, 12/84 in 13/Š5) se pj\ i odtavpk 2. člena spremeni tako, da se glasi: ' Taksni zavezanec je oiebav ki začasno prebiva na. območju občine Vrhnika. Takso obračuna gostinska turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče: — za nočitev v hotelih,-mote!ih, gostiščih din in zasebnih sobah: — za cjomače goste 60 — ža tuje goste 120 , . ■• 2. člen * . Taodiok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ŠRS, uporablja pa se od 1. januarja 19#7, 'Vi.' . ... . •Štev.; 4/l-pl0-d^5Vri,;wi^M jDatum;...: ,■ v,, \*on-, ...... .- • ■ V ~~\ 'ri^rH; K ■ ..PREDSEDNIK ..... "'.'"■•'!■,!, SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA - ' inen Andrej VIDOVJČ OBRAZLOŽITEV Na podlagi Zakona o komunalnih taksah ima Skupščina občine Vrhnika z odlokom o turistični taksi na območju občine Vrhnika, uveljavljeno turistično takso zazačasno bivanje turistov in potnikov, ki se plačujezanajveč 30dni neprekinjenega bivanja v hotelih, motelih, gostiščih in zasebnih sobah. od 1. 1. 1986 predlog od I. 1. 1987 din din — za domače goste 30 60 — za tuje goste 60 ' . 120 l unstična zveza Slovenije o višini turistične takse za leto 1987 sicer še ni razpravljala, vendar menimo, da predlagana rast turistične takse za leto 1987 ustreza. Turistična taksa,sp.rejeta do 31. 3. I986,bo veljala od 1. 1. 1987 dalje. Osnutek odloka je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na svoji seji in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da sprejmeta naslednji SKLEP: Sprejme se osnutek odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika in se ga posreduje v enomesečno javno razpravo. Vrhnika, 24. K). 1985 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA PREDLOG Na podlagi 10. člena Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, štev. 29/75) izdaja v skladu z zakonom o oblikovanju sredtev solidamosti za opravi janje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84) ter 2., 3., 5., 7. in 9. člena citiranega Družbenega dogovora naslednji 1. Udeleženci družbenega dogovora so sporazumni, da se lahko sredstva solidarnosti v skladu z zadnjo alineo 2. člena družbenega dogovora izjemoma uporabijo za odpravo posledic žleda. 2. Občini Idrija se za delno kritje škode, ki je nastala po žledu v dneh 15., 16. in 17. novembra 1984 odobri uporaba sredstev solidarnosti v višini 29.958.000,00 din. 3. Sredstva solidarnosti se ne smejo uporabiti za odpravo škode tam, kjer bi se po pogojih in predpisih o zavarovanju premoženja in oseb lahko opravilo zavarovanje pri zavarovalnih skupnostih, pa to ni bilo storjeno. 4. Če občinski organ skupščine občine Id rija nenamensko uporablja sredstva solidarnosti iz 1. točke tega sklepa, ustavi Odbor podpisnikov Družbenega dogovora nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo nenamensko uporabljenih sredstev. 5. Občinski organ mora Od boru občasno poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče, dolžan je podati tudi zaključno poročilo o opravljenem delu na sanaciji škode do 30. 10. 1986. ' Predsednik OBRAZLOŽITEV Vobčini Idrija je žled v dneh 15., 16.in 17. novembra povzročil veliko škodo v gozdovih. Ker žled v Družbenem dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ni izrecno opredelen kot naravna nesreča predlaga Odbor podpisnikov podpisnikom družbenega dogovora, da v skladu z zadnjo alineo 2. člena družbenega dogovora odločijo, da se žled opredeli za naravno nesrečo, za katero se lahko uporabijo sredstva solidarnosti. Žled je zajel približno 8500 ha gozdov, od tega 7300 ha ali 86% v TOZD Gozdarstvo Idrija. Približno polovica te površine odpade na gozdove v zasebni lasti, medtem ko od podrte brutto lesne mase 90.420 kub.m odpade na zasebnike 20.420 kub. m. SGG Tolmin je takoj po žledu sprejelo ustrezne ukrepe, zlasti pa pričelo z ocenjevanjem nastale škode in spravilom lesne mase. Ocenjevanje škode je potekalo po enaki metodologijikot so jo uporabili že pri podobnih naravnih nesrečah v Idrijski občini 1975 in Brkinih leta 1981. Z metodologijo so bili seznanjeni predstavniki republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Splošnega združenja gozdarstva in Zadružne zveze, ki so si tudi ogledali škodo takoj po nastalem žledu. Komisija za oceno škode po elementarnih nesrečah pri Izvršnem svetu SO Idrija je na 3. seji 14. 1. 1985 obravnavala oceno škode in ugotovila, da zaradi specifičnosti in dolgoročnih posledic takšnih in podobnih škod (tudi v kmetijstvu), ni mogoče ustrezno uporabiti Navodila o enotni metodologiji (Uradni list SFRJ, št. 17/79) in da se, z ozirom na že priznani način ocenjevanja, predložena ocena smatra za strokovno dobro pripravljeno. Iz rek api tulci je posredne in neposredne škode ter stroškov za gojitvena dela je razvidno, da v TOZD Gozdarstvo Idrija (območje občine Idrija) znaša celotna škoda 300.234 tisoč din oziroma 5,3 % družbenega proizvoda v letu 1983. Značilnosti kategorij škod so opisane v oceni. Izdelava vsega podrtega lesa je pogojena tudi z izgradnjo 15 km gozdnih cest in 120 km gozdnih vlak.za kar se ocenjuje, da bo potrebno 225.000 tisoč din. Izvršni svet SO Idrija je na svoji 77. seji, dne 25. 1. 1985 obravnaval oceno škode in stališča komisije ter jih v celoti sprejel. Pristojni resorni republiški organ — Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v svojem strokovnem mnenju ugotavlja naslednje: 1. Žled je v dneh od 15.do 17.novembra 1984 zajel skupaj 7308 ha, od tega 3772 ha družbenih in 3536 ha zasebnih gozdov. Pri tem je bilo izločeno iz gozd ne proizvodnje skupaj 90.420 kub. m od tega iglavcev 10.442 kub.m in listavcev 79.978 kub. m. Vsi ti podatki so vzeti iz gozdnogospodarskih načrtov in kart na območju prizadetih gozdov. Nekateri elementi te analize slone na oceni in so realno postavljeni. Pričakujemo, da bo po končani sanaciji ugotovljeno, da sta bila višina lesne zaloge in površine podcenjeni, kar moramo realno pričakovati, da bodo zunanji vplivi še naprej podirali destabilizirane dele sestojev. 2. Metodologija izračunane škode, cene in struktura napadlih gozdnih sor-timentov in normativi za delo slone na strokovno pravilnih osnovah in nanj nimamo nobenih pripomb. Ugotovimo lahko, da je bil cenilni elaborat izdelan zelo dosledno na objektivnih vhodih, ki smo jih tudi pregledali in ugotovili njihovo realnost. 3. Skupni pregled posrednih in neposrednih škod ter stroškov za gojitvena dela: a) Posrednaškoda 16.818.000,00din ali 186din/m3 b) Povečani stroški proizvodnje 90.600.900,00 din ali 1002 din/m3 c) Povečani odpadek 26.221.800,00 din ali 290 din/m3 d) Stroški biološke sanacije 116.008.900,00 din ali 1283 din/m3 4. Predlaga se, da se občini Idrija odobri uporabo solidarnostnih sredstev za odpravo posledic žleda v gozdovih Idrije v višini 12 % od ocenjene škode v višini 249,649.600,00 din, kar znaša 29.958.000,00 din. OSNUTEK PROGRAM dela zborov skupščine občine Vrhnika za leto 1986 g£p* Naslov točke gradivo pripravi lodel^ieio'1 PRISTOJNOST JANUAR 1. Odlok o gospodarjenju s cestami, ulicami, . komite za DEE in SKOCES, KP ZZD,ZKS trgi, javnimi potmi in drugimi prometnimi DP __E2Y5liS§Si_____________________________________________________________________-__________________ 2. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zem- komite za BEH in ZZD,ZKS _____iji|č_______________________________________DP___________________________________________________ 3. Odlok o pokopališkem redu komite za DEE in DP ' - OK SZDL vsi zbori in odd.za NZ - komisija za odnose z verskimi __skupnostmi__ _ 2 3 4-5 F E B E U A E 1. Osnutek odloka o določitvi povprečne gradbene komite za DEE in DP ZZD,ZKS cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotek za določitev koristi za razlaščena stavbna ze- 2. Predlog družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1286-1220 komite za DEE in DP vsi zbori 3. Potrditev statuta sklada stavbnih zemljišč komite za DEE in DP ZZD, ZKS 4. Osnutek sprememb odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Vrhnika komite za BEE in DP ZZD, ZKS 5. Osnutek odloka o določitvi objektov za katere ni Dotrebno lokacijsko dovoljenje komite za DEE in DP Zavod za načrto-r* vanje ZZD, ZKS 6. Uresničevanje politike štipendiranja ter poklicnega usmerjanja v občini Vrhnika v letu 1285 skupnost za zaposlovanje vsi zbori 7. Sklep o praznovanju občinskega praznika - OK SZDL - sekretariat SO OK SZDL vsi zbori M A E E C 1, Poročilo o izvajanju programa pospeševanja kmetijstva za leto 1985 in program pospeševanja kmetijstva za leto 1986 komite za DER in DP oigani samoupr. pospeševalna služba sklada za inte-KZ rvencije ZZD,ZKS 2. Osnutek odloka o potrditvi ZN centra mesta komite za DEE in DP - zavod za načrto- ZZD,ZKS vanje •- KS Vrhnika Osnutek odloka o spremembi odloka o varstvu okolja v občini Vrhnika komite za DEE in EP - sanitarni inšp. vsi zbori - sodnik za pre-v krške - KPVjKS - komisija za 4. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje celotne občine Vrhnika komite za DEE in DP -Zavod za načrto- ZZD,ZKS vanje - KS 5- Poročilo o delu v letu 1985 -delovnih tete skupščine - skupin delegatov za republiško skupšč.. sekretariat SO in IS komisije SO, vsi zbori skupini delegatov 6. Poročilo o delu v letu 1985 - sodnika za prekrške občine Vrhnika - Postaje milice Vrhnika - Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika posamezni organi - komisija za dru- vsi zbori žbeni nadzor - odbor IS za področje inšp. služb 7- Zaključni račun proračuna za leto 1985 občine Vrhnika komite za DD in OU vsi zbori I __ ---------__---______ --- 3 5 A P E I L ■1. Osnutek odloka o pogojih, načinu in postopku oddajanja stavbnih zemljišč komite za DEE in DP ZZD ,z£S 2. Osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč komite za DEE in DP ZZD ,ZKS 3. Analiza zaključnih računov OZD gospodarstva in negospodarstva za leto 1285. komite za DEE in DP komite za DEE'in DP DPZ ,ZZD 4. Osnutek odloka o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov - komite za DEE in DP komisija za varstvo okolja ZZD ,ZKS 5- Analiza izvajanja politike zaposlovanja v letu 1285 Skupnost za zaposlovanje vsi zbori 6. Poročilo o uresniČBTvanju DD o' oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Vrhnika v letu 1285. kadrovska služba SO in IS komisija za spremij. dogovora, KO za kadr. vpr. vsi zbori 7. Poročilo o izvajanju zakona o upravnem postopku v letu 1285 komite za DD in OU vsi zbori 8. Poročilo o delu izvršnega sveta v letu 1284 Izvršni svet vsi zbori _____________ MAJ 1. Poročilo o poslovanju OZB gospodarstva in negospodarstva v I. trimesečju 1986 komite za DSE in DP občinski svet ZS ZZD.DPZ 2. Informacija o problematiki geodetske službe v občini obč. geodetska uprava ZZD,ZKS 3. Poročilo o izvajanju programov blS družb, dejavnosti in mat. proizvodnje v letu 1285 strokovna služba SI3 ~:omite za DD vsi zbori Poročila o delu: - -emljnega sodišča, enota na Vrhniki - Temeljnega javnega tožilstva ,enota Vrhn. - Občinskega javnega pravobranilstva posamezni organi -komite za DD vsi zbora -komisija za družb, nadzor 5- Poročilo o delu Družbenega pravobranilca samoŽupravljanja v letu 1985 Družbeni pravobranilec-komisija za družbeni vsi zbori samoupravljanja nadzor - OS ZS 6. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1985 občinska uprava za družbene prihodke odbor za davčno po- vsi zbori litiko, proračun in drobno gospodarstvo 1 2 _____ _____2_________ __________t___________5_________ JUNIJ 1. • Analiza uresničevanja družbenega plana občine v prvih mesecih 1286 komite za DEE in DP vsi zbori 2. Poročilo o stanju obrtne dejavnosti v letu 1285 komite za DEE in DP obrtno združenje ZZD,ZJ_S 3. Poročilo o preskrbi - komite za DEE in DP - tržna inšpekcija ZZD.ZKS 4. Poročilo odbora za nadzor nad zbiranjem in uporabo s samo/prispevkom zbranih sredstev v občini Vrhnika odbor vsi zbori ii ni P _ E.H 3 S E 1. Poročilo o poslovanju OZI' gospodarstva in. kotiite ::a UISH in DP Občinski svet Zi> ZZD,DPZ _S__0._K0$a_?__2-Y____22__§_'___i:2f§§..._______'-_______'_ __ -2v~~Analiza izvajanja davčne politike v letu uprava aa družbene -odbor"-La darčno vsi" :v&bri __9_5_„_-- __griho.dke '• politiko J.- Ocena požarne ogroženosti in načrt varstva -komisija SIS za var— r.a varstvo vsi :zbori v obuini stvo pred požari pred-požari -odd. za LO, NZ. -Svej :;a oLODS ____w__________' -medobčinoki inšpekt. , ___-_________I_i