Paitninn platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. " itTsf ’l Cena poiamenl ite vtiki Bit« 1-5&. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt Maročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 12. septembra 1931. Telefon št. 2552. štev. 104. Funkcija in racionalizacija trgovine. Pri proučevanju razlogov, ki so povzročili naj večjo gospodarsko krizo, katero sedaj zaznamuje svetovna zgodovina, se je vpoštevalo vse probleme produkcije toliko poljedelske kakor tudi industrijske. iVečji del odgovornosti za to stanje se pripisuje trgovini, ter se prihaja celo do zaključka, da je ona nepotrebna in se svetuje, da se jo ukine. Analizirajmo to vprašanje s tem, da začnemo z razlikovanjem poedinih privilegijev trgovine. Imamo pred vsem prvo funkcijo trgovine, kjer tvorijo trgovci trgovsko delavnost. Trgovska funkcija je sestavni del produktivne funkcije. Ne proizvaja se samo v cilju proizvajanja, ampak je treba pred vsem gospodarsko producirati. Z drugiim besedami: tudi produkcija ima za cilj dobiček in zasleduje za rezultat dohodek, kateremu je treba iz prisilnih razlogov staviti v protiutež stroške, katere je treba vložiti v svrho dosege poslednjega, s čimer se dobiček podjetja zmanjša na razliko. Ta dobiček je lahko dobiti ali tudi ne in to v razmerju s kapitalom, investiranim v podjetje. Trgovska funkcija se obavlja v dveh časih: prvo pri nabavljanju materiala, Potrebnega za podjetje, in potem pri Prodaji doseženih proizvodov. Toliko pri nabavljanju kolikor pri prodaji potrebno je poznavanje organizacije trgovskega karakterja. Ne obstoja nobeno podjetje, katero ne bi skrbelo za te potrebne funkcije, nasproti pa lahko trdimo, da leži prvi predpogoj za dosego uspeha v vsakem podjetju ravno v znanju, kako se kupuje in kako je treba prodajati. Tehnika trgovske službe ne predstavlja neko posebnost, katera bi razlikovala narod od naroda. Lahko obstojajo dovršenost, posebne tehnične potankosti pri enem narodu in zopet druge pri ostalih, toda ogrodje je pri vseh isto. Določeni individuji, sami ali pa v ^ ružbi, n. pr, sklenejo, da bodo izvr-se\ ali funkcijo oddajanja gospodarskih dobrin s tem, da prevzamejo na svoja ramena tozadevni riziko in s tem, da istočasno olajšajo njihovo pridobitev kon-zumentu, proti kateremu istočasno izvr.' rih fconzument večkrat ne pozna, in ga s tem pridobijo, da si jih nabavi. Ta trgovska funkcija se izvršuje direktno ali pa potom zastopnikov. Problem placiranja proizvodov — to je trgovska funkcija v pravem pomenu besede — preide od proizvajalnega podjetja na trgovsko, kadar prvo mesto, da bi se samo bavilo s tem problemom, prepušča to trgovcem, tako zvamim grosistom ali veletrgovcem. Omenjeni imajo zopet od svoje strani za klijentelo veliko maso manjših trgovcev, kateri stopajo v dotik s kon-aumentoin. Ta problem je torej zelo obsežen in se deli zopet v manjše probleme, kateri zahtevajo, da se jih posebno rešuje in sicer v toliko, v kolikor želimo analizirati eno ali drugo kategorijo, kateri pripadajo posamezni trgovci. Problem, o katerem govorimo, pa lahko istovetimo z enim samim argumentom, to je z vprašanjem cen. Sedaj, ko je cena rezultanta pogodbenih pogo-jev, je potrebno posvetiti zadnjim vso Pažnjo. Z drugimi besedami, prodajna organizacija vrši še neki vpliv pri približevanju produkcije konzumu s tem, da odstranjuje velike stroške, povzročene radi čestih 'medsebojnih izmenjav. Ne smemo pozabiti, da originalna cena pri velikem prehajanju od počefka robe do njenega konzuma ne poraste vedno samo za elemente, katere je v vsakem slučaju lahko predvideti in izračunati za račun stroškov in izdatkov, katerih pa za druge elemente ne. moremo tako lahko pretvoriti v številke, čeprav v veliki meri vplivajo na imenovano ceno. Blago se od svojega postanka večkrat zaustavlja, predno pride do konzumen-ta in mora nositi razne stroške in izdatke, tako n. pr. za najemnino, obresti, iležarino itd., ter je podvrženo pri večkratnem prehodu stroškom za nakladanje, prekladanje in pakovanje. Tudi prevozni stroški se množijo propor-cijonalno z delitvijo blaga med poedine konzumente. Isto blago slednjič plača večkratne takse na kupčijski promet in to na vedno večji znesek in končno za vsoto, ki je precej višja od začetne vrednosti blaga. Razne povečane formalnosti, kontro le, zavarovanja, socijalne in fiskalne narave predstavljajo skupino bremen, ki povečavajo stroške. K vsemu temu je treba dodati še dobo, v kateri živimo in v kateri se kupčije počasi in težko razvijajo, težave pri nabavi potrebnega kapitala in dejstvo, da se banke zelo malo zanimajo za malega in srednjega trgovca, pa dobimo popolno sliko današnje trgovine. Plačilni pogoji na daljši rok prispevajo ravno tako k povečanju stroškov, ker se mora vsak preprodajalec p"i vsakem prehodu blaga kriti radi zamudnih obresti. Tudi izterjava kreditov je od svoje strani vezana s stroški, med tem ko je sodnijska procedura ne glede na to, da je počasna in sitna, za majhne kredite skoro nemogoča, torej prohibitivna. V trgovini je neka tehnična racionalizacija v svrho zmanjšanja cen pri trgovskem poslovanju mogoča samo tedaj, ako se nanaša na celokupno trgovsko poslovanje, to je od trenutka, kadar predmet — proizvod trgovine napušča producenta, do trenutka, ko pride do konzumen ta. Z ozirom na mase oseb in interesov, katere zavzema današnja situacija v trgovini, ni mogoče pričakovati, da se bo ta takoj spremenila, niti moremo gledati križanih rok, ampak si moramo izmisliti sredstva ter jih uveljaviti v nameri, da odstranimo zapreke, težave in napake v pričakovanju na cvetočo m racionalno trgovsko delavnost. V to svrho je potrebno tesno, realno in sistematično sodelovanje, združeno s poverenjem v institucije, katerim je '■overjena naloga, da rešujejo, odnosno urede ta problem, kakor tudi sodelovanje vseh, v nameri, da se ga tudi reši. Gornji članek posnemamo iz »Glasnika uprave za pospeševanje zunanje trgovine«. VINŠKA KRIZA V PRIMORJU. V Šibeniku se je vršila 8. t. m. konferenca vseh primorskih vinogradskih občin. Posvetovali so se o odredbah za omiljenje težke vinske krize v Primorju. Vinarski strokovnjak Ozanič je poudarjal potrebo, da se vinogradništvo racionalizira, vino tipizira in da se ustanovijo vinarske zadruge. V resoluciji se med drugim zahtevajo izvozne premije in pa, da naj se na krajih, ki so pripravni za druge kulture, opusti nasaja-nje vinogradov. Izvoz lesa v Francijo. Kakor znano, je francoska vlada z nedavnim dekretom sklenila kontingen-tirati uvoz navadnega in obdelanega lesa v Francijo. Ta ukrep je začasen. Globalni kontingent za uvoz navadnega in obdelanega lesa je določen na podlagi uvoza lesa v toku zadnjih 5 let od leta 1925. do leta 1929. Kontingent se računa od začetka januarja 1931. Kar se tiče navadnega lesa, nam ostane doslej za uvoz v Francijo 900.000 ton, ki se lahko izkoristi do konca 1. 1931. Kar se tiče obdelanega lesa, je kontingent že izčrpan. Francoska vlada se sklicuje na dejstvo, da je ta sklep začasen in sprejet zaradi zaščite vitalnih interesov države. Uvoz navadnega lesa v Francijo je leta 1930. narastel za preko 50 odst. Posledica tega je bila kriza gozdne lesne industrije, padec cen ter nevarnost, da postane 700.000 delavcev, zaposlenih v letni industriji, brezposelnih. Francoska vlada bo izpremenila to stanje in uvedla normalen režim, čim to dopustijo razmere, vendar pa je zagotovila Jugoslaviji pri uvozu lesa poseben kontingent, ki ga bodo izračunali na podlagi povprečnega uvoza petih let, to je od 1. 1925. do leta 1929. STANJE ZAVAROVANCEV PRI OKROŽNEM URADU V LJUBLJANI V AVGUSTU 1931. Padec članstva se je v avgustu zopet zmanjšal, in sicer na —3510 (od —4630 predhodnjega meseca). Vzrok temu pojavu ni mogoče omiljenje gospodarske krize, temveč napredovanje posameznih sezijskih industrij, v prvi vrsti gradbene industrije (regulaČija Ljubljanice, zidanje novili tramvajskih Prošli ponedeljek se je vršila seja trgovskega odseka naše Zbornice TOI. Seji je predsedoval in jo vodil zbornični podpredsednik g. Leop. Bruder-man. Po formalni otvoritvi je pozdravil polnoštevilno zbrane člane, povdar-jajoč v svojih pozdravnih besedah težak položaj, v katerem se nahaja naša trgo-viua. Treba je konstantne pozornosti in intenzivnega dela, da v borbi za obstoj ne propademo. Nato je podal tajnik g. dr. Ivan Pless poročilo o važnejših akcijah, ki jih je izvršila zbornica po zadnji plenarni sej*, t. j. po 6. juniju t. 1. zlasti z ozirom na interese naše trgovine. Poročal je o ponovnih akcijah, katere se je moralo izvesti proti številnim kršitvam obrtnih predpisov po krošnjarjih in trgovskih potnikih, o intervencijah radi kršitev zakona o nelojalni konkurenci, ki se na raznih krajih različno tolmači, radi nedopustnega poslovanja konsumov, v svrho otvoritve novih telefonskih relacij z inozemstvom, proti monopoliziranju šolskih ztfezkov i. dr. Poročal je nadalje o pripravah za voznoredno konferenco in o pripravah za izvozniški kongres. Nadalje je poročal o težki situaciji, koja je nastala vsled monopoli-zacije žitne trgovine i. dr. Nato je odsek razpravljal in sklepal o vseh, po zadnji seji zbornice došlih prošnjah za spregled donosa rednih dokazil usposobljenosti za nastop trgovine z mešanim blagom, o koncesijskih prošnjah za postavitev javnih tehtnic, za dovolitev novih sejmov, za odobritev sejmskih in tehtničarskilT tarif, o prošnjah za državljanstvo i. dr. Tajnik g. dr. Pless je nato izčrpno poročal o akcijah za pobijanje nedopustnega zbiranja naročil pri zasebnih strankah; govoril je o okrožnici, ki jo je v prog itd. itd). Po končani seziji, katera se tu in tam tudi umetno vzdržuje na tako povoljni višini od strani javnih faktorjev v svrho ublažitve brezposelnosti, bo padec zavarovanih delavcev zopet narastel. Zdravstvene razmere so se v avgustu zboljšale v primeri z lanskim letom skoraj za eno desetino. Odstotek bolnikov se je zmanjšal za celih — 0-25°/o na višino 2’35°/o (vštevši porodnice). Značilno je, da je padel odstotek moških bolnikov samo za —0-18°/o, dočim je odstotek ženskih bolnikov — kateri je vse predhodnje mesece naraščal — padel za celih —0-43°/o. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, je padla od lanskega leta za ca 1%, t. j. za Din —0'25 na Din 26-68. Padec ženskih plač je povprečno desetkrat večji (Din —0-5t), nego moških plač (Din —0-05). Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din —120.444-— na 2 milijona 635.077-G0. Bolniški prispevki OUZD-a so se tako znižali dnevno za več kot Din —7000’— ali mesečno skoraj za Din —200.000'—. * * * TUJSKOPROMETNA RAZSTAVA IN RAZSTAVA SLOVENSKIH MEST. na ljubljanskem velesejmu, ki so nameščene v paviljonih J, M, N, K, bodo za obisk šol odprte v dnevih 14., 15. iti 16. t. m. od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Šolska vodstva se vabijo, da izrabijo to ugodilo priliko in privedejo šolsko mladino na ogled. Vstopnina 3 dinarje za učenca, spremljajoče gg. učiteljstvo pa je vstopnine prosto. Od 10. do vključno 13. t. m. je sejmišče za obisk zaprto. tem pogledu izdal g. ban vsem sreskim načelstvom., Po daljši debati, katere so se udeležili skoro vsi člani odseka, je bilo sklenjeno, da se naprosi bansko upravo, da na predmetna določila obrtnega reda opozori tudi občine, cerkvene oblasti in šole, da se tako vpliva na najširše kroge, ker iščejo brezvestni inozemski potniki svoje žrtve predvsem med učiteljstvom in duhovništvom. Zbiranje naročil pri privatnikih naj se v novem obrtnem redu sploh prepove. Glede socialnopolitičnih akcij zbornice je dr. Pless poročal o položaju glede novega zakona o socialnem zavarovanju, nadalje o akcijah zbornice glede novih tablic opasnosti, tablic denarnega ekvivalenta za dajatve v naravi in nekaterih predstavk, ki jih je zbornica napravila radi preostre prakse pri izvajanju zakona o zavarovanju delavcev. Debate so se udeležili zlasti gg. Stergar,, vBruderman, Čeh, Florjančič, Sušnik, dr. Chrobath, Španiček, Ostre, Kržišnik i. dr. O tekočih davčnih vprašanjih je poročali zbornični konzulent g. Žagar. V svojem poročilu, v katerem je omenjal samo najvažnejše akcije, je navajal med drugim zbornične akcije glede izterjava-nja davka, glede pobiranja trošarine, glede sestave reklamacijskih odborov, glede okrajnih cestnih doklad, glede kontrole davka prostih konzumov itd. Posebno obširno je poročal o preureditvi skupnega davka, kolikor prihajajo v poštev trgovski interesi. Na koncu svojega poročila je omenjal tudi preureditev žitnega režima, -Jci posega jako globoko v interese trgovine. Ker ni bilo drugih predlogov, je predsedujoči g. Bruderman zaključil sejo ob 13. uri s toplo zahvalo vsem članom za sodelovanje. Seja trgovskega odseka Zbornice TOI. Dunajsko finančno in gospodarsko pismo. i. Najvažnejši dogodek zadnjega časa je nenadno zvišanje bančne obrestne mere od 7 in pol na 10 odstotkov. Ker je bila obrestna mera še v januarju 5od-stotna, se je torej v par tednih podvojila. Misliti si moremo, kakšne posledice mora imeti ta odredba na kreditne in produkcijske stroške voboe. In gotovo je, da ima trenutno vprašanje, kako si dobiti posojilo, prvo vlogo, in da bi tvrdke za svoje obratne kredite, če bi jih mogle dobiti v zadostni izmeri, plačate rade tudi še ipar odstotkov več. Nastane le vprašanje, če bo dovedlo zvišanje obrestne mere do večje denarno ponudbe kot je bila doslej. V tem pogledu ne smemo biti optimisti; kajti če so finančni krogi z občinstvom vred enkrat nervozni, ima tudi mikavnost večjega glavničnega donosa le omejeno privlačno moč. Zelo neprijetno je pa obratno, če se sedanje majhne kreditne možnosti samo podražijo, ne pa tudi razširijo. Od avstrijskih bank se zahteva, da zvišanja obrestne mere v svojih pogojili ne pustijo polno veljati; a ni prav jasno, kako naj to napravijo, zlasti še, ker mora biti na drugi strani v namenih Narodne banke in v njenem lastnem interesu, da zboljša tudi obre-stovanje za vloge. Narodna banka je zvišanje obrestne mere izvedla nenadno, sklep ni bil kot običajno napravljen v seji upravnega sveta. Tako postopanje je po pravilih banke dovoljeno le v izredno nujnih slučajih. Opravičena je domneva, da je bila Narodna banka izpostavljena najmočnejšemu pritisku od strani llanke za mednarodna izplačila, od katere se ve, da že dalj časa propagira večjo obrestno mero za Avstrijo. Ta banka in pa Angleška banka imata po svojih v Avstriji ležečih kratkoročnih kreditih oficielno avstrijsko kreditno politiko popolnoma v rokah. Zvišanje obrestne mere je doslej najmočnejši učinek nemških dogodkov, kateri so pa, kakor se je pozneje videlo, vplivali tudi drugod, tako v Londonu in v Budimpešti. Sicer se pa javljajo nemški in ogrski dogodki v Avstriji v mrtvilni stagnaciji vsega kupčijskega življenja, ki se je v zadnjem času poostrila še vsled znanih nemških potovalnih odredb. Zato se ni čuditi, da je pričelo prevladovati mnenje, da je najbolje zanesti se na lastno moč. Klicu »Kupujte v Avstriji« se je pridružil klic »Potujte v Avstrijo.« Prvi klic pride do izraza tudi v zadnjih trgovskih pogodbah, ki jih jo Avstrija sklenila; v pogodbi s Češkoslovaško na primer je zavarovala v večji meri kot doslej domači trg raznim važnim domačim industrijam, tako sladkorni industriji, tekstilni industriji, tovarnam stekla, raznim strojnim tovarnam itd. Brez velike poslovilne bolečine se je avstrijska industrija lotila od važnih eksportnih pozicij ter se obrnila v vsem na domači trg. Tudi borza je postala v zadnjem času bolj čisto avstrijska zadeva; kajti trgovina z ogrskimi papirji, ki je sicer zelo živahna, sedaj počiva in bo gotovo še nekaj časa počivala. Značilno je, kakšno odporno silo je pokazala Dunajska borza proti vsem od zunaj prihajajočim viharjem. Zvišanje obrestne mere, čeprav je zelo neprijetno, se more smatrati morda tudi kot sredstvo, da se preprečijo ostrejše prisilne odredbe, kot sta morali poseči po njih Nemčija in Ogrska. II. Poročilo o položaju avstrijske industrije pravi: Ker se v premogu krije le tekoča potreba, so uvedli premogovniki nadaljnje obratne omejitve. Tudi zalaganje s črnim premogom za jesensko sezijo se vrši te počasi. — Zaposlenost železno industrije je sedaj prav slaba; Alpine Montan je morala zapreti rudnik Erz-berg in ustaviti plavž v Donawitzu. (Na drugem mestu omenjamo, da bo dobila A. M. morda večja državna naročila od zveznih železnic, s čimer bi se katastrofa omilila). Povpraševanje po železu v palicah, nosilcih in po betonskem železu je ostalo nezadovoljivo. Železo predelujoča industrija je morala vsled dogodkov v Nemčiji in Ogrski eksport v ti dve deželi omejiti; eksportne cehe so v zadnjem času zopet padale. Kriza v Nemčiji je zadela zlasti avstrijsko kvalitetno industrijo, ki eksportira v prvi vrsti v Nemčijo. V železo predelujočih panogah so naročila vobče majhna; industrija železnih peči kaže po dolgi stagnacijski dobi sezijsko poživijenje. Z dežele prihaja mnogo naročil za kopalne stanovanjske opreme in za kopalno armaturo. Kovinski polfabrikati zaznamujejo ob rastočem uvozu iz Nemčije tem občutnejše padanje eksperta. — Industrija stekla je nezadostno zaposlena; prodaja raznih vrst stekla je v zadnjem času še padla. — V lesni panogi je nakupno delovanje v Avstriji majluio in računijo z nadaljnjimi prisilnimi prodajami. Eksport je vseskoz nezadovoljiv. — V tekstilni industriji poročajo tovarne o nezadostnih naročilih, čeprav je trgovina v zadnjem času v marsikaterem blagu močneje prodajala. — V bombaževem tkalništvu računijo glede na zvišane carine v trgovski pogodbi s Češkoslovaško na večjo zaposlenost, a načrti glede gradbe novih tkalnic se bodo pač težko realizirali. V konfekciji je povpraševanje trenutno koncentrirano v prvi vrsti na ceneno poletno blago. — V industriji usnja se izraža poslabšanje položaja s tem, da so morale tovarne izvesti nadaljnje obratne omejitve. V industriji čevljev se je mrtva se-zija pričela letos prej kot sicer. Prodaja usnjenega galanterijskega blaga je ovirana zlasti po manjšem tujskem pro: metu. — V kemični industriji poročajo 0 manjši prodaji bencina in spravljajo tudi to v zvezo z zmanjšanim tujskim prometom. — Sicer se je pa tujski promet v prav zadnjih dneh zopet znatno poživil, in upajo, da se bo ves dosedanji izostanek nadomestil. f Lil O. ŠTRUKELJ \ IsPECIJALNI ATELJE ZA SPLOSNol IČRKOSUKARSTVOl 1 LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 | ^ (NASPROTI VELESEJMA) 1881-RADIATEIR LASTNIK FRIDEKIK HERTLE. Poduzetja za modernecentralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice in zdravstvene opreme. LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. ŠT. 18. - Telefon 3482 LnililiJualra boru Tečaj 11. septembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE. Amsterdam 100 h. gold. 2282-82 2289 66 Berlin 100 M _•— —•— Bruselj 100 belg .... 787-25 789-61 Budimpešta 100 pen"5 — •— —"— Curih 100 fr. . . 1101-15 1107-45 Dunaj 100 šilingov . . , 795-75 798-15 London 1 funt . . . 275-10 275-92 Newyork 100 dolarjev . 5051-87 5668-87 Pariz 100 fr 221-99 222-65 Praga 100 kron 167-72 168-22 Trst 100 lir 296-12 297-02 5tiytaue,5cimi Sadjarske razstave in vinske razstave. V umetniškem paviljonu Zurovič v Beogradu bo od 19. do 21. t. m. velika pokrajinska razstava vina in sadja, ki jo priredi Glavni savez vinogradara i sa-djara. Razstavljalcem je ministrstvo za promet dovolilo za prevoz blaga, kakor tudi za udeležbo 50% popusta na železnici. S sklepom prometnega ministra je dovoljena polovična vožnja na povratku vsem udeležencem sadne in vinske razstave v Sremskih Karlovcih, ki se bo vršila od 25. septembra do 1. oktobra tega leta. M Zaključno poročilo jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni«. Letošnja jesenska prireditev ljubljanskega velesejma predstavlja zelo posrečimo nadaljevanje dela te za jugoslovansko gospodarstvo tako važne ustanove. Prireditev je obsegala poleg industrijskega, obrtnega in trgovskega dela velesejma še sledeče specialne razstave: I. Tujskoprometno razstavo; tl. Razstavo slovenskih mest; III. Kmetijsko razstavo vseh panog; IV. Higijensko razstavo; V. Razstavo »Novodobno gospodinjstvo«; VI. Razstavo pohištva, stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme. Tujskoprometna razstava je bila prva te vrste v naši državi, pestra in zanimiva ter je imela za vsakega obiskovalca kaj privlačnega. Naše tujskopro-metne in planinske organizacije so pokazale svoje delo v pretekli dobi, pa tudi uspehe svojega delovanja. Odlične so bile tudi razstave poštne uprave Dravske banovine, Jadranske plovidbe, autokluba in aerokluba Ljubljana. Poseben oddelek v tej razstavi je tvorilo gostilničarstvo in hotelirstvo, kjbr se je pokazalo, kakšni morajo biti posebno naši podeželski hoteli in gostilne, da bo imel gost v resnici tudi udobno bivanje med nami. Na razstavi slovenskih mest so naša mesta pokazala svoje zgodovino, svoje zanimivosti, svoje kulturne, liigijenske, socijalne in gospodarske razmere. Kmetijska razstava je obsegala strokovno poučni kmetijski oddelek, sirarstvo in mlekarstvo, jajca, čebelarstvo in med, zelenjadarstvo, vino, poljedelske stroje in orodje, perutninarstvo in kun-čerejo. Z vzorci domačih pridelkov se je tu opozarjalo domače in vnanje trgovce in jih vabilo, da stopijo v trgovske stike z domačimi proizvajalci. Prišlo je mnogo kupcev in trgovcev iz inozemstva, ki so z domačimi producenti navezali trgovske stike in bodo od njih nabavljali blago, zlasti vino, sir, med, jajca in zelenjavo. Higijenska razstava, ki jo je priredil Državni higijenski zavod v Ljubljani, nam je prikazala zlasti higijensko službo Dravske banovine v zelo zanimivi, tudi širšim slojem naroda lahko doumljivi obliki. Tu je priredil tudi ljubljanski OUZD svojo lastno, zelo poučno razstavo. Novodobno gospodinjstvo je bila posebno za naše ženstvo močno zanimiva in privlačna razstava. Razstava je bila nekak kažipot, kako si gospodinja uravnaj svoj posel, da bo ustrezal načelom smotrene porabe časa, moči in materiala ter da bo odgovarjal zahtevam narodnega gospodarstva in narodnega zdravja. Obenem pa je razstava javnosti pokazala, v kakšni smeri in na kakšen način se v sedanji dobi vrši razvoj gospodinjstva. Razstava pohištva nam je dokazala neprimerno velik napredek naše pohištvene industrije. Razstavljalci so z izredno okusnostjo prikazali vse, od pri-proste spalnico do luksurioznega salona. Pohištvo je izdelano po načrtih priznanih naših pohištvenih arhitektov in nam nudi garancijo modernizacije in solidnosti tudi na tem polju. Industrijski, obrtni in trgovski del velesejma je poslovno dobro zaključil. Predvsem je bila živahna kupčija v raznih secijskih predmetih, dalje zelo dobro v gospodarskih strojih, strojih težke industrije in kovinskih predmetih, pohištvu, preprogah, klavirjih, harmonikah, radioaparatih, tapetništvu, pleteninah, čipkah, krznu, bižuteriji, parfumeriji, živilski industriji, raznih predmetih dnevne porabe, športnih predmetih in praktičnih novostih. Obiskovalcev je bilo nad 110.000, od teh 5% inozemcev, predvsem iz Avstrije, Italije, Nemčije, dalje Poljske, Francije, Anglije in Grčije. Na dan otvoritve je počastila prireditev s svojim obiskom tudi Nj. Vel. kraljica Marija. XII. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 4. do 13. junija 1932. Za izvoz sadja iz Jugoslavije je letos na razpolago okoli tisoč za to opremljenih vagonov z ventilacijo in vratnimi mrežami. S tem je zagotovljen zadosten dotok zraka in je zlasti spodnji del pošiljk zavarovan pred pokvarjenjem, Alpine Montan bo posvetila v bodoče trgovini z Rusijo večjo pozornost, posebno še, ker nemške tovarne ne delajo več toliko za Rusijo kot so prej. Med Nemčijo in Chile se vršijo pogajanja glede uvoza letnih 100.000 ton chilenskega solitra v Nemčijo. švicarske banke so ustanovile intervencijski konzorcij, da preprečijo nenadne padce tečajev, kot se je tak padec izvršil v zadnjih dneh. Padec dohodkov v Nemčiji v prvi letošnji polovici v primeru s prvo lansko polovico ceni Zavod za konjunk-turno raziskovanje na ca 3 milijarde mark. Nova petrolejska fuzija v U. S. A. (New Jersey in California) bo razpolagala z aktivi 2400 milijonov dolarjev in z glavnico 1500 milijonov dolarjev. Bo največja industrijska edi-nica v USA in bo kontrolirala 10 odstotkov vse petrolejske produkcije v U. S. A. Zadolženje nemškega poljedelstva je naraslo v letih 1924 do 1930 v Vzhodni Nemčiji pri obratih nad 200 hektarjev nad 360 odstotkov, v Zahodni Nemčiji pri obratih nad 100 ha več kot 470 odstotkov. V Vzhodni Nemčiji so posestva povprečno večja kot v Zahodni. Sterilizirajte pitno vodo z KAPORITOM! Navodjla v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5 2825 hiš je bilo zgrajenih v Zagrebu v zadnjih desetih letih. Stanovanj v njih je 11.612, sob okoli 23.000. Gradba velike radiopostaje v Skop-Iju se približuje zaključku. Skupni stroški znašajo 30 milijonov Din. švicarskemu kartelu ur je pristopila tudi država in bo prevzela tudi večji paket delnic. To je menda edini tak slučaj v Evropi. Novi bančni sindikat v Chicago je združil 63 bank, da prepreči take pretrese kot so se dogajali v zadnjem času. žitni monopol v Bolgariji je predmet živahnega razmotrivanja med parlamentarnimi strankami. Na trgu cina oporna akcija doslej ni imela nobenega uspeha in so cene zopet padle, pri čemer obstoji možnost še nadaljnjega padanja. Kreugerjeve delnice so si od zadnjega padca opomogle in zopet krepko tendirajo. Konfereenca srebra v manjšem obsegu kot je bilo prvotno nameravano se bo vršila 17. t. m. v Parizu. Gre v prvi vrsti za preprečenje prevelikega kolebanja cen. Petrolejski zavod v Romuniji, ki ga nameravajo ustanoviti, naj omogoči domačim družbam uspešno konkurenco z glavnično močnimi inozemskimi skupinami. Zaposlenost industrije v Češkoslovaški je po poročilu čslov. Narodne banke kljub depresiji in nesigurnosti v Srednji Evropi ugodna, zlasti pri eksportni industriji. OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6 —8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII - Telefon 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK Iz seje uprave Zavoda za pospeševanje obrti. Filmska predavanja — osnovanje posvetovalnice za racijonalizacijo obrtniških delavnic — izobrazba podeželskih obrtnikov — strokovna izobrazba v tujini. — Obrtni odsek soglasno za skupne zbornice. Te dni se je pod predsedstvom g. Ivana Ogrina vršila seja Zavoda za pospeševanje obrti. Uvodoma je predsednik g. Ogrin podal poročilo o delu Zavoda. V okrilju Zavoda se bodo čimprej začela vršiti filmska predavanja, kar je za izobrazbo obrtništva neprecenljivee vrednosti in pomena. Donedaj se to ni zgodilo radi tega, ker je taksa za filme zelo vsioka. Zbornica je prosila, da se taki filmi takse opro-ste in na merodajnih mestih se je to tudi obljubilo. V letošnjem letu se je izdalo za obrtno pospeševanje 335.403 Din; tu so vštete tudi podpore raznim obrtnim organizacijam. Stroški za tečaje so vedno večji, kajti potreba po prireditvi tečajev je vedno močnejša. V vseh krajih, kjerkoli je Zavod priredil tečaje, prosijo za prireditev novih dopolnilnih tečajev. Vodstvo Zavoda se tega popolnoma zaveda ter se bodo v tej sezoni vršili razni važni tečaji. V debati, katere so se udeležili predsednik Ivan Ogrin in člani uprave Josip Rebek, Kralj, češarek, Ložar, Oset in ravnatelj Krejči, se je sklenila, da se prirede tečaji za učenje tujih jezikov, tečaji za stavbno deko-riranje, kalkulacijski in knjigovodski tečaji ter tečaji za racijonalizacijo delavnic. V zvezi s tem je izrednega pomena osnovanje posvetovalnega sveta, ki bo iz okrilja Zavoda dajal obrtnikom navodila, kako je treba urediti delavnice, kake stroje naročiti, kratko vse, kar je potrebno obrtniku. Vršili se bodo dalje dopolnilni av-togenski tečaji, specijalni tečaji za varenje na deželi, tečaji za popravila poljedelskih strojev in avtobusov, dalje tečaji za vodstvo obrtniških na-bavljalnih, kreditnih in produkcijskih »Deju« nemško-jugoslov. trgovska družba z o. z. v Essenu. A, Trgovinski oddelek. Pred nekaj meseci je ustanovilo več upllvnih osebnosti, med katere spadajo tudi Jugoslovanski konzul Paulus in nad-*upan dr. Rosendahl, katerega poznamo iz zadnjega potovanja nemških industrijskih zastopnikov po Jugoslaviji, v srcu rensko-westfalskega industrijskega okrožja, ki šteje 10 milijonov prebivalcev, »Deju« nemško-jugoslovansko trgovsko družbo z o. z. v Essenu. Namen te družbe je pospeševanje blagovne izmenjave med Nemčijo in Jugoslavijo s posredovanjem uvoza jugoslovanskih agrarnih produktov, gozdnih produktov, rud in kovin v Nemčijo in izvoz nemških industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. To blagovno izmenjavo organizira velikopotezno »Deju« kot osrednja zbiralnica za celo Nemčijo v celju z novo jugoslovensko-nemško trgovsko pogodbo, ustvariti med jugoslovan. interesenti tudi izmenjalno pogodbo. Nemški tisk je o tej ustanovitvi poročal celi državi in je ustanovitev te družbe našla v vseh interesiranih krogih močan odme^. številne zveze, organizacije, zadruge in posamezne tvrdke najrazličnejših branž, so se obrnile na »Deju« z željo zastopstva Njihovih interesov v Jugoslaviji. Ker je Nemčija s svojim 65 milijonskim prebivalstvom, obstoječim Predvsem iz industrijskega delavstva, za jugoslovanske produkte prav posebno hvaležen trg in ker je »Deju« v interesu svojega blagovno-izmenje-valnega projekta na pospeševanju uvoza iz Jugoslavije interesirana, se hujno priporoča, da vsi interesenti izvoza in uvoza obračajo svojo pozornost na to družbo, ki je drage volje Pripravljena, da brezplačno svetuje in ^aje informacije. »Deju« je v stalnih stikih z jugoslovanskimi trgovskimi zbornicami in z zadrug. Zavod je s tem pestrim programom tečajev pokazal, da hoče povzdigniti predvsem tudi izobrazbo podeželskega obrtnika. Tako je Zavod že priredil v Brežicah tečaj za damsko in moško krojenje, kar je za tamkajšnje obrtnike zelo važno, ker se mu s tem omogoča čim večje uveljavljenje na bližnjem zagrebškem trgu. Zavod je dalje dal podpore za strokovno izobrazbo v inozemstvu, tako za kovinarsko, lesno, keramično, oblačilno in grafično stroko. Istega dne se je vršila tudi seja Obrtnega odseka, na kateri je predsednik Ogrin podal poročilo o težkem položaju obrtništva; glede pavšalnega odkupa davka na poslovni promet je bil soglasno sprejet njegov predlog, da se ne more obrtnik v današnjih težkih časih vezati za 3 leta naprej, ampak, da se mu mora dati možnost odpovedati po enem letu. Dalje je na predlog g. Rebeka Obrtni odsek soglasno sprejel resolucijo, v kateri odločno obsoja in zavrača borbo proti skupnim zbornicam, ker si nekateri lastijo pravico, da govore v imenu vsega obrtništva, kar ni kakor ni res. Obrtni odsek Zbornice predstavlja naj višji obrtniški forum iz vse Dravske banovine in ta se je izjavil ponovno za skupne Zbornice, kajti to je edino v korist vsega obrtništva; Objektivnemu in resnemu obrtniku to najboljše dokazuje delo Zbornice in njenega Zavoda. J. HLEBS družba z o. z. UUBUflNA, Sv. Petra cesta 33 Soboslikarstvo in pleskarstvo Vsa dola izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo uradnimi in poluradnimi mesti v Beogradu in odgovarja že dolgo pogrešani potrebi za olajšanje in okrepljen j e direktnih gospodarskih odnoSajev onih dežel, ki so po svoji naravi medsebojno gospodarsko zavisne. Kot čujemo, bosta generalna pooblaščenca te družbe: nadžupan dr. Rosendahl in poslovodja dr. Cloeren v drugi polovici meseca septembra zopet obiskala Beograd ln Zagreb, da na ta način ustvarita s posredovanjem trgovskih zbornic za resne interesente priložnost do osebnih stikov. Navzlic temu pa se priporoča, da se po možnosti že preje pismenim potom najde stik z »Deju«. B. Prometni oddelek. Za pospeševanje obojestranske tujske industrije je ustanovila »Deju« poseben prometni oddelek in imenovala kot poslovodjo tega oddelka dobro poznanega pisatelja Alberta Kohler-Dusseldorfa, ki je organiziral in izvedel že številna potovanja v Jugslavijo, opisal jugoslovanske prilike v najrazličnejših časopisih in ki je v Jugoslaviji sami prav dobro znan. Ta prometni oddelek ustanavlja pri velikih prometnih družbah in časopisih številna zastopstva jugoslovanskih potovalnih birojev in organizira skupno s potovalnim birojem »Mittag-Diisseldorf« študijska in družabna potovanja v Jugoslavijo in iz Jugoslavije. Delovni program prometnega oddelka obsega tudi uvedbo obveščevalnega biroja o Jugoslaviji v namenu podviga kulturnih onošajev in propagandnega biroja, ki se stavlja jugoslovanskim tujskoprometnim organizacijam (zdraviliškim komisijam, hotelom itd.) na razpolago kot brezplačen svetovalec na čim uspešnejšo pro-pogando v Nemčiji in z brezplačno izdelavo modernih in uspešnih propagandnih načrtov. Interesenti naj se izvolijo za vse informacije obrniti direktno na »Deju« Deutsch-Jugoslavische H. H. m. b. H. Essen »Lenauhaus«. Vpisale so se izpremembe in dodatkih pri nastopnih firmah: Sedež: Ruše. Dan vpisa: 20. avgusta 1931. Besedilo: Tovarna vžigalic in kemikalij, Ruše, družba z o. z. Družbena pogodba z dne 18. avgusta 1920, opr. št. 606, se je izpreme-nila z notarskim zapisnikom z dne 29. julija 1931, opr. št. 4778, v členih 2. in 3. Besedilo firme odslej: Tovarna lesnih proizvodov in kemikalij, Ruše, družba z o. z. Predmet podjetja odslej: Predmet in namen družbe je: Ustanavljanje in obratovanje tvornic lesa in kemikalij na ozemlju kraljevine Jugoslavije, izkoriščanje, nakup in prodaja vseh vrst surovin, kakor lesa, kemikalij in tako dalje, izdelkov in pridelkov, ki so s temi obrati na katerikoli način v zvezi, končno tehnično in trgovsko izkoriščanje vseh z dotičnimi tovarniškimi podjetji združenih stranskih in pomožnih obratov. Izbriše se dosedanji poslovodja Richter Milan, vpiše pa novi poslovodja Glaser Viktor, veleposestnik in industrij alec na Smolniku pri Rušah. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. avgusta 1931. Firm 724/31 — Rg C I 32/22. RO'LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ,.KARTOTEKA" d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 X. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO. Žalec v Savinjski dolini, dne 9. sept. 1931. Pri zelo živahnem povpraševanju, učvrščenem razpoloženju in rastočih cenah — do 12 Din za 1 kg — je razprodanih čez 60 odstotkov letošnjega pridelka. V javni Oznamovalnici za hmelj se je letos — nova sezona — signiralo že nad 700 težkih bal. — Društveni odbor. Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo H V O Lastna p ražam a *a kavo In mlin za dišave z električnim obratom 1 e t o n 26-66 ^nudbg.pouDHSeiuiiii Tvrdka Franjo Černuta i sin, Osijek I., Kapucinska ulica 3, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tovarnami (izdelovalci) moške konfekcije, seržev in klotov, bombažnih in volnenih tkanin, vate, gumbov. Zastopstvo naših tvrdk za juinc kraje Poljske bi prevzel Dragič Slavko, Chybie Kolo Bielska. Pisati je imenovanemu neposredno. KOLIN IK A TVORNKA CIKORIJE LJUBLJANA. OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo železnih nosilcev in profilov. — Direkcija drž. rudnika v Zabukovci sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo ovsa. — Dne 23. septembra t. 1. sprejema direkcija drž. željezare v Varešu ponudbe za dobavo kisika, Direkcija drž. rudnika v Zenici pa za dobavo »balata« jermenov. — Pri direkciji pomorskog saobračaja v Splitu se bo vršila dne 23. septembra t. 1. ofertalna licitacija za dobavo raznih strojnih delov bagerja, pri direkciji drž. železnic v Sarajevu pa za dobavo portland-cementa. — Direkcija drž. rudnika v Kreki sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo prekinjevalcev za električni tok, aluminijevih polic in spojk, masti za jamske vozičke, železa, koruze, ovsa in elektro-stevcev. — Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo trofaznega transformatorja. — Pri intendan^uri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 24. septembra t. 1. direktna pogodba za dobavo raznih živil. — Dne 25. septembra t. 1. se bo vršila pri direkciji pomorskog saobračaja v Splitu ofertalna licitacija glede dobave raznih masti, petroleja in bencina, pri direkciji drž. železnic v Sarajevu pa glede dobave silicijeve brončane žice. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Mašinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. septembra t. 1. ponudbe za dobavo steklarskega kita, do 15. septembra t. 1. za dobavo kalcinirane sode ter do 17. septembra t. 1. za dobavo peresnega jekla. — Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo spojnih vijakov in azbestnega škrilja. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe za dobavo žebljev za tračnice. — Direkcija državne željezare v Varešu sprejema do 23. septembra t. 1. ponudbe za dobavo olja za osi in cilindrskega olja. — Pri komandi 32. artilerijskega polka v Mariboru se bo vršila dne 23. septembra t. 1. licitacija za dobavo živil. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema ponudbe za dobavo bakrene žice, izolatorjev in drugega elektrotehničnega materiala. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja lesa in drv. Direkcija šuma v Ljubljani bo prodala 19., 21. in 22. septembra t. 1. po pismenih ponudbah večje količine lesa in drv. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Že v 24 urahvbri.".s.£ lek«, klobuke itd. Škrobi in gvetiolika srajce, ovratnik« in manSete. Pere, suši, manga in ltba domače perilo tovarna JOS. REICH. Tržne cene v Ljubljani, dne 1. septembra 1931. Govedina v mesnicah po mestu: I. vrste 14—16 Din, II. 12—14. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 14—16, II. 12 do 14,-III. 8 do 10, jezika 18, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 14—16, ledic 18, možganov 8—16, loja 6—8, telečjega mesa I. 16—18, II. 12—14, prašičjega mesa I. 20—22, II. 16—18, III. 14—16„ pljuč 8—10, jeter 16—18, ledic 25, glave 8, parkljev 4—6, slanine trebušne 13, slanine ribe in sala 18, slanine mešane 16, slanine na debelo 16, prekajenega mesa I. 24—25, II. 18—20, prekajenih parkljev 5—7, prekajene glave 8—10, jezika 25, koštrunovega mesa 12—14, jagnjetine 18—20, konjskega mesa I. 8, II. 6. Klobase: kg krakovskih 32, debrecinskih 32, hrenovk 29—31, safalad 29—31, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16—18. piščanec majhen 12—15, večji 18—22, kokoš 25—30, petelin 20—30, raca 30, domači zajec manjši 8—12, večji 15—20, poljska jerebica 15, gozdna jerebica 18 do 20, 1 kg karpa 22—30, linja 20—28, ščuke 35—40, postrvi 60, sulca 60, klina 15—20, mrene 10 do 14, pečenke 8 do 10, 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 36 do 40, masla 30—36, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8' jajce 0-50—1, 1 liter starega vina 16—22, novega 14—16, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 5, 1 steklenica piva 5-50—6, 1 kg belega kruha 4-50, črnega 4, rženega 4, navadna žemlja 0-50, 1 kg jabolk I. 5—6, II. 4, III. 2—3, luksusnih hrušk 7—8, hrušk I. 5 do 6, II. 3—4, III. 2, ena limona 0-75 do 1-50, 1 kg mandeljnov 50, orehov 12, luščenih orehov 34—36, češpelj 3 do 4, suhih češpelj 10—12 ,suhih hrušk 10—12, breskev 6—18, grozdja 4—7, liter brusnic 8, 1 kg kave Portoriko 80—84, Santos 52—54, pražene kave I. 90—100, II. 80—90, III. 66—70, IV. 56—60, kristalnega belega sladkorja 12-75, v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg soli morske debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 40, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80, moke št. 0 na debelo 335—370, na drobno 4, moke št. 2 na debelo 310—340, na drobno 3-75, moke št. 4 na debelo 260 do 280, na drobno 3-50, moke št. 6 na debelo 210—240, na drobno 3-25, kaše 5—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 8—10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 2-50 do 3, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5, ajdove moke I. 6—7, II. 5, ržene moke 3'50, q pšenice 210—220, rži 190—200, ječmena 180—200, ovsa 185 do 210, prosa 230—250, koruze 155 do 160, ajde 240—255, fižola ribničana 275,, prepeličarja 325, kg graha 8—10, leče 10—14, 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. m trdih drv 100—145, mehkih drv 70, q sladkega sena 70, pol sladkega sena 60—70, kislega sena 50 do 55, slame 50—55, 1 kg glavnate solate 3—4, zgodnjega zelja 1—1-25, rdečega zelja 2, kislega zelja 4—5, ohrovta 1"50, kolerab 1-50—2, kolerab podzem-ljic 0-50, špinače 3—4, paradižnikov 2-50—3, kumar 0"50, kumaric za vkisa-vanje 100 10—12, buč 0-50—0-75, graha v stročju 5—6, fižola v stročju 2-50—5, luščenega 3, čebule 2, česna 10—12, krompirja 1, repe 0-75, kisle repe 3, jurčkov 10, korenja 3—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4, Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Krcdifaiž zavcri za trgovino in industrijo Cfubljana, ‘Prešernova ul. 5C fv lastnem poslopju) Brzojavke: K?edit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; Interarbaa: 2700, 2806. - Peterson International Banking Code Obrestovani« ▼ 1 • g, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devis ln valut, borzna mrofilla, prednja! la krediti vsake vrste, eskompt in lnkaso menic ter nakazila v tu- lu inozemstvo, safedepositi Ltd. SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER TiMon !L 20-60 LJUB LJANA prevzema vse v to stroko spada Jož* posle. Lastno skladliie z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinska skladišč«. Mestna troiarln« prosta skladišča. Carinska posredovanje. Prevet pohištva s pehištvanlml vozovi I* avtomobili £uslnih: Jcsip Vevlič 'Veletrgovina koloni- Zaloga Špirita. Jalne robe. fflEllCi raznei ’a žganja in S>unaj,ka cesta 33 \aoČna postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago ! KlIŠEJE i vseh vrsl por folog rafij ol/l-| ali risbah, i % v £ u te Naznanilo slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej JAKOB FLIGL. dediči Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5 Telefon štov. 33-53 naj scrhd ne/še 1 k! & r*na ST*DIU UUBL1ANA DAIMATIN0VA13 GARAGE AUTO — MOTO Mehanična delavnica, bencin, olje, pnevmatika ter vsa v stroko spadajoča dela IVAN KOPAČ LJUBLJANA BLEIWEISO V A C. 52 TELEFON ŠT. 27-75 Iv. Brunčič stavbni in pohištveni pleskar in litar Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 25 Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna Telelon 34-7 6 ‘Grgovci in industrijci 1 Trgcvsfci lisi se priporoča za inscrirctnjel Motvoz Grosuplje domal slovenski izdelek • Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna i J- Grosuplje pri Ljubljani Na|nov«Jie dvokolo z motorčkom, 1 /4 K. $., dwo-kolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički , |owarna dvokoles in in posamuzm „TRIBUN« " "• a deli najceneje otroikih voalčkov, ljubijana, Karlovška C.4 Ceniki franko Lovro Rozman Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril Pred Prulami 5 Tel. št. 29-79 Ljubljana OPEKO prvovrstno, v vsaki množini, jiudi po najnižjih dnevnih cenah opekarna JOŽE ORAŽEM ml. Sr. Gameljne, p. St. Vid nad Ljubljano Podeželskim trgovcem priporočamo nadrobno prodajo našega »ISOLA.", sijajno preizkušenega sredstva za izolacijo zidovja proti vlagi in osušitev vlažnih prostorov. Zelo dober prodajni predmet! LJUBLJANSKA KOMERCIJ ALNA DRUŽBA LJUBLJANA, Blelweisova IS .KUVERTA m L1UBL1ANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA • • fer! ‘ GRADBENO PODJETJE IN IEHNIČNA PISARNA MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana STAVBENIK Poštni ček. račun štev. 12.834 Telefon štev. 2103 Beton, žeiezobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. O O Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke O O Tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah _________ LEUANTSKI VELESEJEM Fiera del Levante BARI (ttaliia) od 6. do 21. septembra 1931 Znižanja na železnicah in parobrodih Zastopnik v Ljubljani: COSULICH LINE Orel« dr. IVAN PLESS. — Za ¥rt«v«ko - indu»trij»ko d. d. »MEMrOlU kot l*dajatel)a ln trnkarja: 0. MICHALEK. L|ubljana.