243
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1.
Člen I. Z ozirom na izvrševanje tega stavbinskega reda je občinsko ozemlje razdeljeno v notranji in vnanji okraj.
Člen II. Notranji okraj obseza v soglasji z omejitvijo, katero je odredila e. kr. deželna vlada za Kranjsko po razglasu z dne 28. decembra 1894. leta, št. 16.569, dež. zak. št. 3 iz leta 1895., z ozirom na uredbo stav-binskih obrtov, prve štiri mestne okraje, navedene v § 1. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1887. 1., dež. zak. št. 22, in sicer:
I.  okraj, ki se imenuje šolstu,
II.  okraj, ki se imenuje šentjakobski,
III.   okraj, ki se imenuje dvorski,
IV.  okraj, ki se imenuje kolodvorski.
Pri ulicah, ki delajo mejo teh okrajev na zunaj, spadati obe vrsti hiš še k notranjemu okraju.
Vnanji okraj obsega vsa poslopja, ki leže med mejo notranjega okraja in med mejo občinskega ozemlja.
Deželni vladi pristoji, potrebne premembe v omejitvi notranjega in unanjega stavbinskega okraja dogovorno z deželnim odborom potom naredbe določati in istotako v slučaji premembe občinskega ozemlja stolnega mesta Ljubljane nove dele občinskega ozemlja uvrščati v notranji ali unanji stavbinski okraj.
Prvi oddelek.
Občne   odredbe   in   zahteve   glede   naprave   novih, glede   uravnave   obstoječih   mestnih   delov;   potem
glede stavb ob javnih potih.
Načrt   o   površji   zemljišča.    Legopisni  in   ni-
velski črteži. § 1. Pri napravi novih ulic in prostorov je skrbeti za njih pravilno, zlasu pa namenu primerno uredbo.
V ta namen se mora površje zemljišča geometrično narisati, nivelirati in črtežu primerno opisati.
O skupni napravi novih mestnih delov in o njih zvezi z obmejnimi ulicami in prostori je sestaviti redne legopisne in nivelske črteže.
Kot merila se predpisu ejo:
Za legopisne črteže.........1 : 1000
„   dolžine nivelskih črtežev......1 : 1000
„   višine          „            „        ......    1 : 100
in za poprečne profile........1 : 100
Vsi dolžinski in visočinski razstoji nivelskih in profilskih črtežev morajo biti kotirani in višine na morsko višino, ki daje podlago mestnemu nivelskemu črtežu, reducirane.
Smer in širina ulic.
§ 2. Ulice, ki se na novo napravijo, morajo dobiti kar   najpremejšo   smer  in  takšno   širino,   da  je v njih
poleg zložnega, za obračanje voz primernega cestišča tudi še prostora za napravo pešpotov na obeh straneh ob nastajajočih hišah. Pri posebno važnih prometnih cestah je misliti tudi na to, da se za napravo'Lcestnih železnic, kakor tudi za drevesne nasade pripravi potrebni prostor. Mera vse širine je odvisna od dolžine in lege dotičnih ulic proti smeri glavnega prometa in od drugih krajnih razmer.
V obče pa se ustanavlja, da
a)   morajo vse glavne ulice, ki drže do najbolj obiskovanih mestnih delov ali kolodvorov, in so določene posredovati posebno živahen promet, po razmerji svoje dolžine praviloma dobiti najmanj po 20 m širine, da
b)  morajo one ceste, ki imajo z zgoraj omenjenimi (a) isto smer, o katerih je pa misliti, da bodo imele menj živahen promet, dobiti najmenj po 14 m širine, in da
c)   morajo krajše stranske in prečne ulice dobiti najmenj po 12 m širine,
d)  da se ceste, če je več nasvetovanih, kolikor je moči, križajo v pravem kotu.
Pri cestah, ki se mislijo nanovo napraviti v že zazidanih mestnih delih ali pri razširjanju obstoječih cest, se je, kolikor moči, ravnati po gorenjih določilih.
§ 3. Kot podstavo za napravo novih ali premembo obstoječih prometnih potov in za določitev stavbinskih črt mora magistrat narediti občen mestni uravnavni in razširja vni črtež ter ga razgrniti na javni vpogled. Ta črtež mora poočititi stavbinske črte, po katerih se je ravnati, zlasti za vse mestne dele, ki že obstoje ali jih je na novo napraviti, ter tudi poočititi lego in višino, po mestu primerno razdeljenih, na morsko višino se ozira-jočih stalnih visočinskih točk.
Ko je ta črtež izgotovljen in poprej od mestnega sveta odobren, tedaj je določiti in od magistrata razglasiti šesttedenski rok, v katerem je vsakemu udeležencu dano na prosto voljo, da svoje morebitne ugovore zoper črtež, oziroma zoper dotični izgotovljeni del njegov pismeno vloži pri magistratu.
Po preteklem roku mora občinski svet o ugovorih oddati svoje mnenje ter jih predložiti c. kr. deželni vladi, katera o njih, dogovorno z deželnim odborom, končno-veljavno razsodi.
Tudi v slučaju, da se ugovori ne vložijo, naj se črtež predloži c. kr. deželni vladi, kateri je pridrženo, v dogovoru z deželnim odborom končno-veljavno potrditi omenjeni črtež.
Na isti način je postopati pri poznejših premembah, raztezah in omejitvah mestnega uravnavnega in razširjav-nega črteža. K takšnim odstopom od tega črteža spadajo tudi izjeme od črteža v posebnih posameznih slučajih.
Isto velja do izgotovljenja .mestnega uravnavnega in razširjavnega črteža za premembe pri že obstoječih stavbinskih črtah.                                       (Dalje sledi.)
253
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Odobrenje razdelitve kakega zemljišča na
stavišča
§ 4. Za razdelitev zemljišča na stavišča (parceliranje) se mora dobiti odobrenje občinskega sveta, predno se prosi *a stavbinsko dovolilo posameznih poslopij. Kdor prosi za razdelitev, mora v ta namen predložiti izpisek iz deželne deske ah zemljiške knjige ter razdelitev pooči-titi z rednim legopisnim in nivelskim črtežem, sestavljenem po merilu, določenem v § 21. Ta črtež je predložiti v dveh istorisih, od katerih jeden istoris ostane pri magistratu, drugi se vrne prosilcu za razdelitev. Ob-sezati mora natančno kotiranje in zračunjene ploskovne mere vsega stavišča, kakor tudi posameznih delov (stav-binskih parcel).
Za razdelitev zemljišča, izvršeno v ta namen, da se zazida, v katastru ali v zemljiški knjigi izvršeno parceliranje ni merodajno.
Da se poizvedo krajne razmere, je pred podelitvijo privolila izvršiti ogled na lici mesta. V ta namen imenuje stavbinsko oblastvo lokalno komisijo, za kojo so predpisi §§ 23. in 26. tega zakona   smiselno uporabljati.
Doba  veljavnosti  za razdelitveno   odobrenje.
§ 5. Razdelitveno dovolilo postane neveljavno, če se v 5 letih, račun j enih od dneva njegove vročitve, ne prične zazidavanje razdeljenih stavišč. Na prošnjo razdelitvenega prosilca pa sme stavbinsko oblastvo ta rok podaljšati, vendar to podaljšanje roka ne sme presezati daljne dobe 5 let.
Odstop zemljišča pri parceliranju.
§ 6. Pri parceliranju mora razdelitveni prosilec tisto zemljišče, katero se potrebuje za razširjavo obstoječih, kakor za odprtje novih cesta, prostorov ali nabrežij, v širini do največ 20 metrov brezplačno in neobremenjeno odstopiti občini.
Istotako je prosilec za parceliranje, kadar se na meji razdelitvenega objekta nanovo odpro cesta ali ulice manjše nego poprej zaznamenovane širine, ali kadar se takšna že obstoječa cesta ali takšne že obstoječe ulice razširijo, dolžan, brezplačno in neobremenjeno odstopiti potrebno  zemljišče, toda  samo do  polovice  nove  cestne
ali ulične  širine in v širini  največ do 10 metrov po vsi dolžini s cesto ali z ulicami omejenih stavišč.
Kadar občina spozna, da je na javno korist, da se takšna nova in oziroma razširjena cesta ali takšne ulice takoj ali pozneje izreče v vsi svoji širini javnemu prometu, tedaj je upravičena drugi del za napravo pota po določeni stavbinski črti potrebne, nezazidane zemljiške ploskve od dotičnih lastnikov odkupiti proti primerni odškodbi; ista pa sme povračilo odkupninskih stroškov, toda brez obresti, ob svoječasnem zazidanji na odkupljeno zemljiško ploskev meječih zemljišč poterjati od dotičnih stavbinskih prosilcev v razmerji dolžine cestnega, oziroma uličnega pročelja njih stavišč ter izjaviti, da je od povračila te odkupnine zavisno stavbinsko dovolilo.
Podrazdelitve obstoječih stavbinskih prostorov, vsled katerih ne nastanejo nove ceste ali ulice, ni šteti za par-liranje v zgoraj navedenem zmislu.
Občina ima dolžnost po razmerju napredujočega zazidanja napraviti nadalje potrebne cestne in glavne kanale. Zlasti je občina tudi dolžna novo narejene ceste in ulice razsvetliti, po njih narediti pomost (tlak), even-tuvalno makadam, ali jih urediti kot umetno uravnane ceste.
Kadar se pri parceliranju večjih zemljišč določi zemljiška ploskev za javni prostor, tedaj morajo razdelitveni prosilci razven zemljiških delov, ki se po odstavku 1. in 2. tega paragrafa odstopijo brezplačno, občini odstopiti še za to potrebno zemljišče proti primerni odškodbi,
Odplatni odstopi zemljišča, kadarse stavbinska črta nazaj umakne ali naprej pomakne.
§ 7. Tisti svet, ki postane prost s tem, da se mora stavbinski gospodar po razmerju določone stavbinske črte pri novih stavbah, prizidavah in prezidavah nazaj umakniti za mejno črto že obstoječih poslopij ali ne še zazidanega zemljišča, mora lastnik nemudoma odstopiti občini. Kadar pa se mora stavbinski gospodar po razmerju določene stavbinske črte naprej pomakniti čez mejne črte svojega stavišča, mora mu občina odstopiti v to potrebni ulični svet. V obeh slučajih je za ta odstop plačati primerno odškodbo.
Odplatni  odstopi   zemljišč  in  poslopfj   pri  odprtji novih ulic.
§ 8. Kadar se pokaže, da je zaradi nezadrževanega prometa, zaradi varnosti proti ognju ali zaradi zdravstvenih razmer treba odpreti novo cesto ali nove ulice ali razširiti že obstoječe, istotako, kadar je z omenjenih razlogov napraviti nov trg, ali razširiti že obstoječega; tedaj so zemljiški posestniki, po katerih svetu naj bi šla ta cesta ali te ulice, oziroma na katerih svetu bi se napravil ali razširil trg, dolžni v to potrebni svet s poslopji, morebiti stoječimi na njih, odstopiti občini proti primerni odškodbi.
Nasproti je občina upravičena od stavbinskih prosilcev  za  nove  stavbe,   prizidave  ali   prezidave,   ki   se
254
imajo izvršiti ob tej novoodprti cesti ali novoodprtih ulicah, potem od posestnikov ob takšni cesti ali takšnih ulicah že obstoječih poslopij, v katerih naj bi se proti cesti ali proti ulicam odprla okna ali vrata, zahtevati povračilo dela nakupnih stroškov za cestno zemljišče, kateri del stroškov se zračuni po razmerju občini in mejašem izvirajočih koristi in določi po jednotni meri cestnega pročelja, ter izjaviti, da je od plačila tega ne-obrestnega povračilnega zneska odvisno stavbinsko dovolilo.
Pri odmeri tistega dela stroškov, ki ga je povrniti, se vrednost na dotičnem cestnem delu bivših odkupljenih poslopij samih ne sme jemati v poštev.
Za presojanje v vsakem posameznem slučaju občini kakor tudi mejašem iz odprtja nove ceste izvirajočih koristij, dalje za odmero tistega dela nakupnih stroškov za cestno zemljišče, ki ga povrnejo mejaši ob novoodprti cesti, in za varstvo zakonitega postopanja pri določevanju ti odmeri za podstavo vzete vrednosti je postavljena c. kr. deželna vlada.
Občina je zatorej dolžna v vsakem posameznem slučaju, kadar zahteva takšnega povračila, izprositi si odobrenja c. kr. deželne vlade.
Razlastitveno postopanje in oblastvo.
§ 9. V tistih slučajih, v katerih ima po tem zakonu razlastitev nastopiti, je najprej poskusiti dogovor med udeleženci o izmeri in ceni tistega predmeta, ki ga je odstopiti.
Kadar se ta dogovor ne doseže izlepa, tedaj razsodi c. kr. deželna vlada po teh določih in po sicer za razlastitev veljavnih zakonih, če in v koliko je zasebno lastnino ali ulično zemljišče razlastiti. Ko bi se tudi po izrečenem razlastitvenem razsodilu ne dosegel izlepa dogovor o visokosti odškodninskega zneska, ki ga je povrniti, tedaj se vrednost predmeta, ki ga je odstopiti, dožene po sodni cenitvi, privzemši udeležence.
C. kr. deželni vladi je tudi o vprašanju brezplačnega zemljiškega odstopa v razpornem slučaju pridržana razsodba.
Upotenje v posest razlaščenega predmeta.
§ 10. Kadar je po sodni cenitvi dognani odškodninski znesek plačan ali dan v sodno hrambo, tedaj se v izvršitev razlastitvenega razsodila nastopajoče upotenje v posest, ki se izvrši politično-upravnim potom, in uporaba razlaščenega predmeta ne more ovirati niti z izpodbijanjem cenitve po sodnih stopinjah, niti s pridržano civilno pravdo zaradi zahteve do višje odškodbe, nego je bila dognana po sodni cenitvi.
Zamejničenje novih cestnih naprav.
§ 11. Da se v razdelitvenem odobrenji predpisana smer in izmera nove ulične naprave primerno zagotovi, mora stavbinsko oblastvo prostore zamejničiti, predno se res zazidajo. Zamejitev je na vsakokratno zahtevanje vsaj v osmih dneh po stavbinskem oblastvu izpeljati.
Razširjava in uravnava ulic v obstoječih mestnih delih; stavbinska prepoved.
§ 12. Obstoječa poslopja se ne smejo prezidati ali s prizidom razširiti, kakor tudi nova poslopja ne zidati, ne da bi se na primeren način ne vzela v poštev naprava manjkajočih, potem uravnava in razširjava že obstoječih uličnih zvez.
Pri poslopjih, katerih obstanek ovira doseči zakonito cestno širino, kakor tudi izvršitev določenega mestnega uravnavnega črteža, zatorej ni dopuščena delovita nova stavba, ampak samo nova stavba v odobreni stav-binski črti proti povračilu zemljišča, ki se odstopi. V ta namen sme občinski s^et obstoječa poslopja v zemljišča, v kolikor padajo čez uravnavno črto, dejati pod stavbinsko prepoved. Ta prepoved uročiti je lastniku dotič-nega  poslopja, ter jo je tudi razglasiti v uradnem  listu.
Nasproti se pa pri takšnih že obstoječih poslopjih ne sme odrekati izvrševanje popravil v varstvo njih ohranitve.
Stavbinska prepoved izgubi svojo moč: a) s pre-membo legopisnega črteža na dotičnem stavišču, ali b) po preteku časa, če občina v petih letih, računjenih od dneva vročitve stavbinske prepovedi, ne uporabi pridržka uravnave stavbinske črte na stavišči.
(Dalje sledi.)
262
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Prošnja za uradno naznanilo stavbinske
črte, nivela ter predloga legopisnega
in nivelskega črteža,
§ 13. Pri vsaki novi stavbi, prizidavi ali prezidavi, ki se misli graditi ob že obstoječi ali nameravani in v izvršitev odobreni javni poti, mora stavbinski gospodar, predno prosi za stavbinsko dovolilo, prositi za uradno naznanilo stavbinske črte in nivela ter v ta namen predložiti pravilno (§ 1.) narejen legopisni in nivelski črtež v dveh istorisih.
Vsebina črteže v.
§ 14. Izmed teh črteže v mora legopisni črtež obse-zati obojestranske mejne črte dotičnih ulic v vselej kraj-nim razmeram primerni razsežnosti, ločilne črte in dolžinske izmere vseh posameznih zemljišč, oznamenilo njih hišnih številk ali drugih krajnih imen in kotiranje pravokotno merjenih uličnih širin na onih točkah, kjer se iste bistveno premene.
Za ulično dolžino, orisano v legopisu, je nivel po-očititi ravno tako v cestni sredi, kakor tudi o pešpoti na strani, kjer se misli stavba narediti. Ta dolžinski nivel se mora opirati na primerjalno ravnico mestnega črteža (§ 3.) ter obsesati vse bistvene visočinske razlike s pridejanimi primerjalnimi kotami, kakor tudi lego pragov pri glavnih vratih vseh v legopisu navedenih sosednih poslopij, in kadar se stavba dela v poplavnem ozemlju, tudi ničevno točko dotičnega vodomerskega kola.
263
Pažnja na stavbinske črto in nivel.
§ 15. Pri vsaki stavbi se je strogo držati stavbinske črte, kakor tudi nivela ter pri tem temelj zidu postaviti natanko v stavbinsko črto.
Poslopja na ogelnih staviščih morajo pri zdržema stoječih hišnih vrstah na obeh uličnih straneh stati v stavbinski črti.
Kdor se ne drži stavbinske črte in nivela, izgubi stavbinsko dovolilo.
Drugi oddelek. O stavMnskem doTolilu.
Stavbe., za katere je treba stavbinskega
dovolila.
§ 16. Za gradnjo vseh novih stavb, prizidav in prezidav, za napravo ograj proti cesti, ali proti ulicam, kakor tudi za izvršitev bistvenih poprav ali prenaredeb na obstoječih poslopjih je treba dovolila stavbinskega oblastva.
Izvzete od tega jso one stavbe železniških uprav na železniškem zemljišči, za katere je državna uprava odobrila dotične crteže po posebnih določilih veljavnih za železniške stavbe.
Tudi pri teh stavbah se pa mora zidajoče oblastvo, oziroma upravni organ ravnati poleg dotičnih na to se opirajočih predpisov po določilih tega stavbinskega reda, an v sporazumljenju z občinskim oblastvom je izvršiti vse uradne posle, ki se nanašajo na določitev stavbinske ičrte in nivela, na zaslišanje mejašev in drugih zasebnih udeležencev in na njih morebitne ugovore, na varovanje krajnih, javnih koristij ali na izvrševanje^varnostne policije med stavbo.
Natančnejša omenitev stavb, za katere je treba stavbinskega dovolila.
§ 17. Za novo stavbo je šteti ono stavbinsko napravo, ki se v vseh delih nova naredi.
Prizidava je povečanje kakšnega poslopja v vodoravni ali navpični smeri.
Prezidava je preosnova kakšnega poslopja ali njegovih posameznih nadstropij.
Za bistveue poprave ali prenaredbe je šteti one:
a)  s katerimi se stavbinski objekt prenaredi v svojih zunanjih obmerih (dimenzijah) v obče ali v svojem pročelji;
b)  s katerimi bi bilo možno uplivati na trdnost, na varnost proti ognju in na zdravstvene razmere kakšnega poslopja, na njegovo vnanjo podobo ali na pravice sosedov.
Sem spadajo zlasti predor oken in vrat proti cestnemu pročelju ali proti sosednim hišam ali proti obmejnim nepremičninam, preosnova streha in naprava podstrešnih stanovanj ali podstrešnih shramb, naprava ali prenaredba stopnic, kleti, vodnjakov, greznic, stranišč, kanalov, strug, hlevov, gnojišč, kurilnih naprav, dimnikov, naprav za razsvetljavo in za preskrbo z vodo, prenaredba stanovanj v prodajalnice, šupe, delarne, gospodarske prostore in narobe, prenaredba teh v stanovanja, odstra-
nitev vmesnih zidov, vsaka prememba v nosilih, oprogab, podslombah, tramovih, stropnikih in drugih nosilnih konstrukcijah, naposled postavljanje strelovodov.
Poprave in  stavbinske prenaredbe neznatnejše
vrste.
§ 18. Za same poprave in stavbinske prenaredbe neznatnejše vrste zadostuje pismeno naznanilo na stavbinsko oblastvo, katero pa je poslati pred začetkom stavbe.
Spozna li stavbinsko oblastvo prenaredbo za takšno da spada pod določila § 17., tedaj sme nje izvršitev ustaviti ter zahtevati, naj se predlože crteži.
Za pogravila, ki imajo namen samo ohraniti stavbinske objekte in s katerimi se občno stavbinsko stanje nič ne premeni, ni treba naznanila.
Stavbinska prošnja.
§ 19. Stavbinski gospodar je dolžan pod vsemi okolnostmi, tudi tedaj, če stavbe ne provzroči prost sklep, še pred začetkom stavbe pismeno prositi pri oblastvu stavbinskega dovolila.
S prošnjo za stavbinsko dovolilo mora stavbinski prosilec, dokazavši svojo lastninsko pravico do stavišča ali pritrdilo njegovega lastnika, stavbinski črtež v dvojnem izdatku predložiti v presojo in odobrilo.
Prošnje za stavbinsko dovolilo, ki se izroče v imenu tretjih oseb, morajo biti opremljene s pooblastilom in glede ne samosvojih oseb s pooblastilom njih zakonitih zastopnikov.
Vsebina stavbinskega črteža. k 20. Stavbinski črtež mora obsezati:
1.  Legopis stavbe na vse strani, kolikor je potreben za pravo spoznanje in določitev nje stanja, na vsak način z opisom na stavišči stoječih starih poslopij, sosednih hiš ali zemljišč z napovedjo njih lastnikov, potom hišnih in parcelnih številk, dalje obmejnih dvorišč, hišnih vrat in oken, nasproti ležeče ulične črte ter širine in imen dotičnih ulic;
2.  podstavni osnutek (tloris) in prerez vseh nadstropij dotičnega poslopja s kletjo in podstrešjem vred. V podstavnih osnutkih vseh nadstropij je vrisati vezi.
V  črteži za klet moraje biti hišni kanali in vodotoki, potem na ulicah mimo poslopja gredoči glavni kanal, v katerega se prvi izlivajo, z dotičnimi profili primerno narisani.
V   črteži za podstrešje mora biti vse podstrešno zidovje z zidanim pažem in s požarnimi zidovi vred kakor tudi sestav podstrešnih oddelkov poočiten;
3.  pročelje poslopje in železne konstrukcije, zlasti pa napravo vezi. Za železne konstrukcije, stropne tramove in vezi mora biti povedana jakost v profilu ter na, zahtevanje stavbinskega oblastva podan  tudi  statični
račun.
Merilo in oblastva črtežev.
§ 21. Legopisne črteže je narediti po merilu 1 : 500, nivelske črteže glede dolžin po zgoraj navedenem merilu in glede višin po merilu 1 : 100.
264
Pri podstavnih osnutkih (tlorisih), pročeljih in prerezih je vzeti merilo 1 : 100.
Za izredno izvedene stavbe se morajo predložiti tudi konstrukcijski črteži, in sicer radi večje natančnosti v večjem merilu.
Da se doseže jednoličnost v črtežih, je staro zi-dovje označiti s sivo, novo z rudečo, zidovje, ki ga je podreti, s svetlorumeno, staro lesovje z rujavo in novo s svetlorujavo barvo. Vsi črteži naj so popolnoma kotirani.
Podpis stavbinskega črteža.
§   22.    Vse   črteže,   ki   se   predlože   s  stavbinsko
prošnjo, mora  podpisati stavbinski graditelj, in kadar je
kakšna druga  oseba imenovana  kot izdelovatelj, tudi ta,
potem stavbinski prosilec ali njegov zakoniti pooblaščenec.
Ogled na lici mesta, privzetje stavbinskih udeležencev in izvedencev (krajna komisija).
§ 23. Da se poizvedo krajne razmere, je pred podelitvijo stavbinskega dovolila najkasneje v 14 dneh po vloženi prošnji izvršiti ogled v navzočnosti stavbinskega gospodarja ali njegovega pooblaščenca in stavbinskega graditelja.
Predno se razpiše stavbinska komisija, mora stavbinsko oblastvo presoditi stavbinski črtež v stavbinsko-tehničnem, stavbinsko-policijskem in zdravstvenem oziru. Kadar se zoper njega ne pokažejo nobeni bistveni pomisleki, tedaj je razpisati stavbinsko komisijo, v drugem slučaju pa je stavbinski črtež vrniti stavbinskemu prosilcu, da odpravi neprilike. Nebistvene nedostatke je poravnati pri stavbinski komisiji.
K stavbinski komisiji mora stavbinsko oblastvo privzeti po jeden tehnični in jeden zdravniški uradni organ kot izvedenca, potem člena občinskega sveta, dalje takrat, kadar gre za novo stavbo ali za stavbinsko pre-membo, ki se dotika koristi sosedov ali soposestnikov, omenjene udeležence. Če bi se povabilo kakemu udeležencu v lastne roke uročiti ne moglo, se uročitev vrši pravoveljavno v roke oskrbnika ali nadzornika dotičnega posestva.
Stavbe med varstvenim ozemljem pri eraričnih skladiščih za smodnik in strelivo.
§ 24. Pri vseh stavbah med predpisanim varstvenim ozemljem pri eraričnih skladiščih za smodnik in strelivo so merodajna v tem oziru obstoječa pravila in stavbinski gospodar mora predložiti črteže v trojnem izdanju.
O vseh stavbinskih komisijah, ki se vrše povodom takšnih stavb, je obvestiti pristojno vojaško oblastvo.
Šele po doseženi pritrditvi vojaškega oblastva se sme na podstavi političnega stavbinskega dovolila začeti stavba.
Stavbe na železniških zemljiščih in ob že-
- leznicah.
§ 25. Pri stavbah na železniških zemljiščih,  potem
v bližini železnic, ki že obstoje ali se šele delajo, oziroma
v njih   požarnem   ozemlju,  je  paziti na predpise o tem
obstoječe.   Zlasti je v stavbinskih črtežih, ki se predlože
v treh istorisih, za stavbe v požarnem ozemlju železniškem poočititi lego nameravane stavbe proti železnici in razmerje železniškega nivela proti višini poslopja, ki se misli zidati.                                            (Dalje sledi.)
272
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Rešitev prošnje za stavbinsko dovolilo. § 26.   Oblastvo   mora   najkasneje   v   14.   dneh   po dognanem  ogledu izreči,  če  in  pod katerimi  pogoji je stavba dovoljena.
Kadar sosedje ugovarjajo zoper stavbo, naj oblastvo poskusi te ugovore, kolikor je moči, izlepa poravnati.
Kadar se to ne posreči in kadar se opirajo ugovori sosedov na njih zasebne pravice, tedaj se ne sme dati stavbinsko dovolilo.
Oblastvo mora temveč razpor zavrniti na pravdno pot ter se omejiti samo na izjavo, če in v koliko je nameravana stavba v javnem oziru dopustna.
O vseh drugih neporavnanih ugovorih sosedov mora razsoditi oblastvo, ki je postavljeno v podelitev stavbin-skega dovolila.
Sicer pa je zasebno-pravne ugovore, katerih poravnanje je pridržano civilno-pra^dnemu potu, v rešitvi stav-binskega oblastva vselej posebej navesti, in sedaj pristaje sodišču samemu, na prošnjo strank razsoditi vprašanje, je li s političnega stališča kot dopustno spoznano stavbo do poravnanja pravde ustaviti, ali pa, se li sme, v katerem obsegu in pod katerimi omejitvami s stavbo tudi med tem pričeti (§§ 340 in 341 o. d. z).
Obvestilo sosedov o rešitvi stavbinske prošnje
in njih rekurz.
§ 27. O rešitvi stavbinske prošnje se morajo obvestiti tudi zaslišani sosedje.   Se li isti čutijo s podeljenim
273
stavbinskim   dovolilom   okrivičeni,   tedaj   jim   je   odprt rekurz. (§ 112.)
Stavbinsko dovolilo stavb za industrijalne
ali obrtne namene.
§ 28. Pri stavbah v industrijalne ali obrtne namene, katere zahtevajo napravo kurišč, parnih strojev ali drugih motorjev, dalje pri takšnih stavbah, ki bi mogle z zdravju kvarnimi vplivi, z varnosti pretečim obratovanjem, z neprijetnim duhom ali z nenavadnim hrumom soseščini biti nevarne ali bi jo mogle nadlegovati — pri katerih je po predpisu obrtnega reda treba odobrila obratne naprave — se mora stavbinska komisija, kolikor je možno, združiti z obratno razpravo.
V nobenem slučaju pa se ne sme dovolilo za takšno stavbo dati poprej, predno se ni dopustnost obratne naprave po obrtnem redu pravomočno izrekla.
Javni oziri v obče.
§ 29. V obče je dovolilo za zidanje novih stano-vališč odreči tam, kjer stavišču preti velika nevarnost vode, usadi, kameniti plazovi ali druge nevarnosti, ali kjer samotna lega, oziri na varnost proti ognju, na zdravstvo in druge javne stvari zoper to obujajo utemeljene pomisleke. Okolica pokopališč se ne sme zazidati in v mestnem uravnavnem in razširjavnem črteži je določiti stavbinsko mejo.
Prepoved zidati brez dovolila.
§ 30. Dokler stavbinsko dovolilo ne stopi v pravno moč, se s stavbo ne sme pričeti.
Kadar se je dalo dovolilo proti reverzu, ki ga je zemlje-knjižno zavarovati, tedaj se sme stavba začeti šele potem, ko se je dovoljujočemu oblastvu podalo dokazilo, da je dotični reverz vpisan v zemljiško knjigo.
Odstop od odobrenega stavbinskega črteža.
§ 31. Od odobrenega stavbinskega črteža se sme brez poprej izprošenega dovolila pristojnega oblastva odstopiti samo v tem slučaju, kadar se odstopi tičejo takšnih prememb, za katere tudi pri že obstoječih poslopjih po § 18. ni treba nobenega dovolila. Pa tudi v tem slučaju mora se dati naznanilo stavbinskemu oblastvu.
Doba veljavnosti stavbinskega dovolila.
§ 32, Stavbinsko dovolilo izgubi svojo moč, če se v dveh letih, računjenih od dneva vročitve stavbinskemu prosilcu, ne prične s stavbo ali se ni izprosilo podaljšanje.
Tretji oddelek.
O   stavbinsko - policijskih   in   stavbinsko - tehničnih predpisih, oziraj očih se na stavbo samo.
Izvrševanje stavb po osebah za to upravičenih. Naznanilo njih premembe.
§ 33. Stavbinski gospodarji se smejo pri svojih stavbah kot stavbinskih graditeljev posluževati samo za to upravičenih oseb, ter so dolžni vsako premembo o izboru stavbinskega graditelja naznaniti stavbinskemu oblastvu.
Odgovornost stavbinskega graditelja.
§ 34. Stavbinski graditelj (§ 33.) je do cela odgovoren za varnost oseb, pri stavbi delujočih, za uporabo dobrega in trpežnega gradiva, kakor tudi za zanesljivo strokovnjaško izvršitev stavbe.
S tem pa ni izključena odgovornost drugih pri stavbi udeleženih oseb, v kolikor jih zadeva krivda.
Stavbinski pregled.
§ 35. Pri vseh stavbah mora stavbinsko oblastvo v navzočnosti stavbinskega graditelja ali njegovega namestnika stavbo popregledati (izvršiti ogled surove stavbe), in sicer:
1.) Pregledati stavišfce pred začetkom zidarskih del pri polaganju temelja nosečega konstrukcijske dele;
2.) pregledati kanalizacijo ali greznice, in sicer predno se kanali zasujejo;
3.) pregledati, če so lesene strešne konstrukcije osamljene proti skupini dimnikov ali proti posameznim dimnikom za večja kurišča, nego so navadna kuhinjska, in sicer predno se zazidajo blazine; istočasno je pregledati, če so vezi v vseh nadstropjih črtežu primerno narejene ;
4.) pregledati izdelano konstrukcijo po izgotovljenji strehe in predno se zakrije konstrukcija (s tem, da se z ometom zamaže, zasuje ali zapazi).
Kadar nastane potreba tacega stavbinskega pregleda, tedaj imajo o tem graditelj pravočasno obvestiti stavbinsko oblastvo. Pregled se ima na to vsaj v 24 urah vršiti.                                                         (Dalje sledi.)
282
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Varnostno-policijske in cestno-policijske
odredbe.
§ 36. Stavbinski graditelj je dolžan:
1.) Začetek stavbe pravočasno pismeno naznaniti stavbinskemu oblastvu, da to presodi stavbinsko črto in nivelsko črto, katero določi stavbinski graditelj;
2.) kadar nova stavba dospe do višine cestnega ni-vela, nemudoma to naznaniti sta\binskemu oblastvu, da to more iznova presoditi, če stoji stavba v stavbinski in nivelski črti;
3.) pri novih stavbah in popravah na strani poslopja, obrnjeni proti javni poti, vselej postaviti svarila, katerih obliko, način postavljanja in čas v obče predpiše mestni magistrat kot krajno varnostno oblastvo, in v slučajih, kadar se čez noč pod milim nebom pušča stavbinsko gradivo ali orodje, po potrebi pod nadzorstvom postaviti razsvetljene svetilnice;
4.) pri kopanji ob javnem potu skrbeti je za popolno zavarovanje jam.
5. pri ograjenji stavbišča proti javnim potom, v kolikor se s tem prestopi dejanska posestna meja, držati se mere dveh metrov kot razdalje od stavbinske črte, pri čemer je pa oblastvu pridržano, po okolnostih določiti tudi drugo mero. Praviloma naj pride ograj na črta na mejo med strugo poleg obstoječe ali namerovane pešpoti in pravo cesto;
6.) zaradi morebiti potrebnega odkladanja stavbin-skega gradiva zunaj ograje posebej prositi mestni magistrat, da mu odkaže skladišče za gradivo.
Na odprtih ulicah pesek sejati, apno gasiti, malto delati in gradivo skladati je dopuščeno samo s pritrditvijo mestnega magistrata.
Istotako ima graditelj skrbeti za snago na stav-bišču, za napravo začasnega delavskega stranišča, kakor tudi za to, da se delavcem preskrbi dobra pitna voda. Vsekako je strogo prepovedano, delavce nastaniti v nedo-gotovljeni gradbi.
Višina hiš in posameznih prostorov. Število
nadstropij.
§ 37. Vsaka ob cesti ali ulicah nanovo zidana hiša sme nad pritličjem imeti največ štiri nadstropja, pri čemer je tudi polnadstropja šteti za nadstropja.
Višina poslopij ne sme od cestnega ni vela do glavnega okrajkovega robu, če se meri od najvišje točke trotoarja, znašati več nego 6/4 cestne širine in ne sme presezati 20 m.
Nadstropja morajo imeti v svetlem pri ravnih stropih najmenj 3 m, pri v oblok zidanih stropih pa najmenj 3.20 m višine.
283
Okna in vrata proti sosednemu zemljišču.
§ 38. V zidovih stoječih ob mejni črti proti sosedu se smejo v strnjenem stavbinskem sestavu okna in vrata napraviti samo s privolitvijo stavbinskega oblastva in z varnostnimi napravami, katero to, če se mu vidi potrebno, predpiše. S to privolitvijo se pa lastninska pravica sosedova glede eventuvalne stavbe ali drugačnega izvrševanja te pravice nikakor ne sme omejiti.
Število stanovanj.
§ 39. Število stanovanj ostane pridržano razsodku stavbinskega gospodarja. Isti sme v svojem stavbinskem projektu nasvetovati tudi manjša stanovanja, ki pa morajo obsezati vsaj sobo in kuhinjo. Pri novih hišah je vsikdar napraviti tudi primerno perilnico.
Kleti in drvarnice.
§ 40. Kleti je praviloma napraviti pod poslopjem ter jih brez izjeme oblokati. Kadar se kleti izjemoma sezidajo zunaj poslopja, se to ne sme nikdar zgoditi pod kakšnimi ulicami ali kakšnim javnim prostorom.
Drvarnice v hišnih kletih se smejo z zidovi, deskami in latami razdeliti in zapreti v pododdelke.
Drvarnice na dvorišči je napraviti iz zidovja, ki seza do njih strehe in to je proti ognju varno pokriti. Notranji prostor sme do podstrehe ostati odprt in se sme razdeliti kakor pri drvarnicah v kleteh.
Kletne odprtine.
§ 41. Kletne odprtine se smejo zunaj poslopja v trotoarji napraviti samo s privolitvijo stavbinskega oblastva ter morajo biti zaprte s kamenitimi ploščami, železnimi mrežami ali debelim steklom.             (Dalje sledi,)
----   354    -----
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Prostori pri tleh ali pod cestnim nivelom.
§ 42. V novih hišah morajo tla vseh pritličnih prostorov, pod katerimi ni kleti, ležati najmenj 0*30 w, ona pritličnih prostorov, pod katerimi so kleti, pa najmenj 0*15 m nad cestnim ali dvoriškim nivelom, v poplavnem ozemlju se morajo pa postaviti primerno više.
Stanovanja in delarne pod tem nivelom se morejo dopuščati samo tedaj, če so v svetlem najmenj 315 m visoke, popolnoma suhe in zračne in če stanovanja z najmenj polovico svetle profilske višine, delarne z najmenj 1*50 m mole nad cestni ali dvoriški nivel.
Dvorišče nasproti oknom takšnih stanovanj ne sme biti menj nego 6 m široko.
Hlevi in svisli.
§ 43. Hlevi in svisli morajo biti proti ognju varno pokriti, če so pa napravljeni pod prostori za stanovanje pripravnimi, morajo biti oblokani. Ventilacija v hlevu mora biti napravljena tako, da duh od hleva ni nadležen nobenemu delu stanovanja.
Okna proti cesti se smejo narediti samo tedaj, kadar je njih zaklep neprodušen in trajen. Pri hlevih je skrbeti tudi za to, da se tekočine primerno zbirajo in izpraznujejo ali neškodljivo odvajajo.
Svinjaki se v notranjem okraju praviloma ne smejo graditi.
Šup.e in vrtne hišice.
§ 44. Dopuščeno je na dvorišču napravljati odprte šupe na lesenih stebrih brez stropa, če so proti ognju varno pokrite. Na meji proti sosednemu zemljišču morajo dobiti poseben požarni zid.
Prostor med vnanjimi stebri ne sme biti opažen.
Praviloma ni dopuščeno zidati lope ali šupe s takšnimi opaženimi vmesnimi prostori in brez afstrehe varne proti ognju in to sme dopustiti oblastvo samo izjemoma ob nujni potrebi in samo na določen čas.
Takšna  poslopja,  ki  služijo   za  spravljanje  večjih
-----   355   -----
množin krme, se smejo napravljati samo v unanjem okraji in v osamljeni legi.
Vrtne hišice se smejo tedaj, kadar nimajo kurišč, napravljati iz samega lesa.
Vodnjaki in vodovod.
§ 45. V vsako poslopje, ki je določeno za stanovanje ali redni pomudek ljudij ter leži v okolišijmestnega vodovoda, se mora napeljati voda iz tega.
Izjema je dopuščena tedaj, kadar bi se dala voda napeljati samo z neprimerno velikimi stroški. V takšnih slučajih se sme dopustiti, da se naredi vodnjak.
Vodnjaki pa so vezani na pogoj, da se morajo na-rejati najmanj 6 m oddaljeni od greznic in gnojišč in da je možno po kakovosti zemlje priti do vode, primerne zdravstvenim zahtevam.
Vodnjak mora biti do tiste plasti, ki daje vodo, ne-premočno obzidan in zid mora sezati najmenj 0*15 m nad dvoriški nivel, da zadržuje, da se odvisna voda in pomije ne iztekajo v vodnjak.
Vsak vodnjak mora biti pokrit z zadosti močnim kamenom, ter imeti luknjo, da se more vodnjak pre-zrakovati.
Stopnice, hodniki in vrhna svetlišča.
§ 46. Vsaka hiša mora biti narejena tako, da se Jahko pride izpod podstrešja in iz vseh stanovanj po ognja varnih stopnicah do hišnega uhoda, oziroma pod milo nebo in v klet.
Zategadelj je, kadar je poslopje razsežno, narediti temu primerno tudi po več proti ognju varnih stopnic.
Pri podstrešnih stopnicah morajo podstrešje proti ognju varna vrata ločiti od podzidja. Krila pri stopnicah se smejo samo v podzemlju in v kleti preoblokati. Vzidane stopnje se ne smejo staviti istočasno pri zidanju stopniških zidov.
Dopuščene so nasledne stopniške konstrukcije:
a)  Vretenaste stopnice s polnim vretenastim zidom,
b)  odprte stopnice na traverzah;
c)  stopnice na stebrih s traverzami,
d)  prostonosne stopnice.
Zidovje, ki obdaja stopnice, mora biti pri vseh prostonosnih stopnicah najmenj 0*45 m močno in stopnje morajo biti najmenj za 0*23 m zazidane. Stavbinsko obla-stvo pa ima pri takem zidovju v vsakem posameznem slučaju vestno presoditi, če ni treba  predpisati debelosti
nad 045 m.
Glavne stopnice morajo biti najmenj ISO m v svetlem široke ter na vseh prostih mestih imeti iz ognje-varnega gradiva ograjo, ki mora, merjena pravokotno od stopničnega nastopa na smer ograjnega hrbtišča, biti najmenj 0.85 m visoka.
Pri prostonosnih stopnicah je ograjo napraviti tako, da se ne more raz njih zdrkniti. Pri podstrešnih stopnicah zadostuje širina 10 m
Stopnje pri stopnicah ne smejo biti menj nego 0*28 m široke  in  ne  nad  0#16m visoke,  smejo pa pri
stopnicah, ki drže v klet in pod streho, a ne v stanovanja, imeti po 025m širok nastop in višino do 0*20m.
Pri zavitih glavnih stopnicah (polžastih stopnicah) mora znašati širina koničnih stopinj, merjena v razdalji 045 m od stopniškega zidu, najmenj 0*28 m in na koničnih koncih najmenj 0*13 m.
Uporabljati lesene nosilne konstrukcijske dele pri prostonosnih stopnicah, lesene blazine pri stopniških prostorih i. dr. t. stv. je prepovedano.
Postranske stopnice za zvezo posameznih prostorov, do katerih se more priti tudi po glavnih stopnicah, niso podvržene tukaj omenjenim predpisom.
Kadar naj bi se stopnice razsvetlile z vrhno svetlobo, tedaj mora vrhno svetlišče na vseh straneh stati na zidu ter njegovo ogrodje mora biti docela narejeno iz železa.
Vrhna svetlišča v razsvetljavo drugih prostorov v poslopji morajo biti narejena tako, da niso v nobeni zaradi ognja nevarni zvezi s podstrešjem.
Hodniki v notranjem poslopji, ki posredujejo pravilno zvezo stanovanj z glavnimi stopnicami, morajo biti vsaj tako široki, kakor stopnice, in v kolikor služijo kot podaljšek stopnic ali v obče kot glavne zveze, biti oblo-kani ali imeti drugačen proti ognju varen strop, pod čemer se razume spodaj stukaturan, zgoraj pa s pomostom (tlakom) pokrit strop iz tramov ali stropnikov.
Viseči hodniki, ki posredujejo redno zvezo med stanovanji in glavnimi stopnicami, morajo biti najmenj 1*30 m široki ter, kadar so leseni, ležati na železnih ali kamenitib blazinah, spodaj biti stukaturani, zgoraj pa imeti proti ognju varen pomost (tlak). Isti morajo imeti železno, najmenj 1 m visoko ograjo, smejo pa biti vrhu tega zaprti z lesenimi stenami, v katere so vdelana okenca.
Praviloma je stopnice napraviti znotraj stavbinskega objekta in samo izjemoma se sme dopustiti, da se z ozirom na krajne razmere napravijo zunaj njega,
(Dalje sledi.)
------    364    —
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Stropi iz tramov, poprečnikov in stropnikov, potem gornji podje z železno konstrukcijo.
§ 47. Stavbinskemu gospodarju je dano na prosto voljo, uporabljati strope iz tramov, poprečnikov in stropnikov ali pa strope, ki se opirajo na železno konstrukcijo.
Kadar se izvolijo stropi iz tramov, tedaj morajo tramovi, merjeni na surovem zidovju, na obeh straneh po 0*15 m sezati v zid, na katerem leže; pri stropih iz tramov se morajo v najvišjem nadstropju čez tramove položiti najmenj 5 cm debeli plohi.
Vsi leseni stropi se morajo z ognja varnim nasipom od  tal  gorenjega   nadstropja  osamiti in zlasti  oni  pod
-----    374   -----
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Strešine in pokrivanje streh.
§ 52. Strešine je tako sestavljati, da ne morejo vodoravno na zidovje potiskati.
Podzidnice smejo biti samo na dveh straneh od zi-dovja obdane; najnižje ploskve strešnega lesovja morajo ležati najmenj 8 cm nad podstrešnim pomostom vzvišene; v obče ne sme strešno lesovje biti v nikaki dotiki z nad-stropom najvišjega nastropja. Podstrešni stebri ali ključi smejo stati samo na srednjih zidovih ali na križih (zvez« znih tramovih).
-----    375  —
Vezane špire je praviloma ukazati na razdaljo največ 4 m in križi ali zvezni tramovi med podstrešnimi stebri (ključi) ne smejo biti izrezani.
Strehe je pokrivati z opeko, škrli, kovino ali z drugim gradivom, o katerem je c. kr. deželna vlada priznala, da je varno proti ognju.
Podstrešje in podstrešne sobe.
§ 53. Podstrešje mora biti pomosteno tako, da je varno proti ognju.
Podstrešna zaporna vrata morajo biti železna ali s kamenitimi podboji ali v železnih okvirih.
Podstrešja z več nego 30 m dolžine morajo biti razdeljena po vsi širokosti podstrešja s požarnimi zidovi 015 m debelimi in 0*15 m nad strešno ploskev sezajo-čimi. Skozi požarno zidovje ne sme biti pretaknjen noben les. Vsak izmed teh požarnih zidov mora imeti železna, na obeh straneh s kljukami oskrbena samozaporna vrata v podbojih varnih proti ognju.
Stanovanja v podstrešji dopustna so samo tedaj, če leže k večjemu neposredna nad drugim nastropjem, ter so od obmejnih delov podstrešja ognjevarno z masivnimi stenami odločena.
Strešni žlebovi.
§ 54. Vse nove hiše morajo imeti proti cesti kovinske, proti ognju varne in nepremočne strešne žlebove primerne velikosti, in narediti jih je tako, da se preprečijo kap sneženi plazovi in padanje strešnega gradiva na tla.
Pri strešnih žlebovih je napraviti odtočne cevi primernih obmer, katere odvajajo vodo neposredno v kanale ali v kakšno ponikovalno jamo.
Po tukaj danih predpisih se je ravnati tudi pri že obstoječih poslopjih, kadar se obnavljajo žlebovi ali strešni robovi.
Glavni obkrajki (simci) in zidove na njih.
§ 55. Gibavni obkrajki morajo tudi brez ozira na to, če strešina obremenjuje zidovje, biti stabilni. Obkrajki z nerazmernim velikim napuščem pri poslopjih, ki stoje naravnost ob prometnih ploskvah, niso dopuščeni.
Obkrajki nikdar in nikjer ne smejo biti z vezili pritrjeni na strešina jih v napušču ne sme obremenjevati.
Zidav nad streho se je kar največ ogibati. Atike in opaži morajo biti brezpokojno trdno z vezili pritrjeni.
Okna in vrata.
§ 56. Loki nad okni in vrati morajo biti oblokani ali tako konstruirani, da je nad njimi ležeče zidovje zidano na traverzah.
Okna o pritličiji, ki leže neposredno ob hišnem pročelju meječem na ulice in katerih podoknjak je meni nego 20 m nad trotoar vzvišen, ne smejo naprej moleti; ravnotako ne smejo tam biti narejeni ven moleče mreže ali na zunaj odpirajoča se okna in veterniška krila; v pritličji ne smejo odprta vrata in vratnice čez širino hiše naprej moleti.
Plinovodi in elektrovodi.
Plinovodne cevi morajo biti do višine cestnih sve-tilnic vzidane in vsi odtoki morajo biti napravljeni z največjo previdnostjo; plinove cevi ne smejo biti napeljane pod tlomi stanovanj. Plinomeri ne smejo biti postavljeni v bližini kurilnih naprav in v prostorih, ki služijo za spalnice, in za njih postavljanje je v obče uporabljati samo takšne prostore, ki so zadosti svetli in se dado dovolj prevetrovati.
Plinovodi in elektrovodi v poslopjih se morajo na-pravljati po obstoječih dotičnih posebnih predpisih.
Stranišča.
§ 58. Stranišča morajo biti narejena v poslopjih, biti morajo znotraj v svetlem najmenj 090m široka in 1*20 m dolga, ter je skrbeti za zadosten dostop zraku in svetlobe. Ista je z ozirom na število in kakovost stanovanj napraviti v primernem šte\ilu. V hišah, kjer so narejena samo mala stanovanja, mora najmenj po dvoje stanovanj imeti svoje posebno stranišče. Lesene cevi se pri straniščih ne smejo uporabljati. Žlebovi morajo dobiti primeren padec,  ne nad 45 stopinj  proti navpičnici.
Stavbinsko oblastvo ima paziti na to, da se pri novih stavbah, v namene izplakovanja, vodovod, če le mogoče, neposredno v stranišče napelje.
S stanovanjskimi prostori stranišča ne smejo biti v nobeni direktni zvezi. V stanovanju narejena stranišča morajo biti od sob ločena s predvratiščem. Shrambe za jedi je praviloma napravljati kar najdalje od stranišč.
Shrambe za jedi je dopuščeno samo takrat napravljati neposredno poleg stranišč, kadar so od stranišč ločene z najmenj 030m debelim zidom. Straniške cevi se morajo brez premembe svoje prostranosti kot hlapovne cevi izpeljati nad streho.
V obče je pri napravi stranišč skrbeti za preve-trovanje, kolikor je največ moči.
Stranišča narejati proti cesti ni dopuščeno.
Pri razsežnih popravah pokvarjenih stranišč v že obstoječih hišah se je tudi ravnati  po gorenjih določiiih.
Kadar obstoječa stranišča ne zadostujejo določilom tega zakona, sme stavbinsko oblastvo ukazati, da se iz zdravstvenih razlogov odstranijo v primerni dobi.
Naprava tako imenovanih komunskih uličic mej dvema hišama je prepovedana. Kjer že sedaj obstoje, jih je po mogočnosti odstraniti. Če to ni mogoče, paziti je na snago v taki uličici, zategadelj se odpadki, gnoj in druge take stvari tja ne smejo metati. Posebno ne smejo tudi stranišča speljavati se v te uličice. Kjer so sedaj stranišča v zvezi s takimi koti, ima se le to v teku dveh let odstraniti ter je mestna občina, če mestni svet tako sklene, opravičena, pri vsakem slučaju prevzeti del dotičnih troškov in sicer največ dve tretjini.
Gnojne jame. § 59. Gnojne jame morajo  imeti nepremočne stene in tla, in trdne,   dobro zapirajoče pokrove ter biti narejene, kolikor je največ moči,  oddaljene  od vodnjakov in stanovanj.                                               (Dalje sledi.)
-----    386    -----
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Hišni kanali, greznice.
§ 60. 1.) Pri novih stavbah ob že kanaliziranih cestah je hišne kanale napeljati v mestne kanale. To velja tudi o že obstoječih hišah, v kolikor je po dotičnih cestah kanalizacija že izvršena.
2.) Pri novih stavbah ali napravah, ki so toliko kakor nova stavba, je tam, kjer še ni mestnih kanalov, za odvajanje nesnage do greznice napraviti kanal, ki mora biti nepremočen, imeti ne pod 0*30 m2 v prerezu in biti narejen s kar največjim padcem.
Te kanale je kar najbolj oddaljene od vodnjakov izpeljati ter jih tako narediti, da se v hiši sami ne more lahko priti do njih; takšne kanale napeljati pod stanovanji praviloma ni dopuščeno. Kadar pa bi se takšna naprava izjemoma dovolila, tedaj je pri kanalih, kakor tudi pri napeljanih ceveh unanji obseg obzidati z 015 m debelo betonsko plastjo, in so v takšnih progah vlažni ali preiskovalni preduhi tako narediti, da je napeljava do-tičnega kanala in dotičnih cevij vsak čas zunaj stanovanj dostopna.
Hišni kanali morajo biti narejeni v okrogli obliki, tako da ne propuščajo vode, pri čemer je dopustno uporabljati beloprsteni cevi, kjer je na razpolaganje voda za izplakovanje. Na primernih mestih morajo imeti kanali odprtine za snaženje. Kjer pa ni vode za izplakovanje, tam je napraviti prolazne hišne kanale, kadar ni mogoče, jih čistiti z glavnega kanala.
Greznice za fekalije, gnojnice ali pomije je napraviti z nepremočnimi zidanimi stenami in z nepremočnim dnom. Iste je, kolikor je največ možno napravljati oddaljene od vodnjakov in o njih kraj ni legi je razsoditi stavbinskemu oblastvu vpoštevaje sosedne razmere.
Držati se je načela, da greznice naj ne sezajo do sosedove meje. Kadar bi se temu ne moglo ogniti, zatlačiti je greznico proti sosedovi meji s plastjo ilovice, da se osami.
Padovinske vode in vode na prebitek od vodnjakov je tam, kjer ni kanalizacije, ali kjer jih ni možno drugače odvajati, napeljati v ponikovalne jame.
Kadar obstoječe greznici ne zadostujejo gorenjim prepisom, tedaj sme stavbinsko oblastvo ukazati, da se po njih iz zdravstvenih ozirov prenarede v primerni dobi.
Napuščene ali prizidavne stavbe balkoni itd.
§ 61. Stavbe, ki prikrajšujejo cestno širino, brez posebnega dovolila niso dopuščene. Praviloma je zatorej prepovedano napravljati čez stavbinsko črto napušč, ven molečo stavbo s stebri ali oporami, dalje zagrade, varovalne kole, predložne ali proste stopnice, kakor tudi ven moleče izložnice. Da se napravi risalit širok 015 m, se sme na cestah, ki imajo 12 m ali več širine, praviloma dopustiti.
Podddovi z vštetimi morebitnimi dekoracijami in portali pri pritličnih prostorih smejo 015 m čez stavbinsko črto ven moleti, vendar ne smejo ti podzidovi na nobeni točki presezati višine 1 m. Za to, da se podzid ven pomakne ali poviša na to mero, treba je dovolila stavbinskega oblastva.
Odprti balkoni ali galerije na podstavah so dovoljeni, vendar ne smejo nič več nego 1 20 m do vnanje strani ograje ali prislona črez pročelje ven moleti. Pomoli potrebujejo posebnega dovolila in morajo se v vsakem nadstropji z zidovjem po vesilih zvezati. Isti se smejo napravljati po ulicah, ki so najmenj 12 m široke, toda morajo biti najmenj 3 m od sosedne hiše oddaljeni in ne smejo nad l*2m ven moleti.
Balkoni morajo ležati na železnih ali kamenitih nosilcih ter imeti železne ali kamenite ograje. Nadstreški, zaveze, balkoni in pomoli morajo biti narejeni v toliki višini, da prehod na cesti ali trotoarji ni prikrajšan.
Kadar se pri naoglednih predalnikih, štacunskih iz-ložnicah itd. popravijo koloturne oboknice, se morajo iste kolikor mogoče brez hrupa zapirati in odpirati.
Dimniki.
I   Občna določila.
§ 62. Za dimnike brez izjeme velja določilo, da mora biti v sak les najmenj 0*15 m in za debelost strešne opeke od svetle odprtine dimnikove oddaljen ter ostati popolnoma osamljen. Glave je dimnikom narejati z malim napuščem.
Zidovje dimnikov mora najmenj 1 m na gorenji strani merjeno -r moleti nad strešno ploskev in biti najmenj 0 15 m debelo. To zidovje napraviti je — pri-čenši 1 m pod streho — z dobro namočene opeke in žamete iz finega portlandskega cementa. Od podstrešnega pomosta dalje naj je tudi od zunaj ometano in zamazano.
Dimnike postavljati na bruna ali, če se dimniki poševno potegneni, na lesovje, kakor tudi vzidavati les v dimnikov zidovje, je kar najstrožje prepovedano. Pri poslopjih, ki stoje neposredno ob javnih prometnih ploskvah, je dimnike postaviti tako, da ne mole čez strešno ploskev, ki je obrnjena proti prometni ploskvi.
II. Posebna določila.
a) Prolazni dimniki.
Prolazni dimniki morajo imeti v svetlem najmenj 0*45 m v kvadratu. Pri večji višini jih ie v zgornjem delu z železnimi obroči in z vertikalnimi šinatni  zvezati.
-----   387   -----
Sicer pa se je, kolikor moči, ogibati prolaznih dimnikov.
b) Dimniki za večja kurišča.
Visoki dimnike je v spodnjem delu postaviti v takšnih obmerah, da jih je možno povišati.
Za napravo je dodati statični račun, ter je pri tem vzeti dvojno varnost proti prevratu ob pritisku vetra s 150 kg na vsak m°\ Največja dopustna obremenitev se vzame z 8 kg za 1 cm"1.
Takšne dimnike je pri spodnjem ustji oskrbeti z železnim zapahom, ki ga mora kurilec raz svojega stališča zapirati ali z ravno tako zapornico, in v onih vi-sočinskih progah, ki so več nego 50 cm prostorne, z notranjimi derezami.
Gradivo dimnikovo mora biti proti ognju varno. Železni dimniki se smejo dopuščati, takšni iz pločevine pa samo za osamljene industrijalni stavbe, ali če stoje sredi hiš, samo za začasno uporabo.
(Dalje sledi.)
-----    395    -----
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
b) Neprolazni dimniki.
§ 65. Glede stavbe uporabe neprolaznih dimnikov se je držati nastopnih predpisov:
1.  Neprolazni dimniki se smejo narejati okrogli ali kvadratični. Najmanjša izmera takih dimnikov je pri okroglih 0*17 m v premeru, pri kvadratičnih pa 0*15 m stranske dolžine in noben dimnik se ne sme narediti z manjšo ploskovno mero.
2.   Vsaka kurilna skupina posameznih nadstropij, mora dobiti svoj dimnik.
Če se več nego dve kurišči priklopiti k takemu dimniku, tako je njegov rabni prerez na 300 cm*, — to je pri okroglem dimniku premer na 0 20 m, pri kvadra-tičnem pa stranska dolžina na 0*18 m — razširiti. Praviloma je napeljati največ po tri kurišča v jeden dimnik. Več nego štiri kurišča napeljati v dimnik je pod vsemi okolnostmi nedopustno.
3.  Notranja ploskev takšnih dimniških cevi mora biti kar najgladkejša.
4.  Ozke dimnike je napravi jati kolikor največ mogoče navpično. Postavljati jih na pošev pod 60 stopinj k vodoravni črti ni dopustno.
Zborni dimniki za odvajanje saj v klet se naj pri novih stavbah, kolikor mogoče, predpišejo.
5.  Vsak neprolazni dimnik mora imeti spodaj, kjer se sam začenja in v podstrešji za to, da se osnaži saj, stransko odprtino s 40cm višine in toliko širine, da je jadnaka dimnikovemu premeru; to odprtino je napraviti primerno strešni konstrukciji, na vsak način pa tako, da je oddaljena od vsakega lesa.
Te odprtine je zapirati z dvojnimi železnimi sna-žilnimi durcima, ki imajo 003 m široko pripiro, tako da se na vseh štirih straneh trdo prepro na zid.
Durca je poskrbeti z dotičnimi številkami stanovanja in nadstropja.
Skupine takšnih snažilnih durec v podstrešji je napraviti tako, da se zapirajo z železnimi počez položenimi drogovi in narediti jih je, kolikor je največ moči, zunaj podstrešnih odelkov, da so dostopni od zveznih hodnikov.
Lesene konstrukcijske dele, ki so v bližini snažilnih durec, je najmenj v dolžini dimnikove telesnine obviti s pločevino.
6.  Pri ozkih dimnikih, ki sezajo nad 1 m nad streho, je kolikor moči uporabljati kameninske nastavke.
7.  Prepovedano je ustje dimnih cevij iz hiš obračati proti ulicam ali proti dvorišču.
Dimnice ali prekajalnice. § 66. Dimnice  ali  prekajalnice   morajo  biti  proti ognju varno zidane, oblokane, z železnimi vrati zaporne in s kamenjem ali opeko pomostene.
Parnokotelske naprave. I. Veliki kotli.
§ 67. Veliki parni kotli naj se kolikor moči postavljajo v pogreznjenih prostorih in oddaljeni od stanovanj. Od delaren morajo prostori za takšne parnokotelske naprave biti ločeni s polnim najmenj 60 cm debelim zidom (izvzete so neobhodno potrebne zvezne odprtine), smejo biti samo lahko pokriti in nikoli ne oblo-kani ali na vrhu zazidani. Izhodna vrata je v vsakem slučaju napraviti proti dvorišču tako, da se ven odpirajo.
Za postavljanje velikih kotlov je treba odobrenja stavbinskega oblastva, ki mora poprej v presojo nameravane naprave prouzročiti komisij onalno razpravo v zmislu §§ 23. do 25.
Parne kotle je vzidati po črtežih, katere je sestavil izdelovalec dotičnih parnih kotlov ter dotični potrdil državni nadzorni organ.
II. Mali kotli in kotliči.
§ 68. Za male posamezno uporabljane parne kotle se glede njih postavljanja dovoljujejo olajšave.
Mali kotli, to so takšni, katerih prostornina pri polni napolnitvi do zakonite vodovišinske marke ne presega 1 w3, njih parni pritisek ne 6 atmosfer in njih kurilna ploskev ne 10 m2, se smejo postavljati v hišah, v katerih stanujejo ljudje, in prosto v delarnah, če
1. v neposredno nad njimi se nahajajočih prostorih nihče ne stanuje in če v njih ne bivajo stalno delavci;
-----   396    -----
2.  dimnik, ki sme biti tudi navaden dimovni odvod, presega najmenj višino strešnega slemena neposredno bližnjih hiš ;
3.  ostane kotel najmenj 3 m od vsake sosedne meje oddaljen.
Za postavljanje malih kotlov je treba odobrenja stavbinskega oblastva.
Za postavljanje kotličev, t. j. takšnih kotlov, katerih prostornina pri popolni napolnitvi do zakonite vodo-višinske marke ne preseza 0'5 m3, njih parni pritisek ne 4 atmosfere in njih kurilna ploskev ne 2 5 m2, veljajo predpisi obstoječi za napravo kurišč.
Isti ne potrebujejo posebnega stavbinskooblastvenega dovolila, vendar mora uporabitelj pred obratovanjem s takšnim kotlom to naznaniti stavbinskemu oblastvu, do-kazavši pritrdilo hišnega lastnika, in kakor pri velikih in malih kotlih, pristojnemu parnokotelskemu komisarju, ter pri tem položiti prepis zakonitega certifikata o parnem pritisku, o čemer mu je izročiti potrdilo izvršenega naznanila.                                                       (Dalje sledi.)
405
1
i
obrtnija                               "8
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. L (Dalje.)
Motorji.
§ 69. Pri postavljanji brezšumno delujočih plinovnih strojev, vročezračnih strojev in podobnih, z elementarnimi silami delujočih motorjev je prepise o kotličih smiselno uporabljati. S šumom delujoči motorji potrebujejo, da se smejo postaviti, stavbinskega dovolila stavbinskega obla-stva, ki mora poprej v presojo namerovane naprave pro-vzročiti   komisijonalno   razpravo v smislu   §§ 23. do 25.
Za odvajanje zgorin je vselej primerno skrbeti.
Vnanja oprava, ograja.
§ 70. 1. Oblastvu pristaje, velike arhitektonske napake pri stavbi, ki se misli graditi, pograjati in njih izvršitev prepovedati.
2.  Lepotilo poslopja ne sme žaliti estetičnega čuta, ter ne sme posebej tudi očesu kvarno biti s previšim odsevom.
3.  Navadno surove zidanje, v kolikor je vidno raz javnih prostorov in ulic, ne sme ostati nezamazano.
4.  Ograje proti cestam in trgom morajo biti, kolikor moči, zidane ali železne. Polni ograjni zidovi morajo biti na zunaj primerno olepšani; pokriti jih je proti ognju varno in voda raz strehe se ne sme odtekati po trotoarji. Duri in vrata v ograjah se morajo na znotraj odpirati.
Plotovi, planke, mreže in jednake ograje, s katerimi se omeje nezazidana zemljišča proti cesti, se smejo napraviti v najvišji višini 2 m ter morajo biti vslelej dostojno narejeni in redno vzdrževani.
Ta določila se ne uporabljajo na začasne ograje, ki so potrebne v namene nove stavbe.
Pešpot (trotoar).
§ 71. Vsako poslopje v notranjem stavbinskem okraji mora na ulični strani dobiti pešpot (trotoar) s primerno strugo: oba se morata položiti v predpisani nivel. Poleg vrtnih zidov ali drugačnih ograj se morajo napraviti ravno take pešpoti in struge.
Njih širina in način njih naprave, kakor tudi ka-kavost gradiva določi stavbinsko oblastvo.
Zidalci novega poslopja ali prezidave so dolžni, še pred podelitvijo porabnega privolila napraviti pešpot proti strani javnih ulic, in sicer ne samo po daljavi poslopja, ampak tudi ob zemljišču, morebiti k njemu spa-dajočem, struge pa mora napraviti cestni posestnik.
Nadaljno vzdrževanje pešpoti prevzame občina.
Po ulicah, kjer zdaj še ni pešpoti, ali kjer obstoječe ne zadostujejo predpisom, ki jih občinski zastop izda o tem, bode iste napraviti po njega sklepu, in jedno tretjino troškov plača dotični hišni lastnik, dve tretjini pa občina.
-    406
Tudi morajo v takšnih slučajih hišni posestniki napravo pošpoti zavirajoče napušče, pred hišo položene stopnice, odrivače, itd. ob jednakih razmerjih glede plaćanja troškov, pred svojimi hišami, kolikor je moči odstraniti.
Poškodbe pešpoti in strug, katere provzroči hišni ali zemljiški posestnik z zidanjem, je popraviti na njegove troške.
Za vnanji stavbinski okraj ddoči stavbinsko obla-stvo, je Ji in kje je napraviti pešpoti (trotoarje). Pri tem se je posebno ozirati na prehod do notranjega v vnanji okraj.
Stavbinsko oblastvo je dolžno tudi v vnanjem okraji določiti širino, kakor tudi način napravljanja pešpoti in gradiva, ki ga je zanje uporabljati.
Sestava zidovja v obče.
§ 72. Vsaka hiša mora imeti svoje glavne in požarne zidove, biti sama zase celotna ter takšna, da more sama zase odstati. V vsakem nadstropji mora imeti obilo vezi v glavnih, srednjih in pročelnih zidovih in za vsak stebrič med okni. Vezi je napraviti, kjer dolžnina to dopušča, tako, da gredo zdržema skozi zid.
V plasteh izvršeno mešano zidovje je dopuščeno v kleti in v temelju. Uporabljanje nabranega kamenja, je vendar brezbogojno prepovedano.
Lomljeno kamenje se sme samo za polaganje temelja in za ravno zidovje v kleteh, oziroma v podzemlji in še tukaj samo tedaj uporabljati, kadar so lahko vložljivi.
Pri pregadah morajo posamezne stene s sponami zvezane med seboj.
Stavbe, namenjene za stanovanja, morajo, da se iz-suše, praviloma vsaj osem tednov v surovem zidovji osati.
(Dalje sledi.)
Obrtnija.
------    414    ------
stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Opečna  mera in  debelina zidu.
§ 73. Najmanša mera za zidno opeko je določena z 39 cm dolžine, 14 cm širine in 6.50 cm debeline.
Jakost zidov je odvisna od obremenitve zidov, od uporabljenega gradiva, od števila in višine nadstropij, od globine sob in od sestave stropov.
V nastopnem se torej ustanavljajo samo določila za zidovje navadnih hiš, ki se naredi iz navadne apnene malte pri čemer velja pravilo, da pri napovedi in pri kotiranji zidne jakosti ni vpoštevan omet in zamaz.
1.) Jakost  zidovja je izračunjati po stopnjah   polovice opečne dolžine; zatorej se smejo delati samo  zidovi v jakosti 1/2» 1» 1 V21 2 itd. zidne opeke, pri čemer veljajo v kotiranji in računjanji nastopne zaokrožitve: za    1/2 opečni zid zaokrožitev na 015 m »1           »       »           »          
1 1/                                                                 0'4.^
»"¦•/2"           »                 »                »^ **^ »
»2          »D           »          »   0'60 „
» 2 72      »       »             »           jj   O'lo „
»3           n        n             n           n    0*90 „
»  3 7a      „        „             „           9    1*05 „
i. t. d.
2. Pri večkrat predrtih zidovih, katerih stebri bi ne imeli potrebne odpornosti, ko bi bili zidani iz na-
1
1 1/2
 2
 2 1/2.  3   3 1/2
     i.t.d..
»   0-30 „
»   0-45,
»   0-60 „
»   0-75 „
.   0-90,
«    1-05 „
2. Pri večkrat  prodrtih zidovih,  katerih stebri bi ne imeli potrebne odpornosti, ko bi bili zidani iz na-
------    415    ------
vadne opeke, je napraviti te stebre iz izprane ali belo-prstene opeke s cementno malto, ali iz kamenja ali pa iz železa, kar je poočiti v stavbinskem črteži. Tudi je podati zračunjeno nosilno zmožnost.
3.) Glavni zidovi najvišjega nadstropja morajo do sobne globine 6 50 w v nadstropji imeti 0*45 m debeline, pri sobni globini nad 660 m pa O 60 m.
Pri uporabi stropov iz tramov (poprečnikov) je glavne zidove spodnjih nadstropji zidati z ojačenjem 0.15 m tako, da se napravijo vselej od zgoraj doli računjeno v sledečih dveh neposredno drugo nad drugim stoječih nastropjih, glavni zidovi v isti debelini, potem pa od nadstropji do nadstropja za O 15 m močnejši.
Vsled teda morajo glavni zidovi pri sobni globini do 6*50 m v zadnjem nadstropji pri štirinadstropnih stavbah vsaj 090 m, pri sobni globini nad 6 50 m v gornjem nadstropji pa vsaj 1.05 m v pritličji debeli biti.
Pri uporabi stropov iz stropnikov morajo glavni zidovi, da se dosežejo proste blazine za stropnike, od stropov predzadnjega nadstropja začenši v vsakem nadstropji pa vsaj  1.15 m v pritličji debeli biti.
Pri uporabi stropov iz stropnikov morajo glavni zidovi da se dosežejo proste blazine za stopnike, od stropov predzadnjega nadstropja začenši v vsakem nadstropju do vštetega pritličja dobiti po 0*15 m ojačenja.
Pri uporabi oblokanih ali lesenih stropov na železnih nosilcih (traverznih stropov) sme zidna jačina pri sobni globini prvega nadstropja znašati do 6*50 m v dveh najvišjih nadstropjih 0*45 m, v prvih dveh najbližjih nadstropjih 0*60 m, v pritličju 0*75 m, v kleti pa0 90?w.
Pri sobnih globinah nad 6 50 m je mero v pred-stoječi lestvici vselej ojačiti za 0.15 m.
Oni deli glavnih zidov, ki ne služijo za blazine strešnim konstrukcijam, smejo brez ozira na mero sobne globine po vseh nadstropjih z vštetim pritličjem vred dobiti 0*45 w jakosti.
Jednonastropne hiše, katerih sobna globina ne pre-seza 6*50 m, smejo pri uporabi stropov iz tramov v pritličji od pcdzida do strešinske nazidnice biti zidane iz jednakodebelih zidov v debelosti O 45 m.
4.) Srednji zidovi morajo imeti O 60 m debeline.
Pri jednonadstropnih poslopjih smejo biti srednji zidovi 045 m debeli, kadar se uporabljajo stropi na železnih nosilcih.
Pri uporabi stropov iz stropnikov pa mora biti v srednjem zidu, ako se ist nadaljuje na zgoraj, med obojestransko najmenj 0*15 m merečo blazino v zidu najmenj 0.45 m presledka, zid mora tedaj biti O 75 m debel.
5.) Požarne zidove (čelne zidove) je od spodaj do podstrešnega pomosta narediti najmenj 0*30 m debele, pri tri- ali štirinadstropnih poslopjih pa v pritličji 045 m močne; služijo li požarni zidovi zajedno kot blazine za strope, tedaj jih je naprarili od spodaj do onih nadstropij, kjer je tako, 0.45 m debele.
6.) Zidovi pri dvoriščih z vrhno svetlobo morajo tam, kjer služijo kot direktne blazine za strešne kon-
strukcije ali kot sklepno zidovje za stanovanja in kuhinje, biti najmenj 0.45 m debeli, drugače zadostuje zanje ja-kost 0.30 m.
7.) Ozidje pri stopnicah mora v poslopjih z največ dvema nastropjema imeti najmenj 0*45 m debeline, v poslopjih z več nadstropji pa v najspodnejšem nadstropji 060m debeline. Za stopnično vreteno zadostuje jakost 0.45 m.
8.) Zidovi pri hodnikih, ki ne zapirajo poslopja na zunaj in tudi ne služijo za stropne blazine, se smejo na-rejati v debelini 015 m, v pritličji pa morajo biti najmenj 0.30 m debeli.
9.) Ločilni zidovi morajo imeti najmenj O* 15 m debeline in napraviti jih je samo v zvezi z glavnimi in prednjimi zidovi (brez oprog). Ločijo taki zidovi dve različni stanovanji, tedaj naj so vsaj 030 m debeli Služijo li ločilni zidovi zajedno kot jednostranska blazina za lesene strope, tedaj jih je napraviti 0*45 m debele če se na zgoraj podaljšajo; sicer zadostuje debelina OSO m. Zidane ločilne stene na smejo ležati na lesenih stropih in v zgornjih nadstropjih ne stati na oprogah v pritličji oblokanih.
10.) Vse notranje zidove je onih krajih, kjer imajo dimnike v sebi, napraviti najmenj O 45 m debele.
11.) Glavne in srednje zidove, kakor tudi požarne zidove je v kleteh in v temeljih napraviti 0*15 m močnejše nego v pritličji.
Prizidek teh zidov proti uiicam ne sme znašati več nego 015 m.
O odstopih od prestoječih pod točko 1 do 11 navedenih pravil pri uporabi drugih konstrukcij in drugega gradiva, kakor kamenja, cementa, železa itd., ali o odstopih od pravilne opečne mere, kakor tudi pri štirinadstropnih stavbah sploh razsoja stavbinsko oblastvo na postavi podanih dokazov o dovoljni trdnosti in stalnost.
12.) Napravljati stavbinske objekte iz zidanih pregrad ali lesenih sten praviloma ni dopuščeno. Takšne objekte sme v posebnih slučajih dovoljevati stavbinsko oblastvo.
Nasproti pa je dopuščeno v ločitev posameznih se-stojnih delov kakšnega stanovanja uporabljati takšne pregrade ali lesene stene, toda na obeh straneh morajo biti z malto ometane in zamazane.
Lesena konstrukcija pregrad mora biti v posameznih delih trdno zvezana in zazidana z zidom, ki je debel najmenj 0.15 m.
Od notranje svetline dimnikov morajo biti pregrade in lesene stene najmenaj 45 cm oddaljene- Pregrade, ki stoje druga nad drugo, morajo dobiti v vsakem nadstropji samonosno konstrukcijo.
Pri zidanih pregradah morajo na navpičnim in poševnem lesovji po sredi biti pribite trioglate skobe, da se zidovji bolje zveze z lesom.
V neposrednji bližini kurišča je napraviti masivna zidovje.
------    416    ------
13.) Pri uporabi železnih traverz se smejo prostori z napravo polnih zidov porazdeliti v vsakovrstne poljubne pododdelke pod tem pogojem, da je dolžina vsake tra-verzne blazine jednaka poldrugi višini traverze.
(Dalje sledi.)
-----    425    -----
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega  stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Četrti oddelek.
Izjemna določila in stavbinske olajšare.
Notranji in vnanji okraj.
§ 74. Stavbinske olajšave 86 nanašajo ali na razliko med vnanjim in notranjim okrajem ali na razliko med odprtim in strnjenim stavbinskim zistemom. Meje med notranjim in vnanjim okrajem so povedane v členu II. tega zakona.
Strnjeni in odprti stavbinski zistem.
§ 75. Za strnjeni stavbinski zistem je šteti tist zistem, kjer so poslopja na obojestranske sosedne meje prizidane in tam s požarnimi zidovi dokončane. Ob cestah, za katere je predpisan ta stavbinski zistem, se morajo poslopja praviloma dotikati. Izjemoma se dopuščajo presledki, toda ne pod 6 m od sosedne meje.
Za odprti stavbinski zistem je šteti tist zistem, kjer se na stavišči postavljeno poslopje ali na več staviščih istodobno postavljena skupina poslopij ne sme raziezati do sosednih mej, ampak mora med poslopjem ali med skupino poslopij ostati prost prostor, ki se ne sme za-zidati (§§ 77. in 78). Pri takšnih stavbah se proti prostemu prostoru obrnjene strani hiše ne smejo zazidati s požarnim zidom, ampak morajo dobiti pročelje, ki se ujema z arhitekturo vsega poslopja. Tam, kjer v odprtem stavbinskem zistemu že zdaj stoje poslopja, ki sezajo do sosedne meje in so sklenjene celo s požarnim zidom, na katerega še ni nič prizidano, mora stavbinski prosilec sosednega zemljišča svoje novo poslopje, ki ga misli postaviti, prizidati na ta požarni zid. V katerih cestah ali cestnih delih je uporabljati strnjeni in v katerih odprti stavbinski zistem, to določuje mestni uravnavni črtež.
Predvrti.
§ 76. V kolikor so pri ustanovitvi stavbinske in cestne črte določeni predvrti, morajo biti dostojno vzdrževani in zagrajeni; zazidati ali uporabljati je za skladišča ni dopuščeno. Predvrti ne smejo biti niti ob cestni črti niti ob sosedni meji z masivnim zidovjem ali z zaprtimi
-----   426   -----
plankami   zagrajeni;  masivni   podzid  sme  imeti  največ O 80 m višine.
Vile.
§ 77. Nove stavbe v tipu vil na staviščih v odprtem stavbinskem zistemu v notranjem okraji morajo biti zidane istomerno k cesti in njih sprednji glavni zidovi ne smejo biti menj nego 5 m od določene cestne črte nazaj na stavišče pomaknjeni, tudi mora v tem slučaji ostati prazen najmenj 6 m širok prost prostor med novo stavbo in sosedno mejo, da se na njem napravi vrt, in med stavbinskim objektom in cesto prosto puščeni del zemljišča se ne sme zazidati. Pri vsaki takšni stavbi se mora zemljišče v cestni črti zagraditi s primerno visokim podzidom, na katerega se postavi ograja ali železna mreža zadostne jakosti in prijetne oblike.
Zemljiški deli, ki se pri takšnih novih stavbah puste na strani, se smejo samo tedaj od stavbinskega objekta ločiti in kot samostalne parcele zazidati, če dajo po določilih prejšnjega odstavka za takšno stavbo dovolj prostora.
Proti cesti se mora po dolžini ograji narediti predpisani trotoar.
Višina, dolžina in razstoj poslopij, višina prostorov za stanovanje.
§ 78. Dopustna višina poslopji po odprtem stavbinskem zistemu ne sme niti v notranjem niti v vnanjem okraji presezati dveh nadstropji nad pritličjem, pri čemer se polnadstropje (mezzanin) šteje za jedno nadstropje, pri tem mora veljati načelo, da višina hiše od cestnega nivela do strešnega roba v notranjem okraji ne sme presezati 17, v vnanjem na 15 m; ta višina velja pri padajočem cestnem zemljišči na njega najnižji točki.
Dopustna dolžina posameznih poslopij po odprtem stavbinskem sistemu se ravna po razmerah dotičnih cest in njih okolice.
Širina presledkov med posameznimi poslopji ali skupinami poslopji in med sosedno mejo v vnanjem okraji mora znašati najmenj 4 m, tako da znaša razdalja med dvema poslopjema najmenj 8 m. Svetla višina stanovanjskih prostorov v podrejenih nadstropjih se sme pri poslopjih v vnanjem okraji znižati na 2*60 m.
Napravljati pritlična poslopja ob cestni strani kakega stavišča je samo pri odprtem stavbinskem zistemu in samo s posebnim oblastvenim dovolilom tedaj dopuščeno, kadar se ista umaknejo najmenj 5 m za cestno smer in dobe predvrte in kadar se tla v pritličji polože najmenj I 60 m vzvišena nad cestni nivel.
Delavska hiša.
§ 79. Takozvane delavske hiše je dopuščeno zidati v odprtem stavbinskem zistemu, in sicer na prostorih, katere oblastvo za to primerne spozna, toda samo jedno nadstropje visoke.
Pri teh hišah je dopuščena predalčna stavba, iz-vzemši one zidne dele, kjer so napravljene kurilne naprave in kurišča, ki morajo biti zidane iz polnega zi-dovja v potrebni jakosti.
Jakost zidov in pregrade.
§ 80. Uporabo pregrad znotraj kakor zunaj poslopij je v vnanjem okraji pod nadstopnimi pogoji dopuščena :
1.  Vsa poslopja iz pregrad je sezidati na temeljnih zidovih, kateri mole najmenj O 30 m nad zemljo.
2.   Višina takšnih stanovanjskih poslopij ne sme razven pritličja znašati več nego jedno nadstropje.
3.   Vse kurilne naprave, kurišča in dimniki, kakor tudi vse njih se dotikajoči deli glavnih in določilnih sten na razdaljo 1 m morajo biti iz temelja zidami. V (tem slučaji kakor v onem § 79. je pri pregradnih stavbah strehe napraviti iz ognjevarnega gradiva in strešne? konstrukcije je od vrhnih stropov osamiti tako, da so varne proti ognju.
Ločilne stene med posameznimi stanovanjskimi sestavnimi deli se smejo za poslopja v notranjem in vnanjem okraji narediti iz poljubnega gradiva, samo v ne-posrednji bližini kurišča je napraviti polno zidovje; lesene stene pa je na obeh straneh ometati in zamazati.
Ločilne stene, ki ločijo stanovanja, smejo narediti iz zidanih pregrad. Takšne pregrade pa je napraviti po določilih §§ 72. in 73.: 12.
------    435    ------
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Podstrešna Stanovanja.
§ 81. Podstrešne sobe se snaejo napravljati samo tedaj, kadar so popolnoma proti ognju varno pokrite, kadar so njih stropi popolnoma osamljeni in z opeko ali drugače ognjevarno pomostene.
Obsečne zidove teh podstrešnih sob je napravljati proti prostemu podstrešnemu prostoru kot zidane ločilne stene, najmenj 0*15 m debele, ali pa kot predalčaste stene iste jakosti, ki pa morajo biti na obeh staneh ome-tane in zamazane. Pododdelki takšnih podstrešnih sob se smejo narediti tudi iz lesa, toda takšne ločilne stene morajo biti na obeh straneh stukaturane. Dohod k sobam v podstrešji je na ist način napraviti ognjevaren. Njih okna je, kadar so narejena v strešni ploskvi, ob krajeh obzidati ter   jih   zoper ogenj z oboknicami iz železne
pločevine zavarovati.   Vsaka podstrešna soba mora imeti okno, ki se odpira na prosto.
Za podstrešne sobe se morajo napraviti posebni dimniki in glede kurišč veljajo tudi določila §.: 3.
Balkoni, verande in strešni napušči.
§ 82. Kadar poslopje leži osamljeno, smejo se napraviti leseni balkoni in lesene verande na varnih nosilnih konstrukcijskih delih, kakor tudi leseni strešni napušči, če je vsaka točka takšnega poslopja ali obsežka poslopja, z vštetimi vsemi prizidki vred, od sosedne meje najmenj 6 m oddaljena.
Drvarnice in stranišča.
§ 83. Drvarnice in stranišča se smejo v vnanjem okraju postavljati zunaj hiše v lesenih šupah z ognjevarno streho, če te šupe zadostujejo zakonitim določilom glede osamljenja od sosedne meje.
Ograje.
§ 84. V vnanjem okraji se smejo ograje delati iz poljubnega gradiva.
Naprave pristav.
§ 85. V vnanjem stavbinskem okraju je dopuščeno napravljati pristave po določilih, veljavnih za odprti stav-binski zistem.
Nanje se uporabljajo v IV. oddelku obsežene stav-binske olajšave, kakor tudi- one, ki so navedene v V. oddelku za industrijalne stavbe.
Gnojišča na pristavah morajo biti najmenj 10 m od javnih prometnih potov oddaljena, napravljati jih je zunaj poslopij in smejo ostati nepokrita.
§ 86. V predkrajih: Karolinška zemlja. Črna vas. Ilovica in Hauptmanica sme stavbinsko oblastvo pri stavbah dovoljevati še druge olajšave, dopustne po stavbinskem redu, veljavnem za deželske občine.
------    436    ------
------    436    ------
Peti oddelek.
O industrijalnih stavbah.
Stavbe, katere je šteti za take.
§ 87. Pod industrijalnimi stavbami se razumejo v nasprotji k stanovanjskim poslopjem vsa fabriška poslopja, delarniška poslopja in skladiška poslopja.
fndustrijalna poslopja v osamljeni legi.
§ 88. V osamljeni legi se nahaja industrijalno poslopje ali skupina industrijalnih poslopij,  kadar je vsaka
njegova točka od drugih poslopij in od sosednih mej od-
< >
dal^'ena najmenj 20 m.
Fabriške naprave, katere meje neposredno na istovrstne fabriške naprave in pri katerih obstoji osamujoči prostor najmenj 10 m od lastninske meje sosedne fabriške naprave, spadajo v vrsto osamljeno stoječih fabViških stavb. Osamujoči prostor mora biti in ostati nezazidan.
Zemljišče javnih cest, kakor tudi struga rek ali drugih javnih voda se pri določitvi zgoraj navedenih mej vračunjava.
Posebni predpisi za izvrševanje stavb.
§ 89. a) Pri vsakem industrijalnem poslopju, ki obstoji iz več nego iz pritličja, morajo biti narejene proti ognju varne stopnice, po katerih se more, ko bi nastal požar,  iz vsakega nadstropja varno priti  pod milo nebo.
Pri jako razsežnih fabrikah je napraviti več stopnic, in sicer na vsakih 40 m dolžine poslopja po jedne. Stopnice morajo biti premokrilne in s počivališčem prekinjene, najmenj 1*30 m široke in, če se stopnic poslužuje več nego 50 oseb, se morajo njih širine za vsakih 50 oseb več povečati za 0*50 m.
Zaradi večje olajšave se smejo stopnišča napravljati na vnanji strani na prostoru določenem za osamljenje.
Razven teh proti ognju varnih stopnic se pa smejo po potrebi napraviti lesene tekalne stopnice; za prostore, katere niso prave delarne in kjer občuje le malo oseb ali po katerih hodi malo ljudi, se smejo uporabljati lesene stopnice;
b)  vsi dimniki in vsa kurišča morajo biti zidani iz ognjevarnega gradiva ter osamljeni od vsakega lesovja;
c)  glede   parnih  kotlov in   motorjev se  je  ravnati
natanko po določilih §§ 67., ^^6,^ 69.;
d)  nesnažne in neprijetno dišeče tekočine se morajo
odvajati tako, da pod tem ne trpi okolica. Kanalizacija se ravna po obstoječih občnih predpisih. Vendar se sme uporaba javnih kanalov za odvajanje nesnažnih voda prepovedati, če s tem predvidoma nastanejo neprilike;
e)  fabriški prostori morajo imeti primerno ventilacijo ;
f)  vse industrijalne stavbe, ki meje na javne ceste, morajo biti zidane v prijetni obliki, njih strešni napušč ne smejo nad 0*60 m moleti na cesto.        (Dalje sledi.)
—-   498   -—
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Dalje.)
Določila za neosamljene industrijalne stavbe.
§ 90. Pri neosamljenih industrijalnih stavbah veljajo občna določila, vendar z nastopuimi izjenoiami:
a) Vse stene razven onih, ki so v bližini kurišč, potem razven onih, ki meje na javno cesto ali na sosedno lastnino, se smejo napraviti iz pregradnih zidov; pri tem se je ravnati po določilih § 80.
h) napravljati lesene vmesne stene, z izjemo onih prostorov, kjer se opravljajo ognjenevarna dela ali se spravljajo proti ognju nevarne zaloge:
c)  napravljati tramovne strope s priprostimi tlomi iz desek brez sipe in brez ometa in zamaza, potem uporabljati strešinske grede za strešno konstrukcijo:
d)  napravljati poljubno število nadstropij, toda prostori, v katerih imajo delavci dalje časa opraviti, se ne smejo narejati pod 3 m višine in skupna višina poslopja ne sme presezati 18 w in ob cestah z ne več nego 12 m širine ne 15 m. Razven tega je tudi tukaj paziti na določila § 89., točka d).
Stanovanja pri industrijalnih stavbah.
§ 91. Pri osamljenih industrijalnih stavbah je dopuščena predgradna stavba za stanovanja lastnika, uradnikov in delavcev, če se pri tem izpolnjujejo določila o delavskih hišah. Ta stanovanja morajo tedaj, kadar se dotikajo delarne, od te ločena biti s požarnimi zidovi.
Pri neosamljeno stoječih industrijalnih stavbah je ta stanovanja zidati po predpisih obstoječih za hiše, a dopuščene so stavbinske olajšave četrtega oddelka.
Posode za vodo in gasilno orodje.
§ 92. Pri vseh industrijalnih stavbah mora biti konstrukcija takšna, da se morejo posode za potrebne količine vode postaviti na primernih krajih; ravno tako morajo biti na razpolaganje prostori za hrambo potrebnega gasilnega orodja.
Stranišča.
§ 93. Za napravo dobro prezrakovanih stranišč in pisoarjev v primerni legi skrbeti tako, da je za vsakih 25 oseb najmenj jedno stranišče na razpolaganje in da so za delavce in delavke narejena ločena stranišča.
Stavbinska prošnja za industrijalna poslopja.
§ 94. Pri industrijalnih stavbah je stavbinsko prošnjo opremiti po § 19. V obče se na takšne stavbe smiselno uporabljajo tudi vsa druga določila tega stavbin-skega reda, kolikor niso premenjena s predstoječimi določili. Ravno tako potrebujejo prenaredbe, prizidave in prezidave oblastvenega odobrenja,  kakor pri novi stavbi.
'    Določilo glede obratnih naprav.
§ 95. Obrtnega reda, ki v svojih določilih pri posameznih obrtih zalteva posebnega odobrenja obratne naprave, se določila tega stavbinskega reda ne dotikajo.
(Dalje sledi.)
-----    505  
Obrtnija.
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1. (Konec.)
Šesti oddelek.
O predpisih, na katere je paziti po izvršitvi stavbe.
Pospravljanje gradiva raz stavišča, naprava
pomosta i. t. d.
§ 96. Kadar je stavba dovršena, mora stavbinski gospodar takoj na svoje stroške provzročiti, da se pospravi ves razmet, vse lesovje in v obče vsi prehod ovirajoči predmetje raz ceste, da se dobro popravi razriti pomost, morebiti pozneje vsled tega nastali usadi in v obče vse, kar je bilo v okolici stavbe z zidanjem poškodovanega.
Privolilo do stanovanja in uporabe.
§ 97. Novo zidana ali bistvena preosnovana stanovanja, prodajalnice in hlevi se ne smejo nastaniti prej, dokler oblastvo, prepričavši se poprej o pravilni izvršitvi stavbe in o nje dobro posušenem in zdravju neškodljivem stanju, ni dalo privolila do stanovanja in uporabe. To privolilo pa se ne sme narediti odvisno od izvršitve notranjih oprav in dekoracij, ampak se mora nanašati samo na pravo stavbinsko stanje.
Ogled na lici mesta s privzetjem zdravniškega uradnega organa je izvršiti v osmih dneh po podanem naznanilu ter ga je na podstavi prvotno odobrenega stavbin-skega črteža in črtežev o morebiti pozneje dovoljenih prenaredbah raztegniti na najnatančnejšo presojo, če se stavba ujema z vsemi temi črteži O ogledu je vselej zapisati zapisnik. Katerih odstopov ni očitati, to se kaže iz določila § 18. Ollok o ogledu na lici mesta je ravno tako izdati v osmih dneh, in sicer stavbinskemu gospodarju, kakor tudi drugim udeležencem.
Javna poslopja, gledališča i. t d. st.
§ 98. Pri javnih poslopjih, gledališčih, telovadnicah, bazarih in drugih stalnih ali začasnih stavbah, ki so določene za veliko množino ljudi, sme stavbinsko oblastvo po njih legi in njih kakovosti v mejah javnih in policijsko-požarnih ozirov odrediti izjemna določila za njih napravo, in pri takšnih poslopjih je zlasti skrbno gledati na to, da se morejo ob požarni nevarnosti ljudje sami naglo rešiti.
Pri zidanji takšnih poslopij ni paziti samo na predpise tega stavbinskega reda, ampak tudi na posebna zakonita določila in policijska ukazila, ki so bila izdana v tem oziru.
Sedmi oddelek.
O oblastvih postavljenih v izvrševanju stavbinskega
reda in njih delovanju.
§ 99. Omejitev pristojnosti in red sodnih stopenj o določitvi, premembi, raztezi ali omejitvi mestnega urav-navnega in razširjavnega črteža sta določena v § 3.
§ 100. C. kr. deželna vlada posluje kot stavbinsko oblastvo L stopnje glede vseh stavb v namene javnega bogoslužja, kakor tudi glede vseh državnih in deželnih stavb, potem glede stavb javnih [zakladov, ki so v državni ali deželni upravi.
C. kr. deželna vlada ima pri takih stavbah tik obstoječih, posebnih predpisov spolno vati tudi predpise tega stavbinskega reda. H komisijonalnim razpravam klicati je vselej zastopnika mestne občine.
§ 101. Stavbinsko privolilo za stavbe, koje gradi mestna občina sama, ali kak v njeni oskrbi stoječi fond, izdaje občinski svet. Leta razsoja pri tem tudi o vseh, iz lepa ne odstranjenih ugovorih, v kolikor niso odkazati na civilno, pravdno pot,
§ 102. V ostalem izvršuje magistrat določila tega stavbinskega reda in njemu je razsojati in odrejati v vseh
-----   506    -----
stavbinskih stvareh, ki niso izrekoma odvzete njegovi pristojnosti.
§ 103. Zlasti presoja magistrat zaradi dovolila, ki ga je dati, dotične stavbinske črteže, pri čemer se mu je ravnati natanko po predpisih pričujočega stavbinskega reda (§ 23.).
Pri tej prisoji se mora ozirati tudi na javne ozire in na zahteve dobrega okusa. Magistrat sme stavbinsko dovolilo odreči, ko bi stavba sama zase ali v zvezi z bližnjimi poslopji kazila lepo lice ceste ali prostora, kjer se misli postaviti.
Kadar se stavba dovoli, tedaj mora magistrat stav-binskemu gospodarju razven pismenega stavbinskega dovolila vročiti tudi z odobrilnim pristavkom previden istoris stavbinskega črteža.
V § 97. predpisani ogled na lici mesta mora izvršiti župan ali pa od njega v ta namen odposlan občinski uradnik.
§ 104. Pri vseh stavbah brez razlike mora magistrat ukreniti potrebne odredbe zaradi tega, da se, če je treba, odkaže prostor za gradivo in da se store zaradi stavbe potrebne naredbe.
§ 105. Magistrat mora pri vseh stavbah paziti na to:
1.) da se nobena stavba ne gradi pred podelitvijo stavbinskega dovolila in, kadar se je zoper to pravočasno vložil rekurz, pred potrditvijo stavbinskega dovolila po višji stopinji;
2.) da se stavbinski graditelj povsod drži stavbinske in nivelske črte;
3,) da se natanko ravna po odobrenem stavbinskem črtežu;
4.) da se stavba ne izroči nobeni v to neupravičeni osebi, in
5.) da se za stavbo uporablja samo dobro in trpežno gradivo.
Kadar je stavbinsko dovolilo v presojo nosilnost posameznih konstrukcij predpisalo obremenilne poskušnje, tedaj je iste izvršiti; takšne poskušnje se pa smejo tudi posebej ukazati, kadar se za to pokaže potrba na pod-stavi nadzorovanja stavbe med stavbinsko dobo ali že po dokončani stavbi. Troške za izvršitev obremenilnih po-skušenj mora plačati stavbinski gospodar.
§ 106. Magistrat podeljuje v mejah svojega področja privolilo do stanovanja in uporabe pri dovršenih stavbah.
§ 107. Magistrat ima nadzor o stavbinskem stanji obstoječih poslopij in čuje o natančnem izpolnjevanji hišnim lastnikom glede vzdrževanja poslopij zakonito na-maloženih dolžnosti; on veleva, da se na javna korist odstranijo na njih opaženi stavbinski nedostatki, in ukazuje, da se izpraznijo in podero razpadajoča poslopja.
Započeta civilna pravda ne sme uradno zaukazanega podiranja zadržati.
Glede poslopij, namenjenih javnemu bogoslužju, potem glede državnih in deželnih poslopij, kakor tudi glede poslopij v državni ali deželni upravi stoječih javnih
zakladov, naposled glede poslopij železniških uprav mora magistrat izdanje takšnih odredeb zahtevati pri onih oblastvih, oziroma organih, v katerih upravi so dotična poslopja. Glede občinskih poslopij mora neposredno pro-uzročiti, kar je treba.
§ 108 Pri vseh izvrševanji pričujočega stavbinskega reda magistratu v razsodbo odkazanih stvareh, katere se posebno dotikajo koristi občine zaradi nje lastne zemljiške posesti ali z ozirom na javni promet, zlasti pri določevanji stavbinske črte, pri napravi novih ali pri uravnavi že obstoječih trgov, cest in ulic, v kolikor z javno razgrnjenim mestnim uravnavnim črtežem to ni določeno, se mora magistrat obrniti na občinski zastop, ki o tem ukrene. Občinskemu zastopu pristaje v teh slučajih pritožna pravica po tem stavbinskem redu, in zaradi tega mora magistrat obvestiti občinski zastop o vseh dotičnih razsodbah.
Osmi oddelek.
Preiskava in kaznovanje prestopkov stavbinskih predpisov in izdanih ukazil. Rekurzi. Troški.
Prestopki, ki so po občnem kazenskem zakonu pod kaznijo prepovedano.
§ 108. Prostopke pričujočega stavbinskega reda, ki so po občnem kazenskem zakonu pod kaznijo prepovedani, je kaznovati po občnem kazenskem zakonu.
Drugi prestopki.
§ 110. Magistratu pristaje preiskava in kaznovanje vseh predstopkov stavbinskih predpisov v toliko, kolikor kazensko-sodnim oblastvom ni naloženo opraviti uradne posle.
§ 111. Za prestopke §§ 15., 30. in 33. je kaznovati stavbinskega gospodarja, oziroma stavbinskega graditelja, za one § 33. pa stavbinskega gospodarja samega z globami do 200 gld.; globo je premeniti v zaporno kazen po določilih kazenskega zakona. Razven tega se sme v slučaji prestopka § 15. izreči, da je stavbo podreti, v kolikor to zahteva ravnanje po stavbinski ali nivelski črti, ali da se globa poviša do 1000 gl. Ravno tako se mora odstraniti zoper predpis § 30. započeta stavba, če se zaajo ne da pozneje stavbinsko dovolilo, in celo, kadar se da to dovolilo, v kolikor stavbinsko dovolilo ne zadostuje. Za prestopke ostalih stavbinskih predpisov se kaznujeta stavbinski graditelj in stavbinski gospodar, v kolikor je zadnji kriv, z globo do 100 gld. ali s primerno zaporno kaznijo.
Kazen pa ne oprosti od dolžnosti, odstraniti zoper predpise delano stavbo in odpraviti vsak odstop od stavbinskih predpisov in podrobnih ukazil.
Rekurzi.
§ 112. 1.) Rekurzi zoper razsodila in odredbe c. kr. deželne vlade gredo na c. kr. min. za notranje stvari;
2.) rekurzi zoper razsodila in odredbe magistrata, katere se nanašajo na izvrševanje mestnega uravnavnega in razširjavnega črteža, ali na predpis stavbinske črte in stavbinskega nivela, gredo v II. stopnji na c. kr. deželno
—    507    ------
vlado in zoper dotične razsodbe c. kr. deželne vlade na C. kr. ministerstvo za notranje stvari;
3.) na C. kr. deželno vlado gredo dalje rekurzi zoper kazenska razsodila magistratova in zoper njegove odredbe s temi v zvezi stoječe; dalje rekurzi zoper razsodbe občinskega sveta glede razdelitve kakega zemljišča na stavišča (§ 4.);
4.) rekurzi zoper vsa ostala razsodila, ukazila in odredbe magistratove gredo na občinski svet in zoper njegove sklepe na deželni odbor.
Rekurze v stavbinskih stvareh, z vštetimi rekurzi zoper kazenska razsodila vred, je vlagati pri prvi stopinji v 14 dneh od dneva, ko se vroči raz<"^dba, ter jih je zavrniti, kadar se zamudi ta rok.
Kadar sosed zamudi rekurzni rok, tedaj ga to ne ovira, da bi morebiti zasebno-pravni ugovor zoper stavbo ne dognal pravnim potom; začetek in nadaljevanje stavbe pa se sme v takšnem slučaju ustaviti samo s sodniško odredbo doseženo po eivilno-pravnih pravilih.
Zoper dve soglasni razsodili v kazenskih stvareh je dopuščen daljši rekurz samo še glede odredeb, v zvezi stoječih s kazenskim razsodilom. Takšen rekurz je pa ravno tako v zapadnem roku 14 dni od dneva, ko se je vročila razsodba, vložiti pri prvi instanciji, drugače ga je brez ovinkov zavrniti.
Nadzorna pravica državne uprave. § 113. Nadzorna pravica državne uprave v stvareh stavbinskega reda, kakor je uravnana v čl. XVI. občinskega zakona |z dne 5. marcija 1862. leta, drž. zak. št. 18., in s primernimi določili občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1887. 1., dež. zak. št. 22, s pričujočim stavbinskim redom ni zadeta.
O troških.
§ 114. Po obstoječih odredbinskih zakonih za uradne posle v stavbinskih stvareh pripadajoče troške mora plačati tista stranka, katera je prosila za začetek postopanja ali ga prcuzročila s svojo krivdo in zlasti z nagajivimi ugovori. Stavbinsko oblastvo mora razsoditi, kako je zgoraj omenjene troške pri skupnih interesih primerno razdeliti na stranke in v koliko mora tist, ki propade, po svoji krivdi prouzročene troške postopanja, vštevši troške za pravaveščo in strokovno pomoč, povrniti nasprotniku. Troški, ki nastanejo s kazenskim uradovanjem zaradi prestopka zakona, zadevajo tistega, ki je za krivega spoznan.
Razveljava in prememba starejših določil.
§ 115. S pričujočim zakonom je za občinsko ozemlje dež. stol. mesta Ljubljane razveljavnem stavbinski red z dne 25. okt. 1875. 1., dež. zak. XL kos, št. 26.