Ust Izhaja od okmbra 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot poltednitc — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ. SOBOTA, DNE 23. JANTJAki/\ im- prska vlada gradi dolgoročno po- ga Je zagotovil londonski spora-dvorani, več ne moremo šteti na stvo podpisnic londonskega spo- lltlko prav na tej predpostavki. Z ZUm. Turški manjšini Je bilo s prste. razuma o Cipru Je trenja poglobi- začasno pomiritvijo med grškim Protislovja v ciperskl krizi v lo. Ker grška večina določb lz in turškim preblvavstvom na oto-zadnjih tednih po odložitvi pušk mednarodnega sporazuma nI mo- ku še niso odstranjene vse nevar-In orožja niso bistveno popustila, gla pravno odpovedati, Jih Je po- nostl, da se vnetljivi sod smodni- konferenca. V takšnem primeru lahko ciprska kriza privede od spora, ki bo prerasel ozek sredo zemski ln lokalni okvir. Ciprska vlada se v svojih močeh trudi, da bi preprečila poslabšanje odnosov med narodnostnima skupinama na Cipru. Najbrž pa sedanje zaostritve ne bo mogoče rešiti v kratkem času. S stiki, ki jih ciperskl nadškof Makarios vzdržuje s stekleno palačo, sedežem Združenih narodov, se vedno bolj utrjuje Ideja, da bi bilo za pomiritev na Cipru dobro zamenjati sedan|e britanske, turške ln grške vojake z. »modrimi čeladami«. Ta ukrep na kateri temelji ciprska država, pru, ki Jih v praksi zanika. bi zopet vnel. Cilji obeh narod- manjšin! takšne pravice ln polo- bi bil edini izhod, če bi ciprsko Se na začetku razprav pri Izdelavi Na ministrski ravni londonska nostnih skupin, ki živita na otoku zaje, Id ustrezajo njihovemu šte- prebivavstvo, ki Je dobro oboro-nove ciprske ustave se Je pokaza- konferenca o Cipru ne daje pre- so zdaj skoraj v popolnem na- vilu ln vplivu na otoku. ženo, zopet zgrabilo za puške. podpisom dano jamstvo, da bo zadržala 30% položajev v važnejših državnih službah. Grki so pri- Protlslovja so posledica pogodbe, skušala obiti z stvarnostjo na Cl- ka ob določenem poslabšanju ne Pravljeni * ustavo zajamčiti turški manjšini takšne pravice in polo- Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Liudje in dogodki • Liudie in H- Ah Pred otvoritvijo Prešernovega muzeja v Kranju Hiša „Mesto 181" \adaljevanje s L strani i Voz še ni pretežak zelo izpopolnjena in je veliko obetov za to, da ba zobozdravstvo na tem področju kmalu nared. Začeli so tudi s sistematičnim zdravljenjem šolskih otrok. —S. Predavanje o »čudežni gori« Planinsko društvo Kranj priredi v sredo, 29. januarja, zanimiv planinski večer. O ČAROBNI GORI bo govoril novinar RTV Marijan Krišelj, rojak iz Visokega pri Kranju. Ta planinski večer je ne- V drugem prostoru bo v vitrinah razstavljen izbor Prešernovih objav, prevodov in pesmi in dela s prešernoslovenskega področja. Ta del bodo skušali muzejski de- Na dan slovenskega kulturnega je mrtvaški prt, na katerem je iz- ,avci še izpopolnjevati. Na stenah praznika, 8. februarja, bo v Kra- vezeno: 8.2. do 10.2. je na tej pre- bosta viseli med drugim tudi po-nju otvoritev Prešernovega imu- progi počivalo Prešernovo truplo«) d°D> Kranja iz leta 1844 in podoba žeja. Ker v teh dneh že zaključu- klop je iz stanovanja Auerspergo- pesnikove rojstne hiše. jejo z urejevanjem prostorov, ki vih, vendar jo je po tradiciji upo- Ob vhodu v sobo, kjer je pesnik bodo namenenl razstavi predme- rabi jal Prešern, pozlačen svečnik umrl, bo osmrtnica, druga v slo-tov — kakorkoli povezanim s pes- s škarjami za utrinjanje stenja iz venščini. Prvo je Prešern sestavil nikovim življenjem in časom, že Zupanove zapuščine, pesnikova to- ob smrti prijatelja Smoleta, lahko pišemo o tem, kaj bodo bačnica, stol, pult za pisanje sto- v ... , . obiskovavci pesnikovega spornih- je, mlinček za kavo in ura s ste- x V tre.tjl s,obl bodo Prikazani Pre- na zaposleno ženo, zaradi nadpov-skega muzeja tu videli. brički. Za črnilnik je gotovo I« šer?°uvi rokopisi, na stenah bodo prečnih stroškov za zdravljenje du- b, smeli več zaposlovati na me- Ko se je pesnik v začetku okto- da je iz začetnih let prejšnjega P°dob? Ptičeve Julije, Matija ševno bolnih in zaradi nadpov- stih ki ji m dajejo priložnost To-bra naselil v Kranju, ie hiša v stoletja. Na steni v Prešernovi Jopa m Andreja Smoleta. Bivša prečnih stroškov za delovne inva- da tega se malokie držijo čeprav sedanji Prešernovi ulici nosila spalnici bo visela kopija pesniko- k?,,n,a bo sprejemna sobica za lide. * ™* *ola marsikje že zelo dra- oznako »Mesto 181.« Vhod v mu- ve podobe, ki jo je na usnju našli- ?blsk°vavce .V naslednji sobi pa Pomembno je seveda tudi to, da zej bo s Tavčarieve ulice. Ta vhod kal nemški slikar Kurz zum Thurn r° P<>hIštyo ki ga je muzej od- so v decembru osebni dohodki je po pismenih in ustnih virih und Goldenstin po spominu. V tej Kup" dedloev njegove advokat- močno narasli, razen tega pa je v uporabljal tudi pesnik sam. sobi bosta tudi upodobitvi Ane _ P'*arne- Tu b° tudi faksimili- kranjski sklad prispevalo tudi oko- V decembru je bil spremenjen odlok o pozavarovanju in je sklad prejel 33 milijonov nepredvidenih sredstev. Republiški skladi so de- . nar odstopili (skupnosti Jesenice 2 jVafl 20 UllllJOnOV tudi okoli 40 milijonov) zaradi • nadpovprečnega Števila porodov $KOG(* kako nadaljevanje lanskega pre- bo prikazan tudi znameniti napis davanja ČLOVEK IN GORA. Pre- z zvona na Joštu. Do arkadnega davatelj nam bo še naprej razpre- mostovža prvega nadstropja vodi- dal misli o odnosu človeka do go- jo lesene stopnice. Okenske police ra.Razen prikazovanja vrhov, pla- arkadnih lokov bodo okrog ninskih poti, cvetja in človeka v okrog poživljali goren gorah, bo predavatelj dodal še po- Dva prostora (Prešernova trebno mero lirike: človekovo do- niča in njegova advokatska V starinski tlakovani vežici bo Jelovškove ter n jene in Prešernove rana. Prešernova doktorska diplo- li 700 delavcev, ki so zaposleni pri stal odlitek znanega Ganglovega hčere Ernesrine. ma m njegov zapuščenski akt, iz gradnji odseka Ljubelj—Naklo, kipa Franceta Prešerna. Na ozkem 7an{mi-1J/% A A ■ Jaterega je med drugim razvidno, Znano pa je, da sezonski delavci dvorišču bo v noletnih mesecih „ Zanimiv? Je> da s° podnice v katere knjige je imel. Pesnikovo iščejo zdravniško pomoč predvsem Žuborela fontlna na sten^ na *r?ernov\ stanovanjski Sobi še iz Juridično de*° slike nekaterih tedaj, ko ni dela in bodo izdatki £2° l!,::L:ar!:_"l/„__^f takratne dobe ln pritrjene na tra- njegovih klientov so prikazani v še sledili. move z ročnokovanimi žeblji. zadnjem prostoru. Pri izdatkih so na območju Kranja, Tržiča in Škofje Loke presegli predvidevanja izdatki za am-. bulantne preglede, izdatki za cez manj kot mesec dni bo za* benega in instalacijskega materi- zdravljenje v bolnicah, izdatki za ključen prvi del urejevanja trgo- ala), zaradi nerednih dobav in zdravstveno varstvo, izdatki za na- bodo reliefni posnetki nagrobni kov s Prešernovimi verzi. V reliefu SkladiSče in sodobna prodajalna Število prijavljenih in pred sodišči obravnavanih tatvin na račun družbe, pa je bilo lani manjše kot predlanskim. Sem sodi odnašanje materiala, orodja in drugega blaga iz podjetij. Izboljševanje moramo pripisati samoupravnim organom, zlasti v ekonomskih enotah in samonadzorstvu delavcev, boljši evidenci materiala in podobno. Brez dvoma pa to pomeni tudi premik v miselnost ljudi, članov kolektivov, ki da nes vse bolj prodira v zavest vsa kega posameznika, da to pomen* škodo sodelavcem in kolektivu, ir je za to tudi javno obsojano. Podobni pojavi dandanes ne g x-------- -----j- i--r--., —^------- — ~...«r- predstavljajo gospodarski pro- jemanje, čustvovanje in pristno na) bosta opremljena s pesniko- boljši pregted nad blagom in S' »MerC« vT\lt S?V±£ 2B' ^ z^dravstrnD5h »torIt* b,wn- Vendar so iz morahie stra" doživljanje. Poleg Izbranih barv- vim pohištvom. Pohištvo ln drugo turnejfe^rodSo Za £m \3„ naim Kranju Je vrsta zobmh terapevtov mo v kali zatreti. - K. M. in umetniške besede, bo ta planinski večer dopolnjevala še glasba domačih in tujih komponistov. Vse to naj bi približalo poslušalcem tisto lepoto, ki jo morejo nuditi le gore. sobe je zbral prešernoslovee Tomo Zupan ln so bili do opreme spominskega muzeja v Kranju razstavljeni v Ljubljani. Pohištvo sestavljajo: predalnik, prodajalne. Razen omenjene je predvidena še ena večja investicija. Prihodnji mesec bodo začeli graditi moderno skladišče za izdelke črne meta- ur e me VREMENSKA SLIKA Področje visokega zračnega pritiska, ki se je v zadnjem času zadrževalo na srednjo Evropo je povzročalo v zadnjem času lepo zimsko vreme. V četrtek pa so se pričeli od Grdndlanda pomikati proti jugovzhodu valovi frontalnih motenj in bodo povzročile predhodno in delno poslabSanje vremena pri nas. NAPOVED ZA DANES IN IZGLEDI ZA NASLEDNJE DNI Danes se bo postopoma povečala oblačnost. Najnižje nočne temperature med —10 in —15, v Primorju +1; čez dan okoli nič, v Primorju 10 stopinj Celzija. Izgledi za nedeljo: Oblačno vreme, vmes manjše snežne padavine. STANJE VREMENA V PETEK OB 13. URI Lesce-Bled: jasno, 0 stopinj, zračni pritisk 1031 milibarov, pritisk pada; Brniku jasno, 0 stopinj; Jezersko: jasno, —2; Triglav-Kredarica: jasno, —3 stopinje Celzija, piha severozahodnik. SNEŽNE RAZMERE V PETEK OB 7. URI Kranjska gora — 30, Vltranc — spodaj 30, v sredini 44 in na vrhu 50 cm snega, Tamar — 50, Planica — 32, Vršič — 40, Komna — 40, Rateče — 32, Lesce — 18, Jezersko — 22, Krvavec pri žičnici 30. na Njivicah — 40 in Brnik! — 19 cm snega. ke postaje, skladiščna površina pa bo 4 tisoč kvadratnih metrov. Predvidevajo, da bo skladišče dograjeno že letos. Dokajšnje investicije omogoča dejstvo, da je grosistično in de-tajlistično trgovsko podjetje »Mer kur,« kot edino podjetje te vrste na Gorenjskem, preteklo leto zaključilo dokaj ugodno. Plan prometa je preseglo za tretjino. Prav tako so ugodni tudi izgledi za letošnje leto, saj »Merkur« kot grosist sodeluje s številnimi odjemalci, ima pa tudi 7 svojih prodajaln: 5 v Ljubljani in 2 v Kranju. Maloprodajno mrežo so po večini že modernizirali. Izkazalo se je, da se take investicije zelo dobro obrestujejo. Prodajalna blaga za dom in gospodinjstvo v Kranju je že dva meseca po prenovitvi (ob tem je bila tudi povečana, izbira blaga pa izpopolnjena) dosegla dvojni promet stare prodajalne. V tem času ima podjetje precejšnje težave zaradi občasnega pomanjkanja blaga (posebno grad Pred enim izmed skladišč podjetja »Merkur« Urejanje lokalnega prometav Kranju Nesreče Dva predloga: cesta proti Brnikom naj bi bila prednostna, v Prešernovi ulici v Kranju naj bi uvedli »promenadne« ure V ponedeljek je prometna Ljudska milica začela z akcijo urejanja lokalnega prometa na tranzitnih ulicah in cestah v Kranju. Akcija ima namen privzgojiti pešcem in ostalim koristnikom cest upoštevanje prometnih predpisov in tako zmanjšati nevarnost nesreč. Prometni miličniki uporabljajo pri akciji predvsem metodo opozarjanja, nadaljevali pa jo bodo toliko časa, da bo promet na najbolj obremenjenih cestah v Kranju kolikor moč urejen. Medtem, ko so mnogi meščani akcijo pozdravili, saj se zavedajo, ia bo koristila le njihovi varnosti, čnno ni) BGLem se najdejo tudi taki, ki so omenjena prizadevanja razumeli »kot nov napad na ubogega pešca.« Tako je nek prebivavec Zlatega polja miličniku, ki mu je svetoval, naj uporablja prehod pri Sto-šičevi ulici in vozno pot nad prometno cesto L reda, je ogorčen zabrusil: »Raja naj hodi po blatu, gospodje naj pa po cesti vozijo z avtomobili!« Obenem pregledujejo tudi prometne znake in zasledujejo njihovo upoštevanje. Prometna milica je že ugotovila, da bi bilo zaradi velikega prometa proti novemu letališču dobro, če bi enakovredno križišče pri gostilni »Kokra« na Primskovem spremenili tako, da bi bila cesta proti Brnikom prednostna. Razen tega so predlagali, da bi Prešernovo ulico vsaj od 15. do 19. ure razbremenili motornega prometa in jo prepustili pešcem. Kaj takega si pri najvažnejših ulicah privoščijo tudi v večjih mestih (v Beogradu, Zagrebu, Splitu in drugod), v Kranju pa bi bilo več kot umestno. AVTO POD LEDOM BLEJSKEGA JEZERA V sredo se je nekaj po 14. uri pripetila na zaledeneli površini Blejskega jezera nenavadna nesreča. Voznik osebnega avtomobila »Fiat 750« MB 70-51 Vlado Vitek je vozil motoskoring po zaledeneli ploskvi Blejskega jezera in pri tem ni upošteval označenih krajev na ledeni ploskvi, ki so dovoljeni za tovrstno vožnjo. Ker je bil led izven označenega prostora, 50 metrov od obale, prešibek, je ledena ploskev začela pokati in fičko se je zaradi tega začel pogrezati. Srečnemu naključju je treba pripisati, da je uspelo vozniku in sopotniku pravočasno zapustiti vozilo, ki se je kmalu nato potopilo na jezersko dno. Takoj po nesreči so pričeli z reševanjem fička, vendar ga do včeraj zjutraj še niso/potegnili izpod ledene »kari« IZOGNIL SE JE SRNI IN SE PREVRNIL Na cesti I. reda v Drulovki je ponoči ob 3.30 v torek nenadoma skočila srna pred avtomobil KR 22-33, ki ga je vozil Marjan Trelc. Da bi se izognil trčenju in rešil žival je naglo zavil v levo, se zaletel v obcestno drevo in nato prevrnil. Na vozilu je ocenjena škoda za približno 500.000 dinarjev. ZAVIRANJE NA SPOLZKI CESTI • V torek dopoldne sta na cesti Borisa Kidriča na Jesenicah trčila Ivan Kurent, voznik poltovor-nega avtomobila KR 37-81 in Janez Vogrlnc, • voznik tovornega avtomobila LJ 116-60. Kurent je vozil iz Kranja. Pred srečanjem z Vo-grincem je zaviral na spolzki cesti. Zaradi tega ga je zaneslo v tovornjak. Pri trčenju se je lažje poškodoval voznik poltovorjaka, škoda pa je ocenjena na okrog 250.000 dinarjev. SMRT ŠTIRILETNE DEKLICE POD AVTOMOBILSKIMI KOLESI Na cesti II. reda Kranj — Kamnik pri vasi Sp. Brniki je v torek ob 15.15 osebni avtomobil LJ 185-27, ki ga je upravljal Franc Poljanšek do smrti' povozil štiriletno Dragico Plahuta. Poljanšek je vozil iz Kranja proti Sp. Brnikom. Kakih 500 metrov pred vasjo ga je prehiteval Alojz Grkman z osebnim avtomobilom. V tem ternutku so trije otroci hodili po nepluženem snegu ob cesti. Ko je Grkman peljal mimo njih, so otroci skočili na cesto, ne da bi se prepričali, če je cesta prosta(I). V tem trenutku je pripeljal Poljanšek in povozil deklico. VINJENA VOZNIKA # V sredo ob 23.45 so varnostni organi na cesti II. reda v Šenčurju preprečili nadaljnjo vožnjo vinjenemu mopedistu Antonu Malovrhu. Odpeljali so ga na odvzem krvi ln mu odvzeli potrdilo. # V noči od srede na četrtek, ob 2.10 je vinjen vozil po Kranju Božo Bergant z osebnim avtomo-bilbm KR 15-80. Tudi njemu so varnostni organi preprečili nada-Uevanje vožnje in mu odvzeli voz- niško dovoljenje in ga odpeljal na odvzem krvi. NENADEN ZAVOJ IN PREKRATKA RAZDALJA Na Ljubljanski cesti pred tovarno Iskra v Kranju je v nedeljo ob 10.45 trčil osebni avtomobil LJ 239—54 (voznica dr. Sonja Mejak) v dostavni avtomobil KR 18—05, ki ga je vozil Ferdinand Lebar. Lebar, ki je vozil iz Labor proti mestu, je nenadoma zavil na desno, za njim vozeča Mejakova pa zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogla preprečiti trčenja. Škoda na obeh vozilih je ocenjena na 280.000 dinarjev. TRČENJE ZARADI NEPREVIDNOSTI Pri avtobusnem postajališču na Dobrem polju sta v nedeljo olj 14.30 trčila osebna avtomobila KR LJ 170—71, voznik Vinceneij Vr» čar. Vrečar je vozil po cesti I reda iz Kranja proti Jesenicam. Na omenjenem kraju je stalo neko vozilo, nasproti pa prihajalo drugo, tako da ga ni mogel prehiteti, zato je vozilo ustavil. V tem pa se je Vrtačnik, ki je pripeljal za njim, zaradi neprevidnosti zaletel vanj. Materialno škodo cenijo na okoli 130.000 din. { SOBOTA, 25. Januarja 1964 • iz naših komun % iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun % iz naših komun ko grlo v turizmu Nekaj misli ob programu razvoja turizma v tržiški občini Promet motornih vorfl in potnikov preko obmejnega bloka na Ljubelju lz leta v leto narašča. Število motornih vozil se je od leta 1956 povečalo za več kot petkrat, število potnikov pa za štirikrat, lo j« vsekakor razveseljiva ugotovitev, zlasti še, ker upravičeno fchko pričakujemo, da bo število motornih vozil in seveda tudi Potnikov zaradi usposobitve predora za promet tudi letos bistveno aaraalo. Ti podatki nacBorno prikazujejo, potuje čez tržliko področje ^•kajšnje *tevilo turistov, praksa P* kaže, da Ima ta turizem pretež-Prehodni značaj. Slednja ugotovitev je dokaj pomembna, zato ••ne kaže zadovoljiti samo z njenih dejstvom; pač pa proučiti ^oke, zakaj je tako. Temeljita jtoaliza takšnega stanja je upravila, ker je splošno mano, da je turista laže zadržati na nekem področju, kakor pa ga sem privabi- ti. Seveda se za besedami »lažje zadržati« skriva marsikaj. Načelno vzeto je to zbir okoliščin, ki ustvarjajo določeno področje za turista prikupno in vabljivo. Del teh okoliščin so nedvomno naravne značilnosti in posebnosti, znaten det pa Je seveda tudi takih okoliščin, ki so plod človeških prizadevanj ln njegove načrtne politike. In če se povrnemo konkretno na tržiško področje, potem je prvo, Konfekcijska delavnica v BPT TRžIC — Zaradi potreb dOBUl-Cega in tujega tržišča in pa tudi zaradi precej večjega števila zaposlenih žensk v BPT Tržač, je sprava podjetja sklenila, da se Ustanovi konfekcijska delavnica. 2a delavnico je že pripravljen prodor in stroji, ki jih je podjetje Obavilo preko zastopstva »Sin-fcer«. Delavnica bo pričela z delom 10. februarja in bo v začetku zaposlovala 15 ljudi. Se v letošnjem Ietu pa se bo število zaposlenih 2 ozirom na potrebe povečalo na 60 ljudi. V delavnici pa bi se predvsem zaposlovali delovni invalidi zaradi poklicne bolezni in tudi drugi. Delavnica bo za domači trg izdelovala posteljno perilo, po pogodbi z ZDA pa tudi gospodinjske krpe. Predilnica ima za tekoče leto sklenjene ugodne pogodbe s kupci v ZDA, kamor bodo prodali 1,500.000 jardov blaga, predvsem za gospodinjske potrebe. Za to količino blaga bi vrednost v dolarjih znašala okoli 210.000 dolarjev. kar lahko ugotovimo, da Ima ta predel naravne pogoje za turizem. Od tod torej izhaja, da tičijo vzroki za prehodni značaj turizma na tem področju v tistem drugem delu okoliščin, ki jih človek lahko zavestno spreminja. In kot ena izmed takih dokaj pomembnih okoliščin, zakaj »i tujci ogledujejo lepote Podljubeljske doline le skozi avtomobilska okna, so premajhne prenočitvene zmogljivosti. Ugotovitev, da Je na ce-lem tržiškem področju le 69 ležišč (poleg ležišč v planinskih postojankah), Je porazna. Družbeni sektor razpolaga le z 28 ležišči, zasebnih ležišč in ležišč v privatnih gostilnah pa je le 41. V štirih planinskih postojankah (Kriška gora, Kofce, Dobrča in Dom pod Storžičem) pa imajo skupno 89 stalnih in 66 pomožnih ležišč. Vse dotlej, dokler bodo ostale zmogljivosti nespremenjene, je nesmiselno predvidevanje, da bi turisti ostajali za dalj časa na tržiškem območju. Na povsem pravilno stališče se je postavil tudi okvirni načrt razvoja turizma na področju tržiške občine. Zastavili so si dokaj smele naloge glede povečanja nastanitvenih zmogljivosti oziroma ležišč. Ilustrativno navaja program razvoja turizma tudi investicijska sredstva, ki bi bila potrebna za realizacijo te zamisli. Čeprav Je ta načrt sicer le globalna koncepcija za razvoj turizma, pa bi se vendar ne smel zaustaviti samo ob Številkah. Ali ne bi kazalo vsaj načelno razmišljati tudi o virih finansiranja ln tovrstne možnosti proučiti z realnega vidika? Kaj pa če teh sredstev ne bo mogoče zagotoviti? Potem ne bo mogoče realizirati plana nastavitvenih zmogljivosti in s tem se bo krepko zamajal marsikateri račun o porastu turističnega prometa, ki bolj ali manj sloni tudi na tej osnovi. Podobno seveda velja tudi za nekatera druga predvidena vlaganja. Realizacija tako zastavljenega programa na področju turizma v tržiški občini je nedvomno potrebna. Stvar druge stopnje dela pa Je, da se zagotovijo materialna sredstva za realizacijo. — P. Ob Saoi Dolinki • Občinska zveza za telesno kulturo na Jesenicah je organizirala v letošnjih polletnih počitnicah za šolsko mladino več smučarskih tečajev. Na Jesenicah, Javorniku, Blejski Dobravi, Hrušici, v Žirovnici in Kranjski gori se je mladina tem tečajem lepo odzvala. Zal pa povsod snežne razmere niso najboljše. Poleg smučarskih tečajev bodo organizirali na Kresu pri Javorniku in na Hrušici tudi tečaj skakavcev. # Železarski izobraževalni center na Jesenicah je organiziral v polletnih počitnicah za člane predavateljskega zbora poklicne in tehnične srednje šole petdnevni seminar. Pedagoga ljubljanskega učiteljišča prof. Tomšič in prof. Jamar java sta nudila udeležencem seminarja bogata dopolnila iz pedagogike in didaktike, mlajšim pa sta nudila osnovo za polaganje stropovnega izpita. # Na Jesenicah Je priredila Narodna galerija lz Ljubljane v torek zvečer predavanje pod naslovom »Slovenska slika v dobi Prešerna,« Planinsko društvo pa v četrtek predavanje prof. Janka Ravnika pod naslovom »Slovenska zemlja — ti si lepa.« Obe sta bili spremljani s prekrasnimi diapozitivi in sta navdušili številne paslu-šavce in gledavce. # Cufarjevo gledališče na Jesenicah je uprizorilo v četrtek zvečer dramo španskega pisatelja F. G. Lorce »Mom Bernarde Albe.« Prihodnjo predstavo, ki bo v torek 28. januar-ja, bo prenašala RTV Ljubljana. Priprave za gostinsko-turistični tečaj TRžIC — Odsek za gospodarevo pri občinski skupščini Tržič Jev letošnjem letu, poleg investicij za gradnje in druge dejavno- Tečaj civilne zaščite Jesenicah JESENICE — Železarna Jesenice in skupščina občine Jesenice 8ta se sporazumeli za organizirale tečaja civilne zaščite, ki uspo-sablja udeležence tečaja predvsem *a mirnodobsko, pa tudi vojno civiln^azščito. eTčaj obiskuje 120 pdeleežncev iz jeseniške Železarne ln ostalih podjetij s področja jeseniške občine. Na tečaju predavajo priznani strokovnjaiki-ke-^;ki, zdravniki in gasivci. Pred zaključnimi izpiti, ki bodo konec ^eseca, bodo s tečajniki organizirali praktične vaje. — U. Pogovori v Mojstrani Jesenice — Prihodnji teden od *7- januarja do 1. februarja se bodo v Mojstrani zvrstili na dvodnevnih seminarjih vsi predsednici sindikalnih podružnic jeseniške °bčine. Na letošnjem seminarju, to ga že tretje leto zapovrstjo or-Banizira občinski sindikalni svet, Se bodo pogovorili o oblikah dela sindikalnih organizacij v današnjih pogojih in stopnji razvoja, *lasti pa o vlogi sindikalne organizacije pri izdelavi statutov, pri Nadaljnjem utrjevanju samoupravnega sistema in podobno. K. M. đli&G mito...-, ... da tudi prt obdnaU akup-•čini Tržič deluje sprejemna pisarna in da je občinska skupščina *>a zadnji seji sprejela sklep, da Je treba to pisarno le nadalje razvijati ln s tem omogočiti Občanom, da bodo v tej pisarni opravili kar največ zadev. • i.da bodo v Tržiču ustanovili •klad za telesno kulturo. Srodna sklada se bodo uporabljala *a razvoj in pospeševanje telesne kulture, za vzdrževanje objektov *n naprav, za dodeljevanje dotacij plesno kulturnim društvom in *lubom, organizacijam in zavodom, ki 50 člani občinske zveze ** telesno kulturo. Tudi v kulturi enoten jezik V petek zvečer }e bil v veliki sti, predvidel tudi investicije za vsem ljudi iz tržiških podjetij, ki kadre. Ob naraščajočem turistič- imajo veselje do tega poklica. V nem prometu v občini Tržič je in okviru seminarja bi se tečajniki bo nastala potreba po gostinskih seznanili s strokovnimi predmeti delavcih. Zato je kot prva na vr- kot so: strežba, hranoslovje, posti šola oz. seminar za gostinske slovna tehnika in drugo; v sploš-delavce. S sodelovanjem gostinske nem delu pa še nekaj osnov iz šole na Bledu je delavska univer- nemškega jezika. Seminar bi pri- za izdelala program za seminar go- pravil tečajnike, da bi se po po- dvorani delavskega doma na Jese stinskih delavcev. Tečaj bo tra- trebi postopoma lahko vključili nit ah plenum sveta Svobod in prosvetnih društev. Na plenumu je podal Joža Vari, predsednik Svobode Jesenice referat »Vloga in naloge komunistov pri kulturnem življenju v jeseniški občini.* Sklenili so, da morajo najti enotno teh), ki naj bi v bodoče usmerjalo .in koordiniralo ktilturno-prosvetno de- jal 3—4 mesece in bi zajel pred- v gostinstvo. Delo konference za družbeno aktivnost žena bo potrebno izboljšati V jeseniški komuni je zaposlenih nekaj nad 3000 žena. Uveljavljanje žensk v organih samoupravljanja in tudi v krajevnih samoupravnih organih pa ni zadovoljivo. V organih upravljanja sodeluje od 3.115 le 3 odstotke žena, v svete krajevnih skupnosti pa 19 odstotkov. Poleg v samoupravne organe gospodarskih organizacij, bo potrebno vključevati žene tudi v vsa področja družbeno-politične- SZDL in sekretariata za družbeno aktivnost žena so sklenili, da pri sestavljanju list odborov v bodoče javnost v jeseniški občini. Po mne- ne bodo pozabili na aktivne žene, s katerimi bodo predhodno sodelovali, da bodo prišle v družbene organe čimbolj pripravljene. Da bi nepravilno zastopanje žene v delavskih in družbenih organih odpravili, bodo posvetili delu konference za družbeno aktivnost žena večjo pozornost in predsedstvo nju večine naj bi se to telo imenovalo zbor za kulturo in prosve-to. Sedanji svet Svobod in prosvetnih društev bodo razširili v telo, ki bo vključilo razen vseh Svobod in prosvetnih društev tudi vse poklicne kulturno-prosvetne dejavnosti. Dejstvo je, da ob tisočih novih stanovanjih, desetini novih gospodarskih obratov, oblina, razen odaptiranega in "se vedno nedokončanega doma na Hruiici, ni investirala ničesar za raivoj in razširjanje ustanov, ki so namenjene za kulturno-prosvetni napredek v občini. Na plavžu nimajo, razen neprimerne kinodvorane, nite enega JESENICE - Predi dnevi je or- no pomoč. Ce bodo zajele razpra- prostora, kjer bi se lahko ljudje v ganiziral občinski odbor SZDL Je- ve dovolj Širok krog občanov in prostem času zadrževali, gledali te senice razgovor s predsedniki kra- bo obravnavano vsako poglavje, \cvizm- Ubirali debatirali itd. Ko ga življenja. Na skupni seji izvrš- konference dopolnili z aktivnejši-nega odbora občinskega odbora mi člani. — U. Konec januarja zadnji rok za sestavo statutov krajevnih skupnosti jevnih skupnosti in s predsedni ki KO SZDL o osnutkih statuta krajevnih skupnosti. Poudarili so, da je potrebno razpravi o osnutku krajevnih skupnosti posvetiti več pozornosti, ker. so pomembni za urejanje življenja prebivavcev določenega območja. Razprave o osnutkih krajevnih skupnosti bi morale biti organizirane tako, da bi omogočili sodelovanje vsem zainteresiranim. Od organiziranja razprav je t>dvisna zainteresiranost občanov za sestavo statuta krajevne skupnosti in s tem tudi za delovanje posameznih krajevnih skupnosti. Ker statuti še niso izdelani, čeprav jo rok sestave že potekel, bi bilo nujno, da bi prišli osnutki v razpravo do konca januarja. Komisija za sestavo statutov krajevnih sflcupnosri in svet krajevne skupnosti pri občinski skupščini morata nuditi krajevni skupnosti pri sestavljanju statutov konkret- bodo tako dobile krajevne skup- munalni prispevek, ki ga plačujejo nosti statut, ki«, bp osnovni zakon graditelji stanovanj, se pojmuje preiti najboljši kažipot za razvoj po- ozko, kajti tudi kulturni domovi, sameznih območij jeseniške obči- kinodvorane itd. so komunalni ob-ne. — U. jekti. U. Na smučiščih na pobočju Vltranca Je organizirana dobra reševalna služba. Manjše poškodbe so precej pogoste. Na desni sliki: smučarja reševavca peljeta poškodovano smučarko v dolino Podjetje Petrol je, tako kot Je obljubilo, v Kranjski gori ob novem letu odprlo bencinsko črpalko. Dober obisk dokazuje, da je bil zares potrebna (slika zgoraj) V počitnicah na smučiščih v Kranjski gori prevladuje šolska mladina in športniki (slika spodaj) Vsakokrat po nekaj # Koncem tega meseca bodo na vsem območju kranjske ob-^ne izvedle obvezno cepljenje psov proti steklini. Lastniki psov bodo morali plačati 600 din, vračunana je tudi pasja znamkica. % V minulem tednu je bila na občinski skupščini Kranj manjka slovestnost, ki jo je organizirala komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj, za nekatere posameznike in predstavnike šol, ki so dosegli večje uspehe na področju Prometne vzgoje. Ob tej priložnnsti so bile podeljene tudi republiške nagrade devetim šolam in enajstim posameznikom, ki so v času j-vezne vzgojne akcije »Zavarujmo otroka v prometu« dosegli najboljše uspehe. • Pretekli petek je bil na Planinski zvezi v Beogradu zanimiv Dosvet, na katerem so med drugim obravnavali tudi izvedbo sedemdnevnega tečaja za vodiče zimskih pohodov. Po sklepu se bo tečaja Udeležilo 10 udeležencev PZ Slovenije in 10 iz Hrvatske. Med njimi bosta tudi dva iz gorenjskih društev. Tečaj se bo vršil v Julijskih ^'pah, zato bodo morali udeleženci tečaja izpolnjevati precej zahtevne naloge in imeti vso sodobno opremo. Največ se bodo zadrževali na Komni, na Planini, pri Triglavskih jezerih, na Hribarcah, Vodnikovi koči, Kredarici, Triglavu in na Krma. lz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun & iz naših komun © iz naših komun Zima in gradbena dejavnost Tudi pozimi lahko delajo Na Bledu se pridno pripravljajo na avto moto skikjoring, ki bo jutri na zaledeneli plošči jezera Gorenjski šah na razDoliu Z zborov volivcev na radovljiškem območju Beseda občanov Na obdhem zboru okrajne Šahovske : zveze Ljubljana, ki je bil 12. januarja, so delegati iz različnih poročil zvedeli, da je največ šahistov ravno, na Gorenjskem (preko! 200). Toda kljub tej prednosti je razvoj gorenjskega šaha po lanski ukinitvi Go- Tako pravijo v največjem gorenjskem gradbenem podjetju Projektu o gradbeni dejavnosti v zimskem času. Zima je res naravna ovira za gradbene delavce. Precej pa se da pomagali z načrtno razporeditvijo del. Ce je ie mogoče pripravijo za zimo notranja dela v zaprtih stavbah. Treba jelc pravočasno postaviti okna in vrata, ker se vsa notranja instalacijska in obrtna dela lahko nadaljujejo tudi v največjem mrazu. Tako ima podjetje veliko delavcev mogoča«? smo še vprašali »NI res,« je bil odgovor. Betonirali smo tudi že v talcem mrazu. Moramo pa segrevati vodo, pesek in potem pokrivati beton ln ga varovati pred mrazom. Seveda so taka dela dražja, delovni uspeh je manjši. « »Imate za letošnje leto že skle- zaposlenih na notranjih delih v samskem domu v Stražišču, pa tudi v drugih stavbah. Samo 40 odstotkov delavcev imajo na tako^ imenovanem zimskem dopustu. To so večinoma delavci iz drugih republik, ki so to želeli in se bodo vrnili 1. ali 15. februarja. So v glavnem že stalni delavci, ki hna-jo s*edaj redni letni dopust podaljšan z upravičeno odsotnostjo ob 60 odstotnih dohodkih. »Zunanja dela pa so sedaj ne- RADOVLJICA Letošnji zbori vem, na Dobravi, na Brezjah in za letošnja dola namenila 10 mili- njenih pr?.cej P?g°db in zasedene volivcev v 28 volilnih območjih drugod. Na Dobravi so predlagali, jonov. Poleg tega pa so ugotav- Vse zmoghvosti?« radovljiške komune so se zvrstili naj KZ Jelovica razširi odkupno ijali, da v Lescah primanjkuje pit- »Ne. Imamo pa skoraj polovico od 13. do 19. Januarja in pome- mrežo za kmetijske pridelke tudi ne vode, zato bo potrebno nekaj /moglivosti namenjenih za lzvrši- nijo, tako po udeležbi, kakor tu- v oddaljenejša naselja. Na zborih ukreniti zmoguvosu namenjerun za izvrši di glede živahnosti v razpravah, so izrekli pripombe tudi o pred- V Mošnjah so predlagali usta- , P«™"1 del;*a ostal° korak naprej. Razveseljivo je zla- videnem odkupu 300 ha zemlje od novitev turističnega društva 2i- imamo še neka* Ponudb- DeIa bo sti dejstvo, da se na številnih zbo- zasebnih proizv^javcev. Občani so vahno so razpravljali o obsegu vsekakor dovolj — čez glavo.« renjske šahovske zveze gorenjske rib. občani z zadovoljstvom ugo- menili, naj bi zadruga vzporedno območja krajevne skupnosti. Le- »Kako napredujete z mehaniza- osnovne organizacije nimajo več tavljah, da se je pn reševanju z odkupom reševala socialni po- los- bodo v Mošnjah' dogradili ciio eradbenih deP« skupnega foruma, ki bi vodil tek- Pr°blemov/ stanje v primerjavi z loža j kmetov in zaposlovanje. V ' kulturni dom. Sredstva zanj že imajo. V Ljubnem so govorili naj- lanskim letom precej zboljšalo. celoti so se zavzeli za večje so- raovanje v gorenjskem okviru in Drugod pa so bili razočarani, ker delovanje z zadrugo. V 2. in 3. vo- povezoval gorenjski šah z vrhovi zaradi pomanjkanja denarnih livni enoti v Radovljici so obrav- okrajnega šaha Na drugih po- sredstev niso uspeli popraviti ce- navali tudi turizem. Zadovoljni so drrfiih nrostraneaa liubli okraja *JC j$ pričeti z ?r.ad"J° vodovo- bili z ugotovitvijo, da bodo že skupnost. Na Brezjah so se'ižra- drocjin prostranega lj um j. okraja da> šaIe> stanovanj itd> Povsod pa ]etos pričeli z adaptacijo Grajske- žili, da hočejo samostojno krajev- predloge in ga dvora v Radovljici in s sir je- no'skupnost in ne želijo biti sku- »Mehanlzacije imamo že precej. več o komunalnih zadevah in TudI v letošnjem letu imamo pred- predlagali, kakšno območje naj bi obsegala njihova krajevna so v ta namen ustanovili medobčinske šahovske odbore npr. v Zasavju, na Dolenjskem, v Kamniku, Domžalah in drugje. Najboljši posamezniki in moštva iz omenjenih bazenov se bodo uvrstila ria okrajna tekmovanja, kjer se jim nudi - prilika za pridobitev vstopa v republiška in zvezna srečanja. Takega »filtra« gorenjski šahisti trenutno nimajo, toda nekatera važna tekmovanja so že njem gostinskih gunjah, Poljčah kapacitet v in drugod. so oblikovali nove sprejeli sklepe in priporočila ob činski skupščini. Povprečni obisk znaša nekaj nad 50 obiskovavcev. Posebno živahna je bila razprava o kmetijstvu, komunalnih vprašanjih, o gradnji šole v Radovljici, o kulturno-prosvetni dejavnosti in še o čem. Na zboru prve in četrte volilne enote so govorili o adaptaciji Partizana, ker je Radovljica že dolgo brez čene v zazidalno območje telovadnice. Mladina tudi primernega Be- P re- pa i z Mošnjami. Na Dobravi naj bi dokončno videnih 100 do 150 milijonov dinarjev za nakup tehničnih naprav, za zemeljska dela in za transport. Zaprosili bomo tudi za kredit za bagerje, buldožerje ln tovornjake. Res je, da so zemeljska dela v cejšen problem za Radovljico je uredili šolo v Lipnici in predlaga- večini še vedno dražja z mehani- li ureditev ceste Mišače—Otoče in zacijo, vendar so taka dela hitro cestna ožina v starem delu me sta. Predlagali so več rešitev. V Begunjah so razpravljali o zboljševanju cestne razsvetljave in o nadaljnji regulaciji Bistrice v Poljčah. Izrazili so tudi nezadovoljstvo, ker Zapuže niso vkliu-V Les- izrekli nrinombe k davčni lestvici. V Kamni gorici so menili, da bi odlok o zazidalnem okolišu nujno moral zajeti tudi to naselje, ker je predel na Stočju za Kamnosioričane neprimeren, saj ie oddaljen od Kamne gorice 4 ki- oblike za najemanje tuje, tako "!™a Zwt'l UnT 'h \ »^Stvaza orne tre Predlagali so tudi uredi- imenovane sezonske delovne sile?« klubskega prostora, šolstvo niso zadostna, in predla- lev ceste skozi Kamno gorico, o opravljena, kar je velika prednost. Samo en buldožer, npr., stane okrog 25 milijonov in se ga lahko rabi le 3 do 4 leta.« »Ste se letos lotili kakšne nove y\!a kralkem valu # Radovljica — Delavska univerza je pripravila kultur ni večer o filmskem umetniku Charliu Chaplinu. Izvajavcl Miran Kenda, Jelka Auguštin in Milan Mravlje so kulturni večer o Chaplinu skrbno pripravili. # Bled - Milno — Letos bodo v zgodnji spomladi praznovali na Mlinem 50-letnico ga-sivskega društva. Na ta jubilej se bodo gasivci in drage organizacije skrbno pripravili. Ga-sivska godba na Mlinem je stara že 27 let. Občani ugotavljajo, da bo potrebno poživiti delo godbe z mladimi godbeniki. Instrumenti so tudi že zastareli in bodo morali postopoma dobiti nove. # Bohinjska Bela — Preteklo soboto so imeli letini občni zbor Svobode. Ob tej priložnosti so potrdili letošnji delovni načrt. Poleg izobraževalno-vzgojne dejavnosti so sklenili, naj bi dramska sekcija »Tone Cufar« gostovala z delom »Ljubezen v kleti«, komedijo in mladinsko igro. Na zboru so poudarili potrebo po hitrejšem vključevanju mladine v Svobodo. Ustanovili so tudi novo mladinsko športno sekcijo. # Bled — Na Bledu so ustanovili nov orkester. Blejci od novega orkestra mnogo pričakujejo. Člani so že pričeli z rednim delom. Osnutek občinskega statuta v tri tisoč TRžIC — bodo občani Zbor druge in tretje enote je raz- gali, naj bi letos namenili iz sjred- asfaltiranju ceste iz Kamne gori- »Ml imamo že več let stalne pred vrati:, okrajni polfinale za pravljal o kmetijstvu te o gospo- štev za negospodarske investicije ce v Radovljico. Podoben sklep so kraje, odkoder prihajajo delavci. pionirje, pionirke, mladince, mladinke in Člane. Da bi omogočili gorenjskim šahistom sodelovanje v boju za vstop ria okrajno prvenstvo, je dala okrajna šahovska zveza Ljubljana pobudo za sklicanje sestanka vseh gorenjskih šahovskih or- darjenju kmetijske zadruge »Je- primerno vsoto za dograditev kul-lovica«. O tem vprašanju so go- turnega doma v Lescah. Doslej je vorili tudi v Ljubnem, v Lanco- vse financirala Veriga, ki je tudi Proti »sardinam" v avtobusih prihodnjih dneh tržiški občini m javnih tribunah neposredno dali svoje pripombe na osnutek občinskega statuta. Do konca januarja bo komisija za izdelavo statuta zbrala vse pripomb',; in s pomočjo pripomb pripravila preči-* ščeno besedilo osnutka statuta občine Tržič. Tako prečiščeno besedilo bodo natisnili v tri tisoč Izvodih. Tolikšno števtLlo izvodov bo zadostovalo, da ga bo lahko Potrebno je le nekaj minut ča- je pregledovali, kako je poskrb- sa, na primer po 14. uri, da se ljeno za avtobusne prevoze. Ob človek na avtobusnih postajah neki priložnosti so že ugotovili, ganizatorjev in predstavnikov vseh (posebno v Kranju) prepriča, v da se je v avtobusu, ki je vozil osnovnih šahovskih organizacij, kako nemogočih razmerah se mo- proti škofji Loki, peljalo 148 lju- Sestanek bo v nedeljo, 26. januar- ^J0 nekateri delavci voziti z de- di, čeprav ima ta le 90 stojišč in , _ „ . ...v'.. , la domov. Marsikateri avtobus je 17 sedežev. Najhujše razmere so Ja, ob 9.30 v radovljiški restavra- tako natlačen> da ga je mogoče poziimi> ko vsi delavci uporablja. ciji Triglav. Dnevni red je odlo- zapreti le, če se nekdo krepko jo avtobuse, najbolj obremenjene čilnega pomena za nadaljnjo rast upre z zunanje strani. proge pa so proti Brnikom, Gol- noreniske«a šaha V. N. Ker Je taka vožnja nevarna, niku, Preddvoru in Škofji Loki. giuenj c» (pa t(jdi yse j kQ(. dostojna j, svoje cene), so novi predpisi take Za ^vodnike in prevozniška Mali in Harinski VOdita nepravilnosti zelo zaostrili. Tudi Podjetja so predvidene visoke de- , ril.-i.:., miličniki LM Kranj bodo pogoste- narne kazni. Po 4. kolu šahovskega prvenstva _'_^__ Radovljice sta na vrhu turnirske ——--' tabele Mali in Harinski s 4 točkami, sledi Rožič z 2,5 ter preloženo partijo z Mehmedinovicem. Novak in Prestrl sta zbrala 2,5, Kenda in Ros imata 2, Mehmedinović 1,5 in preloženo partijo z Rožičem 1,5, Simčič 1/2, Djordjevič in Rozman 0 točk. Med presenečenja moramo šteti Roševo zmago nad Kendo. Ker so zagotovljeni odlični igralni pogoji, poteka prvenstvo zelo disciplinirano in se kvaliteta partij boljša iz kola v kolo. V. N. sprejeli tudi na zboru volivcev v Letos jih največ pričakujemo iz Lancovem. Volivci tega kraja so Banja Luke in Bihača. Prišli smo izrazili tudi zaskrbhenost. ka bo t. * i ■? ,i„in,.™ x i_• , v stik s tamkajšnjimi izobraževal- z delovno silo, če bi ukinili obrat . , u.. a v. a. huumdvhu, u« k« LIP v Lancovem. V obeh krajih niml centrI' ki skrbijo' da bodo prejela sleherna družinska skup- so predlagali večje ugodnosti pri delavci, zlasti novi, že tam opravili nost osnutek statuta bodo dru- razrezih lesa za domačo uporabo, določene tečaje pred odhodom na žmske skupnosti prejele še pred V Kamni gorici so menili, da bi del° k nam- Hkrati bodo bolj pa- skHcom zborov volivcev, na kate- morala Upniška dolina imeti vsaj zlil, da bodo na delo pošiljali pra- rJh bodo obravnavali občinski eno zago. — J. B. ve delavce.« K. M. statut. — P. Gostinsko podjetje »KRONA« v -SKOFJI LOKI razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE PRODAJALNE VINA v Škofji Loki POGOJI: polkvalificiran natakar s prak/ so, oziroma kletar, ali oseba z daljšo prakso na podobnem delovnem mestu. /2 oftett dolin # TABORNIKI V LOVSKI KOCI - Taborniki škofjeloškega odreda »Svobodni Kamnitnik« bodo dobro izkoristili zimske šolske počitnice. V lovski koči na Ožboltu bodo priredili enotedenski vod-niikl tečaj, ki se Je začel že v sredo. V tem času se bo 18 tabornikov seznanilo s potrebnimi taborniškimi veščinami, prosti čas pa bodo seveda izkoristili za sankanje ln smučanje. Tečaj vodijo Matjaž Cepin, Milko Okoren, Boris Klemenčlč ln Franc Berčič. # ŠENTVIŠKI GIMNAZIJCI V DAVCI — 2e nekaj let izkoriščajo dijaki gimnazije iz Šentvida nad Ljubljano zimske počitnice za smučanje v Davči. Nastanijo se v šoli in bljižnjih domačijah. Prva skupina že od nedelje smuča v Davči, druga pa, kot smo zvedeli pride jutri. # SEMINARJA NA TREBIJI IN LUBNIKU — V torek se je i»a Trebi ji začel tridnevni seminar za prosvetne delavce, ki, ga je organiziral Občinski sindikalni svet Škofja Loka. Na nJem so obravnavali vlogo družbenih služb, naloge sindikalnih podružnic v, šolstvu, kakor tudi fmarisiranje šolstva, merila za nagrajevanje ln medsebojne odnose. Tudi izdelovanju statutov v prosvetnih ustanovah so posvetili ne malo pozornosti, medtem ko Je predsednik občinske skupščine spregovoril o aktualnih nalogah v komuni v tekočem letu. ') gospodarskih nalogah v komuni je Milan Osovnikar govoril tuji na seminarju na Lubniku, ki bo za člane plenuma Obk ZMS lil predsednike aktivov ZMS od 24. — 26. t. m. Med drugim pa bodo n adhicl razpravljali o idejno političnih problemih mladine in aktualnih nalogah ideoloških komisij, posvetili bodo pozornost kadrovskemu vprašanju ln vodenju sestankov, kakor tudi razvoju ln dcrtovnnjti samoupravnih organov; s tem v zvezi pa tudi s statuti delovnih organizacij. PREDAVANJE O NALOGAH GOSTINSTVA Vabimo Vas na predavanje in razpravo, ki bo v sredo, dne 29. januarja ob 17. uri v Klubu gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova 11/1. O NALOGAH GOSTISTVA PRI RAZVOJU TURIZMA Govora bo tudi o aktualni problematiki z prilagoditvijo v občini. Predaval bo priznani strokovnjak tov. Milan Detela, profesor prj Šolskem centru za trgovino in gostinstvo v Ljubljani. Ker bo predavanje zanimivo za vse, ki so zainteresirani na razvoju turizma na Gorenjskem, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. KEGLJAšKI KLUB TRIGLAV KRANJ — sprejme takoj DVE POSTAVLJACICI za postavljanje kegljev v popoldanskem času Plača dobra! Zglasiti se je, vsak dan na kegljišču Kranj — Sejmišče št. 3 Čeprav se Radovljica ponaša z moderno avtobusno postajo potniki pozimi nimajo kaj dosti koristi od nje, saj je čakalnica navadno nezakurjena. Večina zato počaka na svoj avtobus kar pred njo. BODICE V tem mrazu sem se zvil v klop-čič. Vendar mi ljudje ne privoščijo zimskega spanja. # V' Kranjski gori sem se ustavil pred manufakturno trgovino zraven fotografa »Mojca*. Tam imajo v izložbenem oknu še vedno novoletno jelko. Pravijo, da se v teb krajih težko dobijo »smrekice* in jo bodo imeli še naprej. Pametno! še letos io bodo rabili. m Nazaj se pa nisem več upal so mi to iz srca privoščili. Drugi že dolgo časa. J^'f»dje so se mmda ■/, avtobusom. Povedali so mi, da je pa so se zgražali, ker to ni bila kar sprijaznili s tem imenom, m pred dnevi neka mlada potnica v moja nerodnost, temveč debela, ze- če je njim prav, je trgovcem tudi. Mojstrani pri izstopu pustila med lezna mreža pred pfagom, ki je Vsaka posebnost je reklama, vrati avtobusa kar Teos prsta z ro- dvignjena za dobra dva prsta n.ad kavico vred. Voznik in sprevodnik pločnikom. sta bila menda tako hitra, da ne- £ Nerodno mi je bilo pred srečnica ni utegnila niti izstopiti, ljudmi in sem se umaknil po naj- ko so vrata zaloputnili z vso silo. Nak, sem dejal, prstov pa ne dam, in sem /o kar ?. »dilamU mahnil iz smučarskega, raja nazaj v Kranj. • Tu pa me je spet nekaj naježilo. Pred pisarno Avtomoto na Koroški cesti, nasproti sodišču, sem si skoraj polomil vse bodice, tako ožjih ulicah. Pa me je ustavila zanimivost trgovine »LA* v Vodo-pivčevi ulici. Ljudje so res tiči in si izmislijo vse vrste imen za svojo reklamo. Vsa čast jim! Pa 'em jih prezgodaj hvalil. Zvedel sem, da je le njihova tabla tako nesrečno razbita, d.-i sta od celotne- moeno sem telebnil na tla. Neka- ga imenaJZIVILA ostali samo zad-teri ljudje, če sem jih kdaj zbodel, nji dve črki — »LA*. In tako je • Na avtobusni postaji prt Savskem mostu pa nisem odnesel vseh bodic. Eno sem zlomil v kupu strnjenega snega, da sem se v tod' njem hipu umaknil pred prihajajočim avtobusom. Snega in ledu tam niso očistili. Ljudje morajo kar skakati in se drsati po ledenih kupih, ko vstopajo in izstopajo iz avtobusov. Lepo vas pozdravlja Vaš BOD1Č.AR SOBOT j m. TsmrarV* vm J**£» 2000 kg rep«. Jože Ke-**> Dvorje 44, Cerklje Prodam prašič* za zakol. J« 37 kupim 320 mreži. 321 i maji oglasi*^ mali oglasi Prodam dva smrekova trama 20 x 24 x 8, med ln 'jabolka. Ceš-njevk 3 317 Prodam radio aparat »Telefun-ken«. Poizve se pri Pretnar, Tom-267 šičeva 40 318 Trbo- Prodam prašiča za zakol. Suha 265 23 319 ■toda« večjo leseno banjo. J*0?"! zaz,dlJlv° Parcelo v Clr-{^rio« Koama, Gotposvetska 11, čah' Naslov v °S,asnem oddelku KraaJ 276 Unvi^ jt ^ • . Prodam dve posteljni V^pooo prodam nov dvojni Valjavčeva 18 ""Shai stroj REGINA (145.000) in J** šivalni »troj BAGAT na nožni. * «ektričnl pogon. Naslov v j °8lasnem oddelku 277j Prodam betonski kozolce — S okna. — Velesovo 19, Cerklje 278 Kupim dobro ohranjena vhod Prodam večjo ali manjšo koli- !* ™* " ,fražo- Naslov v **> rdečega čebuljčka. Ana Ce- ?d£e*k" , , , 2?° bulj, Cerklje 31 279 Ku^im električni vrtalni stroj s Pmna i ^ «. ^ stojalom. Zupančič, Partizanska aruJT kravo, ki bo 15. rebru- 24, Kranj 291 «"1» drugič teletila. Sp.Besnica32 Kupim nedograjeno hišo, lahko prodnm ' 28° »amo do plošče, v Kranju ali ke^Sii?em?WkeBa/?" Luže ,;°°kg- Franc 0sterman; Medvodah. Benedik, C. talcev 59 p 281 Kl*anj 292 "rodam 6 tednov stare pujske. Kupim dobro kravo mlekarico. rrebačevo 41 282 Povšin, Bled, Ljubljanska 35 Ugodno prodam moped — Spe- 301 ^al dvosedežni T12. Informacije K"Pim dobro kosilnico. Naslov j^hanična delavnica AMD Skofja v oglasnem oddelku. 302 Loka ' 283 K"Pim Jezikovno vadnico za 7. Prodam elektro motor pet ln ra*red. Sp. Brniki 11 322 P* konjskih sli in trosilec za . K«Plm prosto stoječo banjo. J10*11«*. Naslov v oglasnem od- Nartnikova 5 323 0e'ku « 284 KuPim starejšega konja. Zg. Se- Poceni prodam železno otroško nica 16, Medvode 324 Posteljico ter dva fotelja. Vpra- _ KuP>™ rabljene deške smuči Družina z enim otrokom Išče gospodinjsko pomočnico. Poizve se pri »Merkurju« v trgovini na naslov Tičar Miša . 89 OSTALO Gorenjski fant želi spoznati kmečko dekle. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Imam hišo« 326 Iščem fanta za pomoč na kmetiji. Nudim stanovanje ln hrano. Naslov v oglasnem oddelku 327 Kupim enosobno vseljivo stanovanje v Radovljici ali bližnji okolici. Naslov v ogalsnem oddelku 328 objave Predoslje 86 325 v . ~ j«- „ati Ul. 1. avgusta 11, stanovanj 23 285 prodam stoječa hrastova drva, •|°Ječe jelševe veje za butare ln !telJo v bližini železniške postaje *abnlca. Sr. Bitnje 30 286 ,^8°dno prodam globok Italijan- Iščem upokojeno žensko za poki voziček. Naslov v oglasnem moč v gospodinjstvu v Kranju. 0đđelku 287 Nudim hrano ln stanovanje. Na- j Prodam 6 tednov stare prašičke, slov v oglasnem oddelku 293 Janez Pogačar, Gora 3, Komenda Podpisani Nace Rogelj, Kranj, n 288 TomaŽlčeva 8, preklicujem ln ob- p Prodam 12 tednov brejo svinjo, žalujem žaljivke, ki sem jih izbrane Koprivnik, Zg. Brnik 7, rekel Antonu Pokljukarju. Zahva-^rklje 289 ljujem se mu za odstop od ka- Prodam skoraj novo televizijo ženskega progona in se zavežem, £R Niš. Naslov v oglasnem oddel- da ga bom v bodoče pustil pri *u 303 miru. 294 Prodam mlado kozo dobro mle- Podpisana S. P. in J. obžalujeva, *aHco. Ljubno. Ljubno 23 304 da sva govorila neresnične besede Prodam suhe borove ln smreko- Pred Golobom o gozdarju Luz-*e nlohe. Naslov v oglasnem od- narju 295 0e'ku 305 Iščemo honorarnega blagajnika .prodam prašiča za zakol težkega — poblravca članarine 7a sindl-J.z" kg. Naslov v oglasnem od- kalno podružnico zaposlenih v , svojce padlih tečajnikov \ borce zaščitne čete Partijske iole. ODBOR Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun prt NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni Urednik, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih osiasov ne objavljamo. Ivan Jan 4 MED DVEMA OGNJEMA Feliks je bil stegnjen, postaven, trdo raščen fant, svojih osemdeset kilogramov težak. Zdaj je bil kakor Cunja. To je vedel, da z njega vlečejo obleko, natanko pa nI mogel razločiti kaj delajo z njim. Potem se mu je zdelo, da je nag, popolnoma nag. Tudi če bi hotel, je bil tako slab, da se ne bi mogel skriti aH s čim pokriti. Obveščamo cenjene potrošnike in podjetja, da razpolagamo v večjo količino kuhinj - visečih in klasičnih Na zalogi imamo tudi spalnice, vitrine in kavče vseh vrst tapecirane z uvoženim blagom TRGOVINA ŠIPA D KRANJ 166. Do gozda je bilo še daleč. Motoristi niso več streljali z nasipa. Nekaj trenutkov jih nista videla, nato so se naenkrat pojavili ob nekem jarku blizu nasipa ln počasi začeli osvajati prostor med panji. Begunca sta bila komaj na sredini ledine. Tedaj je rekel oče: »Sinko, zdaj bova spremenila najin načrt. Vidiš tisti gozd? Ted naravnost tja, teci in se ne ustavljaj! če bi se zgodilo karkoli, ns ustavljaj in ne obračaj se'sinko!« j 167, Oče ln sin sta na pol ležala, skrita za dvema vzporednima panjema, ki sta stala drug poleg drugega. »Nato pojdi skozi gozd; sinko, ln hodi vse dotlej, dokler ne boš našel gozdarja. Povej mu... Povej mu vse, kar si doživel v teh zadnjih dneh. Teci zdaj ln ne obračaj se sinko!« — »Kaj pa ti, očka?« Oče je držal v rokah pištolo iti se mu nasmehnil: »Sinko, se spomniš kakšnega kavbojskega fflma? Bil si še majhen, vendar sva hodila v kino gledat kavboje;.. Saj se spomniš, sinko, kalne?« 168. Si videl, kako kavboji streljajo? Niti enega samega naboja. ne zgrešijo. Spremenil sem načrt. Kaj si oni. sploh mislijo? Ne bodo me kar tako ubili, ne! Počakal jih bom za temi panji. A ti, sinka, beži in ne obračaj se!« — »Očka naj te počakam, pri gozdarju?« — »Počakaj me, sinko. Gozdar ti bo že vse povedal. Pohiti zdaj!« Sin J« odhajal, toda naenkrat se je obrnil, stekel nazaj k očetu in ga po ljubil. »Očka, počakam te pri gozdarju!« In tudi vseeno mu Je bilo, čisto vseeno. Le Sonji bi se še rad za hvalil za vse. SIcer pa je bilo vse skupaj tako megleno,) tako nejasno ln negotovo, da nI vedel, kaj Je bilo res ln kaj ne. Dekleta so ga položila na tla, previjale ln zavijale v nekaj mrzlega in mokrega. To Je čutil razločneje. Feliks se je potem ves stresel ln hkrati Jasno zavedel, da leži v Jurčevi hiši na tleh ln da Je vse do vratu zavit v mokre, mrzle platnene rjuhe. * Bolničarke so stale okoli njega, Sonja pa je čepela čisto ^pri glavi in mu na zapestju štela udarce. NI trajalo dolgo ln Sonja je olajšano pojasnila: ^ »40,8«! Pada!« To Je kazal tudi Feliks. Obrnil Je glavo ln pogledal vse,po. vrsti. Najprej Sonjo, ki se je po nekaj urah zdaj prvič nasmehnila. Mar je bilo to znamenje, da je kriza mimo. Je njen izum z mokrimi. Rjuhami res uspel? Minilo je nekaj nejasnih, vprašujočlh minut. Feliks se je zdaj že znašel: »Kdaj pa je bila končana?« Priskočil je Tiger. Vsaj prvi koraki so bili nagli. Potem se je približal počasnih ln tihih korakov, kakor bi bil v cerkvi. »Z nočjo, Feliks?« s »In?« Feliks in Tiger sta se srečala s pogledi. »Nažgali smo jih! Nažgall, da so tekli nazaj.« FeUks je dobil motne oči in tiho ponudil potno roko svojemu namestniku, ki mu jo je naglo stisnil in jo dolgo držal v svoji. Dalj kot je bilo zanj običajno. »Kdaj bo premik,« je vprašal potem Feliks. .■■»■■< •■ »Kadar boš rekel, tovariš komandant!« je skušal mehko odgovarjati Tiger. »To je zdaj tvoja stvar. Jaz ne moreml« »Oprosti,« je dahnil Tiger. Premaknili so se še ponoči, kajti v dolini so Nemci z vso naglico zbirali močnejše sile. , Na konju je toplo zavit jezdil komandant Feliks, ob nJem. pa j« hodila Sonja, ki ga je rešila največjega ognja v življenju. GLAS SOBOTA, 25. Januarja šport » Sport • šport • Sport # Sport • Sport • Sport • Sport • Sport # šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport špo ZLATKO ŠIMENC JANI BARLE MIRKO SANDIC MILAN MUSKATIROVIĆ TONI NARDELI FRANE NONKOVIĆ Najboljši vaterpolisti so ■ Slovenci (?) Ko smo se odpravljali na obisk k našim najboljšim vaterpolistom, ki so se v Kranjski gori zbrali na prvem letošnjem skupnem treningu, nismo pričakovali, da se bo srečanje z olimpijskimi kandidati tako prijetno končalo. Po strogih kriterijih izbrana druščina z velikim mednarodnim ugledom nas je namreč sprejela kot »kolege novinare« in srebrni fantje z evropskega prvenstva v Leipzigu so se kar skušali, kdo bo hitreje in s čim več smisla za razpoloženjski humor odgovoril na naša vprašanja, čeprav je bilo to naše prvo srečanje z reprezentativnimi vaterpolisti, je razgovor z njimi tekel tako, kot da bi bili že stari znanci. mieneiizo Pri mizi v kotu restavracije kranjskogorskega motela so sedeli Štirje vaterpolisti, oblečeni v trenirke z napisom Jugoslavija na prsih. Imeli smo srečo, da smo naleteli na igravce, ki imajo v reprezentanci najdaljši staž in zato seveda največ izkušenj. Ker si je robustni Sandić zvil nogo in je moral počivati, so mu Muftkatiro-vič, Barle in Šimenc krajšali čas tako, da so se z njim spustili v kartaški boj. Pridružil se jim je vodja ekipe Boris šolaja, ki je — mimogrede povedano — športni urednik beograjske Borbe. Ostali so tedaj smučali ob vlečnici, nekateri najpogumnejši pa so se podali celo na Vitranc. — Sicer pa naj povemo, kako je potekal razgovor s kandidati za Tokio. NEJASNO DO ZADNJEGA Prva naša žrtev je bil 26-letni ZLATKO ŠIMENC, ki je doslej 52-krat nastopil za državno reprezentanco. Vprašali smo ga, katerega srečanja v vodi se najraje ali pa najbolj nerad spominja. »Težko se je ocMočiri, vendar mislim, da boste še najbolj zadovoljni s temle: Dobro smo se počutili, ko smo na olimpiadi v Rimu po dolgem času premagali Madžare, toda veselje je bilo skaljeno, ko smo s pomočjo španskega sodnika izgubili z Italijani. Kako smo se počutili tedaj, ko so italijanski reprezentanitje zlate kolajne dali nam, pa se težko pove!« — Koliko golov ste dosegli doslej? »Teh pa res ne štejem.« — Kakšen bo vrstni red najboljših štirih moštev v Tokiu? »O tem je težko govoriti, ker se je izkazalo, da vsake napovedi lahko padejo v vodo. Favoriti so poznani, mislim pa, da bo njihov vrstni red poznan šele zadnji dan turnirja.« — Ali poznate slovenski vaterpolo? »Vem samo to, da so Kranjčani najboljši.« (»Triglav«, ga dopolni Muškatirovič.) — Oprostite, kako vam je že ime? »Zla t ko.« — (»Ali tega ne vidite na njegovem obrazu?« doda Muškatirovič in poboža tovariša zraven sebe.) »TUDI TEGA NE VESTE, DA SMO SLOVENCI?!« JANI BARLE je prav tako star 26 let, medtem ko je za reprezentanco odigral 41 tekem. Presenetilo me je, ko je na vprašanje odgovoril po slovensko. _ ??? »Oče je Kamnlčan, mati pa Ce-Ijanka, zato je razumljivo, da v krogu družine govorimo slovensko. Tako smo za tole mizo skoraj sami Slovenci, zakaj tudi Si-menčev oče je Kamnlčan.« Zadnji štirje najpomembnejši nastopi reprezentance XVII. olimpiada — Rim 1960: 1. Italija, 2. Madžarska, 3. ZSSR, 4. Jugoslavija Trofeja Italije — M iskva 1961: 1. Madžarska, 2. ZSSR, 3. Jugoslavija, 4. Italija Evropsko prvenstvo — Leipzig 1962: 1. Madžarska, 2. Jugoslavija, 3. ZSSR, 4. Italija Trofeja Jadrana — Šibenik 1963: L Jugoslavija, 2. Madžarska, 3. Italija; ZSSR m sodelovala. — Katera tekma pa je vam ostala v najglobjem spominu? »Tista z Madžari na evropskem prvenstvu —- tudi zaradi neobjek-tivnega sojenja. V zadnjih sekundah igre smo izgubili z 2:3, sicer bi lahko osvojili zlato kolajno.« — Kateri igravci bodo odpotovali v Tokio? »Tistih enajst, ki bodo pokazali najboljšo pripravljenost!« — Kaj manjka slovenskemu vaterpolu? »Sistematičnosti! Kolikor jaz vem, se v Sloveniji odločajo za vaterpolo predvsem »upokojeni« plavavci, potem pa še nihče ne skrbi zanje.« »VSI IMAMO ,ZLATE' ŽELJE!« Najmlajši sobesednik je bil 22nletni MIRKO SANDIĆ, ,kt je doslej 46-krat nastopil za državno moštvo. Za uvod k najinemu razgovoru je poskrbel zgovorni Muškatirovič: »Spet imate opravka s .Slovencem'. Mirko je te dni spoznal slovensko dekle. Ha, ha ...« — »On jo že ima; če ima tudi ona njega, se pa še nič ne ve,« je nadaljeval Šimenc. — »Kaj pa sedaj piše?« je boječe in čisto potihem vprašal Mirko. — Katere tekme se najraje spominjate? »Srečanja z Madžari — lani, ko smo igrali za »TROFEJO JADRANA«. Premagali smo jih s 4:2.« — Koliko »reprezentančnih« golov ste dosegli? »Mislim, da 55.« (Muškatirovič: »Da, da — nekje med 46 in 78, toda bliže 46!«) — Kakšne želje imate glede olimpiade? »Saj veste, da imamo vsi enake želje. Naše želje so »zlate«, toda možnosti so vedno omejene.« — Katerih bo več v olimpijski reprezentanci — starih ali mladih (seveda po stažu, da ne bo kdo užaljen)? »Težko je reči. Mislim, da bo reprezentanca zelo podobna lan- ski. Trenutno lahko povem še to — prosim, zapišite — da smo mlade igravce dvakrat katastrofalno premagali v »srednjem« (7 na 7) nogometu.« (Muškatirovič: »Drži! Tekmi sta se za mladeniče žalostno končali. Tokrat pa o njih brez komplimentov!«) SVETOVNI POTNIK Najzgovornejši MILAN MUŠKATIROVIČ je zadnji prišel na vrsto. Star je 30 let, sicer pa je kar 74ikrat branil vrata naše reprezentance. Toliko nastopov za nacionalne barve ima tudi Toni Nardeli. Precej časa je trajalo, da smo s skupnimi močmi ugo-tovifili, v katerih evropskih državah še ni bil(!), obiskal pa je tudi že druge kontinente. — Samo še v Bolgarijo, Španijo, Skandinavijo ter na Angleško in Portu- galsko mora iti, pa bo Evropa prehojena podolgem in počez! — Kdaj ste bili'kot vaterpolist najbolj srečni? »Ko smo junija 1958. leta v Torinu premagali Italijo.« — Kaj je teže: biti »navaden« igravec ali vratar? »Fizično je teže igrati, nasploh (z odgovornostjo vred) pa je teže biti vratar!« — Koliko golov ste že »požrli«? »Teh pa faz ne štejem. Kar drugi naj jih!« — S člani katere reprezentance se najbolj razumete? »S Sovjeti. Nekaj časa sem se z njihovim vratarjem tudi dopisoval.« — Kdo je najboljši pri kartanju? »Tu je konkurenca še najhujša.« JOŽE ŽONTAR Četrte zimske olimpijske igre v Garmisch Partenkirchenu — 1936 • ZLATE KOLAJNE 18 km — Larssen (Šve) 50 km — Viklund (Šve) 4 X 10 km — Finska skoki — B. Ruud (Nor) komb. — Hagen (Nor) aip. komb. — Pfniir (Nem) hitr. drs. 500 — Ballangrud (Nor) J500 m — Mathisen (Nor) 5000 m — Bellangrud (Nor) 10.000m — Bellangrud (Nor) um. drs. — Schafer »Avs) pari — Herbert-Baier (Nem) vojaški tek — Italija bob 2 — ZDA bob 4 — Švica #ženske Norveška 1 z 1 b Nemčija 1 z 1 s Anglija 1 s švedska 1 b • SREBRNE KOLAJNE Norveška 5 Finska 4 Nemčija 2 Švica 2 Avstrija 1 švedska 1 • BRONASTE KOLAJNE Finska 3 Švedska 3 Avstrija 2 ZDA 2 Anglija 1 Francija 1 Madžarska 1 Nemčija 1 , Norveška 1 • JUGOSLOVANI 18 km — 23. Klančnik, 25. F. Smolej, 39. G. Jakopič, 45. Knap 50 km — 10. F. Smolej, 20. Zem-va, 21. Knap, 31. Senčar 4 X 10 km — 10. Jugoslavija skoki — A. Jakopič, Novšak, Palme, Pribovšek — ni rezultatov komb. — 33. T. Dečman, 35. A. Jakopič, 37. Baebler, Istenič — odstopil smuk — 16. C. Praček, 31. F. Čop, 48. E. žnidar, Heim — odst. slalom — F. Cop, C. Praček, E. Žnidar — ni rezultatov. FELICE TEDESKI VRATAR RADAN RAJKO PRLAINOVIĆ ZORAN JANKOVIC ZDRAVKO HEBL ANDRIJA ROJE mirniiuiTin jirniuiiirnrmiuiiHinniiiiinuiiriiuiuiJiuJuiiuiiTai Ob razstavi Maksima Sedeja mlajšega BARVE NISO NERAZUMLJIVE Pri opisovanju razstavljenih del Maksima Sedeja ml. ima pisec dve možnosti: z učenimi besedami lahko sestavi svoj članek in v njem govori o karakteristikah Se-dejevega slikarstva v okviru abstraktne in surrealistično vizio-narne smeri v današnjem slikarstvu. Na tak način pa gledavcu nikakor ne bi pomagal k razumevanju Sedejevih del. Morda bi s takim načinom ugasnilo celo začetno skromno zanimanje gledav-ca, ki obupa, češ saj tega ne rt • zumem. Pa je vse tako pernrosto skušajmo tudi presoditi Sedeievo delo. Prvi pogoj je seveda, da to stprimo objektivno in da se ne obrnemo že v prvem trenutku. In seveda se ne smemo ozirati niti na to, da je morda smer, v kateri ustvarja Sede j, takorekoč nezaželena.- Predvsem si moramo biti na jasnem, da je Sedejevo slikarstvo dopušča' gledavcu nebroj možno- sti v sebi sliko šele dokončati ali pa jo venomer znova dopolnjevati, svojim trenutnim željam in razpoloženju primerno. Slike so namreč samo barvne lise, brez konkretnih oblik, ni otipljivih predmetov, temveč zgolj slutnja teh in če imamo vsaj kanček fantazije, jih lahko po svoje, preoblikujemo. To pa ima nek poseben čar in gledavca spodbuja, k ustvarjanju. Včasih nas s svojimi oblikami kar ujezi in pri sebi si mislimo, zakaj ni tu pa zopet tam potegnil še črto, dodal barvno liso in pred našimi očmi bi nam zrasla znana podoba ali vsaj obris nečesa kar pozinamo. Tako pa je ustvaril samo nekakšne »pra-podobe« nečesa, kar si mi šele lahko sami peroblikujemo, v nek bolj znan pojem. S tem nas je vzdramil in sprožil v nas tisti speči ustvarjalni čut ali pa vsaj popeljal v zamegljeni sanjski svet. Jn če uspe slikarju vzbuditi v gledavcu hotenje po poustvarja- nju, je dosegel velik del svojega poslanstva. Vem veliko je Še ugovorov in najpreprostejši je: če zna risati, ali če pravi, da zna slikati, naj to pokaže in dokaže z drugačnimi slikami. Pa naprej: take slike bi tudi jaz slikal. Edini odgovor na to je — ne! Nikoli ne boste mogli doseči teh ali vsaj podobnih barv in drugih kvalitet, skratka vsega, kar je še potrebno mimo »mazanja«, da nastane slika. V Sedejevih slikah je namreč poleg osnovnega slikarskega dela, nanašanje barv na papir ali slikarsko ploskev, še veliko več. Tu so zajeti še specifično slikarski problemi, barvni odnosi, globina v sliki, prostor in še vse drugo, kar končno spada v tipično reševanje slikarskih problemov. Nekaj pa je pri Sedeju, kar moti. Kljub barvam je hladen in morda gledavcu zato še prej upade pogum. Ker pa gre za same barve in ker gledavec tovrstnega slikarstva ne sme gledati tako kot druga dela npr. realistična, ki mu sicer pokažejo na; slikan predmet, tipično slikarskih vrednot pri opazovanju tega predmeta pa ne opazi. Torej, če ne najdete naslikanih znanih predmetov, ne recite, ne razumem in zato ne bom gledal in ne obrnite hrbta in ne odidite z raztsavc Barve vendar poznate in Sedej ustvarja takorekoč samo z barvami, kar je prvenstvena naloga slikarstva. To pa Sedej obvlada in barve so tiste, na katere je potrebno usmeriti pozornost. Prav v barvnih vrednotah je vrednost jSedejevcga slikarstva in če bo vztrajal v tem, se bo razvil v na-daljevavca tradicije slovenskih slikarjev — žlahtnih koloristov. Po vsem tem lahko rečemo, da ni zapletenosti v Sedejevem slikarstvu, čenrav je bilo potrebno tole navodilo za ogled razstave A. Pavlovec Proš nja Prešernovega spominskega muzeja kranjskim občanom . Zopet ponavljamo prošnjo našega največjega prešernoslovca, pokojnega profesorja Franceta Kidriča, ki se je že leta 1946 javno obrnil za vse tiste pesnikove častivce, ki posedujejo karkoli v zvezi s Prešernom, da ga na to opozore. / Pesnikovo delo je za nas tako pomembno, da nam daje za vse čase in za ves svet veljavno kulturno izkaznico. Zato nam je dragoceno vse, kar je v zvezi s Prešernovim življenjem in delom. Snujoči se Prešernov spominski muzej se obrača na občane mesta Kranja in okoličane, ki imajo kak predmet, rokopis, spis, knjigo, zapiske s spomini, pisma, slike, dele opreme ali pohištva — skratka, karkoli je bilo po tradiciji pesnikovo ali z njim v posredno ali neposredni zvezi, da nas o tem obveste. ; Stvar nameravamo le registrirati, prepisati ali prefotografirati, zato je vsaka bojazen, da bi hoteli lastnikom proti njihovi volji kaj prisvojiti, popolnoma odveč. Želimo le, da izpopolnimo našo predstavo o Prešernovem delu in življenju v času njegovega bivanja v Kranju (od 1. oktobra 1846 do 8. februarja 1848). S to javno prošpio se obračamo posebno na potomce tistih rodbin, katerih predniki so bili Prešernovi klienti ali po ustnem izročilu njegovi znanci in tudi prijatelji. Opozorite nas, prosimo, pismeno, telefonično (23-84) ali osebno. Naš noohlaščenec vas bo na željo obiskal na domu in se z vami pogovoril. . Kulturno zgodovinski oddelek Gorenjskega muzeja v Kranju { 98