JULIJ 2012 1 PRVI VRH MALEGA GOSPODARSTVA |3 DAVČNI IN TRGOVSKI NASVETI |15 - 22 KOLEKTIVNE POGODBE - PODPISAN ANEKS KPDT |9 MAG. BRANE LOTRIČ: ‘‘PODJETNIKI SMO LJUDJE DEJANJ’’ |2 MAG. VIDA KOŽAR: ‘‘NAŠA VRATA SO ODPRTA ZA VSE’’ |6 MESTNI MARKETING - OŽIVIMO MESTNA SREDIŠČA |8 SEZNAM TRGOVSKIH AGENTOV V EU |10 NOVA SEKCIJA HOLISTOV |11 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana TISKOVINA IN TE R N I B IL TE N G ZS - PT Z 2 3 VETER / julij 2012 ► Vir: GZS Zaključki: da bi ukrepi za rast majhnih podjetij zaživeli 23. MAJ 2012 - PRVI VRH MALEGA GOSPODARSTVA Podjetniki smo ljudje dejanj! UVODNIK Viitem življenju sem podjetnik, v naslednjem bom učitelj telesne vzgoje na osnovni šoli, referent na železnici ali v elektrogospodarstvu ali pa bom izdajal kulturno varstvena so- glasja. Kaj je skupnega v stereotipu o mojih »sanjskih« poklicih? V nobenem od teh ni čutiti želje po napredku, po novi dodani vrednosti, po razvoju. Prevladu- je občutek spokojnosti in samozadost- nosti ter čakanje na jutrišnji dan. Še ne- kaj – financirajo se iz skupnih državnih vreč. Podjetništvo je drugačen izziv. Je način življenja, je tveganje, igra in predanost poklicu štiriindvajset ur na dan. Dokler je obseg povpraševanja naraščal iz dneva v dan, dokler smo na račun navideznega de- narja, za katerega se je prepozno izkazalo, da ga sploh ni, podjetniki delali dan in noč in nemara celo dobro živeli, se ni nihče pritoževal. Nekdo je delal bolj, drugi manj, ampak za oba je bilo dovolj. Zdaj je vrag odnesel šalo. »Napihnjenega« denarja ni več, ostali so dolgovi. Državam, občinam, podjetjem in posameznikom. Potrošnja se je skrčila. Razumemo, da je potrebno zmanjšati nepotrebno ali pre- tirano trošenje, tako v gospodinjstvih kot v državnem proračunu. Toda, ko se nam skrči denarnica, prav vsi pomislimo tudi na drugo plat – kje bi lahko dodatno zaslužili, kako dobili nov posel. Na tem mestu se ustavi. Če posel obstaja, ga mimogrede spelje nekdo z na črno za- poslenimi ali s študenti, ga spelje nekdo, ki nima namena plačati dobaviteljev ali tretji, ki je povezan s ključno osebo pri poslu. Ko se pokaže, da obstajajo vse možnosti, da zgrabimo priložnost, pri kateri nam manjka le še poslovni prostor, se zatakne pri soglasjih. Banke nam, ki jim jamčimo z osebnimi menicami in z bankami trans- parentno poslujemo že deset ali dvajset let, ne verjamejo, ker so jih hilde, zidarji, kordeži in kopica njim podobnih »nateg- nili«. Še ta zapitek bomo plačali tisti, ki še poslujemo. Odkod državi pravzaprav denar? Na kon- cu le od poslovanja podjetij. Izvoznikov, turističnih podjetij, velikih družb, državnih, zasebnih, srednje velikih in tudi od naših. Ko zaposlenim izplačamo plače, zraven plačamo tudi ves javni servis in upokojen- ce. Vsakdo v gospodarstvu dela že skoraj za dva in pol zaposlenca ali upokojenca. Tudi za tiste, ki jih dohtarji med dolgotra- jno bolniško pošljejo za dva dni v službo, da njihov strošek nadomestila ostaja v podjetju, kjer so zaposleni. Gladina ribnika, v katerem plavamo, se je znižala. Vedno več čeri gleda iz vode, velike ribe dvigujejo mulj in umazanija prihaja vedno bolj na površje. Zato je v podjetniškem ribniku vsak dan težje pla- vati. Tarnamo in jadikujemo, doma, v pod- jetju in za šankom; kritiziramo Pahorja, Janšo, Jankovića pa še vse ostale iz poli- tike. Bomo s tem kaj spremenili? Ne! Stanje je kakršno pač je. Tudi, če ni do- bro. Pravi podjetnik ne filozofira in ne išče teoretičnih rešitev. Podjetnik je mož (ženska, ups!) dejanj. Zato se predstavniki malih podjetij združujemo v Podjetniško trgovski zbornici, po panogah ali drugih interesnih skupinah. Ne zaradi druženja, temveč zaradi zastopanja naših interesov in zaradi težnje po urejanju poslovnega okolja, v katerem delamo. Do politike ne gojimo čustev. Na letošnjem Vrhu malega gospodarstva smo podali konkretne in utemeljene predloge sprememb. Neka- tere spremembe, ki jim botrujejo člani Podjetniško trgovske zbornice je že čutiti. Članstvo v Podjetniško trgovski zbornici je za tiste, ki nam ni vseeno. Za Podjetniško trgovsko zbornico in njenimi formalnimi organi stoji šest profe- sionalcev, ki se odzivajo na vsak telefonski klic, na vsako elektronsko sporočilo. Znajo organizirati novo interesno skupino in so sposobne zahteve članstva posredovati na pravi naslov. S tako ekipo se na Podjetniško trgovski zbornici počutite kot doma. Združimo moči za prijaznejše poslovno okolje! Štejejo rezultati! mag. Brane LOTRIČ Malo gospodarstvo je v letu 2011 s 129.435 poslovno aktivnimi mikro in malimi družbami in podjetniki (MMP) s 36 % vseh sredstev zaposlovalo 56,1 % vseh zaposlenih in ustvarilo 34,5 % vseh čistih prihodkov od prodaje, 40,7 % dodane vrednosti. V zadnjih 3 letih so MMP število zaposlenih zmanjšala za 7,1 %, čisti prihodki od prodaje so se zmanjšali za 9,4 %, dodana vrednost pa za 8,2 %. NAJPREJ POMISLI NA MALE Načela Akta za mala podjetja, ki usmerjajo na upoštevanje specifike MMP »Najprej pomisli na male« pri sprejemanju in spoštovanju zakonodaje in politik, pri delovanju pravne države in države kot ja- vnega naročnika, pri organiziranosti spod- budnega podpornega okolja za krepitev inovativnosti, kompetenc, internaciona- lizacije MMP, ne upoštevajo v zadostni meri. DOSTOPNOST DO VIROV FINANCIRANJA JE VSE TEŽJA Dostopnost do virov financiranja je vse težja. Cena denarja se dviga za stare in nove dolgove, močno se zaostrujejo pogoji zavarovanja kreditov. To še posebej zadene malo gospodarstvo, ki se sooča še s številnimi zahtevami priprave preobsežne dokumentacije in drugih administrativnih postopkov pri pridobivanju in zavarovanju kreditov ter tudi pri črpanju evropskih sredstev. Zato predlagamo: • Z ustreznimi instrumenti je treba spod- buditi banke k aktivnejšemu sodelovan- ju z malim gospodarstvom, omogočiti, da bodo lahko prevzemale več tveganj pri kreditiranju projektov podjetij, ki zagotavljajo delovna mesta, trajnostni razvoj in višjo dodano vrednost, posebej še, če vključujejo inovacije, nagrajene z domačimi ali mednarodnimi priznanji. Zagotoviti je treba izvajanje ukrepov za pospešeno črpanje EU sredstev decen- traliziranih (Slovenija) in centraliziranih (EK) razpisih, • poenostaviti postopke prijavljanja, • debirokratizirati in pospešiti administra- tivne postopke vrednotenja projektov, preverjanja poročil in odobritev izplačil, skrajšati plačilne roke plačil, • izboljšati informiranost o MMP, o razpisih na ravni EU ( okrepiti vlogo SGRZ v Bruslju in sofinancirati udeležbo slovenskih aso- ciacij (zbornic, grozdov, tehnoloških cen- VIRI FINANCIRANJA ■ Dostopnost do virov financiranja je za MMP vse težja pre- mostljiva ovira. Cena denarja se dviga, močno se zaostru- jejo pogoji zavarovanja kreditov. INTERNACIONALIZACIJA ■ Delež MMP na tujih trgih je premajhen. Manjka učinkovito organizirano podporno okolje, kakršno je v predlogu pro- grama »Go International Slovenia«, prilagojenega MMP. TRG DELA ■ Veljavna delovno pravna zakonodaja in visoki stroški dela povzročajo anomalije in segmentacijo trga dela. Po storil- nosti na enoto dela smo mednarodno neprimerljivi. DELO NA ČRNO - SIVA EKONOMIJA ■ Siva ekonomija in delo na črno sta nelojalna konkurenca podjetjem, ki spoštujejo veljavno zakonodajo. Vzroki za njun nastanek se ne odpravljajo sistematično. ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OVIR (OAO) ■ Administrativne ovire, ki za MMP pomenijo velik strošek ali celo nepremostljivo oviro za začetek poslovanja in razvoj podjetja, se ne odpravljajo. PLAČILNA NEDISCIPLINA ■ Finančna stabilnost, vzdržna rast in obstoj številnih podjetij in delovnih mest je ogrožena zaradi nedelovanja pravne države in slabih poslovnih praks med podjetji. KOMPETENCE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ ■ Za premagovanje težav pri pridobivanju in razvijanju kom- petenc, za dvig konkurenčnosti MMP potrebujejo aktivno podporo države. 7 P O D R O Č I J Z A S P R E M E M B E ► Avtor: mag. Brane Lotrič, predsednik UO GZS- Podjetniško trgovske zbornice KAZALO 2 Podjetniki smo ljudje dejanj 3 Zaključki: da bi ukrepi za rast majhnih podjetij zaživeli 6 Intervju z mag. Vida Kožar, direktorico Podjetniško trgovske zbornice 8 Mestni marketing že vnaša več poslovnega življenja v središča Lju- bljane, Celja in Kopra 9 Podpisan aneks k tari- fni pogodbi Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine (KPDT) 10 Iz dela naših sekcij in združenj 11 Male in mikro družbe v letu 2011 pod vplivom krize 15 Davčni kotiček 16 Infopika ima odgovore 22 Posebna ponudba za člane PTZ 23 Razpisi 4 5 VETER / julij 201223. MAJ 2012 - PRVI VRH MALEGA GOSPODARSTVA23. MAJ 2012 - PRVI VRH MALEGA GOSPODARSTVA trov) na informativnih dnevih v Bruslju, • spodbuditi dodatno oziroma večjo po- nudbo tveganega kapitala, posebej za projekte, prejemnike nacionalnih in mednarodnih priznanj za inovacije, • pospešiti uveljavljanje instrumentov SID banke za spodbujanje razvoja malih in mikro podjetij in dokapitalizacijo MMP. • zagotoviti smiselno organiziranost, jasne pristojnosti in ustrezno vodenje ter financiranje izvajalskih institucij (TIA, SPS, STO,…), s ciljem zagotoviti optimal- no podporo MMP, ki delujejo v celotnem procesu ustvarjanja dodane vrednosti. KLJUČNA INTERNACIONALIZACIJA Za nadaljnji obstoj MMP je večja usmeritev na tuje trge ključnega pomena, danes pa je delež malega gos- podarstva v izvozu daleč premajhen. MMP se za vidnejši prodor na tuje trge soočajo s številnimi težavami, za njihovo premoščanje potrebujejo ustrezno pod- poro državnih podpornih institucij. Nujna je njihova boljša organiziranost. Predvide- na je npr. v programu »Go International Slovenia« s sklopom aktivnosti, »Go Inter- national SME«, prilagojenih potrebam mi- kro in malim podjetij pri prodoru na tuje trge. Zato predlagamo: • Zagotoviti pogoje za tesnejše povezovanje (projektno grozdenje) slov- enskih podjetij za skupni vstop na tuje trge. • Uvesti individualno svetovanje o značilnostih poslovanja in konkretnih priložnosti na tujih trgih. • Uveljaviti iskanje konkretnih potencial- nih partnerjev na tujih trgih. • Organizirati tematska izobraževanja za mikro in mala podjetja s področja inter- nacionalizacije. • Organizirati mreženja med slovenskimi izvozniki in srečanja z agenti, ki delujejo na tujih trgih. • Zagotoviti sodelovanje mikro in malih podjetij pri organizaciji skupinskih se- jemskih nastopov. • Organizirati sektorske gospodarske del- egacije na tuje trge. • Za potencialne partnerje na tujih trgih oblikovati predstavitveni katalog mikro in malih podjetij. • Zagotoviti pomoč pri iskanju finančnih sredstev za poslovanje na tujih trgih. • Organizirati ustrezno informacijsko mrežo za zagotavljanje informacij o ev- ropskih projektih za spodbujanje inter- nacionalizacije mikro in malih podjetij – Enotni virtulani portal za informiranje MMP. • Izvesti promocijo projekta EEN mreže (Enterprise Europe Network) za večjo vključenost mikro in malih podjetij v mrežo poslovnih kontaktov. • Ustanoviti 10 posredniških pisarn v sos- ednjih državah za spodbujanje izvoza MMP, ki omogoča dnevno migracijo nji- hovih zaposlenih. TRG DELA NAJ BO PROŽEN Za hitrejše prilagajanje spre- membam na domačem in tujih trgih delo- dajalci v malem gospodarstvu pričakujejo spremembo delovno pravne zakonodaje, Aktivne politike zaposlovanja in drugih politik, ki bodo zagotovile večjo fleksibil- nost trga dela in nižje obremenitve stroškov dela. Zato predlagamo: • S spremembo zakonodaje omogočiti poenostavitev in skrajšanje postopkov za sklenitev in odpoved pogodbe o za- poslitvi. • V primerih nujnega prestrukturiranja malega podjetja » Uvesti možnost enostranske odločitve delodajalca, da namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi izplača »primerno odmeno« ali »odškodnino«; » Uzakoniti institut “začasnega prene- hanja potreb po delu” za čas poman- jkanja naročil; s pravico delavca za pridobitev nadomestila na Zavodu za zaposlovanje za čas brezposel- nosti; pri tem delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine, am- pak obvezan, da ga ponovno pov- abi k zaposlitvi, ko bo po pridobitvi naročil ponovno izkazana potreba po njegovem delu. » Ustanoviti sklad za odpravnine male- ga gospodarstva, iz katerega bodo delavci lahko črpali odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalcev. • Ustrezneje postaviti mejo med efek- tivnim in neefektivnim delovnim časom (odmorom za malico). • Zagotoviti možnost prožnejše orga- nizacije delovnega časa in prerazpore- janja delavcev. • V politiko plač, zdravstveno in inva- lidsko politiko vključiti spodbude za zmanjšanje odsotnosti z dela • Delodajalcu dopustiti možnost za sprožitev postopka ugotavljanja inval- idnosti, kadar razpolaga z negativnim mnenjem pooblaščenega zdravnika. • Pospešiti uveljavljanje Zakona o social- nem podjetništvu • Spodbuditi ustanavljanje zelenih de- lovnih mest. • Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja brezposelne pospešeno usmerjati ali v javna dela ali v zasebni sektor in jih us- merjati v poklice, katerih ponudba na trgu dela je premajha. • Z aktivno politiko zaposlovanja spodbu- jati zaposlovanje mladih v malem gos- podarstvu » oblikovati instrumente sofinanciran- ja različnih oblik zaposlitve ter finan- ciranje pripravništva; » zagotoviti njihovo usposabljanje na delovnem mestu pod ustreznim mentorstvom izkušene osebe; • Spodbujati izvensodno reševanje de- lovnih sporov, zlasti z arbitražo in medi- acijo. RAKASTA RANA STA DELO NA ČRNO IN SIVA EKONOMIJA Siva ekonomija in delo na črno pomenita nelojalno konkurenco pod- jetjem, ki spoštujejo veljavno zakonoda- jo. Za bistveno zmanjšanje je potrebno sistematično odpravljati vzroke za njun nastanek. Zato predlagamo: • Uvesti pavšalno obdavčitev za male po- slovne subjekte, ki bo prostovoljna, ad- ministrativno sprejemljiva in hkrati po učinkih uravnotežena za mala in mikro podjetja ter samostojne podjetnike; • Proučiti negativen učinek previsokih davčnih stopenj v spodnjih dohodnin- skih razredih na davčne utaje in sivo ekonomijo; • Bistveno povečati najnižjo predpisano globo za opravljanje dela na črno; • Povečati obseg in sistematičnost nad- zora za odkrivanje in sankcioniranje sive ekonomije in dela na črno – pose- bej v dejavnostih, za katere izvajanje se zahtevajo minimalni predpisani pogoji; • Sistematično ozaveščati in spodbujati davčne zavezance, da za kupljeno blago in storitve zahtevajo račun (npr. dohod- ninske olajšave). ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OVIR (OAO) Administrativne ovire za mala podjetja predstavljajo nepotreben velik strošek, pogosto pa celo nepremostljivo oviro za začetek poslovanja in razvoj pod- jetja. Zato predlagamo: • Pri sprejemanju in spreminjanju zako- nodaje upoštevati načela Smernic za boljšo zakonodajo; Pospešeno izva- jati že sprejeti Program Vlade RS za 25% zmanjšane administrativnih bremen - upoštevati izjeme za malo gospodarstvo od splošnih pravil in postopkov, s poeno- stavitvijo le teh po principu »Think small first!« oz. »Najprej pomisli na male!«. • Zagotoviti kakovost in veljavnost zako- nodaje na daljši rok. • Zmanjšati število upravnih dovoljenj, debirokratizirati in standardizirati nji- hovo pridobitev pri postopkih odobritve začetka poslovanja v določenih deja- vnostih. • Zagotoviti, da se obveznosti do različnih upravnih organov izpolnijo z enotnimi obrazci in na skupnih točkah- po vzoru E-VEM točke. • Smiselno in selektivno deregulirati post- opke za opravljanje dejavnosti in regu- lacijo poklicev • Zahteve in obveznosti v postopkih javnega naročanja ustrezno prilago- diti za mala podjetja (enostavnejši in preglednejši javni razpisi, manj formal- nih izkazov, ki so dostopni v javnih evi- dencah, itd.). • Uveljaviti večjo odzivnost in strokovnost zaposlenih v državni upravi za potrebe malega gospodarstva – uvesti ustrezno motivacijo in institut odgovornosti ja- vnega uslužbenca; • Sistematično nadzirati in sankcionirati molk organa v upravnih in administra- tivnih postopkih PLAČILNA NEDISCIPLINA Finančna stabilnost, vzdržna rast in obstoj številnih podjetij in delovnih mest je ogrožena zaradi neustreznega delovanja institucij pravne države in po- slovnih praks med podjetji. Vzpostaviti je potrebno učinkovitejše delovanje pravne države. Uveljaviti je potrebno spoštovanje veljavne zakonodaje ter izvajanje do- brih poslovnih praks države in podjetij za izboljšanje poravnavanja njihovih medse- bojnih obveznosti. Zato predlagamo: • Bistveno izboljšati postopke priznavanja in poravnavanja obveznosti državnih in javnih institucij do poslovnih sub- jektov, posebej malega gospodarstva in na vseh ravneh zagotoviti zagotoviti spoštovanje zakonsko določenih rokov plačil (sankcije za zamude plačil, sankcije za odgovorne osebe). • Pospešiti postopke izvršbe s podelitvijo večjega obsega pristojnosti sodniškim pomočnikom, po vzoru insolvenčnih postopkov; • V postopkih izbora izvajalcev javnega naročanja, tako na področju investicij kot na področju storitev, pri izboru izva- jalcev (glavnih in podizvajalcev) uvelja- viti načela ekonomsko najugodnejše po- nudbe in ne zgolj najnižje, nerazumno nizke cene. • Zagotoviti, da javni naročniki izvajajo neposredna plačila za nesporne ob- veznosti podizvajalcem. Veljavna zako- nodaja tega ne preprečuje. • Po uradni dolžnosti sprožiti postopke zaradi insolventnosti kot sankcijo za neaktivnost lastnikov ali organov up- ravljanja gospodarskih družb (družbe z blokadami računov, ki poslujejo tudi po leto ali več preko povezanih družb; neplačilo davkov in prispevkov ter dru- gih obveznih dajatev, itd.). • S spremembo Zakona o DDV zagotoviti, da se za že sprožene postopke zaradi in- solventnosti glavnih izvajalcev zasebnih in javnih investicij uveljavi pravica do Z Vrha malega gospodarstva vir: arhiv GZS Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič z ministri in s predstavniki vlade ter Evropske komisije na Vrhu malega gospodarstva. vir: arhiv GZS 6 7 VETER / julij 2012INTERVJU23. MAJ 2012 - PRVI VRH MALEGA GOSPODARSTVA izplačila vstopnega DDV-ja tudi za ob- dobje pred 1. 1. 2011. • Ustrezno z določili EU »Late Payment direktive« spremeniti Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih – umik obveznega večstranskega pobota, 120 dnevnega »poštenega« plačila in smisel- no uvajanje izvršnice. KOMPETENCE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ Pri premagovanju težav pri pri- dobivanju in razvijanju kompetenc mala podjetja potrebujejo aktivno podporo države. Zato je potrebno izdelati Strategijo razvoja malega gospodarstva, s posebnimi poudarki na pridobivanju znanja, veščin in kompetenc za globalno konkurenčnost malih in mikro podjetij. Zato predlagamo: Izobraževanje in trg znanja • Šolske programe posodobiti z novimi tehnološkimi spoznanji, uvesti pred- mete za pridobitev ustreznih praktičnih znanj in veščin. • Spodbujati strokovno in poklicno izobraževanje na osnovi prepoznanih potreb gospodarstva,. • Aktivno podpirati sodelovanje med dijaki/študenti in podjetji (prakse, pripravništvo z državnim sofinanciran- jem mentorjev). • Pospešeno verificirati, izvajati in delno sofinancirati potrebne nove sodobne programe, ki jih javno šolstvo ne zagot- avlja, • Aktivno promovirati in podpreti ponud- bo slovenskih ponudnikov kakovostnih, mednarodno primerljivih znanj • Za boljše delovanje trga znanja dejavno podpirati prenos znanja v gospodarstvu. • Podpirati zaposlovanje strokovnjakov v MMP za krajša obdobja oz. najemanje strokovnjakov kot zunanjih sodelavcev v teku določenega projekta ipd. Kompetence • Podpirati dobre programe za sistematičen prenos primerov dobre gospodarske prakse in standardov iz tu- jine v (zbornice…). • Podpirati programe za izvajanje medn- arodne primerljivosti in konkurenčnosti podjetij. • Spodbujati podporno okolje za povezovanje podjetij v grozde in druge oblike povezovanja, predvsem tam, kjer je izražen neposreden interes med pod- jetji in skupni cilj dvig konkurenčnosti na tujem trgu ( mreže, platforme, verige) • Aktivno ozaveščati o pomen in spod- bujati oblikovanje poslovnih mrež na različnih ravneh in oblikah (regijskih, medbranžnih, proizvodno-storitvenih …), • Zagotoviti aktivno podporo za razvojni preboj iz mikro v mala podjetja – nacio- nalni programi za podjetja v rasti in za internacionalizacijo MMP - pri vzpostav- ljanju trajnejših in na sodobnih temeljih zasnovanih povezav, grozdov doma in še posebej v tujini na strokovni, institucio- nalni ravni ter s konkretnimi mehanizmi podpore. Izdali ste novo glasilo Veter. Kaj je njegov cilj? Cilj našega novega glasila Veter je, da se z vsebinami dotaknemo vseh naših članov, tudi tistih, ki ne uporabljajo inter- neta in elektronske pošte, vsak naš član naj bi dobil informacijo o našem delu. Na kaj naj bodo ljudje pozorni pri branju? Glasilo bo izhajalo za začetek dvakrat letno, kasneje pa vsako četrtletje. Ključno je, da bo glasilo prineslo tiste vsebine, ki smo jim na Podjetniško trgovski zbornici (PTZ) namenili posebno pozornost in ki so pomembne predvsem za naše člane. V prvi številki tako predstavljamo sklepe Vrha malega gospodarstva, ki je potekal v orga- nizaciji GZS, nastal je v veliki meri na pobu- do PTZ. Nedavno smo ustanovili tudi dve novi sekciji – Sekcijo holistov in Združenje trgovskih agentov Slovenije, s čimer bodo dobili naši člani še bistveno več možnosti za povezovanje in posle. Z včlanitvijo PTZ v Združenje evropskih agentov bodo trgovski agenti lahko vstopili v podat- kovno bazo evropskih trgovskih agentov, mali proizvajalci pa bodo prišli do sez- nama trgovskih agentov v Evropi. Izvoz slovenskih mikro in malih podjetij znaša le okoli osem odstotkov, kar ni najboljše, zato je seznam agentov dobrodošel, da jim bo v prihodnje pomagal pri izvozu. Poleg tega bomo v glasilu Veter pisali tudi o novostih v kolektivnih pogodbah. Še posebej se zavzemamo za malega trgovca, poleg tega pa bomo poročali tudi o delu sekcij in združenj, ki jih je v sklopu naše zbornice štirinajst. Glasilo bo pisalo tudi o naših članih. Posebna značilnost nove revije Veter bodo tudi nasveti in odgovori naših strokovnjakov in tudi nasveti, ki jih bodo ponujali člani drugim članom naše zbornice. Še posebej smo ponosni na Davčni kotiček naše sodelavke Božene Macarol, na pravne nasvete in odgovore naše sodelavke Mateje Tilia na področju trgovine. Torej se lahko člani obrnejo na vas s konkretnimi vprašanji? Vabim vse naše člane, da nam prek telefona ali elektronske pošte zastavijo vprašanja glede davkov , odgovore nanje pa bomo objavili tudi v reviji Veter. Naj ponovim našo telefonsko številko, ta je: 01-5898-312 in elektronski naslov: svetovanjeptz@gzs.si. Neposredne od- govore na vprašanja lahko člani dobijo štirinajstdnevno ob petkih med 9. in 11. uro prek telefona. Poleg tega smo malim podjetjem, ki so člani naše zbor- nice, ponudili tudi posebno ponudbo Hranilnice Lon in banke Volksbank za vodenje računov in ostalo poslovanje. Pripravljamo tudi posebno ponudbo Bonitetne hiše Bisnode, ki zagotavlja članom naše zbornice kratka bonitetna poročila po znižani ceni 10 evrov. V je- seni pa organiziramo v sodelovanju s podjetjem Halcom izobraževanje na temo e-računov, ki je namenjeno ravno majhnim in mikro podjetjem. Podjetniško-trgovska zbornica je tudi članica Evropske konfederacije malih podjetij, kaj to pomeni za vaše slovenske člane? ESBA je nepolitična organizacija s sedežem v Bruslju, ki zastopa predvsem prostovoljne organizacije, ki združujejo v glavnem mikro in mala podjetja , zato smo se tudi včlanili vanjo. Od leta 2006, torej od začetkov vašega obstoja, pa se lahko poh- valite že tudi z rezultati. Tako je. Ustanovili smo sekcijo malih trgovcev, ki je dejavna že več kot tri leta. V sklopu te sekcije si prizadevamo za obstoj majhnih trgovcev v mestnih jedrih. Na- redili smo analize, ki kažejo, da je možnost propada majhnih trgovcev 40 odstotkov višja kot pri velikih trgovcih. Kljub temu je v zadnjem času Slovenski podjetniški sklad umaknil sredstva prav za majhne trgovce, zato vidimo na tem področju ve- liko priložnost za svoje delo v prihodnje. Druga sekcija, ki smo jo ustanovili, pa je Sekcija trgovcev z motornimi vozili in avto serviserjev, ki smo jim pomagali identifici- rati tako imenovane »missing traderje«. - vmesna fiktivna tuja podjetja, prek katerih so posamezniki utajevali DDV pri uvozu motornih vozil iz tujine, marsikdo pa bi jim lahko nasedel tudi v Sloveniji. Pred časom je GZS pripravila zelo odmevno srečanje z ministri in s predstavniki vlade, ki ste ga po- imenovali »Veter v jadra malega gospodarstva«. Kaj bi želeli izmed sklepov, ki so v celoti objavljeni v tej prvi številki revije Veter, še posebej poudariti? Najbolj zanimivi so davčni pavšali za mala podjetja, ki bodo uvedeni s 1. janu- arjem 2013, pri tem se bomo zelo aktivno vključili v delovno skupino na Ministrstvu za finance. Uspešno pa smo nasprotovali davčnim blagajnam in omejitvi 50 evrov za gotovinsko poslovanje majhnih in mi- kro podjetij. Zavzemamo se za fleksibilen trg delovne sile, ki je zdaj zelo rigiden. Že leta 2009 smo v Podjetniško trgovski zbornici pripravili Memorandum PTZ za malo gospodarstvo, ki smo ga posredovali takratnemu predsedniku vlade Borutu Pa- horju in rezultati so vidni že danes. Eno od predlaganih področij je tudi uvedba tako imenovanega MSP testa. Ta pomeni, da je treba vsako novost, vsako spremembo zakonodaje najprej preveriti z vidika ma- jhnih in mikro podjetij, torej: kaj zakonska sprememba pomeni zanje. Poleg tega smo na Vrhu zahtevali tudi uvedbo osebne od- govornosti javnih uslužbencev in zahtevali prenovo Zakona o izvršbi . Torej, če strneva, vizija delovanja zbornice v prihodnje je pestra. Vsekakor, tudi v prihodnje bomo aktiv- no podpirali delovanje vseh štirinajstih sek- cij oz. združenj. Nadaljujemo s svetovan- jem članom, z organizacijo specifičnih in cenovno ugodnih izobraževanj ter prob- lemskih konferenc za naše člane. Tudi v prihodnje so naša vrata odprta za vse. mag. Vida KOŽAR mag. VIDA KOŽAR, direktorica Podjetniško trgovske zbornice Naša vrata so odprta za vse. Magistrica Vida Kožar je direktorica Podjetniško trgovske zbornice že od leta 2006. Po 25 letih delovnih izkušenj v proizvod- nji, trgovini in storitvenih dejavnostih, rada pove, da je zadnja leta z vsem srcem predana majhnim in mikro podjetjem. Začela je na Združenju drobnega gospo- darstva pri GZS. Ob prehodu na prosto- voljno članstvo so se povezali s trgovci, ki so ostali v GZS. Večina velikih trgovcev je odšla prosto-voljno v Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS), z ostalimi pa so v v PTZ ustano- vili Sekcijo malih trgovcev ter Sekcijo pooblaščenih trgovcev z motornimi vozi- li in avto serviserjev. Iz tega naslova so se preimenovali v Podjetniško trgovsko zbornico, ki ima že 2.600 članov. Kljub pretežnemu članstvu malih in mikro podjetij, so vrata odrta tudi za srednja in velika podjetja. Kaj je bil ves ta čas njihov glavni cilj? Naš glavni cilj je aktivno delovanje predvsem na področju malega gospo- darstva. Malo gospodarstvo je v obdboju krize še bolj občutljivo in ranljivo kot ve- lika podjetja, zato prav zdaj še toliko bolj potrebuje pomoč. ► Avtorica: Vida Petrovčič 8 9 VETER / julij 2012 Podpisan aneks k tarifni pogodbi KPDT POMEMBNEJŠI SESTANKI IN SKLEPI Mestni marketing že vnaša več poslovnega življenja v središča Ljubljane, Celja in Kopra ZAKLJUČENI PROJEKT PTZ - TCM DELO NA LICU MESTA Bistveno težišče celotnega dela je bilo v intenzivnem vključevanju lokalnih akterjev in poznavalcev v vseh treh mes- tih. Priznana avstrijska svetovalna agencija CIMA, ki ima mednarodne izkušnje in je strokovno spremljala celoten projekt, ni analizirala samo kvalitete bivanja v mestu in ekonomskih struktur v Ljubljani, Celju in Kopru, temveč je imela veliko sestankov in razprav na različnih ministrstvih, sloven- skih krovnih organizacijah (npr. Slovenski turistični organizaciji), regionalnih razvo- jnih agencijah kakor tudi z odločilnimi akterji in poznavalci na lokalni ravni. Poleg tega sta bili v vsakem mestu organizirani dve delavnici s podjetniki in mestnimi ak- terji z namenom, da se določijo okvirji za profesionalni mestni marketing. KAKO BODO SLOVENSKA MESTA ŠE BOLJ KONKURENČNA Rezultati SWOT analiz potrju- jejo za vsa tri pilotna mesta že sedaj vi- soko kvaliteto bivanja in prijetno mestno vzdušje. V primerjavi z evropskimi mesti, je po mnenju strokovnjakov CIME Avstrija, še posebej potrebno poudariti gastronoms- ko oz. doživljajsko ulico vzdolž Ljubljanice v Ljubljani. Celje kaže predvsem na jasno pozicioniranje kot kulturno mesto tudi že z začetim projektom obnove starega mes- tnega jedra. Tudi Koper ima, po mnenju svetovalcev CIME, visoko kvaliteto bivanja in lepo urejen zgodovinski center. Prav tako so bile dosedanje aktivnosti v Ljubljani, Celju in Kopru še posebej na področju turističnega in dogodkovnega marketinga na nivoju ostalih evropskih mest. Izboljšati je potrebno predvsem majhno gostoto podjetij (trgovine na drobno, sto- ritve in gastronomija) v središčih mest, še posebej v Celju in Kopru. POTREBA PO JASNIH OKVIRIH NA NACIONALNI RAVNI Veliko primerov iz drugih ev- ropskih držav jasno kaže na to, da profe- sionalni mestni marketing zelo vpliva na privlačnost mestnih središč. Zaradi tega so številne države v zadnjih letih uredile vsebinske in pravne okvirje za učinkovit mestni marketing. Za najboljšo možno vzpostavitev teh treh pilotnih ukrepov kakor tudi vseh nadaljn- jih projektov mestnega marketinga, so bili v okviru projekta izdelani tri odločilni „na- cionalni okvirji“: ■ ustanovitev nacionalne podporne iniciative za promoviranje ideje mest- nega marketinga v Sloveniji s sledečimi aktivnostmi: koordinacija bodočih izobraževalnih programov mestnega marketinga, letno podeljevanje “nagrad mestnega marketinga”, postavitev spletne strani “mestni marketing Slovenija” s splošnimi informacijami o mestnem marketingu, sodelovanje pri projektih in pobudah mestnega market- inga po vsej Evropi ■ slovenska “bela knjiga” za razvoj mest- nih središč ustvariti nacionalno strategijo za razvoj in načrtovanje mestnih središč v Slo- veniji ■ uvedba prispevka za mestni marketing in turizem v celotni Sloveniji implementacija plačila prispevka v celotni državi za pridobitev nujnega finančnega prispevka s strani privat- nega sektorja za projekte mestnega marketinga MESTNI MARKETING V TREH PILOTNIH MESTIH Zaradi različnih okvirnih pogo- jev in potreb v Ljubljani, Celju in Kopru, so bile v okviru projekta zasnovane tudi tri različne strukture profesionalnega mest- nega marketinga: LJUBLJANA ■ osredotočenost mestnega market- inga na zgodovinsko mestno jedro (glavne naloge naj bi bile marketing trgovine na drobno, dinamizacija nepremičninskih struktur, kvalifici- ranje lokalnega gospodarstva) in integracija (kot delovno mesto) v obstoječi turistični marketing CELJE ■ glavne naloge na področju marketin- ga trgovine na drobno in upravljanje s praznimi prostori; prva tri leta – enota mestnega marketinga kot delovno mesto v občinski upravi, kasneje pa je mišljena odcepitev in ustanovitev samostojne enote Cen- ter Celja d.o.o. KOPER ■ v naslednjih dveh letih postopna profesionalizacija promocije cen- tra mesta; nato ustanovitev Koper marketing d.o.o., ki bo povezovalo aktivnosti mestnega, turističnega in krajevnega marketinga ■ Z A P I S N I K sestanka delodajalcev, podpisnikov KPDTS, ki je potekal v četrtek, 17. maja 2012 ob 14. uri, v sejni sobi TZS, Dimičeva 13, Ljubljana Prisotni: Boštjan Grom – TZS, Lilijana Obradović – ZDS, Slavica Lešnik – GZS – PTZ, Valerija Snoj – GZS – PTZ, Vera Aljančič Falež – ZDS, Nataša Peterca - ZDS, Maja Knafelc – ZDS, Zoran Le- dinek – TZS, dr. Milena Sedovnik – TZS, Tihomir Vrdoljak – TZS; Marjanca Simsič – TZS, Barbara Krivic – TZS. Boštjan Grom je uvodoma povedal, da je na- men sestanka pripraviti enoten predlog de- lodajalcev, podpisnikov KPDTS za spremem- bo Tarifne priloge h KPDTS, ki bo naknadno podan v odločanje pristojnim organom posameznega podpisnika. Stališče GZS-PTZ so vsi prisotni prejeli 15. 5. 2012. Slavica Lešnik je ob tem poudarila, da mali trgovci vztrajajo, da se določi višina regresa za leto 2012 v primeru, da se regres izplača v denarju, v višini minimalne plače, torej v višini 763,06 €, ter da se ohrani tudi plačilo v bonih. Barbara Krivic je poudarila, da je glede na zadnja znižanja cen pogonskih goriv pričakovati, da se bo povprečni letni indeks cen življenjskih potrebščin v mesecu maju in juniju, v primerjavi z aprilom, ko je znašal 2,5 %, znižal. Kar zadeva določitev povračila stroška za prehrano je poudarila, da se je višina tega povračila v letu 2011 povišala dvakrat - 1. 5. 2011 za 3,9 % in sicer s 3,85 € na 4,00 € in nato 1. 7. 2011 na novo os- novo še za 1,7 % in sicer na 4,07 €. Določitev povračila stroška za prevoz v višini 0,18 €/ km je strokovno nesprejemljiva, ker je ta višina enaka višini, ki je določena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ker bi bil minimum po KPDTS enak maksimumu po uredbi, delodajalec ne bi imel manevrskega prostora. V primeru rednega usklajevanja se to povračilo zaradi zaokroževanja ne bi povišalo. Vsi predstavniki delodajalcev so si bili enot- ni, da je potrebno ohraniti možnost izplačila dela regresa v bonih, pri čemer mora biti odločitev o načinu izplačila regresa na de- lodajalcu. Po opravljeni razpravi je bil soglasno spre- jet naslednji paketni predlog delodajalcev, podpisnikov KPDTS: I. Minimalni regres za letni dopust za leto 2012 znaša 763,06 €, če ga delodajalec v celoti izplača v denarju. V primeru, da delodajalec izplača del regresa v nede- narni obliki, znaša minimalni regres za letni dopust za leto 2012 780,00 €, od tega mora delodajalec izplačati v denarju naj- manj 55 % tega zneska, preostali del pa v skladu s 4. odstavkom 1. točke 81. člena normativnega dela KP trgovine. II. Povračilo stroška prevoza na delo in z dela se izplača v višini 70 % cene javnega prevoza. V primeru, ko ni možnosti ja- vnega prevoza, delavcu pripada povračilo stroška za prevoz na delo in z dela v višini 0,16 € za vsak polni kilometer in največ v višini in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost. III. Povračilo stroška za prehrano med delom znaša najmanj 4,16 € za dneve prisotnosti na delu. IV. Z določitvijo nove višine povračila stroška za prevoz na delo in z dela ter povračila stroška prehrane med delom, se šteje, da je na ta način izvedena redna letna uskla- ditev teh stroškov za leto 2012 v smislu 4. člena TP h KPDTS. V. Spremembe TP h KPDTS stopijo v veljavo 1. 6. 2012 (za delo opravljeno od 1. 6. 2012 dalje). ►Zapisala: Barbara Krivic, univ. dipl prav., pravna svetovalka TZS ■ INFORMACIJA o zaključku 4. sestanka pogajalskih skupin za sestavo KPDT glede spre- memb Tarifne priloge h KPDT. Dne 6. 6. 2012 sta se pogajalski skupini de- lodajalcev in delojemalcev po več kot tri mesece trajajočih usklajevanjih, dogovo- rili o spremembah Tarifne priloge h KPDT, ki zadevajo višino regresa za letni dopust, višino nadomestila za prehrano med delom ter višino nadomestila za prevoz na delo in z dela v primeru, ko ni možnosti javnega prevoza. Spremembe Tarifne priloge h KPDT,ki se pričnejo uporabljati od 1.6.2012 dalje in so naslednje : • Regres za letni dopust za leto 2012 znaša 763,06 EUR, če je v celoti izplačan v de- narni obliki ali 790,00 EUR v primeru da delodajalec izplača v denarju najmanj 55 % tega zneska, preostali del pa v nede- narni obliki (kot to določa 4.odstavek 1.točke 81 člena KPDT - delodajalec je dolžan ta del regresa zagotoviti v obliki, ki jo delavec potrebuje za zadovoljevan- je vsakodnevnih življenjskih potreb, le-ta pa mora biti po vrednosti enakovredna denarni obliki.) • Povračila stroškov prevoza na delo in z dela ostanejo najmanj v višini 70% cene javnega prevoza. V primeru ko ni možnosti javnega prevoza, pa povračilo stroška na delo in z dela znaša 0,16 EUR za vsak km. • Nadomestilo prehrane med delom znaša 4,16 EUR. Spremembe Tarifne priloge h KPDT bodo objavljene v Uradnem listu RS. ►Pripravila: Mateja Tilia, vodja pogajalske skupine PTZ Mestni marketing se kot inštrument za trajnostni razvoj mest že 30 let uspešno izvaja v mnogih evropskih državah (Angliji, Švedski, Nizozemski, Nemčiji, Avstriji, Švici). Na pobudo GZS- Podjetniško trgovske zbornice se je marca 2011 prvič v Sloveniji začel pilotni projekt za mesta Ljubljana, Celje in Ko- per z namenom vzpostavitve mestnega marketinga. Rezultati so že vidni. CENTER LJ KUPUJ & UŽIVAJ | SHOP & ENJOY za vrecke-tisk-LJ.indd 1 6/5/12 2:02 PM 10 11 VETER / julij 2012 ► Avtorica: Darja Močnik,mag. poslovnih ved, SKEP– Analitska skupina GZS, maj 2012 Male in mikro družbe v letu 2011 pod vplivom krize REZULTATI POSLOVANJAIZ DELA NAŠIH SEKCIJ IN ZDRUŽENJ PTZ vstopila v mednarodno združenje trgovskih agentov (IUCAB) Predstavnici Podjetniško trgov-ske zbornice sta se 18. maja 2012 udeležili 59. srečanja Združenja trgov- skih agentov v Parizu. Srečanja se je udeležilo kar 70 delegatov iz Evrope. Vstop v mednarodno združenje (IUCAB) ni zanimiv le za trgovske agente, am- pak predvsem tudi za SLO proizvajalce, ki iščejo seznam trgovskih agentov po svetu, takšnega seznama namreč do sedaj v Sloveniji še ni bilo na voljo. Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) je dne 10.11.2011 ustanovila Združenje trgovskih agentov Slovenije. Odzivnost o povezovanju agentov iz dneva v dan narašča, ker se zavedajo, da nu- jno potrebujejo organizirano delovanje in sodelovanje na mednarodnem področju. To jim bo omogočilo iskanje novih tržišč in pridobivanje ustreznih izobraževanj z udeležbo domačih in tujih strokovnja- kov. Potrebujejo tudi register agentov po branžah, z mednarodno bazo, posebno pa so izpostavili potrebo po učinkoviti pravni in finančni zaščiti v poslovnih po- godbah. Poslovna sodelovanja s podob- nimi združenji v tujini pa prinašajo še do- bre prakse in informacijo o konjukturnih branžnih gibanjih. Člani združenja, katerega predsednica je ga. Jadranka Bartelj (Galetea d.o.o), MBA, so optimistični in pričakujejo tudi strokov- no podporo od mednarodnega združenja IUCAB in tekoče informacije o aktualnih poslovnih mednarodnih dogodkih. http://www.iucab.com/en/ Dodatne informacije: GZS-Podjetniško trgovska zbornica, 01 58 98 103, ptz@gzs.si Nova sekcija holistov V okviru Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) je bila na ustanovnem zboru dne 7. marca 2012 ustanovljena Sekcija holistov, ki združuje gospodarske družbe, samo- stojne podjetnike, zavode in društva, ki pri svojem delu sledijo definiciji holizma . Beseda holizem izhaja iz grške besede holos, ki pomeni cel, celosten. Holizem stremi k univerzalnemu razumevanju človeka in narave, po katerem organizem v fiziološkem, psihološkem in sociološkem pomenu ni le zgolj seštevek sestavnih de- lov – organov, temveč lahko deluje le kot celota. Pri holističnem pogledu na človeka upoštevamo tako telesne, duševne in družbene dejavnike, ki vplivajo nanj. Stre- meti je potrebno k uravnoteženi celoti, - v zdravem telesu so zdrav um in organi – ker le tako lahko zagotovimo normalno funk- cioniranje človeškega bitja. Enako je naše stališče do narave. Človek ne bi smel biti nad njo, temveč povezan in čuteč z njo. Direktorica Podjetniško trgovske zbornice, mag. Vida Kožar, je predstavila Ustanovni akt in Pravila o organiziranosti in delu sek- cije, ki so ju člani tudi sprejeli. Izvoljen je bil 7-članski izvršilni odbor, za predsednika sekcije je bil izvoljen gospod Jože Ganesh Puri Lužar, predstavnik Joga v vsakdanjem življenju Novo mesto. Dodatne informacije: GZS-Podjetniško trgovska zbornica, 01 58 98 312, ptz@gzs.si Delegacija Združenja malih trgovcev Slovenije (ZMTS) v BIH Združenje malih trgovcev Slovenije, ki deluje v okviru PTZ, je organiziralo poslovno delegacijo v Banja Luko. V Banja Luki je organizirano podobno Združenje malih trgovcev, predsednik je g. Bogdan Marjanović. Uvodoma je bilo predstavljeno s strani predsednika Združenja malih trgovcev Slovenije, g. Jožeta Venclja, dejansko stan- je in prihodnje gibanje slovenskih malih trgovcev: • Število podjetij in podjetnikov se povečuje v sektorju trgovine; • Kupna moč in poraba se kratkoročno ne bo povečevala- povečana konkurenca; • Pričakovanje povečanja blokiranih in in- solventnih trgovcev; • Delež pozitivno poslujočih podjetij se zmanjšuje; • Težnja po boljšem upravljanju terjatev ter stroškov; • Iskanje dejavnosti in aktivnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost; • 40% višja verjetnost propada majhnega trgovca napram velikim trgovcem. Delegaciji se je pridružil tudi gospod Branko Zupanc, vodja konzularne pisarne RS v Ban- ja Luki, zadolžen tudi za gospodarsko sode- lovanje. Po razgovorih je SLO delegacija obiskala proizvodnjo pelet v Srpcu v organizaciji Ko- more v Banja Luki. Interesno združenje podizvajalcev pri GZS Skrb za reševanje položaja podizvajal- cev je ena od prioritetnih nalog GZS. V tej zvezi smo na GZS sprožili že več ini- ciativ, ki se nanašajo zlasti na neplačane obveznosti države na področju javnega naročanja. Poleg neplačevanja po- dizvajalcev s strani javnih naročnikov in glavnih izvajalcev se podizvajalci srečujejo tudi z drugimi vprašanji, ki vplivajo na učinkovitost njihovega po- slovanja in pravno varnost. Med načini, kako doseči sistemske za izognitev sla- bi praksi na tem področju, iniciativna skupina iz vrst podizvajalcev, članov GZS, predlaga ustanovitev posebnega Interesnega združenja podizvajalcev (IZP) pri GZS kot ene od interesnih in komplementarnih oblik organiziranja članov GZS. IZP bo postalo lobistično, informacijsko, izobraževalno in poslovno podporno središče za podizvajalce, dobavitelje in kooperante, s ciljem zagotoviti njihov enakopravni položaj do izvajalcev in naročnikov, še posebej na področju ja- vnega naročanja. IZP bo odprto za člane GZS, bo nadsektorsko združenje. Združeni bodo gospodarski subjekti-podizvajalci iz njenih različnih panožnih zbornic, združenj in območnih zbornic. Delovanje IZP ne bo zahtevalo dodatnih sredstev poleg obstoječih članarin GZS. Delovalo bo na principu koordinacije in sinergije lobističnega in storitvenega delovanja GZS za potrebe podizvajalcev. Preko GZS in IZP bodo podizvajalci dali svojim zahtevam večjo moč in legitimnost. Analiza rezultatov, trendov in kazalnikov poslovanje za leto 2011 se nanaša na 56.363 mikro in malih aktivnih gospodarskih družb, ki so za to leto na AJPES oddale letno poročilo o poslovanju. Med aktivnimi družbami niso zajete zadruge, banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe. Izločene so tudi družbe v stečajnem ali likvidacijskem postopku, zajete pa so v tem letu novo oblikovane družbe. V preteklih letih razlike iz tega naslova niso bile bistvene, kar pa ne velja za leti 2010 in 2011. V letu 2011 je letna poročala oddalo 56.363 aktivnih mikro in malih družb, kar je 97,5 odstotka vseh aktivnih družb v Sloveniji. Število mikro in malih gospodarskih družb, ki so na AJPES predložile letno poročilo, se je v letu 2011 v primerjavi z letom pred tem povečalo za 5,6 odstotke oz. za 3.010 družb. V teh istih družbah, ki so na AJPES predložile letno poročilo (56.363), se je glede na leto 2010 skupno število zaposlenih (po de- lovnih urah) povečalo za 4,4 odstotka – med njimi se je najbolj povečalo število zaposlenih pri mikro družbah, za 6,1 odstotka. Mikro in male družbe so tako zaposlovale v 2011 44,3 odstotka vseh zaposlenih, ki jih zaposlujejo družbe v Sloveniji. Družbe, 2011 Mikro in Majhne družbe, 2011 Majhne družbe, 2011 Mikro družbe, 2011 Slovenija, 2011 Kazalci Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Število družb 56.363 - 2.397 - 53.966 - 57.798 - Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 199.196 104,4 71.408 101,4 127.788 106,1 449.235 101,1 TREND Mikro + Majhnih družb Vrednost 2011 Delež v SLO=100 Vrednost 2010 Delež v SLO=100 Vrednost 2009 Vrednost 2008 Delež v SLO=100 Indeks 11/08 agregatna primerjava Število družb 56.363 97,5 54.239 97,3 52.350 50.460 97,0 111,7 Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 199.196 44,3 201.978 43,7 205.209 214.959 42,1 92,7 ŠTEVILO DRUŽB IN ZAPOSLENIH ZA MIKRO IN MAKRO TREND ŠTEVILA ZAPOSLENIH (PO DELOVNIH URAH): DRUŽBE PO LETIH: Vir: KAPOS GZS, AJPES, baza podatkov letnih poročil SKEP GZS Vir: KAPOS GZS 0 20.000 2008 2009 2010 2011 40.000 60.000 50.460 214.959 205.209 201.978 199.196 52.350 54.239 56.363 80.000 100.000 120.000 140.000 160.000 180.000 200.000 220.000 Število družb Povp. št. zaposlenih po del. urah (celo št.) 50.000 60.000 200820072006 2009 2010 2011 70.000 80.000 90.000 100.000 110.000 Mikro Male 120.000 130.000 140.000 12 13 VETER / julij 2012REZULTATI POSLOVANJA REZULTATI POSLOVANJA Mikro in majhne družbe so v 2011 po prvih nerevidiranih podatkih ustvarile za 8 odstotkov več prihodkov (ne vključujejo sprememb vrednosti zalog), skupni odhodki pa so se od prihodkov povečali za več – za 9 odstotkov. Mikro in majhne družbe so v 2011 povečale čisti dobiček za 5,6 odstotka ter hkrati izkazale za 30,5 odstotka večjo čisto izgube, kot so ga te iste družbe izkazale v 2010. Tako so skupaj družbe realizirale neto čisto izgubo v višini 108 milijonov EUR (v 2010 275 milijonov EUR). Neto čisto izgubo so izkazale le mikro družbe, 137 milijonov EUR (v 2010 311 milijonov EUR). Družbe, 2011 Mikro in Majhne družbe, 2011 Majhne družbe, 2011 Mikro družbe, 2011 Slovenija 2011 Kazalci Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Število družb 56.363 - 2.397 - 53.966 - 57.798 - POSLOVNI IZID, v € 535.730.939 110,4 257.533.967 102,8 278.196.972 118,5 2.310.081.304 104,9 FINANČNI IZID, v € -584.670.529 150 -195.249.861 133,2 -389.420.668 160,1 -1.621.363.784 99,8 IZREDNI IZID, v € 114.978.680 76,9 35.942.437 73 79.036.243 78,7 225.335.049 115 Dobiček pred davki, obr. in amort. (EBITDA) , v € 1.777.935.077 106,7 805.409.938 100,7 972.525.139 112,2 6.405.715.796 105,9 Čisti dobiček, v € 929.810.289 105,6 332.537.570 102,9 597.272.719 107,2 2.621.743.810 105,5 Čista izguba, v € 1.037.940.557 130,5 303.651.095 126,5 734.289.462 132,2 2.164.576.060 101,1 Neto čisti dobiček / izguba, v € -108.130.268 -127,5 28.886.475 34,8 -137.016.743 -7.873,60 457.167.750 132,9 Dodana vrednost (DV), v € 5.943.931.352 106,1 2.461.877.545 102,5 3.482.053.807 108,8 16.851.816.904 104,1 TREND NETO ČISTEGA DOBIČKA, V MIO EUR: TREND Mikro + Majhnih družb Vrednost 2011 Delež v SLO= 100 Vrednost 2010 Delež v SLO= 100 Vrednost 2009 Vrednost 2008 Delež v SLO =100 Indeks 11/08 agregatna primerjava Število družb 56.363 97,5 54.239 97,3 52.350 50.460 97,0 111,7 POSLOVNI IZID, v € 535.730.939 23,2 461.924.976 22,0 522.002.430 1.060.606.222 31,1 50,5 FINANČNI IZID, v € -584.670.529 36,1 -708.113.140 33,3 -465.325.762 -373.885.462 27,8 156,4 IZREDNI IZID, v € 114.978.680 51,0 133.013.888 63,1 159.199.739 130.985.295 55,4 87,8 Dobiček pred davki, obrestmi in amort. (EBITDA) , v € 1.777.935.077 27,8 1.674.479.511 27,2 1.659.320.525 2.137.114.396 30,1 83,2 Čisti dobiček, v € 929.810.289 35,5 918.549.190 35,7 929.257.832 1.255.068.147 37,4 74,1 Čista izguba, v € 1.037.940.557 48,0 1.193.986.951 42,1 908.272.775 690.074.449 40,5 150,4 Neto čisti dobiček / izguba, v € -108.130.268 -23,7 -275.437.761 107,4 20.985.057 564.993.698 34,1 -19,1 Dodana vrednost (DV), v € 5.943.931.352 35,3 5.787.260.978 34,7 5.673.796.725 6.292.664.635 34,9 94,5 Mikro in male gospodarske družbe so v letu 2011 skupaj ustvarile za 5.944 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je nominalno za 6,1 odstotkov več kot so te iste družbe (56.363) ustvarile dodane vrednosti v 2010. Mikro in male gospodarske družbe so ustvarile 35,3-odstotni delež dodane vrednosti vseh družb v Sloveniji. Na zaposlenega so vse slovenske družbe ustvarile 37.512 EUR dodane vrednosti, mikro in male družbe pa 29.840 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. V 2011 je bila pri mikro družbah dodana vrednost na zaposlenega 27.248 EUR, pri majhnih družbah 34.476 EUR. Mikro in male gospodarske družbe, aktivne v 2011 so tako v letu 2011 povečale stroške dela za 1 odstotek, stroške plač pa za 2 odstotka in dodano vrednost na zaposlenega za 2 odstotka, v primerjavi s predhodnim letom. Strošek dela v dodani vrednosti pri mikro in malih družbah znaša 70,1 odstotka, v Sloveniji pri vseh družbah pa ta znaša 62 odstotkov. Vir: KAPOS GZS, AJPES, baza podatkov letnih poročil SKEP GZS Vir: KAPOS GZS Družbe, 2011 Mikro in Majhne družbe, 2011 Majhne družbe, 2011 Mikro družbe, 2011 Slovenija, 2011 Kazalci Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Vrednost 2011 Index 11/10 iste GD Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 119.833 103 143.278 102 106.732 105 174.608 107 Delež prodaje na tujih trgih (%) 19,895 113,3 23,02 108,2 17,551 120,6 31,835 107,6 Stroški dela na zaposlenega (EUR) 20.914 101 23.197 102 19.638 101 23.253 102 Plače na zaposlen- ega (EUR) 15.305 102 17.131 102 14.284 101 16.991 103 Dodana vr. na zaposlenega (EUR) 29.840 102 34.476 101 27.249 103 37.512 103 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 70,088 99,8 67,285 100,9 72,07 98,8 61,988 99 200820072006 2009 2010 2011 SLOVENIJA Mikro Male 0 202 418 762 312 -85 -256 -311 549 1.657 3.438 2.572 457 -137 328 253 106 36 29 -500 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 v milijon EUR De le ž st ro šk a de la v D V, v % St ro šk i d el a in D V na z ap os le ne ga , v E UR Stroški dela na zaposlenega (EUR) Stroški dela v dodani vrednosti (%) 5.000 2008 66 70,8 71,1 70,1 20102009 2011 0 60 70 80 90 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 19 .3 32 19 .5 63 20 .3 63 20 .9 14 29.274 27.649 28.653 29.840 35.000 Dodatna vrednost na zaposlenega (EUR) 25.542 32.033 33.538 35.279 34.168 36.044 37.512 33.230 32.090 33.533 34.476 26.971 25.083 25.934 27.249 23.000 200820072006 20102009 2011 25.000 24.000 22.000 26.000 28.000 31.000 32.000 30.000 29.000 27.000 36.000 37.000 34.000 35.000 33.000 38.000 SLOVENIJA Mikro Male IZBRANI KAZALCI PRODUKTIVNOSTI ZA MIKRO IN MALE DRUŽBE: TREND DODATNE VREDNOSTI NA ZAPOSLENEGA V EUR: 14 15 VETER / julij 2012 ► Odgovore pripravila: Božena Macarol, davčna svetovalka pri PTZ Vi sprašujete, mi odgovarjamo DAVČNI KOTIČEKREZULTATI POSLOVANJA se lahko v svojih aktih odloči, da bo zapo- slenim zagotavljal višje pravice od zakon- skega minimuma, vendar mora to zavezo opredeliti v notranjih aktih ali pa – kot že rečeno, v pogodbi o zaposlitvi . Davčna zakonodaja pa v nasprotju z de- lovnopravno določa višino davčno priz- nanih povračil stroškov v zvezi z delom in z dela. Ti davčno priznani zneski povračil stroškov so lahko drugačni od tistih, ki so določeni v delovno-pravnih predpisih in pogodbah (in praviloma tudi so). Deloda- jalec se v teh okvirih sam s sklepom/no- tranjim aktom ali na drug primeren način odloči, ali bo delavcem odobril povračila stroškov v okviru delovnopravnih pred- pisov in pogodb ali bo izkoristil možnost, ki jo daje davčna zakonodaja, kar je la- hko ugodneje za zaposlene, saj je davčno priznavanje povračil stroškov v nekaterih primerih (npr. prehrana) višje zastavljeno od pravic, ki izhajajo iz kolektivne pogod- be. Predlagam, da najprej preverite, kakšne so vaše pogodbene zaveze z zaposlenimi glede teh stroškov, nato pa pridobite še ustrezen nasvet pri strokovnjaku za de- lovna razmerja na GZS. V našem podjetju razmišljamo o širitvi dejavnosti na gostin- ske storitve. Zanima me, ali nam la- hko svetujete glede vodenja poslovnih knjig za gostinski lokal - za lastno evi- denco in pripravo dokumentacije za računovodski servis. ODGOVOR DAVČNE SVETOVALKE: Organizacija računovodstva po reg- istraciji in začetku opravljanja nove deja- vnosti je odvisna od poslovnega interesa lastnikov in vodstva. Če želite imeti po- datke o prihodkih in odhodkih iz gostinske dejavnosti ločeno evidentirane in s tem tudi možnost ločenega ugotavljanja po- slovnega rezultata vam svetujem, da v tem duhu – kot samostojno stroškovno mesto - organizirate tudi računovodstvo. Pri tem je potrebno izdelati tudi sodila za razdelitev tistih splošnih stroškov, ki se bodo nanašali na celotno podjetje in se jih ne bo dalo pri- pisati konkretni dejavnosti. V gostinski dejavnosti je tudi zelo pomembno vodenje analitičnih evidenc o nabavi, porabi in stanju zalog hrane in pijače, čeprav to vodenje ni nikjer konkret- no predpisano, morajo biti te evidence in- teres poslovodstva. V nasprotnem primeru je otežen nadzor nad zaposlenimi, pa tudi nad zalogami in s tem povezanimi naba- vami hrane in pijače. Dobro je izdelati tudi normative porabe hrane, ker so lahko tudi tu velike izgube denarja. Ne vem, na kakšen način boste evidentirali gostinsko poslovanje. Če se boste odločili za povezan gostinski informacijski sistem, ki vam bo omogočal sprotno evidentiranje nabave, porabe, prodaje – boste ravnali najbolje. Seveda to velja le ob predpostav- ki, da boste zaposlili nekaj ljudi. Ob pre- prostem poslovanju zaradi manjšega ob- sega dejavnosti in zaposlenih pa lahko te evidence vodite tudi ročno Zanima nas dovoljeni znesek za obračun prevoza na delo. Smo trgovsko podjetje in po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščeni pod šifro dejavnosti 46.900. Prosimo, da nam poveste kateri je pravilni obračun stroškov prevoza na delo za trgovsko dejavnost. ODGOVOR DAVČNE SVETOVALKE: Kot davčna svetovalka vam lahko od- govorim na vaše vprašanje le v delu, ki se nanaša na davčno priznavanje povračil stroškov, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na pravice iz delovnega razmerja (katera kole- ktivna pogodba velja v vašem primeru). Vsekakor je dolžnost delodajalca do povračila stroškov v zvezi z delom in iz dela predpisana v delovno-pravnih predpisih in kolektivnih pogodbah, ki pa so zgolj okviri za določanje osnovnih pravic. Delodajalec opredeli višino povračil stroškov v svo- jih notranjih aktih ali pa v pogodbi o za- poslitvi, če notranjih aktov ni dolžan imeti. V skladu s svojimi poslovnimi razmerami, ki so odvisni od mnogih dejavnikov, lahko opredeli tudi način uveljavljanja teh pravic (kdaj in v kakšnih situacijah določenemu delavcu pripada neka pravica). Če povza- mem: minimum pravic, ki jih je deloda- jalec dolžan zagotavljati zaposlenim je predpisan v Zakonu o delovnih razmerjih in v kolektivnih pogodbah. Delodajalec pa Božena MACAROL TREND Mikro + Majhnih družb Vrednost 2011 Delež v SLO=100 Vrednost 2010 Delež v SLO=100 Vrednost 2009 Vrednost 2008 Delež v SLO=100 Indeks 11/08 agregatna primerjava Število družb 56.363 97,5 54.239 97,3 52.350 50.460 97,0 111,7 Prihodki od prodaje na zaposl. (EUR) 119.833 68,6 114.298 70,5 108.318 122.397 73,7 97,9 Delež prodaje na tujih trgih (%) 19,895 62,5 18,296 62,7 16,44 17,532 62,3 113,5 Stroški dela na zaposlenega (EUR) 20.914 89,9 20.363 89,6 19.563 19.332 90,4 108,2 Plače na zaposlenega (EUR) 15.305 90,1 14.856 90,1 14.223 14.076 90,9 108,7 Dodana vr. na zaposlenega (EUR) 29.840 79,5 28.653 79,5 27.649 29.274 83,0 101,9 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 70,088 113,1 71,066 112,7 70,755 66,038 109,0 106,1 Vir: Kazalniki poslovanja GZS 2011, maj 2012, na osnovi podatkov AJPES – podatkovna baza letnih poročil. EB IT DA in n et o či st i d ob ič ek /i zg ub a v m io E UR Pr ih od ki Prihodki 2008 565 20102009 2011 0 -500 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 10.000 30.000 20.000 40.000 50.000 60.000 70.000 80.000 90.000 32.897 26.310 2.137 1.659 1.674 1.778 22.228 23.086 23.870 33.121 32.912 33.300 21 -108 -275 Sredstva EBITDA Neto čisti dobiček/izguba v mio eur De le ž pr od aj e na tu jih tr gi h, v % Pr ih od ki n a za po sle ne ga , v E UR Prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 10.000 2008 17,5 16,4 18,3 19,9 20102009 2011 0 0 30 50 40 60 70 80 90 20 10 100 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 70.000 80.000 90.000 110.000 100.000 122.397 108.318 114.298 119.833 120.000 130.000 Delež prodaje na tujih trgih Vir: KAPOS GZS, AJPES, baza podatkov letnih poročil Vir: KAPOS GZS, AJPES, baza podatkov letnih poročilSKEP GZS SKEP GZS IZBRANI KAZALCI PRODUKTIVNOSTI ZA MIKRO IN MALE DRUŽBE: IZBRANI KAZALCI ZA MIKRO IN MALE DRUŽBE, V MILIJON EUR: Petrol podeljuje 8,2 mio evrov nepovratnih sredstev! Petrolov program za spodbujanje učinkovite rabe energije je ena redkih priložnosti, ko se lahko gospodarskemu sektorju dodelijo nepovratna sredstva. Pomembno pa je, da se investicija še ni začela, finančna konstrukcija pa mora biti ob prijavi na Petrolove razpise v okviru omenjenega programa zaprta. V nobenem primeru pa nepovratna sredstva ne smejo biti višja od 30 % za velika podjetja, od 40 % za srednje velika podjetja in 50 % za majhna podjetja, so na nedavnem seminarju na Gospo- darski zbornice Slovenije povedali Petrolovi strokovnjaki. Ključno merilo za dodelitev nepovratnih sredstev je maksimalna višina subvencioniranja prihranjene kilovatne ure. Višina prihrankov se ugotavlja v skladu s pravilnikom o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih po metodologiji Instituta Jožef Stefan. Pogodba mora biti podpisana v letošnjem letu, investicija pa je lahko izvedena tudi v letu 2013, pri čemer pa je nujno, da so gradbena dovoljenja pridobljena in naročilo opreme izvedeno do 30. oktobra letos. 16 17 VETER / julij 2012VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O… ► Pripravila: Mateja Tilia, Infocenter Infopika GZS ima odgovore VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O… VPRAŠANJE: Pričel sem s proizvodn- jo smučarskih bund, ki jih name-ravam tudi izvažati v druge države. Zanima me, kako se določi carinska tarifna številka? Blago, ki je predmet trgovanja, je treba zaradi pravilne obravnave najprej uvrstiti v nomenklaturo carinske tarife. Pravilna uvrstitev blaga v nomenklaturo carinske tarife je pogoj, da se pri carinjenju upora- bijo pravilni ukrepi (višina dajatev, netar- ifni ukrepi, ugotavljanje porekla ipd.). Tar- ifna uvrstitev blaga pomeni, da se v skladu z veljavnimi predpisi določi: podštevilka kombinirane nomenklature (KN) podštevilka katerekoli druge nomen- klature, ki v celoti ali delno temelji na KN ali jo dodatno razčlenjuje in je uvedena s predpisi Skupnosti, ki urejajo posebna področja, za izvajanje tarifnih ukrepov, ki se nanašajo na blagovno menjavo, in niso tarifni ukrepi. Za pravilno uvrščanje blaga v KN morata biti izpolnjena dva pogoja: • poznavanje blaga in • poznavanje vsebine kombinirane nomenklature. Blago se uvršča v nomenklaturo z uporabo: • splošnih pravil za razlago kombinirane nomenklature in • opombam k oddelkom in poglavjem. Za zagotavljanje pravne varnosti pri uvrščanju blaga je v Evropski uniji vpel- jan sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij. To je dokument, ki imetniku omogoča enotno uvrstitev posameznega blaga v kateri koli državi EU. Carinska up- rava RS izdaja pojasnila o uvrščanju blaga v KN. Pri uvrščanju blaga moramo poznati po- datke, ki se uporabljajo za identifikacijo bl- aga v komercialnem smislu in omogočajo uvrstitev blaga v KN. Poznati moramo najmanj toliko podatkov, kot jih zahteva poimenovanje blaga pri tarifni oznaki na osem mest KN. Za identifikacijo blaga v komercialnem smislu je treba poznati njegovo popolno trgovsko ime (v jeziku prodajalca in kupca), pri uvrščanju živih živali, rib, živega drevja in rastlin, vrtnin, sadja, žit, itd. pogosto tudi latinsko ime (zaradi pravilne opredelitve blaga). Včasih je za uvrstitev treba poznati sestavo, lastnosti, značilnosti, način iz- delave, namen uporabe blaga, ki ga določi proizvajalec, in podobno – odvisno od iz- delka, ki se uvršča, in zahtev v zvezi s po- imenovanjem carinske tarife. Ime izdelka in namen uporabe izdelka določi proizva- jalec. Osnovni komercialni podatki o blagu so navedeni v katalogih in prospektih. Zaradi zapletene in tehnične narave ses- tava številnih izdelkov se za ugotovitev pravilne uvrstitve pogosto opravijo labo- ratorijske analize. Pri uvrščanju blaga v KN je treba upoštevati naslednji vrstni red ter na podlagi podat- kov o blagu: • ugotoviti oddelek in poglavje KN; • z uporabo splošnega pravila 1 za razlago KN določiti tarifno številko; • preveriti izključitve in posebnosti, na- vedene v opombah k oddelkom in po- glavjem; • z uporabo splošnega pravila 6 za ra- zlago KN določiti tarifno podštevilko v okviru ene tarifne številke na isti ravni razčlenitve (seznam KN) ob upoštevanju opomb k tarifnim podštevilkam in do- datnih opomb; • po potrebi uporabiti ostala splošna pravila po hierarhičnem vrstem redu od 1 do 6; • kot pomoč pri uvrščanju uporabiti po- jasnjevalne opombe HS in pojasnjevalne opombe KN; • pregledati uredbe o obveznem uvrščanju, ki jih izdaja Evropska komisija; • pregledati veljavne zavezujoče tarifne informacije izdane v državah članicah EU; • pregledati pojasnila o uvrščanju, ki jih izdaja CURS. VPRAŠANJE: Ukvarjam se s prodajo izdelkov splošne rabe po spletu. Za- nima me, ali sem kot prodajalec dolžan sprejeti nazaj blago brez napake, ki mi ga vrne kupec po več kot enem tednu. V skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 98/04-UPB2, 126/07, 86/09, in 78/011) ima potrošnik v primeru pogodbe, sklenjene na daljavo (kamor sodi tudi nakup preko spletne trgovine), pravico, da v 15 dneh od prevze- ma blaga sporoči prodajalcu, da odstopa od pogodbe, pri tem pa mu ni potrebno navajati razloga za svojo odločitev. Blago mora potrošnik nepoškodovano in v ne- spremenjeni količini vrniti podjetju v 30 dneh po sporočilu o odstopu od pogodbe na svoje stroške. Prav tako se šteje za odstop od pogodbe, če potrošnik vrne prejeto blago v roku za odstop od pogodbe (15 dni) brez poseb- nega sporočila o odstopu. Če potrošnik odstopi od pogodbe, mu mora podjetje vrniti vsa opravljena plačila in sicer takoj, ko je to mogoče, najkasneje pa v 30 dneh po prejemu sporočila o odstopu od po- godbe. Razlog za takšno posebno ureditev pri sklepanju pogodb na daljavo so posebne okoliščine: relativno enostavno sklepanje pogodb, zamik pri plačilu blaga, zanašanje na prodajalčeve navedbe oziroma opis in nezmožnost preverjanja blaga. Pri pravici do odstopa od pogodbe, sklen- jene na daljavo, je treba vedeti, da gre za odstop od pogodbe, ne da bi bilo s stvarjo samo karkoli narobe, pač pa gre ta pravica potrošniku že zaradi same narave po- godbe – sklenitev pogodbe na daljavo. Pri pravici do odstopa od pogodbe namreč ne gre za to, da potrošnik ne bi vedel, kaj kupuje (načeloma potrošnik tudi pri ostalih stvareh ve, kaj naroča), temveč zgolj za to, da o svoji odločitvi v zakonsko predvide- nem roku premisli in v primeru, da je bila ta odločitev prenagljena, spremeni svojo odločitev in odstopi od pogodbe. VPRAŠANJE: Registriral sem sem za prodajo avtomobilov na drobno in de- belo. Zanima me kakšen je postopek izvoza avtomobila iz Slovenije v Bosno in Hercegovino? Za izvoz motornega vozila se vloži iz- vozna carinska deklaracija, ki se ji priložijo vsi potrebni dokumenti za izvoz (npr. račun, prevozna listina, dokazilo o porek- lu). Carinski deklaraciji je treba priložiti tudi potrdilo o odjavi motornega vozila iz prometa. Običajna praksa je, da carinsko deklara- cijo izdela posrednik (špediter), ki nastopa pred carinskimi organi v imenu deklaranta – izvoznika. Za izvoz osebnega avtomobila iz EU niso predpisane nobene carinske da- jatve. VPRAŠANJE: Prosim za pojasnilo kaj vključuje minimalna plača in kakšna je njena višina? V skladu z Zakonom o minimalni plači (Ur.l. RS, št. 13/10) in objavljenim Zneskom minimalne plače (Ur.l. RS, št. 5/12) znaša minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2012 dalje 763,06 evrov, kar v neto znesku pomeni 584,29 evrov (ob upoštevanju splošnih olajšav po predpisih o dohodnini in brez upoštevanja morebitnih vzdrževanih družinskih članov). Zakon določa, da je minimalna plača mesečna plača za delo opravljeno v pol- nem delovnem času. Iz tega izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, ki jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Zaposleni, ki za delo v polnem delovnem času v skladu s pogodbo o zaposlitvi ozi- roma zakonom prejema minimalno plačo, mora v primeru, da opravlja delo preko polnega delovnega časa, poleg minimalne plače prejeti še plačilo in dodatek za delo preko polnega delovnega časa. V minimalno plačo se ne vštevajo prejemki, ki imajo naravo povračil stroškov v zvezi z delom, kot so npr. dnevnice, terenski do- datki, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov za prehrano med delom. Prav tako se v minimalno plačo ne všteva regres za letni dopust. S 1. januarjem 2012 je prenehala vel- jati prehodno obdobje, ki je omogočalo postopno usklajevanje minimalne plače z višino, določeno z zakonom. Ker bi se zaradi občutnega enkratnega povečanja zneska nekateri delodajalci lahko znašli v nepremostljivih težavah, je zakon pred- videval prehodno rešitev, ki je omogočala postopno usklajevanje minimalne plače z višino, določeno v zakonu. Od 1. marca 2010 do 1. januarja 2012 so bili zneski mini- malne plače določeni tako, da so zagotovl- jali postopno prilagajanje končni vrednosti košarice življenjskih potrebščin. V prvem letu, od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010, je bila najnižja dovoljena raven minimalne plače 654,69 evrov, v drugem letu, od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011, 685,25 evrov, povečanih za rast cen življenjskih potrebščin, kar je dejansko znašalo 698,27 evrov bruto. S sprejemom novega Zakona o minimalni plači je prenehal veljati Zakon o določitvi minimalne plače, razen v členu, ki govori o zajamčeni plači. Ta ostaja v veljavi do spre- jetja nove pokojninske zakonodaje. Takrat bo prenehal veljati institut zajamčene plače. VPRAŠANJE: Načrtujem poslovanje z radijsko in telekomunikacijsko opremo, zato me zanima, kakšni so pogoji za da- janje v promet te opreme? Pravilnik o radijski opremi in telekomuni- kacijski terminalski opremi ( Ur.l. RS št. 17/09 in 17/11) določa pogoje za dajanje v promet, prost pretok in dajanje v uporabo radijske opreme in telekomunikacijske terminal- ske opreme v skladu z Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Pravilnik je sprejet na podlagi Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Ur.l. RS št.99/04 - UPB 1,17/11). Aparat po omenjenem pravilniku je vsaka radijska ali telekomunikacijska termi- nalska oprema ali oboje (spisek apara- tov se nahaja na spletni strani: http:// www.ero.dk/rtte). Radijska oprema je proizvod ali njen ustrezni sestavni del, ki omogoča komuniciranje z oddajanjem oziroma sprejemanjem radijskih valov iz radiofrekvenčnega spektra, razporejenega za prizemne oziroma vesoljske radioko- munikacije. Telekomunikacijska terminal- ska oprema je proizvod ali njegov ustrezni sestavni del, ki je namenjen za neposred- no ali posredno priključitev s katerimikoli sredstvi na vmesnike javnih komunikaci- jskih omrežij, ki se v celoti ali delno upora- bljajo za zagotavljanje javnih komunikaci- jskih storitev. Radijska oprema mora biti zasnovana tako, da omogoča učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra na način, da ne pride do škodljivega motenja. Pri tem mora zadostiti kriterijem nizkonapetostne direktive 2006/95/ES, vendar brez uporabe napetostne omejitve in zaščite v zvezi z elektromagnetno združljivostjo, v skladu z Direktivo 2004/108/ES. V promet se lahko dajo le aparati, če so skladni z bistvenimi zahtevami navedene- ga pravilnika, če so pravilno nameščeni in vzdrževani in se uporabljajo za predvideni namen. Proizvajalec ali oseba, ki je odgovorna za dajanje aparata v promet, mora zagotoviti uporabniku informacije o predvideni up- orabi aparata skupaj z izjavo o skladnosti z bistvenimi zahtevami. Pri radijski opremi zadošča, da se na embalaži in navodilih za uporabo aparata navede, v katerih državah ali na katerih zemljepisnih območjih znotraj določene države naj bi se oprema uporabljala, up- orabnika pa z oznako na aparatu,( nave- dena v petem odstavku Priloge 7, ki je sestavni del pravilnika,) opozori na more- bitne omejitve ali zahteve za dovoljenje za uporabo radijske opreme v nekaterih državah članicah. Če gre za telekomunikacijsko terminalsko opremo, je treba navesti zadostne infor- macije, ki omogočajo določitev vmesn- ikov javnih telekomunikacijskih omrežij, na katere naj bi se oprema priključila. 18 19 VETER / julij 2012VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O…VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O… Za vse aparate je treba take informacije navesti na vidnem mestu. Pri radijski opremi, ki se daje v uporabo in uporablja frekvenčne pasove, katerih uporaba na celem območju Evropske skupnosti ni usklajena, mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik ali os- eba, odgovorna za dajanje take opreme v promet in uporabo, pri pooblaščenem organu, ki je odgovoren za upravljanje in nadzor radiofrekvenčnega spektra, prigla- siti svojo namero o dajanju opreme v up- orabo. Aparati, ki ustrezajo vsem ustreznim bist- venim zahtevam, se označijo z znakom skladnosti »CE« Za namestitev oznake »CE« je odgovoren proizvajalec ali njegov pooblaščen zastopnik. Radijski opremi se poleg tega doda tudi razpoznavni znak razreda opreme, če je tak znak dodeljen. Na opremo se lahko namestijo tudi druge oznake, če se s tem ne zmanjša vidljivost in berljivost oznake »CE«. Na aparatu mora proizvajalec označiti tip, lot oziroma serijske številke ter ime proiz- vajalca ali osebe, ki je odgovorna za da- janje v promet. VPRAŠANJE: Kakšne so obveznosti trgovca, v primeru ko kupec po nekaj dneh vrne kupljeno blago npr. obleko, čevlje in se sklicuje na to, da ni ustrezne velikosti. Pri pravicah potrošnika v zvezi z vračanjem ali zamenjavo izdelkov je potrebno razlikovati med zahtevki zaradi napake na izdelku in prošnjami oziroma željami potrošnika po zamenjavi oziroma vračilu izdelka, ki potrošniku ni več všeč oziroma si je premislil in ga želi vrniti ali zamenjati. V primerih, ko je izdelek brezhiben, torej nima napake, potrošnik pa bi ga želel za- menjati ali vrniti in prejeti nazaj plačano kupnino, ker mu izdelek ne ustreza/ni več všeč ipd., prodajalec takšnega izdelka ni dolžan zamenjati ali vrniti plačane kup- nine, razen če je to obljubljal. Zakonsko namreč ni podana obveznost, da bi moral prodajalec izdelek brez napake vzeti nazaj oziroma ga zamenjati, lahko pa se seveda odloči to ugodnost ponuditi svojim kup- cem. Možnost vračanja in zamenjave iz- delkov brez napake je torej stvar politike poslovanja vsakega posameznega proda- jalca. Drugače pa je v primeru nakupa izdelka preko interneta, kataloga ipd. (nakupa na daljavo, torej na način, da se potrošnik z izdelkom kot takim pred nakupom fizično ni mogel seznaniti), kjer velja, da lahko potrošnik v roku 14 dni podjetju sporoči, da odstopa od pogodbe, pri čemer mu ni potrebno navajati razlogov za odstop. VPRAŠANJE: Ali je predpisano za katero blago je potrebno izdati garan- cijski list? 10. 3. 2012 je pričel veljati novi Pravil- nik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje,ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št.14/2012. S pravil- nikom so določeni proizvodi, za katere je potrebno izdati garancijo za brezhibno delovanje, pričetek teka garancijskega roka in najkrajše obdobje garancije. Za obdobje najmanj enega leta se mora izdati garancija za brezhibno delovanje za : 1. Proizvode za gospodinjsko in podobno uporabo med katere se uvrščajo: • plinske naprave za kuhanje, ogrevanje ter hlajenje vode, • električni aparati za ogrevanje, klima- tizacijo in ventilacijo prostorov, • električni aparati za pripravljanje in hrambo hrane, • električni aparati za pranje, čiščenje in vzdrževanje, • električni aparati za pomivanje, • električni aparati za ogrevanje vode, • električni aparati za nego telesa, • električno orodje, • električne črpalke, • električni usmerniki, napajalniki in pol- nilniki akumulatorskih baterij, • električni šivalni in pletilni stroji, • fotografski aparati, • ure, ki se prodajajo kot samostojni mer- ilniki časa, • glasbila, • gospodinjske tehtnice, • hišno, pisarniško in šolsko pohištvo, • stavbno pohištvo. 2. Proizvode avtomobilske in podobne in- dustrije med katere se uvrščajo: • cestna motorna in priklopna vozila ter vozila s pomožnim motorjem in mot- orna kolesa, • motorji za cestna motorna vozila ter vozila s pomožnim motorjem, ki so dana v promet kot posebni proizvodi, • štirikolesniki na motorni pogon, za katere se ne uporabljajo predpisi o homologaciji po predpisih o motornih vozilih, • električna vozila in kolesa, • kolesa, • otroški vozički; • otroški avto-sedeži, • vodna rekreacijska plovila, • gume za cestna motorna in priklopna vozila, vozila s pomožnim motorjem in kmetijske stroje, • akumulatorske baterije, razen akumula- torskih baterijskih vložkov splošne rabe. 3. Stroje in naprave za kmetijstvo in za obdelavo majhnih površin, med katere se uvrščajo: • kmetijski traktorji in njihovi priklopniki, • stroji in naprave za obdelavo in urejanje vrtov, trate in žive meje, • stroji in naprave za setev, nego in zaščito rastlin, • stroji in naprave za žetev in spravilo pridelkov, • stroji in naprave za čiščenje, sortiranje, pakiranje in transport kmetijskih pridel- kov, • stroji in naprave za pripravljanje in raznašanje živinske krme, • oprema za rejo živali za prehrano. 4. Proizvode informacijske tehnologije kamor se uvrščajo: • radijska in telekomunikacijska terminal- ska oprema, • radijsko vodene naprave, • osebni, dlančni in podobni računalniki, • vgradne komponente za osebne in podobne računalnike, • periferna oprema, ki se priključuje na osebne in podobne računalnike, • računalniška komunikacijska oprema, • kalkulatorji in računski stroji, • stroji za fotokopiranje in razmnoževanje, • navigacijske naprave. 5. Športno opremo in rekvizite: • športna oprema in rekviziti, ki imajo lastnost mehanizma, • sestavni deli športne opreme in rekviz- itov, ki imajo lastnost mehanizma, • športno in lovsko orožje. 6. Proizvode s področja radio-komunikacij, avdio- in video-tehnike in naprav, ki se nanje priključujejo, radijski in televizijski sprejemniki, • naprave za snemanje in reprodukcijo avdio- in video-zapisov vseh formatov, • ojačevalniki in pretvorniki signalov, • sprejemniki signalov, • naprave za daljinsko krmiljenje, • sestavni deli za kabelske distribucijske sisteme, • naprave za napajanje naprav iz prejšnjih alinej tega odstavka, • slušalke, • mikrofoni. 7. Elektro-medicinske pripomočki, namen- jene osebni uporabi: • naprave za kontrolo in rehabilitacijo sluha, • naprave za pomoč slepim, • vse vrste ortopedskih in protetičnih mehanizmov, • elektro-medicinske naprave za merjenje telesnih parametrov, kot na primer: merilnik srčnega utripa, krvnega tlaka, krvnega sladkorja in podobno, • električni aparati, namenjeni izboljšanju zdravstvenega stanja in telesnega počutja. 8. Naprave za varstvo pred požarom, in sicer: • ročni in prevozni gasilni aparati. 9. Čistilne naprave: • male komunalne čistilne naprave do 50 PE. Poudariti velja, da je določena tudi ob- veznost izdaje garancije za brezhibno delovanje za rabljeno blago. Garancija se izdaja za obdobje najmanj enega meseca in sicer za : • cestna motorna vozila, • priklopna vozila, • vozila s pomožnim motorjem. Pravilnik določa, da začne teči garancijski rok z dnem izročitve blaga potrošniku. Poleg zgoraj navedenega pa pravilnik meddrugim še določa, da morajo proizva- jalci izdati garancijo za brezhibno delovan- je najkasneje v šestih mesecih od uvelja- vitve pravilnika za naslednje proizvode: električne aparate za pomivanje, stavbno pohištvo, štirikolesnike na motorni pogon, za katere se ne uporabljajo predpisi o ho- mologaciji po predpisih o motornih vozilih, električna vozila in kolesa, kolesa, otroške vozičke, otroške sedeže, vodna rekreaci- jska vozila, radijsko vodene naprave, nav- igacijske naprave, sprejemnike signalov, slušalke, mikrofone, električne aparate, namenjene izboljšanju zdravstvenega in telesnega počutja, male komunalne čistilne naprave do 50 PE. VPRAŠANJE: V kratkem bom sklenil posel v azijski državi. Za plačilo bom uporabil akreditiv. Zanima me, kate- re dokumente moram predložiti pri odprtju akreditiva? Dokumentarni akreditiv je način plačila, ki nudi maksimalno možno var- nost tako izvozniku (da bo dobil plačilo za poslano blago), kot tudi uvozniku (da bo plačal blago, ki ga je zares zahteval). Način zavarovanja predstavljajo določeni doku- menti, ki dokumentarni akreditiv spreml- jajo, oziroma ki morajo dokazovati pravil- nost blaga in plačila. Dokumenti, ki se predložijo ob odprtju akreditiva so lahko: • faktura, • zavarovalna polica, • tovorni list (cestni, železniški, ladijski letalski), • skladiščnica, • inšpekcijska potrdila, • potrdila o kvaliteti in/ali kvantiteti blaga, • potrdilo o poreklu blaga, • menica in po potrebi tudi drugi. V mednarodni trgovini se posluje z naslednjimi vrstami akreditivov: • nostro in loro, • preklicni in nepreklicni, • potrjeni in nepotrjeni, • prenosljivi in neprenosljivi, • navadni in obnavljajoči (revolving), • z domicilom (dospelostjo, izplačilom) doma ali v tujini, • podakreditivi, itd. Običajno so akreditivi nepreklicni, nepot- rjeni in prenosljivi, medtem ko so ostali elementi predvsem odvisni od bonitete izvoznika oziroma uvoznika, poslovnih na- vad in drugih posebnih pogojev. VPRAŠANJE: Ali je dovoljeno, da so na izdelku - zobna ščetka nekatere in- formacije v tujem jeziku? Zakon o varstvu potrošnikov (Ur.l. RS št, 98/04- UPB 2,126/07,86/09 in 78/11) v 2. členu določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih, kjer avtohtono živita itali- janska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Pri označevanju izdelkov mora potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Slovenije lahko razumljiv. Če so na izdelku informacije le v tujem jeziku, pomeni to kršitev. Če pa so informacije o izdelku v tujem in tudi v slovenskem jezi- ku, potem je to skladno z zakonom. VPRAŠANJE: Ukvarjam se s uvozom in prodajo na drobno tekstilnih izdel- kov. Zasledil sem informacijo, da v letu 2012 stopijo v veljavo nekatere spre- membe pri označevanju. Zanima me, kaj se bo pri označevanju v prihodnje spremenilo? V mesecu oktobru 2011 je bila v Urad- nem listu EU objavljena Uredba EU št. 1007/2011 EP in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov, ki se prične uporabljati 8. 5. 2012. Ob tem velja opozoriti,da Uredba določa prehodno obodobje na osnovi katerega so lahko proizvodi, ki so dani na trg do 8. 5. 2012, lahko v prometu do vključno 9. 11. 2014. Z Uredbo se urejajo naslednja področja: pravila za uporabo imen tekstilnih vlak- en- označevanje surovinske sestave, označevanje netekstilnih delov živalskega izvora, pravila za določitev surovinske ses- tave tekstilnih izdelkov, pravila za proizva- 20 21 VETER / julij 2012VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O…VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O… jalce za vključitev imena novega vlakna v uredbo ter pravila za izvajanje nadzora. Bistvena novost pri označevanju tekstila in tekstilnih izdelkov je opredeljena v 12. členu Uredbe, ki določa, da se ne-tekstilni deli živalskega izvora (pravo usnje ali krz- no), na izdelku označijo z navedbo »vse- buje netekstilne dele živalskega izvora.« Prav tako se mora po novem označevati klobučevino in klobučevinaste izdelke, kar pomeni, da morajo biti te sestavine označene v skladu z Uredbo. Uredba se ne uporablja za tekstilne izdelke po meri, ki so jih izdelali samozaposleni krojači oz šiivlje. Pri uporabi izraza »druga vlakna« prihaja do sprememb, saj je bilo po prej veljavni ureditvi z navedenim izrazom mogoče označevati vlakna, ki posamezno pred- stavljajo manj kot 10% skupne teže iz- delka, po novem pa se z navedbo »druga vlakna« lahko označi »vlakno, ki predstav- lja do 5% skupne mase tekstilnega izdelka ali vlakna, ki skupaj predstavljajo do 15% skupne mase tekstilnega izdelka, če tega ni mogoče enostavno navesti ob času proizvodnje« Prav tako morajo biti vsi izdelki, ki so na- menjeni nakupom preko spleta, označeni v skladu z Uredbo. Sestavni del Uredbe so naslednje priloge: • Priloga I- preglednica imen tekstilnih vlaken Priloga II- minimalne zahteve za tehnično dokumentacijo, ki se priloži vlogi za vključitev imena novega tekstil- nega vlakna Priloga III- imena za »runsko volno« v vseh jezikih EU Priloga IV- posebne določbe o etiketiran- ju in označevanju določenih tekstilnih iz- delkov Priloga V- tekstilni izdelki, za katere označevanje ni obvezno Priloga VI- tekstilni izdelki, za katere zadošča skupna etiketa Priloga VII- komponente izdelkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju surovinske sestave Priloga VIII- metode za kvantitativno analizo dvo in trikomponentnih mešanic tekstilnih vlaken Priloga IX- dogovorjeni dodatki, ki se up- orabljajo za izračun mase vlaken v tek- stilnem izdelku Priloga X- korelacijska tabela ( direktive- uredba- prenos členov) Še vedno pa ni potrebno tekstilnih izdel- kov označevati : • s simboli za vzdrževanje, • z velikostno številko, • z navedbo države porekla • z navedbo drugih oznak kot na primer ognjevarnosti, ekoloških oznak, aler- genih snovi Te označbe še naprej ostajajo neobvezne. Proizvajalec jih lahko namesti na izdelek, če želi potrošniku zagotoviti podrobnejše informacije o izdelku. VPRAŠANJE: Pričel bom z uvo- zom konstrukcijskih materialov za gradbeništvo in me zanima, kaj vključuje carinska vrednost tega blaga? Carinska vrednost je vrednost blaga, ki se uporablja kot osnova za obračun carine. Carinska vrednost po Sporazumu o upor- abi VII. člena GATT je transakcijska ali fak- turna vrednost. Transakcijska vrednost je zasnovana na fakturni ceni in predpostav- lja, da je cena, navedena na fakturi, dejan- ska cena, ki jo kupec plača prodajalcu za kupljeno blago, to je ti. dogovorjena cena. Dogovorjena cena je dejansko plačana cena ali cena, ki jo je treba plačati za blago, kupljeno zaradi uvoza v EU. Z dogovorjeno ceno, ki pomeni carinsko vrednost, je mišljeno: • da so v vrednost vključeni vsi stroški in drugi izdatki v zvezi s prodajo in dobavo blaga do tam, kjer prihaja blago na carin- sko območje; • da so iz vrednosti izključeni vsi stroški, davščine in takse, ki se zaračunavajo na carinskem območju; • da ni omejitev za kupce glede razpolag- anja ali uporabe blaga, razen omejitev, ki so določene s predpisi; • da v pogodbi o nakupu in prodaji ni pogojev ali obveznosti, katerih vrednost se ne more ugotoviti glede na vrednost blaga, ki se carini; • da prodajalec ne bo neposredno ali posredno prejel nobenega dela pri- hodka od kupčeve nadaljnje prodaje ali kakšnega drugačnega razpolaganja ali kupčeve uporabe blaga; • da kupec in prodajalec nista vzajemno povezana oz. če sta povezana, da na do- govorjeno ceno ni vplivalo trgovinsko, finančno ali kako drugo razmerje med kupcem in prodajalcem. Od carinske vrednosti blaga se obračuna carina po stopnjah iz carinske tarife. V carinsko vrednost se vštevajo, če niso zajeti v plačani ali plačljivi ceni, naslednji stroški in izdatki: • provizije posrednikov, • stroški embalaže, • stroški prevoza in zavarovalnine do vno- sa na carinsko območje, • sorazmerni del vrednosti surovin in drugega blaga, ki ga je kupec dostavil brezplačno ali po znižani ceni, • nadomestila in stroški v zvezi z licenčninami, ki jih kupec plača neposredno ali posredno, če je prodaja pogojena s takšnimi plačili. VPRAŠANJE: Odpiram trgovino na drobno z izdelki splošne rabe, med kat- erimi bodo tudi različna čistila in de- tergenti. Zanima me, ali moram imeti kakšno posebno dovoljenje za prodajo teh izdelkov? Po 44. členu Zakona o kemikalijah (Ur.l. RS, št. 110/03 - UPB, 47/04, 61/06 - 16/08 in 9/11) dovoljenja za opravljanje dejavnosti pro- meta z nevarnimi kemikalijami ni potreb- no pridobiti za pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet na drobno s kemi- kalijami kot predmeti splošne rabe, ki so razvrščeni v skupine zelo lahko vnetljivih, lahko vnetljivih, vnetljivih, dražilnih in okolju nevarnih kemikalij, razen, če pro- meta teh kemikalij ne ureja na poseben način drug zakon. Dovoljenja za uporabo nevarnih kemikalij ni potrebno pridobiti tudi: • znanstveno-raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam, • javnim zavodom in • državnim organom, ki kemikalije uporabljajo izključno za svojo osnovno dejavnost. VPRAŠANJE: Odpiram podjetje,ki se bo v pretežni meri ukvarjalo s prodajo na debelo in drobno z detergenti, zato me zanimajo pogoji za promet z deter- genti. Promet z detergenti v RS (in EU) ureja evropska Uredba (ES) št. 648/2004 Evrop- skega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih. Ta uredba se upora- blja neposredno, za njeno izvajanje pa je Vlada RS izdala Uredbo o izvajanju Ure- dbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o detergentih (Uradni list RS, št. 66/2005), ki določa pristojnosti in kazenske sankcije za kršitve. Proizvajalci in uvozniki so odgovorni za skladnost proizvodov, ki jih dajejo na trg in morajo imeti na razpolago vsa do- kazila, s katerimi to skladnost dokažejo inšpekcijskim organom (poročila o oprav- ljenih preizkusih dokončne ali primarne biološke razgradljivosti, rezultate študij iz priloge IV. Ta dokazila lahko pridobijo od svojih dobaviteljev površinsko aktivnih snovi, ali pa jih morajo izdelati sami. Zaradi zaščite okolja, zlasti površinskih vod, lahko detergenti, ki se dajejo na trg v EU, vsebujejo le površinsko aktivne snovi, ki ustrezajo predpisanim pogojem biološke razgradljivosti. Kriterij za biološko razgradljivost je najmanj 60% mineral- izacija (končna aerobna mikrobiološka razgradnja površinsko aktivnih snovi v ogljikov dioksid, vodo in mineralne soli) v 28 dneh. Metode za določanje končne biološke razgradljivosti so navedene v Prilogi III. Poleg zahtev, namenjenim varovanju okol- ja, uredba predpisuje tudi obveznosti in ukrepe za zaščito zdravja ljudi. Ti ukrepi so v prvi vrsti namenjeni informiranju upora- bnikov detergentov in vključujejo pred- vsem posredovanje določenih osnovnih informacij o sestavi detergentov, ter infor- macij zdravstvenemu osebju za potrebe ukrepanja v primeru nesreč in poškodb. Na embalaži detergentov, namenjenih splošni uporabi, morajo biti navedene vse sestavine (oz. skupine sestavin) iz seznama v Prilogi II, ki jih izdelek vsebuje v koncentracijah nad 0,2 %, in njihova koncentracijska območja. Pri tem se la- hko uporabljajo navedbe, kot so naštete v seznamu v prilogi II; navajanje konkret- nih kemijskih imen ali formul ni potrebno. Vsebnost encimov, optičnih belil, dišav in sestavin, namenjenih dezinfekciji, mora biti navedena ne glede na njihovo kon- centracijo, pri čemer se po možnosti upor- abi INCI nomenklatura. Posebna pravila pa veljajo za navajanje alergenih dišav, ki so uvrščene na seznam III direktive 76/768 ES o kozmetičnih proizvodih. Te morajo biti na embalaži vedno navedene s konkret- nimi imeni iz direktive o kozmetičnih proizvodih, kadar njihova koncentracija v proizvodu presega 0,01 %. Detergenti za pranje tekstila, namenjeni za splošno uporabo, morajo poleg prej navedenih podatkov imeti na embalaži navedena tudi navodila za doziranje, ki so podrobneje opisana v Prilogi III, in sicer: priporočeno količino detergenta v mililitrih ali gramih in število standardnih pranj, za katero zadošča količina detergen- ta v embalaži. Zahteve glede navajanja sestavin in dozi- ranja ne veljajo za detergente, ki so na- menjeni za uporabo v industriji, če so enakovredne informacije na razpolago na drugačen način (tehnične specifikacije, varnostni listi…). Uredba ne zahteva označevanja sestavin na zunanji embalaži, v kateri se proizvod prevaža in dostavlja prodajalcu na drobno. Označitev na etiketi mora biti vidna in čitljiva, in za detergente, ki so na trgu v Sloveniji, v slovenskem jeziku. Proizvajalci in uvozniki detergentov mora- jo seznam vseh sestavin, ki je lahko brez podatkov o koncentracijah posameznih sestavin, CAS številk, ter podrobne sestave dišav (z izjemo alergenih dišav) in barvil, objaviti na spletni strani, ki jo redno posod- abljajo. Spletna stran s seznamom sestavin mora biti dostopna najširši javnosti brez kakršnihkoli pogojev ali omejitev; naslov te spletne strani pa mora prav tako biti na- veden na embalaži. Poleg vseh navedenih informacij mora biti na embalaži detergentov navedeno tudi ime in blagovna znamka izdelka, ter ime, naslov, telefonska številka pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za dajanje detergenta na trg. Ker so detergenti le posebna skupina kemi- kalij, je pri njihovi proizvodnji in prometu poleg zgoraj navedene in opisane uredbe potrebno upoštevati tudi ostalo veljavno zakonodajo o kemikalijah, ki je uredba sama izrecno ne našteva. Za snovi, ki se uporabljajo pri formuliranju detergentov, je zlasti pomembna uredba REACH, ki predpisuje zahteve v zvezi z njihovo regis- tracijo in varnostnimi listi, ter omejitve oz. prepovedi uporabe določenih snovi v teh proizvodih. Vsak detergent je potrebno razvrstiti v skladu z zahtevami predpisov o razvrščanju, pakiranju in označevanju in v primeru, da gre za nevarno kemika- lijo, poleg zgoraj navedenih informacij na embalaži navesti tudi vse predpisane informacije. V tem primeru je potrebno upoštevati tudi druge določbe Zakona o kemikalijah in njegovih podzakonskih predpisov. VPRAŠANJE: Sem izvoznik in me za- nima, kakšni so pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega izvoznika? Status pooblaščenega izvoznika pomeni, da ima izvoznik dovoljenje za poenostavitev pri potrjevanju porekla blaga. Poenostavitev pomeni, da lahko pooblaščeni izvoznik izstavi na svojem računu ali drugem komercialnem doku- mentu, ki spremlja blago ob izvozu, izjavo o poreklu. Dovoljenje za poenostavljeno potrjevan- je porekla blaga izdajo carinski organi, ki dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko pooblastila, ki jo mora ta navajati v izjavi na računu. Podjetja – pooblaščeni izvozniki se s to poenostavitvijo izognejo dolgotrajnim ca- rinskim postopkom saj dokazila o poreklu blaga v tem primeru ne izdajo več carin- ski organi, temveč to opravijo podjetja sama. Za podjetje to pomeni hitrejši pre- tok blaga, hitrejše odpreme blaga, večji obrat vozil in pocenitev prevozov, boljšo sledljivost blaga in bistveno zmanjšane (špediterske) stroške posredovanja v post- opku carinjenja, kar omogoča, da so pod- jetja konkurenčna. Pogoji za izdajo dovoljenja so naslednji: • podjetje redno deklarira blago s porek- 22 23 VETER / julij 2012JESENI 2012 VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O… lom v izvozne carinske postopke, • podjetje ni v preteklosti kršilo carinskih predpisov ter davčnih in drugih predpi- sov, • podjetje na podlagi dosedanjega pristo- pa k dokazovanju in preverjanju porekla blaga zagotavlja jamstva, da ne bo zlor- abil dodeljenega pooblastila, • odgovorne in pooblaščene osebe v pod- jetju so seznanjene z ustreznimi proto- koli o poreklu blaga in poznajo veljavna pravila o poreklu. Pooblaščeni izvoznik mora voditi ustrezno evidenco izdanih izjav pooblaščenega izvoznika na računu, ki služi predvsem za potrebe preverjanja verodostojnosti in upravičenosti izdaje tovrstnega dokazila o poreklu blaga. Komercialno in drugo dokumentacijo, ki je potrebna za naknadno preverjanje upravičenosti izdaje dokazila o poreklu blaga, mora hraniti najmanj tri leta po iz- stavitvi zadevne izjave pooblaščenega iz- voznika na računu. Spremljati mora vse predpise, ki urejajo področje porekla blaga. V primeru spre- membe pogojev za pridobitev porekla določenega blaga oziroma drugih pravil o poreklu mora imetnik dovoljenja te nove pogoje tudi upoštevati pri izvajanju poe- nostavljenega postopka. Podobno velja tudi za spremembo pogojev poslovanja imetnika dovoljenja (npr. novi dobavitelji, sprememba porekla določenega vhodne- ga materiala ipd.). Preverjanje pogojev za pridobitev porek- la, ki jih mora izpolnjevati blago, ter pogojev za upravičenost izdaje izjave pooblaščenega izvoznika na računu, je stalna naloga oziroma dolžnost imetnika dovoljenja. Postopek za pridobitev dovoljenja • Podjetje izpolni obrazec zahtevka, prip- ravi vse zahtevane priloge k zahtevku in ga posreduje krajevno pristojnemu ca- rinskemu uradu. • Carinski urad preveri pogoje za izdajo dovoljenja na podlagi uradnih evidenc in opravi kontrolo pravilnosti navedb v zahtevku glede na predloženo do- kumentacijo v zahtevku. Carinski urad organizira informativno–posvetovalni sestanek z odgovorno osebo podjetja, da se preverijo vse informacije o ob- segu in načinu poslovanja (npr. vrsta blaga, države izvoza blaga, poreklo vhodnih materialov in sledljivost le-teh, komercialni in drugi dokumenti ipd.) oziroma izvede dodatno preverjanje in- formacij na sedežu ali naslovu podjetja. Če je potrebno, carinski urad zaprosi za dostavo dodatne dokumentacije oziro- ma pojasnil s strani podjetja v primeru nejasnosti ali ugotovljenih pomanjklji- vosti v zahtevku. • Carinski urad pripravi preizkus znanja s področja poznavanja ustreznih pro- tokolov in veljavnih pravil o poreklu s področja poslovanja za odgovorne os- ebe v podjetju ter izvede preverjanje pri odgovornih osebah, ki jih je podjetje pooblastilo. • Carinski urad izda mnenje o ustreznosti podjetja za pridobitev dovoljenja in ga skupaj z zahtevkom posreduje na Gen- eralni carinski urad v nadaljnji postopek reševanja. • Generalni carinski urad ponovno pregleda in preveri informacije v pre- jetem zahtevku ter po potrebi (v prim- eru ugotovljenih pomanjkljivosti) pošlje zahtevek za dostavo manjkajoče doku- mentacije. Ko so vse zahteve izpolnjene, GCU izda dovoljenje ter ga posreduje podjetju in krajevno pristojnemu carin- skemu uradu. Seminar Halcom: ‘‘E-računi za majhna in mikro podjetja’’ Okrogla miza o povezovanju malih trgovcev z lokalnimi dobavitelji JAPTI sofinancira tržne raziskave na tujih trgih PORTAL JAVNIH NAROČIL Evropske institucije dnevno objavljajo razpise za finančno pomoč in različne ja- vne razpise, na podlagi katerih lahko podjetniki ponudijo svoje izdelke ali sto- ritve in pridobijo nove poslovne partnerje ali pa uresničijo druge zastavljene cilje. Poiščite svoje priložnosti in ne prezrite spletne strani, kjer najdete razpise in vse z njimi povezane informacije. Več… http://ec.europa.eu/slovenija/kaj_mi_eu_ponuja/razpisi/index_sl.htm JAVNI POZIV ZA PRIDOBITEV EVROPSKE NAGRADE ZA SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA JAPTI je objavil javni poziv za evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva. Evropske nagrade za spodbujanje podjetništva se na pobudo Evropske komisi- je podeljujejo za priznavanje in odlikovanje izjemnih pobud za podporo podjetništvu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Natečaj zajema 27 držav članic Evropske unije ter Hrvaško, Islandijo, Norveško, Srbijo in Turčijo. Več… http://www.japti.si/index.php?t=razpisi&id=145 JAVNI RAZPIS UREZRKO NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE ZA UKREPE V VEČJO ENERGIJSKO UČINKOVITOST PRI PRAVNIH OSEBAH IN PODJETNIKIH Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov oziroma naložb za povečanje učinkovitosti rabe električne energije, s ciljem zmanjšanja rabe električne energije in energije pri končnih odjemalcih. Upravičenci za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud po tem javnem razpisu so pravne osebe in podjetniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in nameravajo izvesti začetno investicijo v projekte učinkovite rabe in obnovljive vire energije. Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 6.6.2012. Več… http://www.elektro-energija.si/Portals/0/Content/Razpisi/Nov/EL_LJUB_ javni%20razpis-gospodarstvo.pdf POMOČ PODJETJEM PRI VSTOPU NA JAPONSKI TRG Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov oziroma naložb za povečanje učinkovitosti rabe električne energije, s ciljem zmanjšanja rabe električne energije in energije pri končnih odjemalcih. Upravičenci za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud po tem javnem razpisu so pravne osebe in podjetniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in nameravajo izvesti začetno investicijo v projekte učinkovite rabe in obnovljive vire energije. Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 6.6.2012. Več … http://www.elektro-energija.si/Portals/0/Content/Razpisi/Nov/EL_LJUB_ javni%20razpis-gospodarstvo.pdf R A Z P I S I V jeseni organizira PTZ v sodelovanju s podjetjem Halcom izobraževanje na temo e-računov, ki je namenjeno ravno majh- nim in mikro podjetjem. Že danes se lahko prijavite na ta seminar. Prijave zbiramo na telefonu: 01-5898-312 in elektronski naslov: ptz@gzs.si. Ker Slovenski podjetniški sklad malim trgovcem ne namenja več sredstev, orga- niziramo posvet z okroglo mizo na temo povezovanje malih trgovcev z lokalnimi dobavitelji. O tem, kaj bi še posebaj radi slišali na posvetu, nam lahko sporočite na telefon: 01-5898-103 in elektronski naslov: ptz@gzs.si. JAPTI RS je v Uradnem listu RS objavila ja- vni razpis za sofinanciranje tržnih raziskav na novih tujih trgih. Na voljo bo 120.000 ev- rov sredstev, podjetje pa bo lahko prejelo največ 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta oz. največ 4000 evrov. Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja. Novi tuji trg je država ali regija znotraj države, kamor podjetje še ne izvaža v letih 2011 in 2012.www.lon.si Vabljeni v naše poslovalnice. Poslovni račun • brezplačno vodenje računa 12 mesecev • brezplačni eksterni in interni prilivi • brezplačne direktne bremenitve • provizija za eksterni elektronski nalog (+SEPA) le 0,35 EUR • provizija za eksterni papirnati nalog (+SEPA) le 1,50 EUR Elektronska banka eLON • brez stroškov pristopnine na eLON • mesečno nadomestilo le 1,50 EUR Kreditno poslovanje • 50 % manjši stroški odobritve pri vseh vrstah kreditnega poslovanja Podjetniški kredit • do 16.000,00 EUR • odplačilna doba 24 mesecev • 1/2 stroškov odobritve člano GZS - PTZ podarimo • kredit je zavarovan s plačilom zavarovalne premije Depozitna ponudba • 0,15 odstotne točke višja obrestna mera na celotno depozitno ponudbo* Poslovanje s POS terminali pripravimo vam konkurenčno in individualno ponudbo za uporabo POS terminalov Poslovna kartica MasterCard prvih 6 mesecev brez stroškov članarine (nato letni strošek le 25,00 EUR) * Ugodnost se ne nanaša na depozitne akcije. PE Kranj • PE Ljubljana • PE Grosuplje • PE Novo mesto • PE Brežice • PE Celje • PE Nova Gorica • PE Maribor • PE Velenje PE Postojna • Za vsa vprašanja se obrnite na marta.rombo@lon.si ali pokličite na telefon 01 32 05 515. VETER Izdajatelj: GZS - Podjetniško trgovska zbornica, T: 01 58 98 312, F: 01 58 98 317, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, ptz@gzs.si, www.gzs.si/ptz Odgovorna urednica: mag. Vida Kožar Urednica: Vida Petrovčič Uredniški odbor: Vida Petrovčič, urednica, mag. Vida Kožar, odgovorna urednica, GZS PTZ, Damjana Sever, BTL Marketing d.o.o., članica, Jadranka Bartelj, Galatea d.o.o., članica, Marko Prijon, Conrad Electronic, član Tisk: Tisk24 d.o.o. Oblikovanje in prelom: BTL marketing d.o.o. Naklada: 15.000 izvodov. Glasilo je brezplačno. Fotografije: arhiv GZS Fotografija na naslovnici: Istock Photos GZS PTZ izjavlja, da je gradivo pripravila z vso dolžno skrbnostjo in opozarja uporabnike, da so vsa besedila avtorsko zaščitena. GZS PTZ izjavlja, da za vsebino avtorskih prispevkov ne odgovarja. Prav tako opozarjamo, da besedila avtorskih prispevkov niso lektorirana, za kar GZS/PTZ ne prevzema nikakršne odgovornosti. Avtorji prispevkov jamčijo, da njihova dela ne posegajo v kakršnekoli druge pravice tretjih oseb in da ne vsebuje ničesar takega, kar bi bilo v nasprotju z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Razmnoževanje po delih ali v celoti na kakršenkoli način in s katerimkoli sredstvom ni dovoljeno brez pisnega soglasja avtorja posameznega teksta.