LOVENIJil VICTOR MARTINEZ 50 Buenos Aires Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 260254 “ ESLOVENIA LIBRE" 6 L A S IL 0 SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 10. novembra (noviembre) 1949. Štev. (No.) 45. Nai tisk » naša Slovenci smo bili vedno skromni. Ka¬ kor pastorek smo se čutili v družini večjih in imenitnejših evropskih naro¬ dov. V enem pogledu smo se pa lahko s ponosom postavili ob stran velikih sosedov: dosegli smo zavidljivo kultur¬ no višino. In to v glavnem po zaslugi slovenske knjige in časopisa. Malo je narodov na svetu, ki bi toliko brali kot smo Slovenci; ne le gospoda, ampak tudi kmet in delavec. Slovenska tiska¬ na beseda je imela častno mesto v r.aj- skromnejši podeželski hiši. Poudarjati pomen velesile tiska bi pomenilo nositi vodo v morje. Mi sami dobro vemo, kaj nam je bila slovenska knjiga in časopis, še bolj pa to čutijo danes naši bratje v zasužnjeni domo¬ vini, ki jim prihaja v roke le tisk, ki širi laž in osovraženo komunistično idejo. Edino slovenski tisk, ki izhaja izven meja domovine je danes svoboden in more neovirano opravljati svojo veliko nalogo: biti orožje resnice. Le s pomoč¬ jo tega tiska mi lahko kričimo v svet vse gorje, ki je zadelo našo domovino, razgaljamo laž in zločin ter nudimo to¬ lažbo trpečim bratom doma, ki so reiz- merno hvaležni vsakomur, kdor more svetu povedati, kaj je komunizem v de¬ janju. Komunistični nasilneži dobro vedo, kakšno moč ima tiskana beseda. Ne vem, kaj bi dali, da bi mogli zadušiti še tako skromen glas resnice, ki razkrin¬ kava laž in govori resnico. Eno prvih nasilnih dejanj v deželah, kjer pridejo do oblasti komunisti, je prepoved svo¬ bodnega tiska. S tega stališča moramo mi, svobodni Slovenci, presojati svoj tisk. Zato mora biti naša tiskana beseda srčna zadeva prav vsakogar izmed nas. Druga, tudi zelo važna naloga naše¬ ga tiska pa je ta, da daje oporo našim ljudem, razkropljenim po svetu. Je edi¬ no sredstvo, ki nas lahko druži, pa naj bomo kjerkoli. Skušnja kaže, da se bo¬ mo le toliko časa čutili sinove svojega naroda, dokler bo prihajala v našo hišo slovenska knjiga in časopis. Skromen je naš svobodni tisk. Reveži, kakor smo prišli v nove domovine, nis¬ mo še v stanu, da bi dali tisku tisti poudarek, ki ga zasluži. Vsi, bralci in izdajatelji čutijo isto: treba bi bilo dati več in še boljšega branja. Tisk je draga stvar, dvakrat draga pa takrat, kadar je krog naročnikov maj¬ hen. Ker Slovenci nimamo fondov in me¬ cenov, nam je mogoče povečati ali iz¬ boljšati tisk le na dva načina: ali z zvišanjem naročnine ali s povečanjem števila naročnikov. Vsakdo bo priznal, da je veliko modrejši drugi način: po¬ večanje števila plačujočih bralcev. Tu bi moral prav vsak svoboden Slovenec čutiti dolžnost, da po svojih močeh po¬ maga: da sam postane naročnik in da pridobi nove naročnike. Drugo važno vprašanje je vsebina tiska. Prepričan sem, da je na pr. v Argentini vsaj 500 slovenskih ljudi, ki so zmožni nekaj napisati vsaj za časo¬ pis, zdi se mi, da jih je približno ravno skupna zadeva toliko, ki so s sedanjim stanjem našega tiska bolj ali manj nezadovoljni, a ko¬ liko jih je, ki res sodelujejo? Na prste jih lahko naštejete. Tretja misel: ne drobimo tiska brez potrebe, že doma smo čutili, da je bila glavna slabost slovenskega tiska raz¬ drobljenost. Neznanska vrsta listov, li¬ stičev in revij je brlelo kot kresničini zadki po naši domovini in hiralo vse¬ binsko in finančno, namesto, da bi se združile umske moči in gmotna sred¬ stva in napravile enoten tisk, ki bi da¬ jal kot mogočen kres luč in toploto. Zdi se mi, da smo z nekaterimi drugimi na¬ rodnimi napakami prinesli s seboj tudi to nezdravo nagnjenje: vsaka skupinica, vsako “gibanje”, vsaki “posebni” po¬ gledi hočejo imeti že svoje glasilo, ki je seveda neobhodno potrebno in edino zveličavno in gorje onemu, ki ga ne bo brezpogojno sprejel. Pa nas je vseh sku¬ paj za eno faro, pa še kakšno faro, Bog se nas usmili! Nemčija je razdeljena na dvoje: na zahodu imajo svojo republiko, ki je de¬ mokratična in na vzhodu so sovjeti u- stoličili svojo komunistično republiko. O- bema republikama ponujajo sedaj z vseh strani razne koncesije, da bi tako pri¬ dobili nazadnje vso Nemčijo za to ali ono skupino. Stalin je ponudil mirovno pogodbo in zahodni zavezniki priprav¬ ljajo svoje sklepe o tem, kako sodelova¬ ti z novim nemškim režimom na zaho¬ du. NEMČIJA — GLAVNA TOČKA DNEVNEGA REDA V Parizu se je dne 8. novembra za¬ čela konferenca treh zahodnih zunanjih ministrov, da razpravljajo v glavnem o Nemčiji. Tako so prišli na konferen¬ co ameriški državni tajnik Acheson, an¬ gleški zunanji minister Bevin in fran¬ coski zunanji minister Robert Schuman. Kakor pišejo listi so na dnevnem redu naslednja vprašanja: 1. zahodni zavez¬ niki mislijo proglasiti konec vojnega stanja z zahodno Nemčijo, nakar bi bi¬ la nemška zahodna republika kot suve¬ rena država povabljena k vsem evrop¬ skim in mednarodnim konferencam; 2. med zahodnimi zavezniki bi bil sprejet dogovor o omejitvi nemške industrije; 3. proučen bi bil načrt o organizaciji zahodne Evrope in njeni gospodarski združitvi, v katero bi bila vključena tu¬ di zahodna Nemčija; 4. razprava o tem, kako izvesti priznanje novega režima na Kitajskem; 5. razgovor o reparacijah zahodnim državam; 6. priključek Nem¬ čije k zahodni evropski uniji. Glavnim točkam, ki so na dnevnem redu, se je najbolj upirala Francija, ki jo skrbi prehiter dvig Nemčije in njene industrije. Toda ameriški zastopniki so na prvih sejah že ponudili toliko garan¬ cij, da je Francija na glavne točke do¬ govora o Nemčiji že pristala. Imamo tu “Svobodno Slovenijo”, list, ki, skromen kakor je, brez dvoma za¬ služi, da v svetu zastopa naše ideje, želje in pravice. Vsakdo, ki je kristjan in Slovenec, ga s pridom bere in lahko vanj piše naj bo socijalist, liberalec ali klerikalec, naj ima take ali take “po¬ glede” v drobne slovenske probleme. Tisoč stvari je, ki nas družijo; tu gra¬ dimo naprej, droben pesek, ki škr ; plje pod nogami, nas ne sme motiti! “Svo¬ bodna Slovenija” ne sme in noče biti glasilo kake skupinice, ampak glasilo vseh Slovencev. Kar se, ali se bo po¬ javljalo ob njej, ni rodila narodna po¬ treba, ampak drugi, neopravičljivi raz¬ logi. Ne grešimo na račun slovenske pameti in slovenskih žepov! O tem vprašanju, ki je zelo važno, bomo še pisali in bi bili zelo hvaležni, ako bi nam tudi naši bralci povedali svoje mnenje. Imamo en sam plemenit namen: razčistiti vprašanje svobodnega slovenskega tiska tako, da bo lahko v najpopolnejši obliki služil veliki nalogi, ki jo ima: resnici. STALIN PONUJA SESTANEK S TRUMANOM Predno je Acheson odpotoval v Pariz, ga je v Washingtonu obiskal sovjetski zunanji minister Višinski. Kakor piše¬ jo listi, mu je ponudil, da bi se Truman in Stalin sešla v Berlinu in sicer kon¬ cem tega leta med 25. in 31. decembrom. Temu razgovoru med dvema bi nato sle¬ dil širši sestanek vseh štirih — USA, Francija, Anglija in Sovjetska zveza —• ki bi pripravil vse potrebno, da bi bi¬ le v prvi polovici prihodnjega leta skle¬ njene mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. SREDOZEMSKA OBRAMBNA POGODBA Ko se je začela konferenca treh zu¬ nanjih ministrov, pa se je ravno končala konferenca treh vojnih ministrov v Pa¬ rizu in sicer so bili na konferenci angle¬ ški, francoski in italijanski vojni mini¬ ster. Uradno poročilo o njih razgovorih pravi, da je bila sklenjena obrambna zveza za Sredozemlje in naglaša, da je bil ustanovljen obrambni svet, ki ga se¬ stavljajo vojni ministri vseh treh držav in pa odbor načelnikov generalnih šta¬ bov teh treh držav. Obrambni svet se bo sestajal od časa do časa, odbor načelni¬ kov generalnega štaba pa bo zasedal stalno in bo njegov sedež nekje v Italiji. SOVJETI PREVZELI POLJSKO VOJSKO V svojem področju pa so sovjeti tudi presenetili svet z nenadnim ukrepom, s katerim so si podredili vso poljsko vo¬ jaško silo. Stalin je odredil, da je mo¬ ral oditi v Varšavo sovjetski maršal Ro- kosovski in prevzeti poljsko vojno mi¬ nistrstvo. Rokosovski je bil rojen na Poljskem, toda že 35 let je živel v Rusi¬ ji, kjer je tudi vstopil v sovjetsko voj¬ sko. Toda moskovska vlada ga je sedaj poslala prevzet poljsko vojsko in v ta Monsenor Rožman visita a los inmigranies esEovenos en la Argentina Algunas veces ya nos hemos re- ferido a la visita del Obispo de Ljubljana Msgr. Rožman en la Argentina, subrayando las acogi- das fervorosas organizadas por los inmigrantes eslovenos entu- siastas, que viven aqui en la Capi¬ tal. Despues de efectuar sus vi- sitas en la Capital, Msgr. Rožman pašo a ver a los eslovenos, quienes viven en Ciudadela, Ramos Mejia, San Martin, Florida y Avellaneda. Terminadas estas se fue al Inte- rior de la Republica para encon- trar a los inmigrantes eslovenos en Cordoba, San Luis y Mendoza, volviendo poco despues a la Capi¬ tal. Pero solo un dia — al dia si- guiente ya debio tomar el avion para ver a sus fieles eslovenos en Bariloche y en Comodoro Rivada- via. Los inmigrantes eslovenos orga- nizaron manifestaciones de adhe- sion y de amor al Obispo Msgr. Rožman. En todas partes pudo constatar que los inmigrantes eslo¬ venos consiguieron exitos memo- rables construyendo sus nuevos hogares en un pais libre en ca- lidad de hombres libres. A todos Msgr. Rožman subrayo la impor- tancia de que čada uno haga ejem- plo de hombre honrado esloveno ofreciendo su diligencia, honradez y trabajo para la prosperidad de la gran Argentina que a nosotros todos abrio sus puertas, para pro- bar su hospitalidad tradicional. Fue eso lo que nos permitio crear nuestros nuevos hogares. SEDEŽ AMERIŠKE PROPAGANDE Sovjetska agencija “Tass” je objavi¬ la novico, da bo Beograd postal sredi¬ šče vse ameriške propagande za Sred¬ njo Evropo. Ko so se pred kratkim zbrali v Londonu ameriški diplomatski zastopniki na posvetovanje, so sklenili, da bodi Beograd središče vse ameriške propagande in so zato določili vsoto 10 miljonov dolarjev. Posebej pa bodo pod nadzorstvom ameriške ambasade v Beo¬ gradu ustanovili še neko drugo propa¬ gandno centralo. S kreditom 10 miljo- nom dolarjev pa bodo financirali tajne organizacije v Srednji Evropi. Delo +ega centruma bo vodila ameriška zvezna po¬ licija. namen je Rokosovski prevzel tudi držav¬ ljanstvo dežele, kjer je bil rojen. Listi pišejo, da sovjeti ne morejo imeti dovolj zaupanja v Poljake in da bi preprečili sleherno presenečenje, so sedaj poslali Rokosovskega v Varšavo in ga kot po¬ veljnika poljske vojske dejansko napra¬ vili za gospodarja Poljske. Seveda je s tem neodvisnost Poljske le še komaj ne¬ kaj več kot pa samo beseda. KONFERENCA TREH V PARIZU Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. (No.) 45. Mendoza, 5. novembra. Z največjo vnemo in kar z bojaznijo, da ne bomo mogli pripraviti dovolj do¬ stojnega pozdrava in sprejema, smo se pripravljali tudi v naši Mendozi na vi¬ soki obisk prevzvišenega msgr. dr. Gre¬ gorija Rožmana. Nestrpni smo že po¬ stajali v negotovosti, kdaj in za kako dolgo bomo dobili medse našega ljub¬ ljenega vladiko in nadpastirja. Deca se je že tedne in tedne zbirala na štirih koncih kaj dokaj obsežne Mendoze ter se vse nedeljske popoldneve z vneto marljivostjo pripravljala na prvo sv. ob¬ hajilo in na sv. birmo. Ko so potekali zadnji dnevi pred pri¬ hodom, so naša dekleta kot nekdaj doma pred največjimi prazniki in slovesnost¬ mi prečule kar celo noč ob veselem pre¬ pevanju domačih pesmi ter pletle vence za okrasitev naše cerkve od prihodu Prevzvišenega. Pevski zbor je marljivo uporabljal svoje vaje za pripravo per¬ ja ob slovesnostih visokega obiska. V mnogih hišah so domači gospodarji ob večernih urah po povratku z dela prijeli za čopič ter belili svoja skromna sta¬ novanja, da čim dostojnejše sprejmejo pod svojo streho ljubljenega in spoštova¬ nega gosta. Naš temeljni namen je bil, pripraviti Prevzvišenemu za njegov obisk kolikor mogoče tako prisrčen sprejem, kod smo jih nekoč prirejali, ko je prihajal med nas na birmovanje v ljubljeni domovini. Od San Luisa je prispel Prevzvišeni v spremstvu č. g. Julija Slapšaka in č. g. Antona Oreharja, ki se jima je tam¬ kaj pridružil še č. g. dr. Ignacij Len¬ ček, v soboto, 29. oktobra opoldne z av¬ tobusom v provincijo Mendoze. Do prve slovenske postojanke v San Martinu, kjer kaplanuje č. g. Tomažič, mu je na¬ ša skupina poslala nasproti osebni avto s predsednikom našega Društva Sloven¬ cev v Mendozi ravn. Markom Bajukom. Po prisrčnem pozdravu se je vsa sku¬ pina podala peš do tamkajšnje farne cerkve, ki je bila v ta namen prav po¬ sebno razsvetljena. Tu je vso družbo pričakal in pozdravil domači župnik z duhovščino iz okolice ter g. kaplanom Tomažičem. Po prijaznem kramljanju z ondotno duhovščino ter nekaterimi ar¬ gentinskimi domačini je Prevzvišeni s spremstvom nadaljeval v osebnih avto¬ mobilih pot najprej do Junina. Tu ga je pozdravila pred farno cerkvijo Ča- dova družina, ki je prav v ta namen prihitela iz Rivadavije, ter domači g. župnik, ki je po rodu Hrvat in našim ljudem zelo naklonjen. Kadar jih sreča, jih po slovensko pozdravlja. Naslednji postanek je bil na posestvu g. Orfile, kjer žive 4 naše družine. Po stari naši navadi sta Prevzvišenega po¬ zdravila pred hišo dva mlaja. Vsa hiša pa je bila okrašena z venci in zelenjem kot za novo mašo. Frantarjeva nrvo- obhajanka je Prevzvišenemu podala ob prisrčnih besedah šopek cvetja. Po pri¬ jaznem razgovoru z vsakim posamezni¬ kom ter zlasti slehernim malčkom je družba sedla k razkošno obloženi mizi. Morala pa je po kratkem oddihu nadalje¬ vati svojo pot proti Lujanu. Tu so Prev¬ zvišenega čakali slovenski rojaki v dru¬ žbi tamkajšnjega župnika pred cerkvi¬ jo. Po kratkem obisku Najsvetejšega ter ogledu lepe cerkve se je Prevzvišeni s spremstvom podal na obed v hišo Sta- roslovenca Rutarja Ivana, kjer so se zbrali tudi ostali slovenski naseljenci v Lujanu. Pri tej priložnosti je Prevzvi¬ šeni blagoslovil gostitelju Staroslovencu njegovo hišo ter slike brezjanske Mate¬ re božje. Ob 4 je vsa družba nadaljevala pot proti Mendozi. Na pati ju pri čč. sestrah frančiškan - kah, kjer se mendoški Slovenci redno zbiramo ob nedeljah in praznikih v nji- Škoi Dr. Gregorij Rožman na obisku v Mendozi ARGENTINA hovi cerkvi k svoji službi božji, se je zbrala slovenska skupina iz mesta pol¬ noštevilno, iz daljne okolice pa vsaj po svojih zastopnikih. Ob pol 5 so se usta¬ vili avtomobili pred vhodom. Prevzvi¬ šeni je ves nasmejan v spremstvu pred¬ sednika Društva Slovencev v Mendozi ravn. M. Bajuka stopil na patio. Dolgo in glasno ploskanje ter pozdravljanje je sprejelo Prevzvišenega in izpred kape¬ lice lurške Matere božje je zadonela v pozdrav krepka pesem: Zadoni nam, zadoni! Ob besedah “Vladika naš px'e- dragi, pozdravljen tisočkrat”, se je v prenekem očesu zaiskrila solza prisrč¬ nega veselja. Prve pozdravne besede je Prevzviše¬ nemu izrekel mendoški dušni pastir slo¬ venskih priseljencev č. g. Ivan Caser- man. Ob prisrčnih pozdravnih verzin učenca Marka Bajuka je mala Hirscheg- gerjeva Pavlinca Prevzvišenemu poklo¬ nila pomemben šopek rož v narodnih barvah. Sledil je pozdrav predsednika Društva Slovencev v Mendozi ravn. M. Bajuka ter zastopstva hrvaške skupine v Mendozi. K pozdravnim besedam se je oglasil tudi Prevzvišeni, nato pa se po¬ dal z vso skupino vernikov v okusno okrašeno cerkev k blagoslovu. Po Mari¬ jini pesmi, ki jo je odpel mendoški slo¬ venski pevski zbor, je imel Prevzvišeni kratek nagovor, nato pa litanije z bla¬ goslovom. Po končanih slovesnostih sprejema je Prevzvišeni v spremstvu našega dušne¬ ga pastirja obiskal mendoškega general¬ nega vikarja, ker škofa te dni ni bilo doma. Obisk družin Med tem časom pa so se vsi Slovenci naglo podali na svoje domove. Sledil je namreč zanje najsrečnejši trenutek, ki so si ga vsi najprisrčnejše želeli, obisk Prevzvišenega po posameznih domovih in družinah. Na žalost je bil bivanju Prevzvišenega v Mendozi odmerjen pre¬ kratek čas, da bi se bil mogel v pol¬ nejši meri odzvati temu vabilu. A ven¬ dar je vsaj v glavnem utegnil zadostiti tej iskreni želji naših ljudi, ki so vprav pri teh obiskih s prisrčnimi sprejemi pokazali, kako iskreno ljubijo svojega škofa. Obiski so trajali do 10 zvečer. Na posameznih domovih se je zbralo tudi po več družin iz najbližje soseščine. Mladi drobiž je povsod nestrpno stopical pred hišo in zvedavo gledal, kdaj in odkod zavijejo avtomobili po cesti proti njim. Vrstili so se prisrčni pozdravi, na mno¬ gih krajih so sprejemali otroci Prevzvi¬ šenega s pozdravnimi verzi. V vsaki hi¬ ši so pripravili ob okusnih oltarčkih no¬ ve brezjanske slike ter rožne vence, da jih je Prevzvišeni blagoslovil. Po kon¬ čanem obredu je vsakokrat vsem v hiši zbranih delil svoj blagoslov. In vsako¬ krat se je Prevzvišeni z občudovanja vredno neutrudljivo prisrčnostjo ter pri¬ jaznostjo rokoval z domačimi, zbiral okoli sebe malčke, se z njimi ljubeznivo razgovarjal, jih povpraševal in jim od¬ govarjal, bodril in kratkočasil. Le pre¬ hitro je minil čas in vsem ni bilo mo¬ goče ustreči z obiskom. Sv. obhajilo in birma V nedeljo smo se zopet zbrali v naši cerkvi pri sestrah frančiškankah. Iz vseh krajev provincije, kjer so naši slo¬ venski naseljenci, so za ta dan prihiteli skupaj naši ljudje. Povabilu so se od¬ zvali tudi Staroslovenci, mnogo je bilo Hrvatov, v velikem številu so prišli tu¬ di argentinski domačini, ki se tudi sicer ob nedeljah redno zbirajo k naši maši, ker jim zelo ugaja petje, ki ga kar ne morejo dovolj prehvaliti. Ob tričetrt na 10 je v spremstvu prvo- obhajancev in birmancev prišel v cer¬ kev Prevzvišeni. Zbor je za to slovesno priliko na izrečno dovoljenje tukajšnjega škofa smel izjemoma na kor, ob pri¬ hodu zapel mogočno “Ti si Peter — Skala”. Med sveto mašo je bila škofova pridiga. K prvemu svetemu obhajilu je pristopilo 14 dečkov in deklic. Velika množica pa je še bila vernikov, ki je prejela sv. obhajilo iz rok Prevzvišene¬ ga. Med mašo je prepeval na koru naš mešani zbor. Po končani maši je Prev¬ zvišeni podelil zakrament sv. birme 16 našim dečkom in deklicam. Hkrati pa je bilo birmanih še okrog 30 deklic doma¬ čink, gojenk sester frančiškank. Po končanih cerkvenih slovesnostih so se prvoobhajanci in birmanci podali s Prevzvišenim v samostansko sprejem¬ nico, kjer jim je bil pripravljen zajtrk. Otroci so zajtrkovali skupno s Prevzvi¬ šenim in njegovim spremstvom. Nad¬ vse prisrčni so bili trenutki, ko se je mudil Prevzvišeni sredi med našimi malčki. Posebna dragocenost so bile za prvoobhajance spominske slike z last¬ noročnim škofovim podpisom. Trije fo¬ tografi so imeli tu dovolj hvaležnega posla; saj se je Prevzvišeni med mladi¬ no najprisrčneje razigral. Opoldne je bil Prevzvišeni s svojim spremstvom in povabljenim zastopstvom gost g. stavbe¬ nika Karla Kavke. Slavnostna akademija Ob 5 popoldne smo se zopet zbrali; tokrat pa na veličastnem patiju Kole¬ gija San Jose pri bratih maristih. Na¬ šemu vabilu se je odzvalo tudi mnogo Staroslovencev, Hrvatov ter prijateljev in znancev — Argentincev iz Mendoze, s katerimi smo v teku enoletnega biva¬ nja navezali kar iskrene odnošaje. Ne¬ kaj je bilo celo med njimi botrov. Prevzvišenega je ob vhodu pozdra¬ vila družina bratov maristov s svojim direktorjem na čelu. Nato smo se vsi po¬ dali v kapelo k slovesnim petim lita¬ nijam in blagoslovu. Po litanijah je bila v dvorani pod kapelo pozdravna prire¬ ditev v počastitev obiska Prevzvišenega msgr. dr. Gregorija Rožmana. S prigodniškimi deklamacijami so škofa pozdravili otroci, dekleta in fant¬ je. Posebno so ugajali trije vaški boso- petniki, ki so korajžno povedali, “kje smo mi doma”. Pozdravne besede je iz¬ rekla tudi Staroslovenka gdč. Mici Bro- zinova. Pozdravne deklamacije je pre¬ pletal zbor z domorodnimi pesmimi pod vodstvom prof. Božidarja Bajuka. Mo¬ gočen vtis je napravila recitacija iz Kalinove Črne maše v odlomku, kjer pesnik kot duhovnik v spominu živih priporoča Bogu našega škofa Gregorja. Pozdravnemu govoru društvenega pred¬ sednika, ki je orisal veličastni lik oseb¬ nosti našega vladike, je v jedrnatih be¬ sedah odgovoril Prevzvišeni. Prikazal je svoje poslanstvo, ki ga je izvrševal v do¬ movini pred napadajočim zlim duhom, prihajajočim v rdeči halji, a pod krinko osvobodilne fronte, le za svojo škofov¬ sko sveto dolžnost. Če je Bog dal nam misel bega in nam tudi pomagal do re¬ šitve in svobode, ima prav gotovo z nami še posebne namene. Zato imamo vsi velike dolžnosti do sebe in do skup¬ nosti. Božja Previdnost nas je postavila med tuje narode, da med njimi pokaže¬ mo lik poštenega, vernega Slovenca, da bo tako svet po nas spoznal in sodil slovenski narod. Vsi dogodki našega dosedanjega življenja od begunstva do emigracije so bili in so en sam čudež božjega vodstva. In vprav v tem dej¬ stvu imamo vse poroštvo vse za bodoč¬ nost. Zatorej: Vztrajajte in zaupajte! Predsednik republike general Juan D. Peron je poslal predsedniku sosed¬ nje čilske republike Gonzalezu Videla pismo, v katerem poveličuje bratstvo med obema državama ter poudarja nje¬ govo važnost in pomen za nadalnji raz¬ voj republik. “S tem, da služimo argen- tinsko-čilenskemu bratstvu,” pravi med drugim predsednik general Peron, “slu¬ žimo tudi trajnim koristim obeh naro¬ dov.” Pobudo za to pismo je dal pred¬ sedniku generalu Peronu predsednik čilske republike Gonzales Videla, ki je pred dnevi izjavil, da je “prvi vojak čilsko-argentinskega bratstva”. Lujanska Mati božja je zaščitnica vseh argentinskih železnic. Zato bodo 11. novembra slovesno postavili njen kip tudi na postaji Constituicion v Bs. Aire¬ su, s katere dnevno odhaja proti jugu republike nad tisoč najrazličnejših vla¬ kov. Prometno ministrstvo je pred dnevi objavilo sporočilo, da kljub povečanim osebnim in materijalnim izdatkom ne bo zvišalo osebnih tarif na podzemskih železnicah, tramvajih, omnibusih in os¬ talih vozilih. Da pa pokrije velike iz¬ datke, ki jih ima z vzdrževanjem vsega ogromnega voznega parka, bo z 11. no¬ vembrom ukinilo vse kombinacijske vo¬ zne listke in vse jutranje vozovnice po 5 ctv. Aretacija komunistov. Zvezna policija je v soboto ponoči objavila sporočilo, da so imeli komunisti v Capitalu tega dne popoldne proslavo 32. obletnice bolj- ševiške revolucije v Rusiji v prostorih v ulici Bahia Blanca 2246. Ob 18.30 je policija mestne uprave sklenila zaporo lokalov iz varnostnih razlogov. Udele¬ ženci proslave so ta sklep sprejeli s protesti in vzkliki internacionali, Stali¬ nu in Sovjetski zvezi. Policijske oblasti so smatrale, da so podani vsi razlogi za aretacijo vseh udeležencev tega sestan¬ ka. Blokirale so takoj ves prostor v bli¬ žini omenjenega poslopja ter so s policij¬ skimi kamioni spravili v zapore vseh 705 navzočih komunistov. Vsi so bi¬ li kaznovani zaradi izgredov in mote¬ nja javnega mira in reda. Policijski or¬ gani so pa ob preizkavi lokalov našli tu¬ di večjo količino orožja in nabojev. Prebivalstvo Bs. Airesa — samo pr e¬ stolnice — prebivalstvo Velikega Bs. Airesa ni vračunano, se je v zadnjih le¬ tih zvišalo od 2,400.000 na 3,300.000. Teden morja je pričel prejšnjo nede¬ ljo. Vrsto proslav in prireditev je or¬ ganizirala “Liga Naval Argentina”. Imamo pa še eno nalogo v emigraciji, da si postavimo s pridnim delom ;rden gospodarski temelj, pa najsi nam je Bog namenil kakršno koli bodočnost in kjer koli. Končal je Prevzvišeni svoj govor z najiskrenejšimi željami ter najtrdnejši¬ mi zagotovili ter upi za lepo bodočnost. V spomin na obisk slovenske skupine v Mendozi je Društvo Slovencev v Men¬ dozi Prevzvišenemu poklonilo album z umetno vezenim škofovskim grbom in geslom ter narodno ornamentiko na platnicah ter s pomenljivo posvetilno sliko na prvi strani, kjer se skozi pro¬ zorno ilustracijo mendoškega grba in kralja Andov Aconcague kot spomin v ozadju vidi slovenski kralj planin Tri¬ glav ter slovenski grb. .. Dvorana je ves čas 'akademije z glas¬ nim ploskanjem in pozdravljanjem daja¬ la duška svojemu veselju ter ganotju, ko je imela v svoji sredi ljubljenega škofa Gregorija. Po končani pozdravni prireditvi se je (Nadaljevanje na 3. strani). * Štev. (No.) 45. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. (Nadaljevanje z 2. strani) Prevzvišeni v prisrčnih besedah zahva¬ lil pevskemu zboru in povdaril veliko poslanstvo, ki ga vrši z našo pesmijo. Svojevrsten dogodek je Prevzvišeni doživel ob prihodu iz Kolegija na Ave- nido San Martin, kjer se je še razgovar- jal z družinami, ki jih ni utegnil obis¬ kati na njihovih domovih. Pa so za¬ donele slavnostne fanfare katoliških iz¬ vidnikov Don Bosca iz Mendoze. Po ve¬ liki avenidi se je bližal manifestacijski sprevod Katoliške Akcije, ki je na ta način javno izpričevala zvestobo Kristu¬ su Kralju — vprav na Njegov praznik. Manifestantje so bili očividno že vnaprej opozorjeni na odličnega gosta Mendo¬ ze, ki je v tem trenutku stal pred Ko¬ legijem, in navdušenih ovacij ni ho¬ telo biti konca. Posamezne skupine so se ustavljale ter klicale in mahale na¬ šemu Prevzvišenemu v pozdrav. Zvoč¬ nik v sprevodu je oddajal klice: v ka- steljanščini: Živel Monsignor Rožman! Msgr. Rožman — prva žrtev komuniz¬ ma! živela katoliška Cerkev! Živel ve¬ liki borec proti komunizmu! Svobodna Jugoslavija bo vstala znova! — In vsa javnost je klice glasno ponavljala in pozdravljala Prevzvišenega. In vsem nam je v hipu šinila s spo¬ min beseda Prevzvišenega s pravkar končane proslave, kako čudežno vodi božja Previdnost naš narod, ko so med ovacijami v sprevodu prinesli velik na¬ pis z imeni treh preganjanih in zaprtih knezov v Evropi: Stepinac, Mindzenty, Beran... Prvi obsojenec rdečega zločin¬ skega nasilja, škof dr. Gregorij Rožman, naš mili vladika, pa je ob tem sprevodu stal — sredi med nami! Zvečer se je Prezvišeni s spremstvom in nekaterimi povabljenimi zastopniki odzval povabilu g. Celestina Hrašovca, lastnika moderne slaščičarne La Cele- ste, na intimno zakusko, pri kateri se je vsa družba porazgovorila v nepri¬ siljeni živahnosti. V ponedeljek si je Prevzvišeni s spremstvu našega dušnega pastirja ter društvenega zastopstva z vsem svojim spremstvom ogledal lepote Mendoze. Odpeljal se je mimo živalskega vrta na vzpetino Cerro de la Gloria, k monu¬ mentalnemu spomeniku osvobodilni an- deški vojski. Vozil se je skozi edin¬ stveni mendoški veliki park ter v mestu obiskal še župnika v župniji San Nico- las, kjer kaplanuje naš dušni pastir č. g. Ivan Caserman in kjer je naša slovenska skupina v lepi novi cerkvi sv. Miklavža lani v novembru po prihodu prvih večjih priseljeniških skupin pričela z lastnimi cerkvenimi obožnostmi. Slovo Po obedu se je Prevzvišeni ob 1 podal s svojim spremstvom in našim zastop¬ stvom v Mendozi na letališče. Deset mi¬ nut pred 2 se je oglasil zvonec. Srce se nam je vsem skrčilo: zdaj pride slovo... Prevzvišeni nas je še enkrat blagoslovil, se prisrčno poslovil, nato pa odhitel po pločniku do aviona. Še in še se je obrnil s stopnic in nam mahal v pozdrav. Še zadnjikrat je obstal na vratih in za¬ mahnil v slovo. Vrata so se zaprla, mo¬ torja zabrnela. Kar kruto se nam je zajedalo njuno brnenje v srce; saj smo šteli sekunde do odhoda! Letalo je od¬ brzelo po letališču, pri prvem okencu je še zavihral bel robček Prevzvišenega, nato pa se je letalo dvignilo s tal, se pognalo nad Mendozo, kakor za hip ob¬ stalo nad mestom, nato pa krenilo proti San Luisu in Buenos Airesu. Onemeli smo zrli za avionom, ki je nosil našega predragega vladiko in kne¬ za, ki nam je v kratkih trenutkih svo¬ jega bivanja med nami vlil v srca toliko tolažbe, upanja in sreče. Odnesli smo na svoje domove njegove besede: Na svidenje! B. B. Slovensko strojno podjete išče va¬ jenca in enega mediooficiala-strugarja ali strojnega mehanika. Zglasiti se je treba pri Božidarju Seljak, Del Paradi- so 259, Dep. 2, Santos Lugares. Pri zadnjih množičnih aretacijah so bili zaprti tudi zdravnik dr, Justin, rentgenolog dr. Ciril Cirman, ing. Ma¬ rjan Ciuha, dr. Janez Drobnič, stavbe¬ nik Modravčič in njegov sin, odvetnik Ivan Modic in drugi. Veliko nepotrebnega dela in stroškov boste prihranili upravi Svobodne Slo¬ venije, če ne boste čakali opomina za plačilo naročnine in jo boste, če tega medtem že niste storili, poravnali sami od sebe. Pridobivajte nam novih naročnikov. ZAVITKI ZA JUGOSLAVIJO Najstarejša dobrodelna organizacija v Evropi, pri¬ znana od Mednarodnega Rdečega križa, s čemer je podano popolno jamstvo za hitro in gotovo odpošiljatev paketov. Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu na določeno mesto po oddaji naročila. Zavitek kave in sladkorja 4.5 kg moke Zavitek čaja 1.2 kg brutto $ 54.50 1 kg čaja Zavitek ovsenih kosmičev 5 kg brutto $ 27.— 4.5 kg ovsenih kosmičev Zavitek mila 5 kg brutto $ 57.— 8 koščkov pralnega mila a 430 gr 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos mila za britje 50 gr 4 zavitki pralnega praška a 250 gr Zavitek nogavic A (brez poštne pristojbine) $ 26.50 1 par Nylon nogavic, prvovrstnih z gladkim šivom. Modne barve. Ve¬ likost 9, 9%, 10. Pri naročilu vse to navesti. Pristojbina za poštnino in pakiranje je vključena v ceno paketov ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME Poštna naročila, plačila s čeki in giro postal naslavljajte na “Colis Agenda Colis Suisse, 25 de Mayo 189 r Buenos (Pasajes Maritimos y Aereos) (prešnji naslov RECONQUISTA 144) Suisse” Aires Slovenci v Argentini Prevzvišeni g. Dr. Rožman se je si¬ noči, v sredo 9 nov. vrnil iz Comodoro Rivadavia v Bs. Aires. ŠKOFOVA MAŠA ZA SLOVO Prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman bo imel za slovo od vseh slovenskih na¬ seljencev sv. mašo dne 20. novembra ob 10.15 uri dopoldne na Belgranu, v cer¬ kvi, kjer so ob nedeljah in praznikih slov. sv. maše. OSEBNE NOVICE V soboto, 5. novembra, sta se poročila pri sv. Juliji gdč. Mara Rode iz Rodice pri Domžalah in g. Steinhaus, farmacevt iz Zagreba. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje izrekamo iskrene čestitke. Družinska sreča. V družini Ferda in Marije so 4. novembra dobili sinčka. Iskreno čestitamo. t Franc Gabrejna. Na Uncu pri Ra¬ keku je umrl 2. oktobra cerkveni klju¬ čar in kmet Franc Gabrejna, star 80 let. Pokojnik zapušča v Argentini tri hčere, od katerih je ena poročena s šolskim nadzornikom g. Majhnom. Sina Franceta, župnika v Lozicah pri Vipavi, so mu leta 1943 ubili Nemci. Pokojnika so položili k večnemu počitku 4. okto¬ bra na domačem pokopališču na Uncu. Težko prizadetim hčerkam in ostalim NOVICE IZ Umrli so: Helena Banko, znana gostil¬ ničarka na Šmartinski cesti v Ljublja¬ ni in prior Križevniškega reda Valerijan Učak, v Ljubljani, Jelica Kidrič, žena univ. prof. dr. Franceta Kidriča v Ljb., Marija Finec v Ljb., Ivan Korošec v Laškem, Alojzij Sadar, Ivan Mesar, šo¬ fer železarne na Jesenicah (se ponesre¬ čil pri delu), Ignacij Brvar, župnik v p. na Bizeljskem, Franc Vidic, hranilniški sorodnikom naše iskreno sožalje! Romanje Slovencev k roženvenski Ma¬ riji v Novo Pompeyo (Capital) bo v ne¬ deljo 13. novembra z začetkom ob 15.30. Pridite v čim lepšem številu in prinesite s seboj pesmarice. PEVSKO DRUŠTVO V SAN MARTINU Agilno pevsko društvo v San Marti¬ nu, znano po svojih nastopih tudi izven cerkve v San Martinu, je dne 22. okto¬ bra t. L, skoraj ob obletnici svojega ob¬ stoja, imelo svoj ustanovni občni zbor. Vodil ga je pevovodja g. Boris Pavšer. Izvoljen je bil naslednji odbor: za pred¬ sednika g. Jože Rožanc, za tajnika g. Marko Mavrič, za blagajnika g. Kle¬ menc. V odboru sta tudi pevovodja g. Boris Pavšer in organistka gdč. Matil¬ da Kogovšek. G. svetnik Karol Škulj je bil izvoljen za častnega predsednika društva. Poročilo o obisku škofa v Barilochah in Comodoro Rivadavia bomo objavili v prihodnji številki. Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki še nimajo plačane naročnine, prav lepo prosimo, da jo plačajo čimprej ali oseb¬ no v upravi lista na Victor Martinez 50, ali jo pa nakažejo po giro postal. SLOVENIJE ravnatelj v p. v Ljb., Dr. Ernest Derea- ni, zdravnik za očesne bolezni v Ljb. Delna mobilizacija. Titova vlada je vpoklicala pod orožje več letnikov re¬ zervistov in specialistov. Da bi lažje izvedli prevoz vojaštva na določena me¬ sta, so ukinili skoro na vseh progah več osebnih in tovornih vlakov. Samo med Zagrebom in Belgradom so ukinili 20 vlakov, med temi je tudi en brzovlak. Slovenski Izseljen, skl Oder CERKVENA DVORANA CIUDADELA uprizori V NEDELJO, 13. NOVEMBRA 1949. OB 5. URI V SOBOTO, 19. NOVEMBRA PA OB 6. URI v pozdrav našemu škofu DR. GREGORIJU ROŽMANU nesmrtno delo flamskega pisatelja Timmermansa: "Župnik iz cvetočega vinograda" drama v 10 slikah po istoimenskem romanu Režiser: I. Špeh Scenograf: V. Petkovšek VSTOPNICE: so v predprodaji v Ramos Mejia, Alvarado 350 in eno uro pred pričetkom igre. VELIKO ZNIŽANJE CEN ZA SV. MIKLAVŽA, BOŽIČ IN NOVO LETO Obrnite se na najcenejšo družbo SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES CENIK POSEBNIH ZAVITKOV 1. ZA JUGOSLAVIJO Tip OSR 1 5 kg sladkorja. m$n 27.— Tip OSR 2 10 kg sladkorja. „ 52.— Tip OSR 3 5 kg moke .. „ 30.— Tip OSR 4 10 kg moke. „ 58.— Tip OSR 5 2,5 kg surove kave. „ 42.— Tip OSR 6 1,9 kg čistega kakaa. „ 45.— Tip OSR 7 5 kg riža. „ 45.— Tip OSR 8 2,5 kg surove kave 2 kg sladkorja. „ 51.— Tip OSR 9 3 kg moke 3 kg sladkorja 3 kg riža. 63.— Tip OSR 10 4 kg kondenziranega mleka. „ 56.— Tip OSR 11 4 kg svinjske masti. „ 66.— 2. Paketi SAMO za Avstrijo 7 kg sladkorja $ 25.— 3.5 kg egipčanskega 1.017»čokolade „25,- t italijanskega $ 1.250 gr kakao „ 25,— namiznega olja „ 25,— 1 kg prvovrstne 1.750 gi- surove kave „ 25,— svinjske masti „ 25,— Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. (No.) 45. Pomagajte! Naš rojak, ki je v mla¬ dostnem idealizmu žrtvoval za domovi¬ no in v službi slovenski skupnosti vse svoje sile in tudi svoje zdravje, sedaj le¬ ži težko bolan v bolnici za tuberkulozne v Bagnoli v Italiji. Zdravje bi mu mo¬ glo vrniti le zdravljenje s streptomici- nom. Potreboval bi ga 60 do 80 gramov. Vse rojake v Argentini in tudi drugod po svetu prosimo, naj bolnemu in ne¬ srečnemu rojaku priskočijo na pomoč in po svojih možnostih denarno prispe¬ vajo za nakup streptomicina. Vse da¬ rove sprejema pisarna Društva Sloven¬ cev, Victor Martinez 50, kjer jih lah¬ ko oddate osebno ali pa pošljete dencr po giro postal. V svojem modnem salonu izdelujem obleke, kostume, plašče itd. po zadnji modi. Rojakinjam, ki si same šivajo, krojim po meri. Pavla Žirovnik DORREGO 2645 |I. Dpt. D - Capital — 1 kvadra Cabildo in Santa Pe — Volja Vsemogočnega je bila, da je dne 26. oktobra 1949. zatisnila svoje izkojane oči naša ljuba mama, stara mama, tašča in teta ga USteai« Marjeta, roj. čop v 81. letu starosti. Njeno truplo so položili k večnemu počitku v Ljubljani dne 28. oktobra, na praznik sv. Simona in Jude. Trpljenje vernih slovenskih mater je bilo tudi njej naloženo v zvrhani meri in se ji je vroča želja in upanje videti svoje najdražje-izpolnila v več¬ nosti. Sv. maša za pokoj njene duše bo darovana v cerkvi na calle Belgrano štev. 3863, v nedeljo, dne 13. novembra 1949. ob 10.15 uri. Priporočamo jo v molitev in lep spomin. STANKO, ROZA POR. TRDLA in ostalo sorodstvo Buenos Aires, Liberec — ČSR; Ljubljana, Kostanjevica, Kranj, v začetku novembra 1949. Sorodnike in znance Šinkovca Alojzi- simo, naj se javijo v društveni pisarni ja, ki se nahaja sedaj v Nemčiji, pro- na Victor Martinez 50. Igralska družina Narte Vel skesaj a (IDNAVE) V DVORANI SAN JOSE, AZCUENAGA 158 27. NOVEMBRA OB 5. URI POPOLDNE "NAPAD" Spisal: VINKO POZNIČ Režija: JOŽE PETRIČ Predprodaja vstopnic na VABLJENI! Victor Martinez. IDNAVE prosi vsakogar, ki ima kakšen kos dom. uniforme naj jo proti rever- zu posodi za to predstavo. (Na Victor Martinez 50) "ČASA B 0 Y U" OLAZABAL 2 3 3 6, tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. Velika izbira zapestnih ur švicarskih znamk; budilke po 28, 30, 32, 38, 40 pesov in naprej; poročni prstani zlati 18 krt. par od 125 pesov naprej; zaročni prstani, zlati 18 krt od 68 pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). Imprenta ‘'Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644 Božični paketi za Slovenijo Sprejemamo jih samo do 20. novembra z garancijo, da jih bo naslovljenec do Božica tudi dobil. EUnOPLilTH Buenos Aires NAJBOLJE ORGANIZIRALA SLUŽBA ZA POŠILJANJE PAKETOV U R A D U I E: Vsak dan od 9. — 12. dopoldne in od 13. — 19. ure popoldne; ob sobotah od 9. — 13. ure POSEBNO UGODNE PONIJOBE ZA BOŽIČ EUROPLATA I $ 135.- 5 kg najboljše surove kave 5 kg sladkorja 4.5 kg prvovrstnega riža EUROPLATA IV 2 kg surove kave 2 kg riža 450 gr popra $ 76.- EUROPLATA III 900 gr surove kave 500 gr čokolade 450 gr bonbonov 400 gr čistega medu 224 gr čaja 672 gr popra $ 76.— EUROPLATA II $ 130.- 4 kg prvovrstne surove kave 4 kg sladkorja 500 gr čokolade za kuhanje 500 gr čistega kakao 200 gr zmletega popra 100 gr Ceylon čaja Paketi naravnost iz Buenos Airesa POZOS 129 I. iEiidstr»|!)jp Posebni paketi za Jugoslavijo DOBAVNI ROK 3 — 4 TEDNE. Carine prosti in zavarovani Paket sladkorja $ 19.50 5 kg prvovrstne sipe 5 kg brutto 8 kosov pralnega mila a 430 gr 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos prvovrstnega mila za britje, 50 gr 4 paketi pralnega praška a 250 gr Danski paket $ 59.50 4.8 kg 2 kg prekajene slanine 1 doza svinjske masti 1 doza margarine, 800 gr 1 doza prvovrstnega govejega mesa, % kg Paket kave in popra $ 68.50 1.800 gr surove kave 1.500 gr popra Paket olja in masti $ 76.65 3.7 kg pločevinasta posoda čistega olivnega olja, 1 kg 1 doza prvovrstne jedilne maščobe, 1 kg 1 doza prvovrstne margarine, 900 gr 1 doza prvovrstne svinjske masti, 500 gr Ideal paket $ 61.50 4.4 kg 1 doza masla, 500 gr 2 dozi corned beefa a 450 gr 500 gr surove kave 1 doza kondenziranega mleka, 450 gr 500 gr čebeljnega medu 1 kg sladkorja 100 gr čokolade EUROPLATA paket olja in masti $ 52.— 2 dozi svinjske masti, 1.680 gr 1 pločevinasta posoda prvovrst¬ nega namiznega olja, 1.500 gr 1 doza šunke, 326 gr 1 doza mesa EUROPLATA paket mesa in masti $ 52.— 3 doze corned beefa, 120 gr 2 dozi svinjske masti, 1.680 gr 1 paket prekajene slanine, 1.000 gr Na vse male pakete doklada $ 7.50 za poštnino in zavarovalnino (izvzeti paketi “Posebno ugodne ponudbe za Božič” in paketi nogavic) Razen tega pošiljamo pakete po izbiri. Prevzemamo odpošiljanje tudi paketov s perilom. Zahtevajte pojasnila o obstoječih predpisih in pogojih. Dajemo nasvete v vseh vprašanjih podpiranja svojcev. NesM sastopnihi: BELGRANO: Hada, Mendoza 2020, T. E. 73-6143 QUILMES: “Los Dominicanos”, Rivadavia 150, T. E. 203-0738 ROSARIO: Arturo C. F. Gcldermann, Pte. Roča 39, Dep. 10 CORDOBA: Sres. Pepra, Rivadavia 702 FLORIDA, FCNGBM: Batinič, M. J. Haedo 2763