279. številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. decembra. Ishaja vsak dan «ve*er, iiimŠi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avstrij sko-otferske dežele za vse leto i.r> »rld., /.)» pol leta 8 trlil., za četrt leta 4 trld., za eden mesec 1 £ld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za se leto 13 jrld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 z'ul 10 kr. Za pošiljanje na dom računi »t- po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt. leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se ozu.uiilo jedcnkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat sli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankimti. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upr a vniStvo je v Rudolfa Kirbifta hiđi, „GledaliAk* stolbi-4. U p ravni it v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Konservativna osrednja stranka? (Konec.) Poleg tega bi se sovraštvo raztegnilo tudi na veleposestvo mej Slovani, o katerem so poslednji doslej sodili, da jim je in hoče biti pravično. Kar se je vršilo v preteklosti dobrega in v soglasji mej velikim zemljiščnim posestvom in mej Slovani, bi se le prenaglo pozabilo in, kakor smo rekli, nakopalo sovraštvo na ta mogočni konservativni element od strani zlasti češkega naroda. Najhujši udarec pa bi prizadejali konservativci sebi samim, ko bi osnovali v razgovorjenem zmislu osrednjo stranko pred rešitvijo narodnostnega vprašanja, torej — prezgodaj! Kajti konservativcem nemškim bi po pravici očitali, da oni za mogočno konservativno stranko Se marajo ne! Kaj takega bi jim štel v greh vsak še celo neavsti ijski konservativec, če razmere dobro pozna. Za to spoznanje še treba vedeti neoporečno resnico, da je na slovanski strani več konservativnih, nego vsakega diugega življa, in 8 tem spoznanjem b'i bilo trditi, da nemški konservativci odmetajo kar od sebe toliko mogočen in mnogoštevilen element slovanskih konservativcev. Ko bi „Osservatore Romano" vedel, kako slabo služijo nemški konservativci konservatizmu, ako bi dejanski pred časom namerjali osnovati srednjo stranko, bi pač zavrnil in poučil take konservativce, da bi je ne zabredli. Nemški konservativci sami priznavajo, da bi sami ne bili dovolj močni in bi opravljali samo posel pravih parlamentarnih barantačev, ki bi se pogajali zdaj z levico, zdaj z desnico. Oni bi živeli od slabosti druzih; kaj takega fo doslej obsojali konservativci sami na levičarski kapitalistični stranki. Pri poslednji je tako barantanje tudi umevniše, ker je ta stranka sestavljena iz raznovrstnih kramarjev, večinoma takih, ki so v neposrednji dotiki z židovstvom. Ali konserva tivni stranki nemškega rodu kaj takega nikakor treba ni; ona je doslej gorela za krepko Avstrijo, in isti razlogi veljajo za njo nepretrgoma, dokler torej neče uničiti nemška konservativna stranka sama sebe, mora želeti tudi mogočno Avstrijo. Ta pa bo jedino mogočna, če je ne bodo mejna rodne pijavke izsesavale, kakor doslej, to pa samo zaradi tega, ker se je narodnostim bojevati za svoj obstanek. Nemški konservativci se motijo, če kažejo na analogije v nemškem državnem zboru. V tem se ne bore zarad narodnostnih vprašanj, in, če premislijo stvar do korenine, so ravno tudi konservativci po magali Bismarcku, da se je poljsko vprašanje na Nemškem tako rekoč popihalo z dnevnega reda. Bismarcku je bila peščica Poljakov zadržek za ve-likonemško politiko; toliko veča zavira parlamentarnemu življenju je nerešitev narodnostnih vprašanj v Avstriji. V AvBtriji pa se narodnostno vprašanje ne popiha tako z lehka v zmislu Bismarcka ali avstrijske liberalne in madjarske liberalne stranke. V Avstriji so se radi slepili nekaj časa tudi z ne bistvenimi malenkostmi; zdaj pa ni ugodne dobe več zato. V Avstriji je treba odločne rešitve, ne pa cincanja v narodnostnem oziru. Dokler ne pride do te odločnosti, tudi konservativna stranka se ne vspne do kreposti in kolikor ostanejo mlačni v tem pogledu tudi nemški konservativci, bodo imeli tudi oni sami na svojej vesti, da se ne ustvari mogočna konservativna stranka, ki bi štela zastopnike iz vseh narodnostij, največ pa iz slovanskih. Hic Rhodusl F. Podgornik. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. decembra t't'ški deželni zbor se bede letos bolj ali manj zopet bavil z jezikovnim vprašanjem. Mladočehi mislijo zopet sprožiti vprašanje /.astran jezika v šoli. Češki Nemci bodo pa nekda stavili predlog, da bi se deželni zbor izrekel proti najnovejši jezikovni naredbi pravosodnega ministerstva. Namen poslednjega predloga bil bi le, napraviti razburjenost mej poslanci in mej prebivalstvom. V u a ii. j c države. General Kaulbars skušal je v Carigradu 1>©I-gavakegA eksarha pridobiti za svoje načrte. Slednji je pa nekda odločno se izrekel, da se neče mešati v politične zadeve. — Bolgarska vladna stranka zopet začenja agitovati za Battenberžana. „Neza-visima Bolgarija" dokazuje, da bi bilo v interesu Bolgarije in reda, ko bi Battenberžana nazaj poklicali. To je tudi gorka želja bolgarskega naroda. Vladajoči krogi v Sofiji se tedaj še neso spametovali. Skoro vsi riiMlci časniki se ujemajo v tem da bode Evropa pritrdila ruske j politiki v Bolgariji, ker se drugače ne bode mogel ohraniti mir. Nekatere velevlasti se bodo nekoliko časa še upirale, toda dolgo se ne bodo mogle, kajti Nemčija ne bode podpirala protiruske politike. „Novoje Vremja" pravi, da se vedno bolj širi mnenje v Evropi, da bodo morala zapadna Evropa Rusiji rada ali nerada mnogo prijeti juti. Vlasti sedaj premišljujejo, kako bi prikrile neuspeh protiruske politike. Evropa pozna sedaj ruske terjatve in tudi ve, da Rusija ni pripravljena nič odjenjati. Rusija zmatra sedanji položaj v Bolgariji protizakonitim in naznanila je kandidata za bolgarski prestol. Jasno je, da se je vojni moč izogniti samo tedaj, če se spolni ruski program. Kdo bode prisilil regente v Sofiji, da odstopijo ? Kako se bode osnovala nova začasna vlada, ki bi sklicala novo veliko sobranje, katero bi tudi pripoznala Rusija. Da bi Porta prevzela to nalogo, ni verjetno, zlasti ker Rusija ne želi, da bi se Turčija neposredno mešala v bolgarske zadeve. Druge evropske vlasti bodo tudi teško pregovorile regente, da bi odstopili, ker so slednji prepričani, da njih junaška dela ugajajo Londonski vladi. Toda druge rešitve ni, kakor da bode voljen t uski kandidat, če bi tudi to ne bilo po volji Londonskej in Dunajskej, morda tudi Berolinskej vladi ne. — V kratkem se bode morda pojasnilo, kaj misli storiti Rusija zastran Boigariie. General Kaulbars je že prišel v Peterburg in takoj odpotoval v Gačino, da bode carju poročal o položaji v Bolgariji. Veleposlanik v Londonu pl Staal prišel je tudi že v Peterburg. V Gačini so zbrani ruski metropoliti in zadnje dni jih je car vsprejel v a-dijenciji iu se z njimi dolgo razgovarjal. Navzočnost ruskih metro-politov v Gačini ni brez političnega pomena, kajti baš Sveta sinoda in višji duhovščina najbolj silijo, da naj Rusija kaj odločnega stori v Bolgariji. Sveta sinoda se pritožuje, kako se zatira in zlorabi pravoslavna cerkev v ustavnih državah v Avstriji, Srbiji, Bolgariji in Grškej. Slučajna večina parlamenta zlorabi cerkev v svoje nameue. Zaradi tega pa verska gorečnost vedno bolj gine. Rusija si bode zategadelj prizadevala, da hi kako odpravila škodljivost bolgarske ustave, da pridobi pravoslavni cerkvi večo veljavo v Bolgariji. — Velevlastim poslala je Rusija okrožuico, v katevej razklada uspeh Kaulbarsove misije. Poslala ga je bila vlada v Bolgarijo, da bi s svojimi sveti podpiral regenstvo in poizvedel, kako mišljenje vlada mej narodom. Prvi del njegove naloge se ni posrečil, ker ga regenti neso hoteli poslušati, drugače je z drugim delom njegove naloge. Kaul -bars se je imel priliko prepričati, da narod ne mara LISTEK. Carigrad. (Po D' Amicis u.) (Dalje.) Veliko trgovišče, pazar. Pregledavši Carjigrad z dveh obrežij Zlatega roga, poglejmo še v srce Štambulu, oni vesoljni iu večni somenj, ono mesto, skrito, temno, polno čudes, dragocenostij in spominov, ki se razteza mej gričem Nuri-osman in mej gričem seraskijerskim, ter se zove Veliki pazar. Pojdimo s trga, na katerem stoji džamija sul-tanke Valide. Ribji trg. Marsikateri sladokusni čitatelj bi se gotovo tukaj ustavil, da si ogleda Balikbazar, t. j. Ribji trg, slovit že od starega Andronika Paleologa, ka-kateri je, kakor je znano, od ribištva pri mestnih zidovih vlekel tolike dohodke, da je mogel pokrivati kuhinjske troške svojega dvora. Ribištvo se v Carigradu res opravlja na veliko in Balikbazar bi mogel pisatelju knjige „ventre de Pariš", dati pred met za sijajni in tečni opis, kakor gostije starih holandskih podob. Ribe prodajajo skoro sami Turki, ki stoje zvrščeni z ribami, na rogozah zloženimi, katere so prostrte po tleh in po dolgih mizah, okolu katerih se za prostor pipljeio kupci in psi. Tu boš videl izvrstne trii je bosporske, katere so štirikrat debeleje, kakor one v naših morjih; školjke iz Mar-marskega otoka, ki jih le Grki pa Armenci znajo peči no žerjavici, da so prenkusne; vsakovrstne tune, katere aole skoro zgolj Judje; sardele, katere so se Turki soliti naučili od Marzeljcev; sardine, s katerimi Arhipelag oskrbuje prestolnico ; ulufere, to naj-sočnejšo ribo bosporsko, ki se lovi v mesečini; lokarde ali vretenice iz Črnega morja, ki priplavajo v dolgih vlakah sedemkrat v bosporske vode s takim ropotom in šumenjem, da se sliši k letoviščem na obeh obrežjih; ogromne izdavride; orjaške ja-glune; robce, ali kakor jim Turki pravijo: kalkau-baluke; ščitke in ploče, ter sila manjih rib, ki pljuskajo po obeh morjih in katere spremljajo pli skavke, gonijo čete galebov in vranov, katerim spet pkn jemljo burnice. Kuharji paš, stari sladkosned* ni Turki, suž- njice, natakarji, postrežčeki pristopajo k mizam, gledajo ribo zamišljeni, pogajajo se kratko, pa odidejo z ribo privezano za palico čez ramo, tako resni in tihi, kakor bi nosili sovražnikovo glavo. O poludne se trg sprazni, prekupci so se že razšli po kavarnah, kjer stoje do solnčnega zapada, sanjajoči z odrrtimi očmi, naslonjeni s plečmi ob steno, s či-bukom v ustih. I)u ha ii. Ako hočeš priti na Veliki trg, moraš iti po ulici, ki drži z Ribjega trga in ki je tako ozka, da se hiše skoro stikajo, pa hodiš mej dvema vrstama nizkih in temnih štacun, kjer se prodaja duhan — ta »četrti steber šatora naslad n osti" za kavo, opijem in vinom, ali „četrti divan užitkov", na kateri so treskale nekaj časa, kakor tudi na kavo, strele sultanskih ukazov in prepovedi in muftijske obsodbe, uzrok neredov in kazni, po katerih je postal še milejši. Vso ulico zavzema duhan. Duhan je tukaj izlo/.en po deskah, v piramidah ali okroglih kupih s citrono na vrhu. So kupi „duhana latakija" iz Antijohije, ..seraj-duhana" tako drobno rezanega, kakor bi bila svila; najhniše vrste za pustolovce, ki sedaj vladajo v Bolgariji. Okrožnica izreka nado. da se bodo stvari mirno poravnale v Bolgariji — Knez mingrelski se je nekda izjavil da on dosti ne man za bolgarski prestol, toda > kakor krilni pobučoik mora ubogati carjeva povelja, j Mej It unijo hi £ raiM-iJ« vjada najboljše prijateljstvo. Minuli petek je car nalašč iz Oačine prišel v Peterburg, da je vsprejel novega francoskega veleposlanika. Ta dan je bil carice rojstni dan in ob tacih dnevih navadno m oficijalnih avdijeneij. Francoskega veleposlanika je pa car vsprejel, da pokaže, kako da čisla Francijo. Anglija je baje oticijalno naznanila, da nema nič proti kandidaturi kneza raingrelskega, ako ga bode le volilo bolgarsko narodno sebranje. Anglija se tedaj javno ne upa upirati Rusiji, ampak samo Bolgare hujska proti njej. Turška vlada išče več milijonov na posodo, da bi kupila 300.000 Mauserjevih pušk za turško vojsko. Vojaška komisija si prizadeva hitro pre-organizovati vojsko. Kadre bodo pomnožili iu vlada se baje pogaja z raznimi afriškimi glavarji, da j>j pošljejo prostovoljcev, s katerimi bode pomnožila zamorske polke. V nenutkem državnem zboru začela se je v petek v prvem branji debata o vojaškej predlogi. Prvi poprijel je besedo vojni minister pl. Bronsart. I)otazo\al je potrebo povišanja vojske in kazal, kako baš Francija pomnožuje vojsko. Rekel je, da je Nemčija vzlic svojemu miroljubju vedno v ue varnosti. Treba, da se vojaška predloga reši do Božiča in že s prvim aprilom stopi v veljavo. Vlada si je pa tudi prizadevala, da z novo predlogo preveč ne obremeni države v finančnem oziru. Evgen Richter ne vidi take nevarnosti. Nemčija je v zvezi z Avstrijo. Slednja jej bode pomagala, ko bi bila z dveh stranij napadena. Richter piiporoča samo dvel tno aktivno službo. Nemška vojska je boljša nego francoska. Francija in Rusija imata več vojakov na papirji, ne pa v resnici, Nemčija pa več vojakov v resnici, kakor pa na papirji. Vsekako se pa ta stvar ne da rešiti do Božiča, da se dobro preudari tudi s finančnega stališča. Potem je govorilo še več govornikov za predlogo in proti njej. V soboto se je debata nadaljevala. Prvi se je za besedo oglasil feldmaršal grof Moltke. Trdil je, da oborožen je sosednjih držav kaže, da se bliža odločitev. Še močnejša država nego je Francija, bi dolgo ne mogla prenašati take napetosti vojne sile. Priti mora do eksplozije. Priporoča se sporazum-Ijenje s Francozi. To je sicer lepo a dokler bode mnogo Francozov gojilo misel, da bi zopet pridobili dve nemški deželi, katerih nikdar ne damo, ni misliti na sporazumljenje. Zveza z Avstrijo je sicer presrčna. toda velika država mora se le na lastne sile zanašati. Mir se ne bode dal ohraniti, če se nemška vojska ne poviša. Državni zbor bi si naložil veliko odgovornost, ko bi zavrgel vojno predloge. Nemčija se je zjedinila in mora ostati jedina proti tujim napadovalcem. Windthorst misli, da se predloga ne more rešiti pred Božičem Nemčija se ne sme primerjati s Francijo. V Nemčiji vlada disciplina in red, v Franciji pa politična razcepljenost. Francozi morajo imeti tudi mnogo vojakov v kolonijah. Socijalni demokrat Grillenberger se ie izrazil proti predlogi. Zdi se mu, da se predloga preveč obrača proti Franciji, dočim je pravi sovražnik Nemčije Rusija. On misli, da bi se morala obnoviti samostojna Poljska, katerej bi so dale ruske pri-baltijske dežele. Ko sta še poprej dva govornika zagovarjala predlogo, je vojni minister odgovarjal vladnim nasprotnikom. Angleži so jako zamerili fraucoakej vladi, da baš sedaj, ko imajo vlasti toliko skrbij zaradi bolgarskega vprašanja, zahteva, da bi naznanili obrok, kedaj da ostavi j o Egipet. Časniki zahtevajo, da naj vlada odločno zavrne francosko zahtevanje. Več poslancev francoske zbornice je zahtevalo, da bi se odpravili državni podtajniki. Zaradi tega so bili štirje državni podtajniki že dali svojo demisijo. Zbornica je zavrgla dotičen predlog in trije državni podtajniki so umaknili svojo za cigarete in čibuke, vsake vrste ukusa in moč-nosti, od onega, ki ga kadi gorostasni bremenar galatski, pa do onega, ki uspavlja dolgočaseče se odaliske po kioskih cesarskih gajih. Duhan „tom-beki", močan, da bi tudi najbolj vajenemu kadivcu stopil v glavo, ko bi dim v usta ne prišel očiščen z vodo v nargili, ta se varuje v steklenicah, kakor lek. Trgovci duhana so skoro sami Grki pa Armenci, uljudni, ki se šopirijo, kakor bi bili gospoda; kupci stoje v kolesu, tukaj postajajo tudi uradniki mini-sterstva zunanjih opravkov in seraskijerstva. Čaaih se reče tukaj tudi katera važna, dela se politika, zbirajo se novice, ali pripoveduje kakšen dogodek ; to ti je oddeljen boljarski tržič, ki te kliče k po-čivanju in uživanju, na pomenkovanje m blagi dim, če tudi le mimogrede. Po nekaterih stopajih po tem bazaru postane glava težka in človek beži iz njega. Teža toplega in tiščečega zraka in omotne vonjave duhanske nas spremljajo še na piano ter nam ostanejo živo v spominu, kakor najznamenitejši in najprijaznejši utisi z vzhoda. (Unij« prih., ostavko. — Vladni nasprotniki pa neso zgubili poguma, ko jim je Rpodletelo Sklenili so porabiti prvo pnliko, ki se jim je kmalu ponudila. Ko je prišla na vrsto budgetna točka o .stroških za podprefek ture, predlagali so, da naj se pod prefekt ure odpravijo. Zbornica je vsprejela ta^predlo" in vlada dala je svojo ostavko. Predsednik repuljfte Grevy je skušal pregovoriti Frevcineta, da naj jfe Ostane, toda zastonj. Poslednji je spoznal, }da # to zbornico več dalje vladati ne more. Tudi ropo\t\iVanski poslanci sa Dalje v prilogi. PriUtra ..Slovanskimi! Narodo" at. 279. 6. decembra 1886. Počasi pa se je jelo tudi tukaj malo po malem obračati na drugo stran; prej po njih besedah italijanska, — a v resnici hrvatska srednja in za-hodnja Istra začela se je buditi iz pogubonosnega spanja iu sedaj že spregleduje, da spati več ne sme, da se mora tudi ona izbuditi, da mora stopiti sama na svoje noge, otresti jarem krute sužnosti, kateri jo je tlačil do sedaj. Zato se tudi pri vsakih volitvah, katere se gode tu in tam po Istri, prikaže na površje stranka, o kateri se je pred desetimi leti komaj čulo, pred dvajsetimi pa prav nič ne, in človek ne poznajoč razmer in odnošajev, bi bil gotovo mislil, da je tu kaj vse italijansko, prava deviška zemlja za seme sejano iz blažene neodrešene. Pa prihajati so jeli drugi časi; istrski Hrvat je sprevidel, da je v svo-jej hiši lahko sam gospodar, da mu ni treba dru-zega, da ne potrebuje nikakega pokrovitelja, nobenega vsruha, da je lahko sam gospod svojega posestva in svojega imetja; zato je začel otresati s sebe moro, koja ga je dolgo, dolgo let tlačila, pa ne potlačila, začel se je zavedati svojih odločenih pravic in se teh tudi posluževati, kar vidimo pri volitvah, posebno občinskih. — Kdo se je pred dvajsetimi leti zmenil za občinske volitve v Istri, hrvat ski kmet najmanj. Italijanska gospoda je naredila vse mej seboj, kar tako pod roko, za „ščava" se ni brigala drugikrat, kakor če je bilo treba plačati. Zato so znali pa dobro skrbeti gospodje „šiori" italijansko-istrski. Da so se mogli „šiori" voziti, obiskovat drug dru-zega, so napravili lepe ceste od jednega mesta do druzega, ali za hrvatskega kmeta je bilo vse drugače, zanj je bila dobra vsaka steza, če je bilo tudi tako slaba, da bi se bila celo koza bala hoditi po njej. — Po mestih so si zidali gospodje vodnjake, hrvatski kmet pa je po leti z živino ali blagom vred moral piti iz kake umazane, rujave, blatnene kaluže, in dobro, če je Še tako imel — da je ni bilo treba voziti ure in ure daleč — to je bila še za njega sreča. — Če bi bila letos zašla kolera v srednjo, dolnjo in zapadno Istro, bilo bi grozno. Ljudje v taki vročini, pa biti brez vode, ali pa piti grdo kalno lužo! Dalje prih) Iz Ribnice 2. decembra [Izv. dop.] Pri tukajšnji sodniji se vrše že dalje časa obravnave, za sedanji čas prav čudne a vendar zanimive. Obdol-žene so neke ženske, da so coprnce, da so večkrat že škodovale ljudem in živalim, potem, daje jedna od teh jedenkrat nekega fanta daleč po germovji vlačila, nazadnje ga pa na plot obesila, da je komaj se rešil. Dalje, da so zacoprale, da je pri neki hiši več goveje živine poginilo in sledniič, da je jedna od teh čiBto naga plesala v Gotenici, ter tudi več ženskih tlačila. Obe dotični ženski sta tožbo uložili proti nekaterim, ter je bilo že do 20 prič zaslišanih ali vsaka priča se izgovarja, da je od druge slišala. Kakor se čuje so sedaj zopet drugi naznanjeni, od katerih se trdi, da so pripravljeni priseči, da so res jedno dobili, da jo je tlačila, tudi omenjeni fant trdi, da ga je gotovo po grmovji vlačila in slednjič ga na plot obesila. Radovedni smo vsi tu kaj, kako se bo pravda o coprniji izšla, ter bom tudi izid pravde priobčil. Domače stvari. — (Konfiskacija) zadela je našo sobotno številko zaradi dopisa „Iz Rusije", ki nam ga je bil poslal g. Krutorogov. Ker nam je bila ta zaplenba jako neugodna, prosili smo dovoljenja za drugo izdanje. Dovoljenje došlo nam je včeraj do-poludne, a z ozirom na nedeljski mir bilo je prekasno. — Današnja številka obseza 8 stranij. — (Notranjska volitev) je močno razburila duhove in ta razburjenost pojavlja se v raznih nam dohujajočih dopisih. Gospodje dopisniki naj nam ne štejejo v zlo, da preostrih, zlasti pa osobnih dopisov ne priobčujemo, ker mislimo, da tako stvari sami koristimo. V tej zadevi nečemo posnemati dopisnika Slovenčevega, ki v svojih sredstvih ni baš izbirčen. Tako je zadnjič pisal o deželnem poslanci g. H. Kavčiči, da je g. Globočniku obljubil glasovati zanj. Kakor poizvemo iz najboljšega vira, je ta trditev prosta laž, ker Kavčič take obljube nikoli storil ni. In ko bi jo bil storil, bi po našem mnenji vender ne bil vezan, ker g. Globočuik ne kandiduje, niti je od kluba narodnih poslancev kandidatom proglašen. »Slovencev" dopisnik je na podlagi te laži, g. H. Kavčiču očital »vihravnost in neznačaj-nost." Kakor čujemo, bode g. Kavčič zaradi tega tožil uredništvo „Slovenca" zaradi razžaljenja časci, ker več volilcev zahteva, da to stori. Mož, katerega vsi poznamo kot značajnega, vedno zanesljivega in odločnega narodnjaka, vender ne more takega ne-osnovanega in razžaljivega očitanja mirno utakniti v žep. — (K)ub narodnih poslancev) zbere se v sredo b. decemlea ob 6. uri zvečer v „Matični" hiši, da se konstituira in posvetuje o dnev nem redu prve seje deželnega zbora. — (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 7. dan decembra 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. — I. Naznanila prvosedstva. — II. Policijskega odseka poročilo a) o ukazu vis. c. kr. deželnega predsedstva kranjskega ddt: 20. m. m. štev. 3928 glede zdravstvenih naprav v Ljubljani; b) o mestnega magistrata nasvetu, da je prepovedati zakotne živinske sejme in to prepoved vsprejeti v tržni red živinskim sejmom v Ljubljani, c) o novem njakarskem redu in tarifi za Ljubljansko mesto. Tajna seja. — (Imenovanje.) Župnijski oskrbnik v Bukovci g. Lazar Azucki imenovan je pravoslavnim dušnim pastirjem v moški kaznilnici v Kopru. — (Umrl) je preteklo soboto v Ljubljanskem frančiškanskem samostanu brat Tobija Vernik, 86 let star. Rojen je bil pokojnik na Gametjnih, ustupi l je v samostan 1827. leta, slovesno obljubo storil pa 4. maja 1828. bival torej blizu 60 let v samostanu. Leta 1878. praznoval je s tedanjim očetom Benvenutom 50 letnico svojega samostanskega Življenja. Do zadnjih dnij zdrav, bil je brat Tobija najstarši frančiškan provincije sv. Križa, ki obseza Kranjsko, Primorsko in Hrvatsko. — (Zabavni večer) pisateljskega društva poslednjo soboto bil je jako živaheu. Zbralo se je blizu 40 gospodov, katerim je predsedoval g. prof. Leveč. Čital in pripovedoval je g. prof. Raič o slavnem eposu: Smrt Čengić Age. Oglašali so se potem prostovoljni in prisiljeni govorniki izborno petje čveterospeva pod vodstvom g. prof. Gerbiea pa je razveseljevalo družbo, da je gotovo vsak sklenil, ne zamuditi prihodnjega zabavnega večera, za katerega ni samo obljubljeno berilo, ampak tudi razni govori in nasveti. — (Včerajšnji „Miklavžev večer") napolnil je čitalniško dvorano do zadnjega prostora. Za odraslo občinstvo bili sta najlepši točki Abtova »Lahko noč" in Zajčeva „Domovina", kateri je g. Meden z navadno virtuoznostjo pel. Za mladino pa je bil naj mikavne ji uastop Miklavža s sijajnim spremstvom. Miklavž bil je v resnici dostojen, častitljiv, njegov domoljubni nagovor vsega priznanja vreden. Za otroke bil je nastop Miklavža z angelji, dr. Fausta, Mefista, Lucifera, Belcebuba in drugih rogatih pošastij nepozaben prizor. Izmej ostalih točk omeniti nam je govora staroste Vale nt inča, iz-bornega sviranja vojaške godbe in čveterospeva Trtnik, Krsnik, Pajsar in Petrič. „Sokolu" zahvaljujemo se, da nam leto za leto prireja to veselico, ki je v veliko veselje nadobudni mladini, a tudi od raslim v prijetno zabavo. — Včerajšnji Miklavžev večer bil je zanimiv tudi v tem, da so bili prisotni: Gospa Gerbićeva, prof. Gerbič, Josip Nolli in I. Meden, torej 4 izvrstne pevske moči, vsi „naše gore listi". — (Celjski mestni za s t op) sklenil je v petek izreči Schmerlingu za njegovo odločnost v vprašanji glede nemškega jezika popolno pri/nanje in zahvalo. Celjskim gospodom je res treba pot« zati se za nemščino, saj so že večkrat pokazali, da nemški ne znajo. — („T age s po s t" ) ima v svoji sobotnej številki v listnici uredništva nastopno notico: „Herrn Fr. G. Wir sind ganz Ihrer Meinung, nur glauben wir, dass es Sache des VVirthes ist, da s slavi-sche Lindenblatt aus dem grunen Eichen-kranze zu bes e i ti g e n." V teh besedah se lahko z obema rokama otiplje, da hujska „Tagespost" proti slovenskemu časopisu, kateri bi se moral po njenem mnenji nekje odpraviti. Dobro. Z isto opravičenostjo utegnemo mi začeti agitacijo proti nemškim listom in baš „Tagespost" bode huje to občutila, nego kateri koli slovenski list, saj je baš „Tagespost" list, ki ne ugaja niti njenim lastnim pristašem, ki tako strastno in krivično piše proti Slovencem, da bi je pošten narodnjak ne smel naročati in sploh niti čitati. — (Celjskiporotniki.) Kot zaupni možje v komisijo za sestavo porotnikih imenikov za leto 1887 poklicani so bili. kakor se nam poroča iz Celja, g. dr. Janko Srnec iz Maribora, g. dr. Tom-schegg iz Slov. Gradca in gosp. Ferd. Kada iz Ormoža, ter so se danes (v petek) imeniki sestavili. — (Za okrajne zastope) na Dolenjem Štajerskem so potrjeni: G. Stiger v Celji, načelnikom, Fr. Zangt;er njega namestnikom. Za okrajni zastop na Vranskem g. Josip Musi, načelnikom, g. Jakob Bohinec, dekan v Braslovčah, namestnikom. Za okrajni zastop v Šraarji pri Jelšah g. J. Anderluh, načelnikom, g. Fr. Skaza, namestnikom. Za okrajni zastoji v Gornjemgradu g. Anton Gor i čar, poštar v Mozirji, načelnikom, g. Josip Lipold, posestnik v Mozirji, namestnikom. — (Sneg) je v soboto in prejšnjo noč na debelo zapadel. Na Notranjskem morajo biti tudi hudi zameti, kajti sobotni dopoludanski brzovlak imel je jedno uro zamude. — (Nogo zlomil) si je g. Lopan, naduči-telj na slovenski Šoli Celjske okolice. Šel je v četrtek zvečer po ulici, kar mu spodleti ter pade tako nesrečno, da si je nogo nad gležnom zlomil. — (Iz Trzine) se nam piše: O Trzinskih tatovih je že tako malo več govorjenja, kot je prav, naj torej še jaz dodam nekaj popravkov. V Trzini neso našli žandarmi ničesar, o čemer bi se moglo reči, da je iz Perdanove prodajalnice. Dva Mačka sta v Trzinu, a oba sedita doma za pečjo, ker nobenega ne primejo. Konj in voz sta bila Čebu-Ijeva; Maček jih nič nema. Prijeti Prelovšek je Trzi-nec, ne Mengšan. Sploh je pa mej Trzinci tudi nekaj takih, ki izpolnujejo vse božje zapovedi, ne-le b< dmo. — (Za IV. letno zasedanje porotnih razprav v Rudolfovem),ki se prične z 9. decembrom t. 1. izžrebani so naslednji I. glavni porotniki: Skočir Fran, posestnik iz Krtine; Kozina Fortunat, posestnik iz Sušja; Vogt Rudolf, trgovec iz Kočevja; Šircelj Fran, posestnik iz Pijavce; Te-kavčič Anton, posestnik in gostilničar iz Dvora; Bukovec Anton posestnik iz Skovc; Zaidnicer Fran gostilničar in trgovec iz Podzemelj; Planinec Janez, posestnik iz Boštanja; Colarič Martin, posestnik iz Slinovec; Lovšin Janez, posestnik in Žagar iz So-drašice; PečariČ Martin, posestnik iz Dtašice; Ku-lovic August, zdravnik iz Toplic; MalneriČ Martin, trgovec iz Črnomlja; Nemanič Martin, posestnik in mlinar iz Zelebej ; Filak Matija, posestnik iz (iradara ; Zaplatar Fran, posestnik od St. Helene; Tram-puš Fran, posestnik iz Metlike; Hočevar Matija, posestnik iz Skrjanče; Gasperšič Fran, posestnik iz Medvedjeka: Eppich Jožef, gostilničar iz Mosch-vvalda, Zagorjan Anton, posestnik iz Zagorice; Ko-šak Jožef, posestnik iz Dol. Kronovega; Malic Peter, posestnik iz Vinice; Strajner Fran, posestnik iz Vel. Loke; Bižal Peter, posestnik iz Predtrga; Planinškek Janez, posestnik iz Zgor. Trebnjega; Logar Friderik, posestnik in trgovec iz Ribnice; Šašelj Janez, posestnik in pek iz Mokronoga; Lu-kan Matija, posestnik iz Brezja; Fortuna Janez; posestnik iz Sela; Uhan Anton, posestnik iz Rodne; Krašovec Anton, posestnik iz Št. Vida; Šus Matija, posestnik iz Mihelje vasi; Engelsberger Rupert, trgovec s Krškega; Košak Jakob, posestnik iz Družinske vasi; Baštar Anton, gozdarski kontrolor iz Kočevja. — II. Nadomestni porotniki ; Mehora Emanuel, gostilničar, Kosiček Fran, posestnik, Dr. Poznik Albin, c. kr. notar, Sirauss Ljudevit, trgovec, Pintar Janez, posestnik, Florijan Skaberne, gostilničar, Duler Karol, posestnik iz Rudolfovega j Plantan Fran, posestnik iz Kandije; Hude .Jožef, posestnik iz Mirne peči. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je v preteklem meseci 1905 strank 490.704 gld., izplačalo se je 1720 strankam 513.553 gld. 2 kr. — (Medveda), 137 kg. teškega, ustrelil je na Kočevskem dne 27. novembra g. Henrik Hofholzer. — (Razpisana) je služba 2. učitelja na dvorazrednici v Črnem vrhu. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. t. m. na okrajni šolski svet v Logatci. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Postojina 6. decembra. Dr. Ferjan-čič izvoljen državnim poslancem z 7 9 glasovi proti Globočniku, ki je dobil 71 glasov. Logatec 6. decembra. Dr. FerjančiČ 45 glasov, Globočuik 12. Postojina — Sevniška poddružnica .... 112 n 30 ■ Kupčija z jabolki (neimenovanega izvedenca honorar pri komisiji na drž. kolodvoru 21. nov. 1886) 4 „ — V Ljubljani, dne 1. decembra 1886. Dr. los. Vošnjak, blagajnik. Zahvala. Vsem p. t. gospodom volilnim možem, ki so dne 29. novembra pri volitvi deželnega poslanca namesto umrlega g. Ad. Obreze za me glasovali, dasiravno tega nesem niti želel niti prosil, se za to nepričakovano in na tako sijajen način izkazano čast in zaupanje prav iskreno zahvaljujem, zagotavljajoč, da tudi kot r.eposlanec bodem vsikdar in po vseh mo^eh delal na to, kar mi bo velela gorka ljubezen do mojega naroda v obče in posebej do mile mi Notranjske. V Sv. Petru, dne 1. decembra 1886. (904) Fran Križaj. Trpotcev Izvleček z apno-ieleiom zanesljiv, upliven in 20 let preskusen proti auiiei, plačnici, katara, kadiju in pomanjkanju krvi. — Crna gld. 1.10, — Fran« ciHku*ova lekarn« na Dunaj I, V, Hnnds-thurmerstr&Hse ftt. 113, lekarna I'h. pl. Trnkocsv v Ljubljani in v največ lekarnah. ^855 — 1) Po slano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, (817-8) skuSeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo ; proti zabasanju. — 1 skatljica a 15 pil 15 kr, 1 zavoj im 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem ae |ako I ■vari. — Pristne so samo, če ima vsaka skatljica rudeče j tiskano našo protokolovano varstveno znamko ,*Sveti Leopold'* in našo firmo lekarna 9»prl nr. Leo- ! poldu'% Dunaj« mesto, Eelce der Nplegel- nnd j Plonkenicasse. Dobivajo se v lekarni CJ. Piccoli. Poslano. Zsl mašenje otliti zo*b ni t>ol jNega in uplivnej*£e|ra. sredstva, kakor j zobna plomba c. kr. dvornega zdravnika za zobe dr. J. G. POPP-a, na Dunaji, mesto, Bognergasse št. 2, (158—5) katero vsakdo sam prav lahko in hree bolečin dene v otli zob, ki se potem trdno s pri me z ostanki zoba in dlesnom ter varuje zob proti daljšemu razrušenju. Cena 1 gld. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swobođa, V. Mayr. U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli; dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, £d. Mahr, P. Lassnik, bratje Krisper. lastnica npravnlštva. Gosp. dr. F. F. v Brežic .h. Z danes poslanimi I'2 gld. imate plačano naročnino |nl»ljn ti i. (lionjfr-o**iil t dt. T ). Prosilci, ki so vešči pi«arničnega poslovanja, posebno pa oni, katerim je znana manipulacija zavarovalnih pisarni«-, imajo prednost. (878—3) Proda ali v najem se odda v nekem jako živahnem trgu, tik farne cerkve, na okrajni cesti prostorna hiša. pripravna za vsako trgovino ali obrt, s petimi sobami, pro-dajalnioo z vsemi pripravami, hlevom, kletjo, ledenico, dvoriščem, gojzdom in njivami. — Kaj več piBuumo ali ustmeuo pri Franu Kovue-1, trgovci in posestniku v Travniku pri Rakeka. (,882—3) Št. 7826. (5)00-1) Razglas. Deželni odbor s tem objavlja, da se bode pobiranje deželne naklade po 6 gld. od vsakega hektolitra (oziroma 6 kr. od vsakega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije. likera in vsake vrste poslaščenih žganih pijač) v davčnih okrajih Bistrica, Velike Lašče, Idrija, Kranjska gora, Kranj, Ljubljanska okolica, Ljubljana mesto, Kostanjevica, Litija. Metlika, Mokronog, Radovljica. Novo mesto, Žužem-perk, Kamnik, Trebnje in Črnomelj za leto 1887. potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo. Za leto 1887. je dražbena cena, ki se hode izklicala, za navedene okraje tako le postavljena: j Bistrica .... 1600 cl. 6000 gl \ Velike Lašče . 1200 „ Metlika .... 400 n j Idrija..... 1600 „ Mokronog. . . 1600 D : Kranjska gora 2800 „ Radovljica. . . 10000 14000 „ Novo mesto 1600 » i Ljubljanska Žužemperk . . 600 ! okolica . . . 14000 , Kamnik .... 12000 ji ' Ljubljana mesto 14000 „ Trebnje .... 400 it Kostanjevica . 400 „ Črnomelj . . . 400 n Dražbena obravnava vršila se bode Poslano. 8 4ft) Najboljša pitna voda pri epidemijah. ■Lb. gl. kr. Plenica, hktl. . . . 6 66 Špeh povojen, kgr. . — 68 Bež, „ ... 4 71 Surovo maslo, „ — 901 Ječmen, „ ... 4 06 Jajce, jedno .... Mleko, liter .... Goveje meso, kgr. — 3| Oves, » ... 2 76 — 9 Ajda, • ... 3 74 — Proso, „ ... 4 71 Telečje „ „ — 54] Koruza, » ... 6 04 Svinjsko „ „ — 54 Krompir, „ ... 2 85 Koitrunovo „ „ — 30 Leča, . ... 10 — PiJaneo..... — 40 Grah, „ ... 9 — — 17 Fižol, , ... 10 — Seno, 100 kilo . . Slama, , „ 3 Maslo, kgr. . 1 — 2 68 640, Mast, „ — 64 Drva trda, 4 Q metr. Speh frisen, „ — 62 „ mehka, „ „ 410 dne" 6. decembra^. l){ t . (Izvirno telegrafiono poročilo.) »j . Papirna renta.......... 84 gld. 15 kr. Srebrna renta.......... 8* „ 75 ,. Zlata renta........... 114 n 90 6°/0 marčna renta......... 101 „ 20 Akcije narodne banke....... 887 „ — Kreditne akcije......... 301 , — , London............ 126 , 20 Srebro............. — „ — , Napol............ 9 „ 97 C. kr. cekini.......... 5 , 98 Nemške murke......... 61 , *-'/.■ GLAVNO SKLADIŠTE 5fm0NI£E£--ZZLo najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas iikuian Mek proti trajnom kašlju plućevine I ieludoa bolesti grkljana i proti mehurnlm fcntaru, III \ UF, MATTONIJ A Karlovi vari i VVidn. dne 11. decembra 1. IHH«. ob 10. uri dopoludne pri deželnem odboru kranj-| skem v Ljubljani ter se bode vsak navedenih davčnih okrajev v namen zakupa posebej izklical. Pri tem se opomni, da se bode ta davčna okraja Ljub-' ljanska okolica in mesto Ljubljana le skupno jednomu zakupniku oddala, i Druge določbe, pod katerimi se da deželna naklada v najem, so objavljene v „Slovenskem Narodu" od dnd 1. decembra 1886 št. 275. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 2. decembra 1886. V naiem laloiništvn je hita in s,- dobiva po vseh knjige knjiga: Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brczovnik, utiteij. 12 pdl v oSti 65 kr. Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dosdaj le nenatis ntnih kratkožasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkočasnic in smešni,-, predno je vse nabral, jih opihl in potem fnmcmo ratvrstil ga vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvalrien na njegovo delo, saj bode iitajoč podane smefnice preiivel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pičli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-Hnjeno bode nove moli. Kar je sol jedilom, to je humor (JalaJ iivljenju. «Humor zgubljen, iivljenje zgubljeno*, prard K. Biihltr Ig. pl. Kleinmayr SI Fcd. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu. ] (8*4-1) Išče se deček za večjo prodajalnico na deželi, slovenskega) jezika v govoru kakor tudi v pisavi popolnem zmožen. — Pisma naj se poSiljajo na A. Lavrenčič-a na Rakeku. (901—1) Originalni, pristni TRPOTCEV ix.vUm'm-K m (podfoHtornokiMlim) apnensko-železmm sirupom, kateri izdelajo samo lekar Vlctor pl. Trnkoczy. Izvrstno, že dvajset let preskuieno iu nepre-kosljivo sredstvo proti: suhemu k»*lju. liri-puvoNti. trdovratnemu katH.ru, pomanjkanju krvi, bledici, jikrofeljnim pri otrocih, kujHanJu. Mlabottti pluc, Jetiki. »lutanju krvi, tuberkulozi in za okrevajoče. Najboljšega priporočila vredno za vse bolne na prHih in na plučih. PozornOHti vredno! V trgovini nahajajo se razni izdelki, ki obstoje iz trpotcevega Noku (ne iavleeka) ali pa samo apneno-ielezneK«. Hiropa. Se ve da taki izdelki ne morejo imeti tacega npliva, kakor izvleček, kojega jaz izdelujem, v katerem sta obe zdravilni snovi (trpotcev in apneno-železni sirup). (854-3) Mf Svarilo. ~W Da ie Uhko loči uplivni izrleCek od UM. Cena origi-nalnoj steklenici «ld. I.iu. po pošli 20 kr. več itrslfcni zn&mii- sa »avijaujo. Zaloga pri gosp. lekarju U. pl. Trnkoozy-Ju v LJubljani in v lekarnah vseh večjih provincija nih mest. 1 *i-i?-tiii li zdravilni malaga-sekt po analizi cea. kr. poskušuje postaje /;i vina v Kloster-nt-nburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepćilo za slabotne bolne, okrevajoč, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in .slabemu želodcu izvrstno upliva V '/i in '/■ origina uih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko NFANJHkK IIK.Ot IM: % VIKOM DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a 2.so in glđ. I.30. 2s*£ed.3.cixa.slca. 3m.atla.gra, naravna, carte "olar.: lie l/( steklenice icltf. 51.—, steklenice gld. I.IO. Dalje razna fina Inozemska --ina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V LJubljani: pri gospodih: Uhald pl. Trnkoczv, lekar, Josip Svoboda, lekar, U. I. We»zel, prodajalec delikates. V 14 ran ji-, pri gospodu Fran Dolenz. trgovec špecerijskega blaga. V i.o ki : pri gospodu Jurij Deisiiiger, trgovec špecerijskega b aga. (824—5) Po kozarcih se toči vino VINADORSKK trgovine v LJubljani v g. Fr. Ehrfeldovej restavraciji v hotelu „pri Slonu". gtMf~ Na znamko „VTNADOK" in zakonito deponirano varstveno znamko prosim natančni* paziti, ker se le potem more jamčiti za obsolutno pristnost in popolno dobrino. Marijinceljske kapljice! I za želodec, | • __________"I 11,1 iv.viinpm nrnninu urirniunn 9 HWWA=ZELLER TROPFEM NUR ECHT BEl APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCK 20, po izvirnem propisu priretane in m dobivajo le v lekarni Trnkoczv, zraven rotovia V LJubljani, so najboljše in, kakor mnoga -pričevala potrjujejo, najskusenejSe in prospeš-nejše kapljice Zoper vse želodčne bolezni in inih nasledke, kakor: smrdljivo sapo, neteč-110-4. želodčno slabost, napenjanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zgago, kamen, premočno zaslezenje, zlatenico, gnjus in vsr.diganje, zlato žilo, glavobol, ako pohaja i/, želodca, želodčni krč, zaba-sn nje. preobložen želodec z jedili in pijačami, obistne in jetrne bolezni itd. Sv .1 i*ilo I Še jedenkrat nam o omeniti, da so te knpljice izpostavljene velikemu ponarejanju. UnngO ijudij je, ki neso velći V pripravljanji teb kapljic in pod imenom „Marijinceljsku kapljice1* ras peča vajo slednje kot ponarejene kapljice mej nevednim ljudstvom, da le morejo napraviti kako kupčijo. 'Pl- kapljice zaradi svoje brezvspešnosti neso prave „Marijinceliske kapljico za želodec", ampak le grenka Vođa. Kdor torej želi pravili M» rij imel jsk i h kapljic za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno na gorenje podobo Matere Božje, ki je za varnostno murko postavno zajamčena in mora biti na vsaki stekleničiei. Prodaja il>8.r)—9) „LEKARNA TRNKOCZY" zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. "■*H Steklenica z rnbilnlm iihvodom velja 20 kr., tueal '£ gld., 5 tuealov le S gld. ••••••• Naznanilo »Si krčmar j ei | in trgovcem. § 1 je iz žita. rovka hktl. aa 18 gld. « n 96 n n p 38 „ . n 38 . 2H •jO Najfinejše žgan. >Sj Najfinejša BliVO.-J^J * _ druženku . -jo Najfinejši Kuba-rinii . jSJ Najfinejše rozolije vseh vrst . „ „ p< ^ Naslednjo pijače razpošiljajo se v hrastovih Ki, *rO sodih z železnim obročem blizo 4 litre s poštnini frj* jSj povzetjem Iranko na vse poštne postaje v Av- J^c 0\ stri j', ne da bi prejemnik še kaj stroškov imel. l^i. -jo Najfinejši ćuJMki Kinu iz .lumajke gld. 4.80. P^f jSJ Najfinejši liiibu-ruiii...... » 2 S>0. J<< y\ Najfin. pristna SiriuiJNku slivovkn „ 8.60, "jO Najfinejša Ntujernka viNiijevka . . „ 3.80. 177* jSj Najfinejša briiijevk« .... •.....2.90. v\ Najfinejši klmelJnovee „ 2 00. 10. "jO Najfinejši klo*ter*ki liker JJenedik- frj ,H tii.ur)........... Ivseiiea želodce iz gor silili Zellid) izvrstna zdravilu Ina in okusna pijač.i proti boleznim v želodci, kataru in krču v želodci. 1 steklenica z navodom, kako se rabi .40. Razpošilja v obloženoj kakovosti graščinska žganjarija in tovarna Benedikta Hertl-a, (839-4) v Konjicah, na Spodnje Štajerskem. jMW~ L:'cro drozenko vedno kupim in sode za litre v dobrem stanju za 70 kr. nazaj vzamei i te 1 IH ID vina. Najboljše in izkušenejše sredstvo za to je pristna, francoska GA T *jp "O TH A (Osteocolle saua odeur ilJj J^H 1 A pour clarlfler). Iznenadno ugoden uspeh ee Jamči. — Dobiva se pri ^V. I lati mu mii-ii v Ljubljani. Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj (840—6) V zalogi klobukov Mffl K R E J 151, na Kongresnem trgu. na voglu Gledaliških ulic, se dobč najfinejši in najnovejši za gospode in dedke, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati izberi in po nizkih cenah. 199—39) Razpoši- DEDMUhRnA TIPU!! u RRLMII Ze|nytrh Ijalnica ULnlinHIlUH MuilU V DllIlUi štev. 18 razpošilja po poštnem povzetji : (620—16) Brnsko blago za moško obleko v ostankih, iz ciste najfin. volne, 310 metra zx celo zim-nko oOleko. Žensko sukno, iz čiste volne, v vseh modnih barvah, 10 metrov ) a popolno obleko, 100 cm. široko. mt uut. h.—. Mm Zimski niger-loden, najnovejše in najtraj-nejše za ženske obleke, 100 cm. širok . lo metr. gld. 5.50. Indijski fonla, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. io metr. gld. i..»o. Volnen rips, 60 cm. širok. 10> metr. gl ne-Jem alueaji ponuja velika «>d llam-bur»ke 4lr«a>e najamčeua denunia loterifa. Specijelno pa: 1 prem. a ni ur k 300000 1 dobit. a mark 200000 2 dobit. ;'i mark 100000 1 dobit. a mark 90000 1 dobit. a murk 80000 2 dobit. a mark 70000 1 dobit. a mark 60000 2 dobit. a murk 50000 1 dobit. u murk 30000 5 dobit. a murk 20000 3 dobit. u murk 15000 26 dobit. a murk 10000 56 dobit. u murk 5000 106 dobit. :'i murk 3000 253 dobit. a murk 2000 512 dobit. a mark 1000 818 dobit. u mark 5 0 0 31720 dobit. a mark 14 5 16990 dobit. u murk 300,200, 150, 124, 100 , 94, 07, 40, 20. •' Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMHI'IUiII dovoljena in z vsem državnim premoženjem zujainčuim denarna loterija ima 100.0O0 srečk, od katerih se Izžreba 50.5O0 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost t<< denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjim na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pu nu 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena ptMlpiNani trgovski kiii in vnuk, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno nu njo obrne. Oustiti naročevulci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo se naročitve i/.vrše tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razredu velja 1 eeSn originalna »roeka av. v. gld. S.50. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 eel rl ina originalne srečke av. v. gld.—.90. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega Me razvidi vse natančneje. Tukoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po nacrtu izplačuje pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanju, pripravljeni smo ne Ugajajoce srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročilu skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekuko pu pred 9. decembrom 1886 nuni direktno doposluti. (kuteri dan bodo žrebanje prvega razreda) (773—15) VALENTIN & C0.( Bankgeschaft, HAMBUBG-. E Trgovsk pomočnik, slovenskega in nemškega jezika zmožen, v prodaji špecerijskega in galanterijskega blaga dobro izurjen, želi svoje sedanje mesro premeniti. Ponudbe pošiljajo naj se upravništvu ^Slovenskega Naroda" z naslovom: „A. Z. nt. 10.". (902--1) Kdor hoče dobivati (718 —11 pristno Brnsko volneno blago, obine naj se z zaupanjem na najst&T&O tvrdkc za Bukno Brno, ustanovljena 1 822. Popotni plaidl pu Kld. S.50 in višje. Uzorci /astonj. G». krojaškim mojstrom pošljejo se karte uzorcev zastonj. Neprciiiočljtve mama e za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. Južne ieleznloe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. i554—alJ) Št. 19.71£. (873-3) Dijaška ustanova. S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeno je pri magistratu 8. mesto Jernej Sallocher-jevih ustanov po 50 gld. na leto. Pravico do te ustanove imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pridni. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem spričevali zadnjih dveh semestrov, uložiti je ižJt. decembra letos potom šolskega vodstva pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 23. novembra 1886. V Calumeta v NeverneJ Ameriki dne 25. junija 18y6„ Blagorodni, plemeniti gosp. TRNKOCZY, lekar poleg rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vam, da sem prejel Vašo pošiljatev domačih zdravil, kakeršne Vi naprav ljute, v svojo največjo zadovoljnost. 1'ronim Vas teti* j še jedenkrat, po pošti poslati naslednjih iz^r tno nplivajočih demačih zdr«vil ter Vam hkratn pošljem 9 dolarjev, (nad 20 gld. av velj., za po.dač lo troškov. , Vzlic precejšni iti voftnih troškov se ne ustrašim naroAiti h jaki > raaiirjenih domačih zdravil iz Calumeta, lllicliitfan* % Severne| Ameriki, ker jih moji tukajšnji rojaki po pravici močno zahtevajo. Ostanem V->m udani Toslp Schneller, v Calumeta, Jlichigan. Sev. Amerika. 5 dvanajstoric !tlari jaceljNkili kapljic za želodec. proti želideevnn boleznim itd., 1 steklenica 20 kr. 5 v-avitkov kri eitttilnih krogljic, 1 škatliica 21 kr. 1 dvanajstorica cvetu zoper trganje po «lr. Mnlie~i, proti protinu, revinutizma itd , l steklenica f>0 kr. 1 dvanajstorica aoku kranJMkilt planinskih zelirte s pod fosfor lo-kisl ni apnom in železom pomešanega, proti plućnim boleznim, kašlju iti hr'pavoati, 1 steklenica 56 kr. P. n. Jednakih zahvalnih pisem in naročil za domača zdrnvila lekarneTRNKOCZV, zraven rotovia v Ljubljani, došlo je poslednji iz vseh držav kontinenta, na stotine iz krpnovin Avstro-Ogerske in sicer od zdravnikov, lekarjev, civinozdravuikov, duhovnikov itd. itd. (792—7j Za večjo kmetijo išče se zanesljiv oženjen mož, ki ume gospodarstvo. Kmetski živež, svečava, luč in stanovanje zanj in za njegovo rodbino zastonj. Plačilo po sporazumljenji. Upokojeni nižji državni služabniki, nemščine in slovenščine zmožni, imajo prednost — Kaj več se izse v Ljubljani, Reselnova cesta št. i8, I. nadstropje, na desno. 874-3) Izvrstno pivo v steklenicah priporoča *330 31) pivovarna Janeza Perlesa T7- Xi3\a."bljatxii, Slonove \a.lice. Vrat, bronchije in pluča, za koja nikdar nesmo preveč skrbni, ds jih ohranimo pred prehladom vsled gorkotnih razlik in preobratov; ohraniti je najlozjc, ako bc rabijo = antikatarhalne salicilne pastile H lekarja Piccoli-ja v Ljubljani. S pomočjo lastnosti, da ustavljajo gnilobo, so najboljše sredntvo proti daviei ali dlfteiritiki. in ker podpirajo dušnikove organe, čistijo tudi glas ter odpravijo vsako dusnikovo. vratno, kakor tudi sosebno plućno vnetje. Isto tako ao antikatarhalne salicdno pastile, ker omehčujejo slezo, najvarnejše sredstvo za vBe one imenom neimenovane stanove, k jim je največja skrb dobiti in ohraniti si lep, gladek in čil sonoren glas. — V Skatljicah po 20 kr. prodaja Li:ii\lt\A IMCKHJ-j« va „pri angelji' , v Ljubljani, na Diiuajskej cesti. Vnanja naročila izvrše «e takoj pn»ti povzetju zri-ska po c. kr. pošti. 760—91 Št. 19.874. (903-1 > Služba mestnega strazmestra. Pq sklepu mestnega odbora je zopet popolniti izpraznjeno služl)o tukajšnjega ine*iucgu slraž-meNtra. za katero je ustanovljena letna plafta 500 gld. in pravica do službene obleke. Neobhodno potrebno je za to službo izkustvo v javnem varnostnem službovanji. Prošnje z dokazili o tein svojstvu in o dozda-njem poslovanji sploh, o starosti, o fizični sposobnosti in o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, uložiti je do £4. decembra letos pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni slu/bi, potom predstojeće gospodske. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2. decembra 1886. Najlepši in najprikladnejši darovi za Božič. Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, podliju proti postnemu povzetju, dokler se ne i/pru/uc zaloga, sledeče blago mnogo eeneje, kakor nI »ne Izdelovanje. Velika množina suknenih ostankov! 3 V* metra dolgih, po najlepših uzorcih, za celo moško obleko, 1 ostanek gld. S.75. flsT Vsak neugajajoči ostanek vzame se nazaj. ""JsjS te I ostanek posobne preproge 10—12 metrov dolg, vseh barv, jako trajen, gld. S.SO. Kuhinjske iz sivega platna, kompletno dolge, a komadov 70 lir. Prt iz jute, najnovejši uzorec, kompletno velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 90 kr. Prtlčkl beli, platneni, */4 v kvadratih, 6 kom. gld. 1.20. Kavini prtički platneni, v vseh barvah. 6 kom. 80 kr. Domače platno 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, sid. -i.ao. srajce iz dobrega oksforda, kompletno dolge. 8 komadi gld. 2. Garniture iz ripsa v nuj k rasnoj Si h barvah, a posleljul odeji in na« misni prt, okolu in okolu z vrvico in cofi. (inruilura gld. 4.50. Posteljne odeje iz rudečega kretena, elegantno prešite, kompletne velikosti. 1 kom. gld. a. Damast-oradl za posteljne prevleke, 1 vatel širok, izvrstna bata. 1 kos (30 vatlov) gld. 5.50. Platnene otirače, bele, z rudečimi kraicl. a kom. gld. 1.20. Polplatneni žepni robci za modke in ženako, veličastno narejeni. 1 dvanajMt. glđ. 1.8G. Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. iz toikega, črnega ali ruja-vega pliša, jako velike, (poprej po gld. 8) sedaj HBiuo gld. 4. Kravate za gospode, elegantno narejene, I kum. gld. 1. Slamjače (popolnem sešite, jute-platno, pasaste v vseh barvah), kompletne velikosti, 1 kom. 91) kr. Z iz dobre kotenine, s čipkastimi ustavki, a kom. gld. ».25. Gospodinjski pia&pas&iki iz modnega modrega platna, tiskani po naj no v. uzorcih. e kom. gld. l.RO. Konjske žebrake, temna in sivo, z barvastimi krajci, 190 cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. gld. 1.SO. Žepni robci obrobljeni, /. barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dvau. za gospode gld. 1 r „ „ gospe kr. »0 1 _ „ otroke kr. OO Garnitura ii jute, 1 prt In 2 posteljni oileji, lepo narejena, kompletue vo-likosti, gld. 3.SO. popotni plaidi, iz čiste volne, 3*5 m. dolgi, 1*60 m. široki. 1 kom. gld. 4.50. Jermen za popotni plaid 75 kr. Frottier- t aee, jako elegantne, z jako ru-defiimi krajci in resami. 6 kom. gld. l.SO. JPrašiii robci iz sivega platna, z rudecimi krajci. S kom. 60 kr. Boki za čistenje stekla iz belega platnu, z rudečiini krajci. « kom. gld. 1. Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moško, žensko in otročje perilo. 90 ctm. širok. 1 kus (30 vatlov) gld. 5. Namizje, 1 prt in O prtičev iz platnenega damasta. darnitura gld 2 SO. Zastor iz jute, 2 dela, po 8'/« metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, gltl. 2.ao. Sternbergsko blago »posteljno obleko, 1 vatel široko, v vseh barvah paaasto, gar. pristne barve 1 kos (30 vatlov) »Id. O. Prti v vseh barvah, 3 kom. hU veliki gld. I, /4 s o««- 2. 10 Zastori 1 metar iirokl, v veličastnih uzorcih 1 meter 25 kr. Predposteljne preproge iz jute, I'/, ro"tra dolge, okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 par Kld. l.aO. Ox1ord, 30 vatlov, gW. 4 Platnena rjuha (brez šiva), 2 m. dolga, 1 l/a m žiroka, iz najboljšega platna. 1 kus gld. 1.40. Narejene moške hlače iz dobrega cheviota, jako pripravno narejene. 1 i»nr »Id. 1.35. Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. Korespond enca v vseh avstrijskih jezikih. TS? Proti stalnej plači in proviziji išče dobro priporočene in spretne zastopnike jedna prvih in najboljših tovarniški li Ili*. — Ponudbe pod naslovom Gr. IV. Iiostc restante Zagreb. (884-3) 4 4 4 4 4 4 4 4 Naznanilo. Podpisani naznanja slav. občinstvu, da so pri njem dobiva vhuU tlim svež ržen kruh in vsakovrstne nasladne pekarije, kakeršne se doslej še nikjer neso dobivale. — Tudi zagotavlja vsem svojim naročnikom ustrezati z dobro vago in najnižjo ceno. S spoštovanjem (825—5) pekovski mojster, Stari trg it. 19. jCACA0| in ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SoHNE ki sta pri prvej Dunaj skej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata naio uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—10) Dabiva «e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-liiiates, v l.|iibljuni pri g. Petru I ..us*u i k-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošilialnica Dona j, IV., Allegasse \r. 48 (poleg juž. kolodvora) HENRIK KENDA v LJUBLJANI. Največja zaloga S^kožuhnih mufov^! od 2 d.© ^ gfld™ cenejši Irot povsod, iz vsakovrstne kozunovine: ruski svilnati zajeo, domaći, divji saje o, opio«, Amaoone, flkungs, Sealskln, Sealskinblsam, astrakan pristni in imitiran, llsloa i. t. 56—i?) »' v Xij-o.-tolja.rLi, Stari trgr št. 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znanilce se svari. A rezanje že o I"1 v ■ v ■ 0Z1C1. K inscem SREČKE «s> Glavni dobitek v gotovini I 10.000 -. 5000-» rS 20"„|| 4788 denarnih iloliilkov. S^inscem-srečko dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: IIll«liliipc>Ntu. \Vail/iM'ij.',asM' <». (787—35; VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna". Št. 19.874. Razpis službe. (SS8—2 Pri mestnem magistratu Ljubljanskem je izpraznjeno službeno mesto policijskega komisarja z letno plačo 1200 goldinarjev in pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10%nih petletnic. Prosilcem za to službo je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, katere treba za više upravno ali pa za sodnijsko službovanje o dozda-njem poslovanji in o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika, uložiti do 121. decembra loto* pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstojeće gospodske. Prosilci, ki so praktično izurjeni v policijski službi, imajo caeteris paribus prednost. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 29. novembra 1886. ms. i Kri čistilne trroljice bo bo vselej sijajno osvedocile pri sabaaanil elo-veAkega telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpneulh 11 ili. akHženem * elodci, pomanjkanji bIhmH do Je