108. številka. Ljubljana, sredo 13. maja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, lzvzeiusi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold za pol leta 8 tjold sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanje na dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa14. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš*. Denašnji položaj slovenskih ljudskih učiteljev. (Poslano iz učiteljskih krogov.) Pod tem naslovom nahajamo Slanek v 13. broji hrvatskega „Školskega prijatelja". To nam je povod, da tudi mi o tem pitanji svojo mnenje izrazimo, in da ob enem nekatere misli v ovem članku pojasnimo. — Položaj slovenskih učiteljev je v sedanji dobi sploh težaveu, „kukovan" ga imenuje pisatelj v hrvatskem jeziku. Kakor je za Slovence sploh škodljivo, da so po tolikih deželah razkosani, takisto jo tudi to slovenskemu šolstvu v kvar in slovenskemu učiteljstvu jako neprilično. — Ono je podložno peterim, oziroma šesterim različnim deželnim Šolskim svetovalstvom, od katerih vsako drugače npliva na svoje šolstvo in učiteljstvo, katero se pa tudi ravna in ravnati mora (V) po dubu svoje šolske oblasti. Različna je tudi skrb pojedinih teb oblasti za napredek šolstva, za boljše materijelno blagostanje učiteljstva, sa večjo izomiko njegovo. Vendar v enej stvari so si naša deželna šolska svetovalstva edina, namreč v tej, da za napredek šolstva na narodni podlagi ničesa ne store. Zavoljo tega ima omenjeni pisatelj prav, ko govori: „Neznamo iruade li u našoj monarhiji ijedna zemlja, u kojoj bi pučka (ljudska) škola tako čista bila od tudjinstva, kao što je upravo škola hrvatska. Nu posve inače je to u Slovenskoj, gdje još dan danes nije riešeno pitanje, je li Slovenac kod kuće svoj i je li njemu pripada pravo obzirom na nauk onako, kako po naravi i zakonu pripada svakomu narodu u avstro-ugarskoj monarhiji. U slovenskoj zemlji svaka će si tndja knjiga, tudja mapa, tudji globus prije znati prokrčiti put, nego li domaćim jezikom napisano djelo, a takovim se tudjim djelom otvaraju vrata u pučke škole upravo po onih, koji su u prvom redu pozvani, da bdiju nad narodnom prosvjetom (omiko) te da goje i razširuju svjetlost u narodu". To so istinite besede. Vendar pripada graja zarad tega, da naše ljudske šole bolje ne napredujejo, prav mnogo tudi okrajnim Šolskim svetovalstvom. V teh je na Kranjskem, Goriškem in tudi na Štajerskem mnogo narodnih mož, in le čuditi se moremo, da se ti možje, ki spadajo v onih okrajih k prvim domoljubom, za blagor šolstva v narodnem in materijelnem obziru bolj ne potegujejo. Ali se kedaj čita po slovenskih časnikih, da je to ali ono okrajno šolsko svetovalstvo kaj zdatnega storilo? Vsaj nijso okrajni šolski sveti vladni organi, marveč svobodno voljeni zastopniki občin in ljudstva ! — Drug uzrok slabemu položaju sloven- skega učiteljstva so pisatelju — nove šolske postave. O tem piše tako-le: „U Slovenskoj preustrojile m se škole, ali tako, da u tom preustrojenju acnalazi niti narod niti pučki učitelj nikakova izgleda za bolju budučnost. Svećenik (duhovnik), jedini prijatelj narodne škole po Slovenskoj, izrinuo se iz škole, te sada večom stranom upravljaju ljudi, kojim nije sveta stvar narod in njegovi interesi." Tu je pisatelj na krivem potu. Preustrojcnje šolstva po Slovenskem se je zgodilo na podlagi novih avstrijskih šolskih postav, katere pa terjajo več šol, terjajo šolsko obiskovanje za vso mladino, vpeljujejo praktične predmete v narodno šolo, zboljšavajo učiteljem plače, dali so učiteljem več svobode. Učitelju nij treba več biti za pičlo plačo niežnar in orglar, zahteva se zdaj od njega več omike, hoče se, da se posveti edino le šoli in narodnemu izobraževanju. Ce se vse to tudi izpelje, ne bode li narodu koristilo? Ali mar na Hrvatskem ne pričakujete željno novih šolskih zakonov, ki naj bi našim podobni in na enaki podlagi osnovani bili?! I to zopet nij istina, da bi bil svečenik etliui šolski prijatelj na Slovenskem. Pač malo šolskih prijateljev bi slovenska šola imela, ako bi se edino na duhovnike zanašala in naslanjala! A tudi to nij istina, da je na Slovenskem duhovnik iz šole izključen. On ima marveč toliko besede in toliki glan v šolskih korporacijah , kakor učitelj. — Naj bode vnet za šolo, naj se udeležuje delovanja pri raznih šolskih sve-tovalstvih gotovo ne bode trud njegov zastonj. Pasivna politika slovenskih duhovnikov ter zabavljanje proti vsem novim šolskim naredbam pa gotovo ničesar ne koristi. Ali mar verouauku nij odločeno potrebno število ur? Ali mar hočete na Hrvatskem popu več upliva pri šolstvu podeliti, nego ga pri nas ima? Dvomimo. Vsaj pišete v 12. broju, da naj bi duhovnik- v bodočih hrvatskih novih zakonih le „v svojem zvanju — v učenju besede božje prikrajšan ne bil." Ali je mar pri nas v tej svoji pravici prikrajšan?! (Konec prihodnjič.) Politični razgled. TVotrMitJc *fiiiu-i bodo imeli do oktobra meseca politične praznike. Septembra se snidejo deželni zbori, v oktobru pak zopet državni zbor. — Upamo da bodo poslanci med tem časom tudi marljivo delali doma med volilci za narodno vzbujo in politično izobraženje. Hrvatom priznavajo zdaj celo Nemci veliko napredovanje od onega časa kar so se z Magjari pogodili in narodne može pa Čelo vlade dobili, da-si je „sistem" prav za prav prejšnji ostal. Tako prinaša „A. Allge-meine Ztg." članek, ki se v tem smislu jako pohvalno o Hrvatih in njih zdacji vladi izrazuje. Vii*iiijc» clržuve. II tis ki cesar je Tatarom v Krimu splošno brambovsko dolžnost izdatno zlajšal. Vsled tega olajšanja so uvrste med vojno, ki bo sestavljena iz samih rojakov, v kateri vojni bodo lebko živeli po svojih tradicijah, navadah in religijoznih zapovedih. V ta namen se bodo naredile kavalerijsko švadrone, katere bodo sestavljene iz samih krimskih Tatarov; ti švadrcni se bodo uredili v posebne tatarske regimente, ki bodo imeli za uniformo narodno nošo Tatarjev. Vm»»cn9hi separatist poslanec Piccon iz Nizze, je torej svoj mandat položil. Sploh pa se zdaj javna pozornost Čedalje bolj na Nizzo obrača, kajti zadnji čas se je tam tudi ustrelil poslanec Borgondi. Iz tega bi se lebko sklepalo, da socijalne razmere na Francoskem razpadajo. Malo prej se je zaklal v Parizu poslanec Beule. Sploh pa se zgodi v Parizu toliko samoumorov, da jih mora policija zakrivati s tem, da jih ne poroča časnikom. Toda samoumora poslancev narodno zbornice pač nij moč zakrivati. Bergondi je bil advokat; imel je veliko družino a bil je v finaucijelnih stiskah. Zraven tega pa je bil še bolehen. Tedaj nema politično položje Nizze z njegovo smrtjo nič vzajemnega. Vsega skup je zdaj v narodni zbornici devet sedežev praznih. Piimor ke Alpe imajo samo dva poslanca še. V angleški spodnji zbornici je državni podtajnik naznanil, da vlada želi, da se di-plomat<čna zveza z Mehiko zopet začne. Angleška je bila, kakor tudi Spanjska, nde-ležnica francosko ekspedicije, pa jo še o pravem času popustila neplodno boriŠče. Dopisi. "MM Ptlijll 10. maja [Izv. dop. *] Nek gosp. dopisnik je v fit. 104 „Slov. Naroda" od 8. maja t. 1. marsikaj neresničnega o naši čitalnici pisal. V t m se tudi mi zlagamo z njim, da sedanje razmere čitulnicj.m nijso tako ugodne, kakor pred nekaterimi leti in da povprek pešajo, kar „S1. Narod" v dopisu iz Ljubljane 10. maja o vseh ondašnjih društvih trdi; samo tega ne razumem«', kako more g. dopisuik od ptujske Čitalnice zahtevati orjaško moč, da bi se edina sploš-njemu pešanju ustavila j po njegovih mislih je pic tukaj vodstvo krivo. Oprezno opazo- *) Audiatur ot altora pars. Urodn. vajo 2 leti tukajšnje razmere sem izprevidel da je razdvojen je slovenske narodne stranke in oster boj pri zadnjih tukajšnjih volitvah narodno socijalno Življenje oškodoval; tudi mi pritrdimo dopisnikovi želji, naj vsaka stranka nekaj prizanese; lepa reč! dokler pa človečanstvo ostane kakor je, bomo de na to dolgo čakali. Krivo poroča g. dop. da se v čitalnici politizira. Dalje pogreša znanstvenih besed, deklamacij, petja in predavanj. Tudi nemškutarji in Nemci, kateri so po sedanjem vetru v večini, tega ne zmorejo in imajo samo nbaleu in tombole; razen „kšefta" in vinske kapljice, se tukaj zbog nizke kulture malo kaj druzega porajta, kar g. dopisnik sam ve. Vi g. dopisnik morate od lani dobro vedeti, da je eden čitalničarjev izvzemši tri gospodične, ki so na glasovir igrale, sam pevce vadil, muzikalične produkcije in deklamacije sam izvrševal ali vodil, in končno brez pomoči opešati moral; zakaj pa mu nijste blagodušno na pomoč prihiteli ? Če mi veste vsaj tri gospode tukaj navesti, ki bi bili pripravni se v čveterospev pridružiti omenjenemu gospoda, jih hoče zopet vsak dan eno uro v petji vaditi, „sine salario, sine expensariou z govori in z igranjem na citrah pri vsaki besedi sodelovati. Dalje svetuje g. dopisnik naj čitalnica občni zbor skliče, se prahu otrese in z omikanimi in delajočimi možmi odbor napolni. Tudi brez dopisnikovega sveta bo sedaj ne-delajoči odbor občni zbor sklical, samo to prosimo, da naj g. dopisnik takrat pride in zagotovljen naj bode uže naprej, da mu z veseljem vsako častno službo v čitalnici ponudimo. Iz IjOgiitca 10. maja. [Izv. dop.:,:| V štev. 105 „S1. Naroda" v dopisu „Iz Cirk-niceu poroča dopisnik uzroke proti prestavljen ji c. kr. okr. glavarstva s6 sodnijo vred iz Planine v Logatec, češ da je eno uro od tukaj c. kr. sodnija na Vrhniki, na drugi strani zopet c. kr. sodnija v Idriji. Ali povedati mu morem, da Vrhnika nij eno uro od Logatca oddaljena, nego 1 ,/3 miljo. Pa tudi, ko bi le eno uro od Logatca oddaljena bila, ne vemo, ali bo potem še c. kr. sodnija tamkaj ostala, ali ne? Po naši misli ne. Dalje pravi dopisnik, da bi morali Cirkni-čanje, kakor tudi ložki kraj, noter tam od hrvatske meje, k okrajnemu glavarstvu v Logatec hoditi; ali obžalovati moram ta uzrok. Mar Ložanje in ondotni kraj nemajo svoje c. kr. sodnije v Loži, da bi morali v Logatec hoditi ? Je-li iz Cirknice v Logatec dalje, nego iz Logatca v Cirknico? Rovtarjeni logaškega okraja bi se tudi ljubo ne zdelo, ko bi morali, ako bi hoteli v Cirknico k c. kr. sodniji potovati, cela dva dni porabiti. Dalje tudi piše, da bi morali Cirkničanje ob Času, ko je v Planini voda, skoz nevaren gozd v Logatec potovati. To nikakor nij tako, ker jim nij potreba Planine iskati, Če imajo v Logatci opravilo. In če kdo iz Cirknice v Logatec (po nekdaj poglavitni, zdaj stari cesti) potuje, ga planinska voda nikakor ne zadržuje. To pa previdi vsak človek, kateremu je ta kraj le količkaj znan, da je Logatec pravo središče in najugodnejši kraj, ker stoji baš v sredi med Ljubljano in Postojno, in bi potem c. kr. okr. glavarstva bila veliko bolj v redu razdeljena, nego ko bi bilo c. kr. glavarstvo v skriti Cirknici. *) Tudi v tom smo dali protivnemu glasu prostor. Uredn. Tudi imamo v Logatci telegrafsko in Želez-nično postajo, kar je za c. kr. okr. sodnijo potrebno. V Cirknici pa tega Še nij. Is Rakeka se za majhen denar vsakdo lehko do tokaj pripelje. Da je pa v spodnjem Logatci bolj pravi kraj, ker je tudi poitni urad in kolodvor tam, nego v gornjem, kjer nameravajo, da bi se ta reč ustanovila, to je resnica. Iz Vipavo 8. maja [Izv. dop.] Kakor razni klečeplazi v „Novicah" in „Glasu" začel je svoje ime beliti tudi naš Grabrijan v „Slovencu" in pozneje v „Novicah". „Ne-bvalježni" svet nij hotel razglasiti kako dobro se je na godovdan kosilo, kaj jelo in pilo, koliko po agitaciji voščilnih pisem dobilo, objavil je to svetu g. Grabrijan sam. Nezmotni soprvaki so se spomnili, da so bili s „Sokolom ljubljanskim" z marsičem v farovški palači 1869. leta v naši Vipavi po-streženi, ter so g. dekanu letos za god krasen album poslali. Gotovo bi se mu bilo gratuliranje za god lansko leto bolje prileglo, kar mu sicer tudi letos, kakor se iz njegovih besedi j v farovškem listu in „Novicah" vidi, tekne. Dober tek 1 Naši čitalničarji so vsled blamaže pri zadnji svoji veselici malo poparjeni. Zdaj so izprevideli da jih bog ne tepe iz „ljubezni". Drugo zlo jih je zadelo z izgubo Silvestra, kateri kakor se govori je zarad onega Škandala in hudobnih „Narodovih" dopisnikov zapustil Vipavo. Nosorogove kože g. P. „No-viškega" dopisnika se vendar nobena zaslužena pušica nij prijela. Srečen tak Človek, pa zakaj bi Bi za take stvari kalil „medene tedne" saj bo „bogu k časti". Babjemn klepetanju v „Novicah" in farovškem listu proti našemu državnemu poslancu gosp. dr. Razi agu se iz Notranjskega malo odgovarja in čemu ? Prostemu kmetu naj se visoki njegovi govori bero — zlaga se popolnem z njegovimi idejami. Zato prazna je misel budalastih „starih" da z vsem črnilom kedaj očrne poštenjaka, kateri se je posvetil služiti naroda ne pa Rimu in sebičnosti. Iz .fl&trilioni 9. maja. [Izv. dop.j Naravna terjatev je da se vsaka stvar v svojem početku mora braniti slabega vnanjega upliva, ker v mladosti je vse najbolj občutljivo. Kakor so zdaj od vseh strani doneli žalostni glasi: „mraz", „mraz", in še utihnejo, tako se zadnja leta sem čujejo za vsakega rodoljuba žalostne tožbe, da mladega literarno delavnega naraštaja med slovensko mladino nij, in vendar na mladini sloni up naše boljše bodočnosti, posebno na gimnazijah naših. Podaril pa je gimnazijo mraz, posebno v Mariboru, v tej skrajni trdnjavi proti navalu sile germanske. Iz Gradca se vam toži, da tamošnji vseučelišČuiki Slovenci so le nekateri na izliko Slovenci, da je navdušenost za narodno stvar precej zaspala, da so se preveč mlitavosti polastili. Iz Maribora, iz Celja se javljajo enaki glasi, da se namreč med učečo se mladino mlač-nost do narodnosti širi, da nij prave navdušenosti za narodno stvar. Navedli so se razni uzroki te žalostne prikazni (glej štev. 259, 264, 266 „Slov. Naroda" leta 73), posebno nezmožno nekaterih učiteljskih moči slovenščine na gimnazijah, poudarjala se je na njih 8uhoparnost, pedanterija, starokopitar-stvo, njihova borniranost, duševna suhota, pomanjkanje estetičnega okusa, poezije, občne omike in nij brezpomembno vprašanje: „kako bodo ti ljudje talente budili in jim veselje napravljali, katero samo po sebi dalje dela v samoizobraževanji?" Posebno na tukajšnji gimnaziji se nahaja mož, ki je za slovensko mladino, kakor duplja, s katere snežnoledena sapa severa mrzlega veje, ki mesto, da bi mlade talente gojil, jih le nže v prvem hipu zadržuje v razvitkn, ako jih celo ne pomandra. Čulo se je nže (glej št. 34), kako čudne naloge ta sveti gospod daje. Pa k vsem njegovim slabostim (oziroma učiteljske dolžnosti), ki so zgoraj naštete, in hi so glavni zadržki »pesnega razvoja mladine slovenske, in katere v popolni meri ima, pridruži še se temu gospodu strašna — lenoba, oziroma p o-pravljanja slovenskih nalog, ki vse, kar si Človek more v enakem slučaji misliti, presega. Kaka se mora človek začuditi, ko sliši, da so se od lanskih nalog (ki so večji del same prestave, celo šolske) Šestega razreda v drugem tečaji le dve o pravem Času pisali, ostale pa še le po sklenitbi. Da zadnjih nij popravljal, se pač lehko samo po sebi razume, da pa tudi onih dveh, ki sta se o pravem času pisali, nij popravil (vsaj pri večini ne) pa vendar rede podpisal, to je res Čudno. In kako dela letos? čujte! Ko ta gospod z vezki pod pazduho v šolo prikoraka, je na mizo položi, zmoli svoj očenaš, v razrednici svoj posel opravi, odpre usta in pravi: „Jaz sem vaše naloge pregledal in videl sem, da so nekateri prav marljivo pisali!" In ko razdeli zvezke, pogleda med učenci sosed soseda in ga radovedno pita, je-li njegova naloga popravljena in ta mu z glavo odmajajo, smeje se naznani, da ne, le nekatere je milost (k večemu po 4 — 5) zadela, da je ostro pero svetega moža kako čaro napravilo, ako je v naglici kakov „o" mesto „a" napisal, ali pa „i" mesto nu" v dajalniku ali v mestniku in veleumna opomba krasi kraj lista: „Doslednost kje si?" ali tej enaka. Pa to je le pri nekaterih, pri drugih se red podpiše po — vnajni obliki, po dolgosti in široko« t i naloge, po priljubljenosti osobe in po raznih drugih enakih ozirih, na katere pravični mož gleda, in dostikrat še nazadnje poleg reda k prvemu napisanega stoji drugi z opombo zarad preslabe pisave, zarad prenagljenosti (pa vse to le kar se vnajne oblike tiče", na smisel, na razvrstje na izpeljavo cele naloge se ta pravični mož ne more ozirati, ker ne čita nalog, da-si se mu po dva cela meseca doma prašijo.) In zdaj, ko so se naloge razdelile, je treba novega naslova za drugo domačo ali šolsko nalogo, in ta se mora še le v šoli po kake Vi ure tuhtati in po tem šo le pride neko tako imenovano „kostišče", ki pa je zelo revno, največkrat nepotrebno. Kar se pod-učevanja tega moža v slovenščini sploh tiče, je baje vse suhoparno in revno, da se bogu usmili. Berilo (ki ga je sicer uže čas davno preskočil), dijakom doma v kakem kotu plesni, in namesti njega se latinski ali grški klasiki — pr ustavljajo. Ako se kak umotvor bera, je to tako predolgočasno in suhoparno, da je škodu zlatega časa. In zakaj? Ker menda neČe predmeta učencem zanimivega storiti in se svoji pedanterijo in suhoparnostjo več muk nego veselja do lepe materinščine napravi. Kaj hočeš o profesorji reči, ki pri branju Valeuštajna le nebistvene formalne reči vedno ponavlja in prežvekuje. Ako n. pr. kaki „mej" mesto „med" naprej pride, samo tega ali onega pita, katera oblika je boljša, hvali „koščeni" „med", pravi, da netreba jezika po nepotrebnem mehčati in več več enakega. Ali ako se „vošiti" prikaže, mora „ voščiti" za svoj „8" hrbet držati, ali ako „ii" mesto „iji" ali „ ji" piše tak g. učenik po doslednosti zdihuje, dragih bistvenih reči pa niti ne omeni in vendar bi vsak mislil, da se taki umotvori ne štejejo le zarad slovni-ških oblik, marveč da le mladi duh mladine budi, razvija, blaži, jači. In kako bode mladina svojo nalogo izvrševala, kako za svoje bodoče delovanje pripravljala, kako se svoje naloge zavedala, ako ga nikogar nij, ki bi jej zlatavredne besede slavnega moža: ,.1'či, bistri, hrabri duh svoj slavski, Čisti, pili, krasi govor svoje majke!" ponavljal. PraSam torej vsakega rodoljuba ali tak učitelj, ki tako v svojih psihologično-pedagogičnih zmotah in Blabostih ravna, svoje svete dolžnosti spolnu je V Kako hočemo literarno-zmožni in delavni narastaj na gimnazijah pričakovati, da je povsod tako? Kako bi taki duševno suhoparni mračnjaki mogli mladino duševno oživiti, ljubezen do narodne literatare buditi, jej živi plamen v mladih srcih vneti, da nam cela domovina uzplamti v strpni delavnosti za boljšo bodočnost! In nij čuda, ako se vsako leto še celo ne more vzklikniti, če hočeš veleume, ki so se na gimnaziji zbudili, prebrojiti, z Virgilijem: „apparent rari nantes in gurgite vasto". In gotovo ne bo boljše, dokler take učiteljske moči mesta slovenščine zasedajo, o katerih g. S. sonet XIV. velja: Oj učenik slovenskega jezika ! Kako ti lepa je naloga danal Mladina, za vse lepo, blago vžgana, Očeta naj te ljubi in vodnika. A če nikogar tvoj poduk ne mika, Če nčenost je tvoja vsa neslana, Mladini pusta, neprebavna hrana; Tedaj izgled ti nijsi nčenika. Kdor vedno „ribo" le in „raka" sklanja, Temne skrivnosti jorove razklada, Komar je slovnica vrhunec znanja, Abuna Soli man je Ilijada: On od slovenščine mladost odganja, Mladost, ki nam tolažba je in nada! Z IHiiitljtt 9. maja. [Izv. dop.] 19. avstrijskih Škofov je prosilo ministerstvo za odpravljenje vojaške dolžnosti za teologe. Prošnja ta, kakor marsikatera druga, ki se ne da izpolniti, bode romala v papirni koš. Nebodiprav „napredek" v vseh odnošajih socijalnoga in državnega življenja je storil, da se ne polove več samo fantje ubogih kmetskih staršev ter utakno v belo suknjo. Naenkrat je krvavo demonstriral, da se človek no začne pri baronu, ampak pri človeku. Ta napredek je naenkrat postnliral: kri je kri, in življenje je vsacemu Človeku ljubo, bodi potem kmet ali duhoven, grof ali ple-bejec, advokat ali postopač, ali uborni težak. Na krvnem plesišči Be vagajo življenja in krogla iz sovražne puške prokleto malo vpraša po tem, kako mesto doma v družini zavzem-Ije, morilni meč sovražnikov ne vidi ni očeta, ni ljubovnika, ni profesorja, ni ubogo kmet-sko fantaliuče, za katero so g. župan ali Župnik najlepšo bodočnost videli v ces. kr. prostaku. Ako država terja davkov, plačajte jih, ki jih zamorete plačati; ali ako nevar- nost preti skupni nam domovini, ako država v obrambo nje svoje za boj sposobne sine kliče na krvavi mejdan, ako tisoč in tisoč mladeničev, katerim vsem je življenje dragoceno, katerim vsem se svitli gradovi bodočnosti blišče za zagrinjalom, ki meji med mladeničem in možem, — postavlja pred prezgodnjo jamo, ali kar je še huje, postavlja v položaj, kder se jim morebiti roki ali nogi odtrgajo, da so sebi in dragim ljudem celo Življenje le breme: potem bode pač vsakdo uvidel, da dobiček, ki ga kak stan človeški drnžbi poda, nikdar tako velik biti ne more, da bi odvagal krivico, ki bi se ne priviligiranim s tem storila, da se udje du-hovskega stanu vojakov oproste. Kdo, ki s kurjimi očesi v svet ne gleda, bode dandenes juristu ali učitelju, ali kmetu manjšo važnost in potrebnost v človeški družbi, nego kolegu brez razločka verskega izpovedati ja pridajal! Kdo bode zantkaval, da bi tak človek, ki se je najmenje toliko, če ne več, kakor teolog učil, raje v hotelu novine bral o mesa-renji na vojnem bojišči, nego da bi sam bil dejansko navzočen. Najtežji davek je krvni davek, ta se mora od vseh državljanov sposobnih za težavno delo vojskel odplačati, ker kemikarji ne najdejo v zdravi krvi kmet-skega prostaka ničkaj posebnega drugačnega, kakor je kri duhovenska. Da se vsi telesno Bposobni v položaje pokličejo, v katerih se, kakor pravijo, Življenje prav lahko izgubi, to je terjatev enake pravice in če se cel raj onkraj meje s tem v konfuzijo spravi, — f i a t ju sti ti a, pereat mundus! Krv je krv. Duhovna - vojaka boga-mi nikdo ne bode zarad tega mrzil, ker je s sočloveki postavljal življenje v nevarnost v prid domovine, ki vse varuje in redi. Žalostno mora se stanom biti, ki druzih argumentov nema za to prošeno oproščenje, kakor begunstvo in pa pomanjkanje novih soudov. Kaj ko bi vseh 19 višjih pastirjev od svojih velikanskih svot podalo kaj niž j em u dubovenstvu, kaj ko bi se skrbelo za boljšo materijalno stanje nižjega duhovenstva, — gotovo po narodno-gospodarskem zakonu, da dobro plačano delo najde i delavcev, tudi duhovnov ne bode primanjkovalo. Domače stvari. — (Kdo bode kranjski c. kr. deželni načelnik?) To ostane, kakor čujemo še nekaj mesecev nerešeno vprašanje. Za gotovo se pripoveduje, da gosp. Mettenrch, ki bi bil rad načelnik postal, nema nobenega upanja, kar je nam in menda vsem strankam prav. — (Slovenska državna poslanca) gg. dr. Vošnjak in dr. Razlag sta včeraj prišla z Dunaja v Ljubljano. — (Odborniki katoliškega društva) v Ljubljani so dobili od papeža iz Rima vsak eno medaljo iz bronse. — Če jih to srečne nareja, bog jim daj zdravje. — (Odborniki razpuščenega katoliško - „p ol i ti č u eg a" društva) pak so pri c. kr. delegirani sodniji v Ljubljani obsojeni vsak na tri goldinarje kazni, ker nijso postave za združevanja in društva dovolj poznali. — Torej vidimo, da oni katoliški, ki nijso ,,politični" se veliko bolje vozijo, nego ti, ki so „politični". — (Delavski zbor) v Ljubljani katerega je bil včeraj sklical krojač Kune, bil je od c. kr. komisarja razpuščen, ker je baje g. Kune preradikalno demokratovaL stoječe vojske odpravljal, in več enacega dobrega na srci imel. — (V Rusijo.) Z Dunaja nam poroča naš dopisnik, da je G. t. m. iz Dunaja odšel v Peterburg g. Štifter, filozof na graškem vseučilišči. Ker nam doma manjka omikanih, zmožnih in delavnih ljudi — obžalujemo ta odhod. — (Iz Gorice) se nam poroča, da je tamošnja trgovinBka zbornica zahvalo izrekla drž. poslancu grofu Coroniniju zavoljo znanega njegovega govora za narodno ravnopravnost v goriških srednjih šolah. — Lt Nemca Ritter in Cohn sta bila zoper to z izgovorom, da zbornica nij kompetentna. — (V včerajšnji seji) mestnega odbora je za ljubljanskega župana izvoljen g. Lašan, za namestnika g. Malic. T ris nt» poročila. Z Dunaja 9. maja. Sejm je bil uže več časa brez prave živahnosti, a take mlač-nosti še nikoli nij bilo, kakor ta teden. Prodajalci so še precej ponujali, a kupovalcev nij bilo. Pšenica je bila za 10 do 15 kr. cenejša, pa so je vendar komaj 20.000 col. centov prodali. Reži se je ta teden menj pripeljalo, kakor poprej in so bile cene nepravilne. Gališka srednja je bila po 5 gld. 10 kr. do 5 gld. 20 kr., slovaška pa po 5 gld. 50 kr. Ječmena se je jako malo po 4 gld. 75 kr. in ceneje prodalo. Koruza je za 5—10 kr. pala, in so jo samo konsu-menti malo kupovali. Ovsa se je veliko pripeljalo, zato je padel za 20—30 kr. Moke boljše so pri centu za 25 kr. pale. Javna zahvala. Slavna čitalnica Goriška je blagovolila nam poslati 75 gld. kot donesek „besede" napravljene v tamošnjem društva dne 25. aprila na korist našemu „Narodnomu domu". Slavna čitalnica v Gorici je s tem postala ustanovnik novomeškega »Narodnega doma". Podpisani odbor torej v imenu „Čitalnice" in »narodnega doma" izreka naj iskrene jšo zahvalo si. čitalnici v Gorici za gori omenjeni dar od 75 gld. — kakor i vsem č. rodoljubom, ki so se te„bescde" udeležili ali pri izvrševanji posameznih toček sodelovali. Naj bi tudi druga narodna društva posnemala si. čitalnico Rojansko, Metliško in sedaj Goriško, ter napravila enako onim „ besede", gledališke predstave, itd. ter čiste doneske nam pošiljala in tako pristopala v kolo UBtanovnikov našega ..narodnega doma", kajti le po vzajeninej podpori enakih zavodov nam bo mogoče nadaljevati in dovršiti to velevažno podvzetje. Novomesto dne 10. maja 1874. Odbor narodne čitalnice kot stavbeni odbor „narodnega doma". PO«l»HO. „Narodna šola" je poslala šoli v Artičih različnega šolskega blaga: svinčnikov, peres-nikov, peres, Iepopisank, papirja, tablic, pisal, imenik šol na Slovenskem in knjižico o novi meri in vagi, za kar se jej najtoplejša zahvala javno izreka. V Artičih dne 7. maja 1874. Jože Kline, učitelj. Tujci. 11. ni a j a. Kvropa: Elircnfreuml iz Bcncdek. Pri siomi: SobovdinJ iz Trata« — Ihlicka iz Mokronoga. — Valenčič iz Ilir. Bistrice. — Kam Is Pešte. — Kneclit / Dunaja. — Behivizhofen ix Karlovca. Pri HitlUi: Vovt, potnik, Ihiuio, potnik, z Dunaja. — Kotabergor, nraduik iz Roko. — Brood, trgovec iz Trsta. — Saalfola iz Lipske. Pri Zninorri; Natclcs z Dunaja. — Koma-thar, Krisch M., Krisch J. iz Ptnja. — Voko, kamnosek iz Radovljico. Vneia Tiolnim moč i ji ednivje bre* lefcn in brez utročkov i>o Uvrstili Barry Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesciere dn Uarrv, katera brez porabo loka in brez stroškov Bledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jotrah, žlezah, na slisnici, v duđ ujaku, v mehurji, in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bije vanjo tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenjo, rovniati/.em, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom zopcrstavljala se : Spričevalo št. 7:i.!)2>8. Waldeg na Štajerskem, 3. aprila 1872. Hvala Vašoj Revalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sera od mojega lOletnega trpljenja: (»trpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svojo posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo. Br. S i g m o. Spričevalo št. 9.1.208. Trapani v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem se odločil pribežati k L)u Barry-ovi noprecenjeni Reva-leBciere. To izvrstno Bredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašno bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in so Vam srčno zahvalim. Atanasio B a r b o r a. Tecnejši kot meBo, prihrani Revalesciere pn odralčenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plebastib pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pufiicah ti 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolateo v praha in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v praha za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Coni p. na Dn-buJI, Wh1I1W1ikumno it. 8, v Ljubljani Ed. Mahr, v <«rad«i bratje O b o r a n zmoy r, v Ina« bruku Dieobtl & Frank, v Celovci P. Birn baoher, v Louci Ludvig Mtlllor, v Maribora F. 'Koletnik & M. Morič, v Blerana J. B. Stockhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska bila na vae kraje po poitnih nakaznicah ali povzetjih. Dunajska borza 12. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 10 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 20 1860 drž. posojilo.....105 „ 25 Akcijo narodne banke . . 978 „ — Kreditne akcije .... 217 „ 50 London........111 _ 85 Napol..........8 „ 97 (J. k. cekini.......— „ — Srebro.........106 .15 kr. Srečna misel me jo nagnila, da sem so obrnil na gospoda prof. matematiko Orlico v Berlin, Wil-helmatraiae 125, da mi polije instrukcijo za igro. Poslal sem mu za korospondenčno odškodnino samo 2 gold., pa sem jo dobil in zadel z njo texrxo l^o grldL Srce mo poživlja, da Be plemenitomu človekoljubu za to javno zahvalim, in vsom, fl ki pomoči potrebujejo, svotujem, naj se obr-' nejo do tega gospođa, ki na vsako vprašanje zastonj in franko odgovori, (127) _ V Grade i. AL, te* \| "1 I tr| prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-verižico, z " ™1 v9 11 * O medaljonom, otuijem, ključem in 51otnim garantilnim listom, in z roservnim urnim steklom vrod. Taisto krono-časomorno uro, najfinejšo v ognji pozlačene samo 12^ gld. 50 kr. 1Q in "1 Rt irl velja praktična, dobra in čista romontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki ^ 111 jo najboljšo dolo, kar so moro misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure no morojo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. rfA*\ ~1% ifi IJŠ crl 80 dobijo moderno vojaško uro, lehke, lične, poleg toga jako elegantno , t* lil 1C7 ln okusno, in kar je glavna reč, zo!6 natančno grodo in so po čudno niski coni; k takoj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernom fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51otnim garantilnim listom. ^«ii|ir) I % nli *20 f| Prava angleška srebrna sidorna ura, savoneto z dvojnim pokrovom, ^**IalW M.*M **il fm,vr fSt najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim listom vred. Sk«inif) I Q «r| P>*ava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometor-ura z verižico, mo- illlf M.*J dalj onom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. SaHlO 1^ ^5^* taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom. !S*lltlO lf> Jlll 17 irl Prava angleška Prince of Wales-romontoarna ura, najmočnejšega ►omili* *• o1* obsega, s kristalnim stoklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistom talmi-zlatu: te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vrod zastonj. IIIO I ^ trl Prava Angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim iiiv* lo O kristalnim stoklom, in so tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato vorižico, z medaljonom in garantilnim listom vrod. kSnillO 141- 'iN 17 <**l ce'° maJhna ura za gospe, iz pravega srebra in prav pozlačena, s KjIUUU du as pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. k^fllllO 1^ 111 SO Prava angleška najfinejša v ognji pozlaeona srebrna kronome- ^ 111 gl« terna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše omailirana, s fino vorižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vrod. Sumo IW a|j QA Itl Ot^ ia-| najfinejša prava angleška sidorna ura, na 15 ru->oaill«J clll &u m g|. binov z najfinejgo verižico iz talmi-zlata, medal- jonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. .Wfiit*rk OA in 9^ l tina zlala remontoarna ura s kristalnim steklom, 105 in r^imo t>u, in iuu gi. 115 gl „ dvojnim 8teklom. Shmiiiii 0(10_OHO tri pravi angleški kronometor, z romontoarom, dvojnim pokrovom ►J7«iiuti gi, in kristalnim steklom. Razon tega \»e kjo drugod ali od kogar druzega razglašene uro ceueje. Delavnica za poprave ur. Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 51etno garancijo gl. i1/,, gl. 3, 5 do 10 gl. Pismena naročila so na noiteo i»ovzt'lje ali ■»oNll|aiev zuetika v »4 urak izvrše. Na posebno zahtovanje so pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in se za noobdržano denar nazaj pošljo. Moju ceno so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na viseči ni Časa. VhI, ki si novo uro naročiti želč, Vwi, ki stare ure za novo zamenjati hočejo, so prošoni, so na mojo firmo obrniti. (50—9) Mmftiti§?S0 W1W09iUn9 Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. R&lMlov naj M«;; dobro zupoiuili. Izvrstni zastopniki za dežele se iščejo. IzdateJj ia za uredništvo odgovoren: Ivan fcJeuteu. Laatniua in ti«k „Narodne »;hkurnew. 156