r y List 43. dar b r t n ške in Teíi' XXVIII aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo y tiskarnici j emane za celo leto 3 gld, 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 26. oktobra 1870. Gospodarske stvari. Bolna in zdrava sadna drevesa. Spisal Janez S a j è, učitelj. Ako vprašaš marsikterega kmetovalca, zakaj na toliko prostorih, ki neobdelani brez koristi ležé, sadnih dreves ne sadí, naravnost se ti odgovarja: „sem že sadil in skušal, pa se mi trud ne splača". — In glej, mož ima prav. Na mnogih vrtih in dvoriščih zapazimo drevesa, ki so 20 do 30 let zmirom enako velika, to je, majhina, kruljeva in media; skozi ves Čas so komaj toliko sadů přinesla, da deca za malo južino lahko vse pohrustajo. Zalostno, pa resnično! Pa še bolj žalostna resnica je ta, da smo sami tega krivi. Poglejmo si zatega del to reč, malo bolj na tanko : Veliko gospodarjev je, ki imajo na svojem dvo-rišču prostorček, kjer bi lahko ktero krasno sadno drevo stalo. Gospodar gré tedaj jeseni v gozd, si iz-koplje v goščavi, večkrat že 8—11 let star divjak, nese ga domů, koreninice niso ne proti vetru, ne proti mrazu zavarovane, ter ga posadi na namenjeni prostor. Prihodnjo spomlad se zamorjeni divjak brez usmiljenja prekoplje, žlahni cep v razcep vtakne, z ilovico zamaže, potem z mahom ali s kako cunjo ovije, ter še s preklano beko skupaj zveže. Ako se naključi, da se je žlahni cep přijel ter raste, ostane drevo vendar zmirom slabo, in se noče kviško povzdigniti ter izrasti v lepo krono. Tako hira in boleha drevesce leta in leta, dokler ni potrpežljivosti gospodarjeve konec, da drevo izdere in nehvaležnika v peč za kurjavo potisne. Zdaj pa vprašam : kaj se je storilo, da bi drevescu se bilo pomoglo v krepko rast? — Zjutraj, opoldne in zvečer so se domače krave drgnile ob drevesce, pa tudi ovce niso v poškodovanji zaostajale. S plugom (dreve8om), brano in družim hišnim orodjem dobivalo je drevesce dan za dnevom vdarec za vd arcem, tako, da koža od spodej do vrha je le ena rana. Pridno so se tudi gosi, race in kure pod njim valjale in brskale, in vendar ni hotelo rasti. „Drevo ni poplačalo truda !" toži zdajci gospodar. Skuši, dragi mož, drugače ravnati in videl bodeš, da drevo poplača trud. Ni vsakemu mogoče imeti lastne drevesnice; tudi je dolgočasno iz gozda jemati divjakov in jih cepiti, ali iz semena izrejati si mlađega zaroda. Krajši pot je druga. Idimo v bližnjo drevesnico, ki je na dobrem glasu. Tukaj si poiščimo lepih drevesec, primernih našemu kraju in zraku, oglejmo vsako drevesce od spodaj do vzgor, ali ni kaj poškodovano na kraji, kjer je bilo cepljeno, ali ni napeto, zvito, nabuhlo ali še celó pereče in smolasto itd. Ko smo drevesce za zdravo spoznali, sko-pajmo ga previdno, vložimo ga, ako je daleč poslati, v mokrotni mah in cunje, in če je več dreves v slamo, skrbimo, da kolikor mogoče hitro na odmenjeni kraj pridejo. V že poprej pripravljeno in skopano 3 do 4 tudi 6 čevljev široko in po primeri globoko jamo zasadimo zadosti dolg in močan kol; z oštrim nožem obrežimo drevesce najprej po koreninah, in potem tudi po razvidu koreninic vrh ali krono; drevesca ne postavimo pregloboko v jamo, vrzimo nekaj rahle, z tnalovino zmešane zemlje, potresimo nekterikrat drevesce, da se zemlja okoli koreninic lepo zgosti in raz-deli, napolnimo jamo z zemljo, ter večkrat okoli pohodimo, in pustimo še nekaj zemlje, prilijmo eno ali dve krogli vode, in dodajmo še zadnjo prst, tako, da se naredi kakor plitva skleda okoli drevesa, zarad tega, da se o suši lahko priliva in voda koreninicam zamaka. Potem se drevesce z eno ali dvema bekoma, še boljši je z srobrotjo priveže, pa vendar ne jako trdo, da more z zemljo vpasti , pa vendar na kolu ne obvisi. — Široki konopneni trakovi, ki se novejši čas za privezovanje drevesec rabijo, niso praktični, ker se za njimi mrčes rad zbira in posebno ugodno pribe-žališČe za zimo najde. Konečno se še okoli trnja ali kola srobot oplete, ako se je kakega poškodovanja bati, da drevesce v sredi mirno in lepo raste. Naša daljna naloga je, drevescu od časa do Časa prilivati, posebno o suši, vsako leto gosenčjo zalego obrati in vsako 3. ali 4. leto izrezati preobilne veje. (Konec prihođnjič.) Po najnovejših in najboljaih virih spisal Fr. Govekar. (Dalje.) Razun imenovanega je v rastlinah tudi močec, klej in sladkor, se vé da v različni men m podobi, in se more zavoljo svoje sestave eno v drugo preobrniti. Močec je bel, tenek iz samih kroglic obstoječ prah. V mrzli vodi pade na dno, v vreli se zgosti, ter postane pop; močec je obstojni del žita, krompirja, mnozih večih rastlin in korenik. Močec na razbeljenem železu zgori brez ostanka; kislec, vodenec in oglec ne dajo pepela. Ž1 ežec je obstojni del skoraj vseh rastlin in vsacega sadů; on je prvo, kakor kemikarji menijo, kar se iz rastlinskega soka pod oblastjo moči življenja naredi in odloči. Mnogo rastlin skoraj zgolj iz močeca obstaja^ in je tudi v žitu in v sočivji, se ve da, v suhem stanu. Zlečki, v kterih ni gnjilca, in v kterih sta kislec in vodenec v enaki primeri kot v vodi obstojná delà, se s 8ladkorjem žlahtajo, ter se tudi večkrat v sladkor premené Natoroznanske stvari s Imenovane snove postanejo s pripomočjo slin m Solnce pa ure. Poleg W. Baer-a spisal Fr. Jaroslav i f drugih prebavnih sokov v želodcu sladkorna snova ktera lahko preide v kri, ter potem dihanje pospešuje in napravo telesne gorkote in odločitev mleka. Za bogato odločitev mleka so tedaj rastline z iz- delanim sladčicem posebno velike vrednosti; take so tedaj prihitimo za 12 ur tišti čas (Konec.) Premikajmo se v mislih po hodu in proti vzhodu, pa se bomo naši mlj proti za- se8li na tistem kraj ure kažejo polnoči. Ce se pomičemo proti vzhodu posebno zelena koruza, zelena rž itd. 9 —- s hip, ttcutvi omu uapuBuu uiueiijenu mestu, cts »e pa po- Manj prebavljiva pa za nasitbo zelo važna je lesna miôemo proti zahodu, tedaj pa se zakesnimo za ravno lika (stara piskrična snova). Med to se štejejo vsa pusta toliko ur. In kedar se snidemo, eni od vzhoda, eni od jedila in one suhe redivne snove, ktere imajo sila dosti zahoda, tedaj je na tistem kraji 12. ura ponoči, in ta vlakneca pa primeroma malo vrednosti pravih redilnih Spada na dva datuma, toraj tudi na dva različna teden- kedar smo y ki } bil ravno tišti pustili omenjeno mesto, če se pa po snov. ska dneva, kajti 12 ur naprej in 12 ur nazaj ravno v ULAM V4UVVU| &\uj UA JL LJ U l UujJl U J 111 S éJ Cil IS Ck Ci C*J y J Kj IdYJLi' Vse dozdaj navedene potrebne bistvene rastlinine 24 ur. Kteri datum (kteri dan v mesecu), in kteri te snove podajajo se govedom v dobrem senožetnem _ r—0-- . . , . denski dan tedaj dobimo na takovém kraji ali městu, Vsakdanje skušnje pa javno pnčajo, da ni mogoče, ravná Se po tem, po kterem potu je dospěla omika v pa tudi ne koristno, živino s samim senom krmiti Kajti pridejo okoliščine, da mora gospodar krmiti ži- časoštevj tisti kraj, kajti tistim potom je prišlo tudi kristijansko vino s tečno močno (kislec bogat navzeto) hrano postavimo, pri zeló težavnem delu, kedar se žival pita y y naše Takove razmere nahajamo vzlasti v daljnih krajih pa tudi mlada in še nedorastla živina je potřebuj Bolj zemlj y ki so nam znani še nekaj toletij. Por tugizi in Holandeži, na priliko, so pluli ob Nosu dobre slaba in lahka hrana zadostuje, ako nima težavnega »ade, in so toraj od zahoda dospěli v nove kraj. delà ali celó nic delà. V prvi priliki mora biti hrana Španci nasproti so pluli skozi magelansko morsko ožino bogateja kisline, kakor je dobro senó drug pa tudi utegne biti slabej ) 9 9 9 Lahko se pa iz različnih rastlin 9 9 druge manjše se ne ne veče primerna hrana senó dnost ker ene so sestavi ktera ravno tako redi, kakor dobro ali pa pozneje od zahodnih obal ameriških proti zahodu toraj so od vzhoda dospěli k novim ostrovom ; oni tedaj so imeli en dan manj v tednu in v datumu, nerro prvi, kedar so si postali sosedje v Japanu ali pa na Molukih. Postavimo: Macao na kitajskej obali, in Manila na na t pa pride dokaj ceneje. Ďa pa mora gospodar živalsko hrano prav pome- daljavo, po časomeru pa za \ ure; al Macaokterega Filipínském otoku Lucon sta narazen za 7 7a gr r) alî QVT A Y\i\ OQ C3 A m nmi nn rw n 1/ itnA • n I 1\/T n n n a Ir f n ^ f ^ —- ----O--L------------* ^ J / L \Jvmwi. potreba je, da je temeljito podučen, ter da ume so se bili Portug s>i»n, j«, v*«« -.j.vv, —, — — BU 00 U1U J^urmgizi polotili, je za en aan naprej v ua- prednost in vrednost različnih rastlin, ki jih vživa tumu pred Spanci v Manili. Pater Alfonz Sanitius se je / 2 ^ J ^«vcvr, *v u v. . b. je za en dan naprej v da živina Na V70 žive teže živinske pride vzdrževalne hrane tedaj zeló čudil dosp iz Manile v Macao měnil 9 da dne J® /70 ¥ ~ ' —w— r---- ---------------- 1x1^1111 y ua j kj uuc a. pri 100 funtih l3/iq fanta in pri 100 funtih 13 funtov portugiških, da imaj maj 9 suhe snove polagati živali, ktera pa more biti manje vrednosti od srednjega sená ze pa je izvedel pri duhovnikih dan Da pa kako korist Takih primerljejev se maj mnogo haj na tihem oceanu, vse to pa ležece na tem. od kodi so nasel JÇ | m li Vr # S 1 1 ~ w J ▼ W "r.vr JV v^ J V « W C-* W V U Vf U W JUI â v V* V/ VI 4 W V/ VU W» donaša, mora dobiti ravno toliko pridelovalne hrane, dospěli, ali od vzhoda ali od zahoda. Na Sand tedaj tudi na Veo— V7o* _ wichove, na družbinske. na nriiatelstvene otoke, na nj tuu.1 U« /GO / 70* 100 funtov sená ima 143/10 vode m snove delov 9 ktera pa je zopet sestavlj iz 9 39 7, « funtov. 30 lesnih laknic kisleca prostih in 9 82 /10 857/io 8Uhe 62/io rudninskih kisleca navzete 9 klaj Primera je tedaj, kakor kot najpripravniša wichove, na družbinske, na prijatelstvene otoke, pa na Marianě, Karoline in Filipine so mornarji dospěli po zahodnih morskih potih iz Amerike, toraj je koledar po teh krajih za en dan nazaj, kakor v Avstraliji ali ali pa na otokih kteri kraji masti, skupaj 85'/10 na Guinei, ali na novem Zelandu jskega arhjpela Kitajskem in Jap za mlekance. Da pa more gospodar vso klajo koristno porabiti 9 potrebno je, da vé, koliko centov potem modro vsaki živini polag Zato pridela so přejeli svoj koledar od vzhoda. Vzemimo še en tak primerljej, da vidimo, kolike so razlike edino zaradi tega, 9 in da jo tudi so si blizu J J 9 ^ ».VA.m^, ÍWH«^ OV7 iCÛUIVU ~ od ktere strani je došel koledar v kak kraj 9 če pa je jbolj 9 Kakor Macao pa Manila da se pri tem po teži života ravná. Teža pa se naj-lože izvé po živinski vagi. Take vage tudi na tanko na noVem Zelandu za 9 leži Tongatabu, eden iz- med prijatelstvenih otokov , narazen z vzhodnim nosom povedó 9 ali je živina na životu pridobila kaj ali pa zgubila, tedaj koliko je hrana koristila. Želeti bi bilo, da bi tako živinsko vago si omislila vsaka č bč 9 ter da bi se potem od centa v;i koledar gr. ali pa za pol ure po časomeru. Tedaj bi v Tongatabu, ki leži vzhodno od novega Zelanda, moralo biti poludan pol ure preje nego na vzhodnem nosu novega Zelanda; pa kaj je napra- plačal primerni znesek vagnma v soseskino bla ki je bil donesen od nasprotnih krajev? gajnico, in tako bi se vaga kmalu splačala, postala bi veliko vredna lastnina soseskina, ter bi marsikterega i pri ganiji & Comp. se dobé , in veljá ena do 15 centov 150 gold., do 20 centov pa 170 gold gospodarja obvarovala škode. Na Dunaj To-le: kedar je v Berolinu bilo polnoči in se je pričelo novo leto 1870., takrat so imeli na Tongatabu petek , na vzhod- 31. decembra 1869. leta in uro li1/. am m vsi jski možjé, zdramite se! _ zjutraj nem nosu novega Zelanda pa 1. januarija 1870. leta uro 11 zjutraj. Amerika je přejela evropski koledar z vzhoda. Na morja, kjer sta se srečala dva severu, na obali tihega Žup Marsikaj je dandanes potrebno, kar ni bilo nekdaj. naroda', ki sta bila došla od različnih strani: Rusi od pa od zahoda, se je razlika mahoma Kar pa gospodar samec ne zmore, zmorejo združene moči (Dalje prihodnjič.) vzhoda, Angleži pokazala. Ruske naselbine, sezajoče đo 122 gr. vzhodno od Ferra, so prejele svoj datum in tedenski dan iz Ruskega. Ruski in angleški kožuharji, ki so stanovali bliza skup ob meji, so imeli različna dneva v tednu: Anglež je imel nedeljo, in je praznoval, Rus pa je imel že pondeljek, in je delal. Kedar so ruske naselbine pripale zedinjenim severo-ameriškim državam, imeli so ondukaj oba koledarja, ruski pa ameriški. Amerikanec, če je hotel, je lahko dva dneva za vrstjo praznoval, imel je, če je hotel, dve nedelji za vrstjo: rusko in svojo. Takova razlika je bila zelo nerodna, vzlasti trgovcem. Če je na pr. kdo došel iz San Frančiška v Sitko, glavno mesto Alaske, kakor Amerikanci imenujejo pridobljene ruske naselbine, če je přišel v petek zvečer po svojem koledarji, videl je drugi dan vse šta-cune zaprte, nikjer ni bilo kupčije. In trgovec ni zgubil samo prihodnjega dneva, ki je njemu bil sobota, a Rusu že nedelja, nego je zgubil tudi drugi dan, ki je pa njemu bil nedelja, a Rusu že pondeljek. In nasproti se je pobožni Rus v Sitki jezil nad brezbožnim Amerikancem, ki je v nedeljo meril — trak na vatle — v pondeljek pa zaprl svojo štacuno, se vé, ker je Rus gledal in ravnal po svojem koledarji. To tedaj je bilo narobe svet, dokler se niso razumeli, kako je ta reč. Kedar so Amerikanci přejeli ruske naselbine, odpravili so ruski koledar, in vsled tega so bili ondotni Rusi mahoma za 11 dni stařeji, ker je njihov koledar za 11 dni nazaj za julijanskem, pa tudi razliko med dnevi tedenskimi so odpravili s to premembo. Vse meridijane, ki si jih naČrtamo po našej zemlji, križa ravnik — ekvator. Da jih moremo šteti, treba je izbrati tega ali onega za stalnika, in od ondukaj, kjer se meridijan stalnik pa ravnik križate, štejemo meridijane. Edini pa nismo v tej zadevi. Spanjci šte-jejo drugače, Holandeži drugače, in Portugizi zopet drugače. Najnavadnejši je oni meridijan, ki reže otok Ferro na zahodnej obali Afriškej; Francozi pa številijo po onem, ki reže skozi Pariz, in Angleži po onem, ki reže skozi Greenwich. Ti začetni meridijani pa niso črte mejašice za tedenske dneve pa za datum. Črta, ki loči kraje na naši zemlji, ki imajo raz-ličen tedenski dan in različen datum, ta črta je nepravilno potegnjena. Krenimo od južnega tečaja, pa nam ta črta ostane vzhodno od novega Zelanda in od Avstralije oddaljena, in se vpogne med Karoline in Guineo proti zahodu, obseza Filipine in Marianě, gré južnovznodno od japanskih in kuriliških otokov skozi Beringovo cesto na severni tečaj. Zahodno od te črte so naprej za en dan v datumu in v tedenskih dnevih, kakor vzhodno. Vsled te čudno vpognjene črte se lahko zgodi, da je o gotovem času tedenski dan in datum na dveh krajih, ki sta blizu, navskriž za dva dneva. Spansko mesto Manila je 138 gr. vzhodne dolgosti od Ferra, holandeški, nekoliko pod ravnikom ležeči otok Gilolo, severozahodno od nove Guineje, je kakih 145y2 gr. vzhodne dolgosti od Ferra; Manila leži vzhodno, Gilolo zahodno od črte mejašice, in tisti hip, kedar je bilo na Gilolu petek 1. januarija 1869. leta ura */\ po pol-noči, bilo je na Manili sreda 30. decembra 1868. leta ura y4 po polnoči. Na novem Zelandu je razlika še veča. Tisti hip, kedar je bil na vzhodnem nosu petek 1. januarija 1869. leta zjutraj 2. ura, bila je na Manili sreda 30. decembra 1868. L ura 10% zvečer. Znano je, da mornarji zgubé en cel dan, kedar veslajo okrog zemlje za solncem , po nasprotnej strani pa en cel dan pridobé. Da se ta razlika poravná, imajo mornarji navado, kedar se podajo na daljši pot, da tadaj, kedar jadrajo preko 180 gr., ki se razteza od Greenwicha, spremené datum pa tedenski dan, in sicer tako-le: kedar plujejo od vzhoda na zahod, tedaj pre-skočijo en datum in tedenski dan, kedar pa plujejo od zahoda na vshod, tedaj imajo pa dva dni za vrstjo eni in isti datum pa tedenski dan. Avstrijska fregata Novara, ki je 1859. leta plula od Aucklanda proti Papeiti, in ki je 10. januarija ja- drala preko 180 gr. od Greenwicha, imela je tisti teden 8 dni, dva pondeljeka za vrstijo. Nolske stvari. Nacrt, * i kako naj bi si naše šole osnovale inventáře, to je, zaznamke za vpisovanje svoje stalne lastnine. (Konec.) Pod črko E ali št. V. Konecletni Šolski lepopisi. Sicer je bil zadnja leta neki viši šolski ukaz pisanje konecletnih šolskih lepopisov (kartelcev) odpravil, ter veleval, naj se le pisne knjižice (téke) pri javnih skušnjah na ogled predlagajo. Res je, da z odpravo pisanja konecletnih lepopisov se je učiteljem veliko breme, prava pokora odvzela, vendar pa marljivi učitelji še vedno dadó konecletne lepopise pisati, in prav imajo. Cez leta in leta se bo namreč še po lepopisih v šolskih arhivih shranjenih soditi moglo, kako je mladina v prejšnjih Časih v pisanji napredovala. Pod črko F ali pod štev. VI. Solstvo zadevajoci dopisi, ukazi itd. Prav dobro bi bilo, ako bi se za vse te dopise omislil poseben vložek v obliki velikih knjižnih platnic, da bi se va-nj zaporedoma pokiadali vsi přejeti dopisi, ukazi itd. — Dalje bi bilo prav, da se vsi ti spisi na vrhu zaznamovajo s številko po vrsti, kakor so učitelju došli, da bi se^, kedar bi jih bilo v roke vzeti treba, lože dobili. Se lože pa se bodo dobili, ako se vsako přejeto pismo z isto številko zapiše tudi v vložni zapisnik. ' : ' — ' * " ' Će ima šola dalje tudi še kake druge reči, na pr. fizikalna orodja, mineralne, denarne ali druge zbirke itd., naj se temu odločijo daljni oddelki G, H, I, K itd., ali pa številke VII, VIII, IX itd. — To pa je treba posebno opomniti, da se med vsakim oddelkom pusti nekoliko listov praznih, da se morajo na novo k šoli pridobljene reči ali tudi kake opombe dostaviti. Tudi naj se k vsaki novi reči vpiše natančno, kdaj se je ali kupila ali v dar dobila, in od koga, ker mnogo tacega je zgodovinsko znamenito. — Na vsaki način naj bo inventář tudi paginiran, to je, listi naj bodo zaznamo-vani s številkami na vrsto, kakor se to vidi pri tiskanih knjigah. Napačno bi ne bilo, ako se more napraviti inventář, dvojin, ali kakor se po latinském izrazu pravi ,,in duplo". En del (prepisek) naj bi bil vselej v rokah dotičnega učenika, en del pa v rokah vsakkratnega krajnega šolskega nadzornika. Vsako leto o šolskih po-čitnicah naj bi se ta dva inventarja pregledala, in naj bi se vse tako připisovalo in vravnalo, da bi oba za-znamka enoglasno govorila, kaj šola vse ima in pre-more. Predlagal naj bi se šolski inventar vselej tudi očitno pri skušnji, ali pri kaki inšpekciji. Tako bi bil lahko višim znan ves stan in zaloga šolskih lastnin in učnih pripomočkov; ne mogla bi se pa od šole tudi nobena reč lahko zgubiti. Sicer se kaj tacega ni ravno bati; vendar pa pravi stari pregovor, da „pod solncem je vse mogoče", — in to Še toliko lože ravno v šoli, ki je očitna hiša, kamor je mnogim prost vstop.^ Na-tančni inventar bi pa nakladal vsakteremu učitelju toliko večo pozornost na varstvo tujega blaga. * Toliko po večem o napravi inventara ali zaznamka v razpravo tega y ali je mar res } kar adresa izreka * sa šolsko lastnino. Ker vem da več oči več vidi", da ustava ne more dati poroštva za celoto in za moč Âko aa SUlB&u laoiuiui/p vetu, ua ,,veu U15I vcu vjui , vic* " v/ « ^ v ««*» j/wíuui,»« sa ucíuiu zato ne trdim, da ta moj načrt je popolen. Nasvetuje državi, za samoupravnost dežel in narodov. naj nam še kdo drug kak dostavek o tem; vsak skrben ustava do zdaj ni obrodila v taki meri sadu, kakor učenik in vestni prijatel šolstva bode mu z manoj vred smo pričakovali 9 hvaležen za to Iz Železnikov Levičnik Politične »tvari. ako se je marsikje na drevesu ustavném pokaza! prazen cvet, ni ustava tega kriva, marveč krivi so tišti, ki so obdelovanje in rabo ustavnih kteri ki y na Adresna debata tal opuščali. Pričujoča adresa spričuje rano naša ustava boleha; ona kaže tište misli in djanja opravljajo službo pogrebcev našega državnega življenja. Adresni odbor taji pravni obstoj naše ustave; on nam deželnem zboru kranjskem boče mnenje verjetno storiti, da naša ustava od večine 30. avgusta 1870. leta. narodov ali ni pripoznana ali da jim je silovito vri-njena. — Adresinemu odboru veljajo kot pravila našega „Novice" so ob sklepu letošnjega deželnega zbora ustavnega življenja samo pragmatična sankcija obljubile, da prinesó svojim bralcem važnejše obrav- oktoberska diploma od leta 1860. in septem nave kolikor mogoče obširno. Storile so to do seje Zakasnjeni tisek stenografičnih zapisnikov je zadržaval patent od 26. februarija leta 1861. in državna temeljna ber ski patent ustavijenje ustave od 1. 1865. Ustavni obljubo da o seji niso mogle popred objaviti vseh postava od 21. decembra leta 1867. ništa njemu za govorov národnih naših poslancev. Naj tedaj častiti bralci drage volje danes sprejmejo, da zgubila, ako druzega nič, nego za to, da ju prezira. Nazaj segati v kar jim pred niso mogle prinesti. Nadjamo se pa prevažna adresna debata ni zanimivosti oktobersko diplomo in septemberski manifest y ob y enem pa prezirati februarski patent in decembersko ustavo, to tudi jo se danes obširnejše beró, kakor so jo brali pa je pravno nemogoče. Govornik delà strah deželnemu zboru in kaže na v kratkem posnetku pred dvema mesecema. Vsaj iste deželni zbor leta 1867., ki je bil razpuščen zarad državopravne in národně zadeve avstrijske še tega y da je (kakor sedanji) sklenil volitev poslancev danes tako stojé na dnevnem redu in časniki pišejo še v državni zbor s pravnim pridržkom in ogrado. dandanes obširne članke o njih. Lnuog vvouuc uiauac w ujiu. praVl, ua oc j mui aia voicu oc^iciuucioacgi Adrese same, ki je bilo kolo, okoli kterega so nesrečnega spomina fft ustava prenarediti, — daje se vrtele razprave kranjskega deželnega zbora 30. av- bila decemberska ustava leta 1867. s sodelavnostjo tudi cela bila natisnjena državnih poslancev iz Kranjskega in celó z njihovim On da se je morala vsled septemberskega manifesta gusta ne natisnemo več, ker je v 35. listu „Novic", zato častite bralce prosimo blagovolijo čitati oni list. ^B naj pritrjenjem posvetovana in sklenjena. On pravi y da je kranjski deželni zbor decembersko ustavo, nje pravni Znano je bralcem našim, da protinarodna in usta- obstoj s pošiljanjem in udeleževanjem svojih državnih voverna manjšina deželnega zbora si je izbrala viteza poslancev djansko pripoznaval, da je tudi dovoljenje za Kalteneggerja za edinega govornika; on je bil njen železnico, odskodovanje za inkamerirano deželno pre-organ, zato je pa res tudi dolgo govoril po zapisniku, moženje in več takih koristi brez strahú iz rok državnega zbora sprejel. Ali tudi takrat državni zbor ni v kterega so njegovi družniki vse djali, kar so varjati hoteli narodni vgo- večini, ki je adreso naredila. Ge tudi so narodni poslanci pretresali vse točke, s imel pravoveljavne podlage? Ali more deželni zbor reči, da sedanja adresa je z vsem tem v soglasji? — Ako kterimi si je g. Kaltenegger prizadeval spodkopati imajo kranjski državni poslanci samo k volitvi v dele- adreso, da bi tedaj skor potrebno ne bilo, njegov gacijo in k posvetovanju o denarnih naredbah odgovor posebno natisniti, vendar ga v glavnih stavkih poslani biti, kako neki bi se mogli za obveljavo sklepa naši poslovenjenega tudi natisnemo, da bralci prav avtenticno sporočilo. Tako-le so se glasili: do bij o Potrt in bolestno začuđen sem bil, ko sem iz adrese razvidel, da ima jedro govor v sebi , za ktero gré, tak oddá bi bolje bilo, ako bi ne bili odgovo- potegniti, kterega je letošnji deželni zbor zarad přena redbe državne postave zastran najdenišnice storil? Govornik dalje trdi, da britkih skušenj v držav- nem zboru gledé Kranjskega ni državni zbor sam po sebi kriv, ampak da so jih krivi tišti poslanci, ki so » \jl y ou ui, ua ui uuijo uiiu, aivu ui uc uiu uuguvu" ocui xvj.iv, aui^aa ua ou jiu auvi uou puoiauvi j ni o\j rili. Glavni ton adrese je tak, da mora zaboleti pravo- za dobro in postavno spoznali, iz državnega zbora iz- čutje naše. Adresa ni zato osnovana, da bi opomogla stopiti. Izstop iz državnega zbora je bil prenagljen, pritožbam in željam na ustavni poti; sredstva in poti, Govornik skuša pravni obstoj državnega zbora doka- ktere ona nasvetuje, in njena načela nimajo nič manjšega zati. On opominja večino deželnega zbora storjene ob- V sebi, nego popolno preziranje naše ustave naravnost na njeno razrušenje ^H I In y ona se več! Ne gré ljube, namreč o zvestobi in pokorščini do cesarja spolnovanju postav in svojih dolžnosti. S potrjenjem te taka adresa se ima odobriti, temuč tudi volitve se adrese in s tako volitvijo, ktera je zoper ustavo, bi tej imajo izvršiti s pridržkom in ogrado, ki odstraňuje obljubi nezvesti postali. — Govornik dalje pravi, da se naše dolžnosti, in lastni volji prepušca to, nikakor ne predrzne spolnovanje za kar v naši ustavi ne najdem nobene y da se komu za varha vesti podlage, in ki postavljal ; glasu svoje lastne vesti on ne more za- nam prisojuje to, kar nam ni mogoče. Mi bi zoper dušiti in zatoraj se obrača na vse častite gospode ko svojo dolžnost hudo grešili, ako bi nasproti taki adresi lege brez izjeme s prošnjo, naj resnih premislekov na molčali. ta Občutek prvega vtiska pri zaslišanji adrese je bil da mi je srce pretresel nad prelomom prava prid javne zavesti za pravo ne zavržejo. In kaj hoče adresa na mesto ustavnega razvijanja — ? —■ ™ jv- a»vv> ««vi ťl0iumv;ui ytava, — našega ustavnega življenja postaviti? * bilo mi je, kakor da bi bil odbor s slepoto udarjen za porazumljenje dežel s krono (z vladarjem), to pa je pravno zgodo vino naše ustavne države Prosto voljno ^amtuv/ «QVMV VIUU uaov UOVMIUV \Ai£Jd J VSaj drugače osodepolni oglas na tisto „prosto pot" nesrečnega spo- bi ne bil mogel v stiko jemati zdavno minulih časov, mina leta 1865! K j e je postavna naslomba za tisto nekdaj bivših rammer, stanja, iz kterega se ne dá priti, „prosto pot"? — V rokah krone ne, ki ni vec samo- nego po poti oktrojenja, posilstva, vničenja naših prav- oblastna, toraj nih razmér. v naši ustavi y ustava se pa tej adresi studi! Govornik ima pravna tla za edino Moja naloga ni, da bi se iz tega stališča spuščal merodajna, in zato se ne spušča v pretresovanje tistih # praktičnih zmešnjav i ktere ideja adresnega odbora nekteri njegovi maliki, kterim na čast je ta pa uni to za následek imela; njemu se državni zbor za porazům- liko kadila potratil. Marsikomu bo tedaj prav, da zná ljenje tako potreben zdi, da bi ga morali osnovati, ako bi ga ne imeli. moj neznani tovars reči „bobu" ..bob" in i ---7 ~— ~—;—7---*---*„wvuvA }}uvu iu „popu „ pop . (Dal. prih.) Přepustivši nadrobnosti iz deželnega odbora njemu naj Dopisi. povem jaz le to, da dr. Lavrič ni v seji od 14. t. m. Iz Trsta 17. okt več ces. namestnik za Primorje. Srečno pot! Slovenci odpovědi izročil, ampak jo samo napovedal, če se ne ovrže sklep, vsled kterega se ima uradom samo v ita-General Môring ni tedaj lijanskem jeziku dopisovati. Ali ravno tuje zadrega. Kako formalno pravilni sklep uničiti? Radovedni Boga hvalimo da gré vsaj za nas ta tf nemški mož" 8030 > a'i se Lahi vdajo ali podprè dr. La vri ča tudi ni imel srca. Kako je preganjal narodnjake naše, kazal je prav očitno v tem, kako je ravnal z vrlim rodoljubom g. Zor-om, uradnikom telegrafiškim našim Gorjup s svojo odpovedjo, in sploh kako se naše pravice zavarujejo Za por Slišim, da se glavar prizadeva z lepo poravnati. *) — Kakor se kaže raz- , se vsaj za vzeli smo se vsi, ko smo slišali, kako surovo je kričal }eJ03 Qasi srednji šoli ne prestrojite; čas je za nad njim in ga lovil z vprašanji, kakor da bi slovenski pankrt prav narod ne smel zahtevati svojih pravic, ampak biti med drugimi narodi avstrijskimi! Nazadnj po prusko obetal příhodnost Slovencem in žugal s strašno knuto, ktera bi nas po rusko mazala! Kako po krivici sta nam bila zabranjena delalsko društvo in „Sokol", tudi svet vé. Zdaj pažljivo čakamo, kakega namestnika tako važno prenaredbo prekratek ; znabiti tudi, da hoče ministerstvo to reč deželnemu zboru predložiti, ker realno-šolske zadeve tudi v njegovo področje spadajo. Brž ko ne pa vleče na Dunaji tudi ta pot Bog si ga vedi kakošna neugodna sapica, ki narodno početje duši. Da ne bo za to leto (1870/71) tudi ne prvih tečaj e v bomo za njim v Trst dobili. Zivo potreben bi nam bil narodnih realnih gimnazijev, posname se že tega, lahko iz kar je došlo te dni zastran tukajšnje više realke. kak Rodič ali Filip ) isto tako kakor v Daimacij y vsaj tukaj, kakor ondi, nas vedno hudo zaliva voda Dovolilo je ministerstvo sedem razredov f da se raztegne realka na i pa pristavilo to, da učni jezik, razen talijanizma Al naj nas na steno pri tiskaj o in sti za verstvo, ima biti za leto 1870/71. skoz in skoz nem- kakor hočejo, ne bodo ne velikega slovenskeg s kaj naroda na obalih Adrije pokončali, kajt ški! kako bo za naprej ni rečeno. Deželno šolsko mu je in mu bode geslo s e Iz Trsta 24 okt prip telja. Neki H namestnij v se f Gradci, je bil že pred dvema mescema za e vdaj mo Za tukajšnj zmiraj išČe pripravnega profesor pri gimnaziji v natelja Nam vseh stiskah svetovalstvo je sklenilo, da se bode pelo pri dijaški službi Božji obeh srednjih učilišc tudi po italij an- čitelisko ia slovenski, kakor je to na vadnici že davno t vpeljano; latinske in nemške pesmi ne bodo izklenjene. Paralelno izobraževališče za učitelje je minister telegrafično dovolil in so službe ravnatelja in aklonjeni službi odpovedal imenovan, pa se Slovencem ni prav nič žal po njem, ker slovenski ne zná. Naš deželni šolski nadzornik glavnih učiteljev že razpisane. 2 Vodja mora posebna dežela Trst z okolico je in naša c. kr. namestnija tolmačita prečudno po ustavi zagotovljeno ravnopravnost jezikov: za prevažno to službo sta dolocila Nemca, ki sicer znati popolnoma oba deželna in pa nemški jezik ter mora dokazati postavno učiteljsko sposobnost za srednjo šolo. 1 • ^ V lisce Da se přivábilo več učencev na to novo uci- 9 bodo se jim dajali državni stipendiji od 100 do 200 gold. Za leto 1870/71. se odpreta prva tečaja laški zná, a besedice ne slovenski Tud nuja neki Italij ; ki edaj se po nazij 9 za teli sedaj učitelj pri goriški gim Žensko izobraževalisče pa se menda odloži za prihodnje leto. Toliko iz naših šolskih krogov. naše pnpravnice Iz virov vem, da tudi ta novi^ zná ne besedice slovenski. Ce naša c. kr ljivih Gorici 22. okt. © (.Katolisko društvo.) čas- ki blizo po vseh kotih nezmožnih na tega Italijana iz Gorice, bi jo vendar poprašali: kako ona tolmači §. 19. ustavovernežem še zmiraj svete de cemberske ustave? ali namestnija morebiti ne vé. da teljski kandidat ne nikih je bilo nekaj brati o tukajsnjem „katoliškem a, društvu". Ako se ne motim, je to društvo mrtvoro- namestnij ateljev išče, misli jeno dete. Naše razmere v mestu niso društvom sploh posebno ugodne ; da se „katoliškemu* « nic bolje ne godi 9 krive so razne okolnosti, o kterih bi se dala cela knjiga spisati. vwujwviauw wo»» » v t un uauicatuija ujuiouni lit/ v c J ua »uji^w j)«»« v».. v Trstu in okolici tudi Slovenci stanujejo? In Slo- rodno (italijansko-slov.) in tu je prvi zadržek. Naše „kat. dr." bi imelo biti medna- Laški" 99 věnci, vsaj oni v okolici »o»j vui y uauuui, ltOaju uuuj^uc - siuvcuoac bkvwuviouuij j Učiteljska pripravnica je pa kot c. k. zavod go- ga sosebno na ljudéh domače slovenske katolicizem, kakor imamo mi tukaj priliko opazevati šole tovo tudi za slovenske pripravlj 9 pa ne vseh, ki prihajajo od un- teli •um oiuvcuo».t3 piipiavijeuue:, za slovenske uči- kraj meje, jv^ , oo oi^u^uiu ^*« — namenjena. In tak zavod, Slovencem in Itali- kaj ne prilega. V Gorici imamo tudi nektere prisiljene , Ui z. _ ___ ____I _______J..1* »• I • l^f^K^ír»»-«« . 3\ nú^nma ii I i je tak da se slovenskemu srcu in umu nič janom namenjen venski znal jezikov brambovci uporu je ta 9 bi še ne imel Kam smo • v 1 • prisu lep ravnopravnost vědoma ali nevedoma se kaže tudi kteri naših v tej inostranski telja, ki bi slo- zastopnike puhlega laškega katolicizma i To že tako veste, da so se zadnjiČ okolični obliki in obleki. Se ve da o bis t vu laškega katoli- prl da po novi postavi prisegati Klj Jliviii uuiiai m uuioivi. uc vo, ua u uiowvwi j temu Čanstva tu ne govorim , ker pod obleko 9 kakorsno si je c. vlada pred leti (vsled panita- jaz mislim in opisujem, bistva ni, ali pa ker ga 9 ko- lijanske rabuke) se tukajšnji italijanski stranki popol- likor ga je, nepristojna obleka tako těsno oklepa in noma vdala in starodavni okolični batalijon razžaljivo sramotno razpustila inorodna nrav tako duši, da ne more svoje kreposti razodevati. Sicer pa se dotične prikazni, ki mi jih 4 Gorici 21. oktobra (Deželni odbor ; šolske _ ki skušnja predstavlja, lože občutijo nego opisujejo Evo stvari.) Prav srčno me veseli, da se mi je pridružil v poslednjih „Novicah" še drug dopisnik, in pa kak Ne a Glavár, glavár! Pravični P ? Vred 9 da v nekterih rečeh več vé je tudi zato, ker naravnost 9 na ko jaz poln 9 prikupil se mi opravil V Ljublj je gospod minister sam „brevi manu ti vse ru - praV ^vcuaaouugobicu * ----- 3) V nekem italijanskem Časniku sem te dni bral, da med vsemi verfassungst Vred ima povedati, in oséb kar nič ne boža usta pove 9 9 niso kar bo katoliákimi narodi so Italij ani najmanj resnično katoliski vredne. Meni ni dano. tako brez- Pis zanja in prizanašanja ___. ___; ozirnemu biti, vendar pa přiznávám, da je včasih potrebno vso resnico povedati, da svet izvé, kakošni so Opomniti pa moram, da moj opis laskega katolicizma ni po-snet po značaji našega mesta, ktero, akoravno polašČeno, razlo- mesta, ktero. akoravno polašČeno čuje vendar v mnogili ozirih od italijanskih mest razlo Pis. « duha ali prav za prav brezduhovnost, ki je spočela poslan > vrli lil tako se meni zdi misel našega „kat. dr." Za tega temu molčali 7 Tominskega okraja? ali boste on najsvetejše pravice vaše narod- Volio dvomim, ali bodo hoteli Slovenci laško dete pesto- nosti tako zanemarja? ali mu ne boste v sveti — W mrn * • . • « 1 • * « - I I • * A « A < ^u 1 T ^ I m _ __ Vati. Dalje se je bati t da ne hudobni svet nekterim pili Gospod poslanec, Vi niste spolnili bljub za-ki snovalcem tega društva očital to, kar imenujejo Nemci so bile dane v Vašem imenu pred volitvijo; Vi ne za- " * ■ • - • * stopate naših pravic, kakor smo od Vas pričakovali, in ki im Katholicismus machen." To je drugi zadržek Stvari, sami na sebi dobri, vspeh, ovira. Tretjič utegne zatoraj nimate več našega zaupanja; zato zahteva napredovanje zadrževati pomanjkanje pravih omikancev štenj Vaše, da se (neduhovnov) med udi. Tako društvo ki ne bi se izvolimo druzega poslane dpoveste poslanstvu, da ) kteri ne bo si potem sposoben ftmelo prav za prav „katoliško" imenovati, kajti ka- braniti krepko in junaško naše pravice, temuč ki bode toliško društvo je vsaka fara z župnikom, kot predsed- imel tudi voljo in srčnost to storiti. — H koncu naj nikom, vsaka škofija, vsa cerkev (kaj hočete imeti lep- pristavim --..«.v^., ~w"v » —j —-----------r Sih skupščin, ko so zbori pri službi Božji ob nedeljah še to da je res čudno, kar pravi nek do in praznikih ?), aujuatv uoiw U1WOITU 4U<* ... rauui gunoai vviv uiuuiaim , at i,\j jc vžuuj t;a ali ta namen, n. pr. za brambo vere, ali cerkvenih vendar le za tište, ki onega dopisovalca ne poznaj ampak politiško društvo" za pisnik y> Slov. Nar." iz goriške okolice, da mu vadni goriški dopisnik celó omolknil na- to je čudno pravic v državi i. k. t. — *»«w uj .uobvu, JJ1 c* V1LU, tuuia a a guouuu - pu ovuji uatuu ptavi ixiotuij jc uaui biti sestavljeno iz versko in poli tiš ko izobraže- reč do sedaj že mnogo svojih metamorfóz svetu kazal tako društvo pravim mora Ta gospod po svoji naturi pravi metulj nam niihmožakov, ki naš čas poznajo in so njega nalo- in po tem, JO un gam kos. Kaj bi to pomagalo, če bi se jemali družniki in odločen Slovenec ifemed še tako „brumnega" ljudstva, ki pa nima ka- **—. y da bil za nekoliko časa postal vroč y podob y da ni še zadnjega triložnost razlagati. Za danas naj povem tu, «« » ou vžaobx puiuucvaiua u uauu vau vica. ziuuia iu uuuuia s«e přetekli mesec res zbrali nekteri možje in osno- dobiva od Lahov v deželnem odboru tem debelej to se v kratkem sopet utegne leviti, posebno da se je le zarad tega odpovedal ker da so časti poročevalca o zadevah dež. zbora in odbora y vali pravila duha za „kat. ne sluha društvo", a od tistih mal ni ne redne nagrade! Zatoraj na vse strani: Slovenci pozor 1z- r o njem Da so nekteri duhovni y izto- pívši iz čitalnice, društvu začetniki, ni res; duhovni, «c iuujc * u »j o u j i uuctauiju, ^ stosebno slovenski, so imeli prav malo ali nič pri tem zlasti za slovenske glediščine predstave kaj mar Vid Iz Iđrije 22. okt. Tukajšnji diletantje, kterim Je ojpraviti. Ce se pa kedaj kaj pravega naredi b»ode se manjkalo pomoči od njihove strani. oman u t» oiv/ v fvuoivu giuuiouiuu ^xuuoioyc rv aj lucti , Igrali bodo prihodnjo nedeljo v rudarskem gledišču žalostno igro : ne Mlinar in njegova hči". Vse se nadja dobre Gorici 23. okt. (Slovenci pozor!) Zgodilo se je, predstave, pa tudi obilo ljudstva. Za teden pozneje pa ar so pričakovali gotovo vsi Slovenci na Goriškem bode čitalnica napravila veselico, pri kterej se bode vsled sklepa deželnega odbora, po kterem deželni odbor zraven petja ginrwvjon>oj jo v ooji izjstopil iz deželnega odbora, in da sta izstopila njegov 23. dne t. m. med drugimi obravnavami tudi odločil nžamestnik in pa namestnik deželnega odbornika Go- dan občnega zbora družbe kmetijske na 23. kakor novembra. Gospodarji, ki mislijo, da so zaslužili da je gosp dr. Lavrič Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je seji rjjupa. Al izstopil ni gosp. Gorjup sam se$ zdi, ga tudi ni volja izstopiti. Kakor je v tej za- sreberno svetinjo ali pohvalno pismo za pridno delo- d(evi hvalevredno obnašanje dr. Lavriča, tako pogub- vanje v sadje- ali murboreji, naj se brž obrnejo ljiivo je postopanje gosp. poslanca za Tominski okraj do predstojnika svoje kmetijske podružnice ali do glav- gosp. Gorju pa. Ako bi bilo šio namreč za kako nega odbora v Ljubljano in v pismu povejo, koliko vprašanje, ktero spada v pristojnost deželnemu odboru, dreves imajo in kakošnih , in kaj so sploh storili za tiirjal bi parlamentarni red, da manjšina se podá ve- povzdigo sadjereje; vse to pa mora potrjeno biti po "tej seji je čimi tukaj je deželni odbor goriški presegel oblast spričalu gosp. fajmoštra in župana y ki ga svojega področja, ker enakopravnost slovenskega je- tudi bilo razstavljeno sadje (jabelka) in grozdje ziika z laškim je vže priznana in zagotovljena po te- je iz svojega vinograda in vrta odboru poslal gospodar meljnih postavah in je bila v deželnem zboru in od- Janez Dobovšek iz Boštanja, ki je lani od družbe boru dosedaj tudi praktično vpeljana in izpeljevana. Pa kmetijske iz državne subvencije prejel 25 gld. za pridno Deželni odbor pošilja izmed svojih udov zasajevanje žlahnih trt, kterih je na novo zasadil 1200. to se ni vse. dwa poslanca v deželno šolsko svetovalstvo; do sedaj Odbor je z veseljem zapazil, da državne subvencije stia bila izvoljena za Slovence dr. Lavrič, za Lahe pa tudi v tem oddelku rodijo dober sad, in je sklenil pri- dr\ Dep eri s. Izstop Lavričev iz deželnega odbora je hodnjemu občnemu zboru priporočati J. Dob o vše ka imiel následek, da je izstopil tudi iz dež. šolskega sve- da prejme sreberno svetinjo to'valstva. y tej seji je gosp. L. tem tedaj so zgubili Slovenci v dež. Dimic naznanil odboru, da zarad slabega vremena se šoJskem svetovalstvu svojega zastopnika. Ker želnem odboru zdaj je v de- je gozdarski tabor v Bistrici na Notranjskem mo- 8am Slovenec gosp. Gorjup, ral preložiti na prihodnjo nedeljo 30. dan t. m. billo bi pričakovati, da se bode on vsaj za to brigal in To se tedaj notranjskim gospodarjem na znanje daje. po»tezal, da bi njega poslali v šolski svèt. Pa kaj še! — (Vposlednji seji deželnega šolskega sveta), v kteri Gosp. Gorjup se menda boji svojega delà, in zatoraj se je ustanovil proračun normalnega šolskega za- v ^ se Pa kaj ( V poslednji seji deželnega Šolskega sveta) kteri dá, svoj glas — horribile dictu dr. Pajerju! in klada za leto 1871., ki ga deželni zbor dosihmal ni še v svoje gospodarstvo vzel, in so se obravnavale ve- deiželnem šolskem svètu tedaj sedita dva Laha, m oc v DvuJC ^o^uoioivu m oo sicier najhujša in nespravljiva sovražnika Slovencev! čidel osebne zadeve nekterih učiteljev ljudskih šol In kdo je tega kriv? ° A 1 1 - • • - T ..............w " okraja gosp. Gorjup! TT «s ~ . Sopet Naj > Je poslanec Tominskega dr. Jan. Bleiweis predlagal že v prejšnji seji napove-si to dobro zapomni dani protest zoper nepostavno imenovanje novega goisp. Učanski fajmošter, kteri je ponosen na to, da je vodje in novih profesorjev na gimnaziji novomeški in G nega in zdravniškega ozira. Beriio pa na ) spi Bleiweis sela N g moški zbor. 6) Mu tec, ve- igra v enem aktu, postovenil Davorin Bole dr. Karol svojo stran privabiti s tem, da jim dá posebne ga ministra za Gal i ci jo. Mar misli s tem dognati Za detek ob zvečer tukajšnje in vnanje ude „správo"? Nikoli! Ce si tudi Poljake privrže, ne bode Čitalnični odbor vabi vljudno s takim postopanjem ostale državopravne opozicije vkro tilo („Sokol") bo v četrtek 27. dan t. m. (jutri) ob f v vražní, da ne nemški ustavoverneži pa so mu že tako so- mi sly- na nič druzega nego na to, da ga uri zvečer v krasnih prostorih g. Tavčarjeve restav- pokopljejo. Tako zagrizeni protivniki so mu, da neki racije napravil veliko eJ na korist postoj še v delegacije ne bodo hoteli voliti, dokler ono ne kim pogorelcem. Jako zanimivi program te vese- odstopi. Prečuden je tedaj prizor, ki ga kaže prihod lice pri kteri bo razen pevskega zbora Sokoloveg so- nost: če Nemci dobijo većine, ne marajo za zbor v • sini gotovo ne bodo Nemcem za norce. delovala izvrstna vojaška godba grof Huynovega polka, če pa so Slovenci, Tirolci in njihovi družniki v manj razvideti je iz velikih na oglih nabitih Jlistov in iz po vabil, ktera so se 30 kr. za osobo pošiljala po hišah. Vstop znasa Cesko Tukaj jako živahna agitacij za vo litve poslancev v državni zbor; tri stranke delaj na (Sokol.) Služba telovadnega učitelja je izpraz- vse kriplje, kajti med národno slovansko in ustavoverno Ponudbe sprejema odbor do 15. novembra, pri nemško je zdaj še vlada stopila s svojimi kandidati, njena kterem se tudi zvedó pogoji Gospá Pfeiferj se je odpovedala pravic do Vodnikovega rokopisa, ktere je imela kot dednica gosp ki so vsake baže pol tem Ogersko. „Mrtvi jezdij hitro n zadovoljni, da Magjari niso več s lumuvvg« i u^w^iu^j "«v^ J ~------—---------; ----J — -7------------------ Kastelca, ter izrekla, da prepusti rokopis Matici loman Tisza je v deželnem zboru stavil predlog imamo skupno armado, poslanec Ko naj slovenski (Dr. Klun, c. k. ministerski svetnik se od HHHHIH^IHi^l^HflHHI HH druge strani ogledan.) Na Dunaji se je vršila te dni pred de želno ževanje in izvaževanj schaft) zboroica sklene, da bode ogerska armada ) Iz Rima 1871. leta Pap v se v Rimu dnijo velika pravda o zadevah družbe za vva- pravijo — postane Rim gl mo s vojna. 1. svečana o mesto Ita- in takrat zapustí papež mesto blagá pri kteri so se velike goljufij und Import-Gesell L Cl JL lij y W » j bil načelnik družbin Au s pit godile Iz franco sko -pruskeg bojišta Pruska armada še Tožen zmirom ni začela bomb metati v Pariz in tudi dr. Kl To odlašanj za pričo poklican pred sodbo zato, ker je bil Verwal- nevolj delà nevoljo med Nemci, pa tudi Parižani že vsak dan čakai boj Gotovo > da je nemška armada tungsrath pri tej družbi. Iz dunajskih časnikov povemo, 14. dan t. m. zeló tepena bila in da lakota in bolezni govoril, rekoč: „Ministerski sveto- jo zeló tarejo, zato se že za gotovo kaj je Auspit valec in takrat državni poslanec prof. dr. Klun pripo- pogoji za prim veduj zmirom ram pravo povedati o opozicij Dr. in druzih rečéh Jaz dolg sliši, da se snuje] o je še pot do miru, kajt mo Kl časnik ki mu je bilo imé „Volkswirth* je takrat vredoval pedi svoje zemlj Prusi so prenapeti v svojih zahtevah, Francozi pa ne čej odstopiti Sliši se i vttomiv, «-i iiiu jv * —~ . . enkrat je o našem društvu kaj pisal. Zato je zahteval Vsak teden ako vzame Pariz, hoče spet N a p o 1 ; prestol da Prus posaditi na f strašansko plačilo, in sicer toliko, da je dobil za 3000 odkljenkalo za al Napoleonu očetu kakor sinu njegovemu je gold, akcij. Prav zastonj je te akcij dobil kajti spi elej saril si jih je samo s svojimi mserati; zato mu je pač lahko bilo prodati akcij z gubo 10 odstotkov. Gospod doktor je imel dobro srce. Za vsaki zapisnik si je za- Milodari za pogorelce v Postojni: Od sitar- ske družbe v Stražišči gold. jtal bil gold Pa vsaj ni bil več vreden (Smeh.) On ki je v gospoďarskem odboru vpeljal turnus in je bil, zahteval, da za vsak dan se zarajta je to godilo Je dr Kl imel gold. In ko se jveč turnusov. Žitna cena V Kranji 17. oktobra 1870. (Začudenje.) Zapisnike je pisal, kakor se mu je zdelo Dal jim je obraz po svoji brali hud da : ? y Ko so se zapisniki nastal večkrat prepir, ki je bil enkrat tako da je gosp. Reiter gosp. dr. Klunu v obraz rekel, pisnike kazí (začudenje.) Naposled so gospodje go- 10. Vagán pšenice 5 fl. 80 rži 4 fl. 20. ječmena 2 fl. ovsa 1 fl. 90. sorsice 4 fl. 40. 2 fl. 50. krompirja 1 fl. 55. ajde 3 fl. 20. prosa flžola 3 fl. 84 V spodarskega odbora rekli: „Cemu nam je treba tega Žitna cena v Ljubljani 22. oktobra 1870. Vagán (Metzen) v novem đenarji: pšenice domače 5 fl. banaške 5 fl. 92. tursice 3 fl. 88. 5 fl. 30. ječmena 2 fl. možá? Odkupimo mu akcije, tako se ga znebimo" (Veliki smeh.) Iz tega vidite, gospoda, po kterem stroj je bila opozicija ministerskega svetovalca dr. Kl Jaz sem se mnogokrat upiral proti silnem plačilu za nje- ovsa 1 fl. 90 — Krompir 1 fl. 50. gov časnik, in spit! Kako sorsice 4 fl. 20. m prosa 2 fl. 90. ajde 2 fl. 70. zato me ni mogei trpeti Tako je 7 da bi branil opisal ministerskega svetovalca dr. Kl „Tagblatt" molči? Zakaj nima besede da iguiaii iuwtvi » snivaj uiuia UGOCVIC , u topnika vélikih posestnikov kranjskih"? Kursi na Dunaji 25. oktobra. Sicer bi imeli „Tagblattu" danes še marsiktero pove dati 7 pa nam prostora manjka; zato drugi pot 5% metaliki 57 fl. 15 kr Narodno posojilo 66 fl. kr Ažijo srebra 121 fl. 75 kr. Napoleondori 9 fl. 84 kr. Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.